Prešern^ve nagrade na novomeški gimnaziji
Kakor vsako leto, je bila tudi letos na naši gimnaziji Prešernova proslava. Njegovemu spominu smo se oddolžili s kra' • *kim programom. Najprej je Tonček Pecelj orisal pot velikega . pesnika in povdaril njegovo pomembnost v slovenski kulturi, nato so se zvrstile recit cije, pevski zbor pa je zapel dve pesmi. Ob koncu je tov. profesor Dodič Milan razdelil nagrade za kulturno - prosvetno udejstvovanje dijakov novomeške gimnazije. Nagrade so prejeli: Ivan P o v š e za pesmi, ki sc bile objr vij ene v našem glasilu;
Jože Sintič
za urejanje "Stezic" in sodelovanje v gimnazijskem listu ; Alenka Auersperger
za sodelovanje v "Stezicah", za uspeh v celju in za pesmi, ki jih je objavila v drugih revijah.
Zlata Pestner
za recitiranje na številnih šolskih in novomeških proslavah; Tit Dobršek
za pesmi, ki so bile objavljene v "Stezicah";
Gajski Vladimir
za ilustracije in samostojne likovne prispevke.
IIA J ZGRUDI SMRT ČLOVEKA, ~I.0'rEŠT70 O STARE ,
z -njim do poznega še veka živi, k^r zanj stcr ir.
Pred sto enajstimi leti je zgrudila smrt človeka, kakršnega pozneje slovenska mati ni več rodila. Človeštvo pa je obstalo; ostal je tudi naš narod. Da živi ta narod danes v takih okoliščinah, ima brez dvoma eno največjih zaslug veliki fenij in naš največji pesnik dr. France Prešeren.
narod brez kulture namreč ni priznan kot narod in je zato zapisan smrti. Cehi, Poljaki, Slovaki in Hrvatje so tedaj če imeli svoje velike literarne ust v trjalce in so zato lahko hitreje in uspešneje budili narodno zavest. Slovenci pa smo imeli takrat tako revno literaturo in kulturo sploh, da s tem bogastvom ni bilo mogoče u-spEŠno zoperstavljanje nacionalnemu tlačitelju.
V jeseni 1812. leta je bil v Zoisovi knjižnici zbran ves Zoisov krog. Pogovor je stekel o slovarju, ki ga je Vodnik že dolgo obetal in o problematiki okrog slovenskega leposlovja. Vodnik je s široko razprtimi zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučcah. Počasi je dejal•"Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu predvsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesmi so komaj za našega kmeta. če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem,
• da bi prisluhnil ves svet, potem - da, potem... Ampak literat svetovnega ormat , kdaj se nam porodi?"
Tišina se je naselila mednje. /odnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se j e r.zgrinjala vsa neizorrna ledina slovenskega slovstva...
Žiga Zois se je prvi vzdramil• "Ke bodimo malodušni! Tudi duhovni velikan še zraste iz našega narod-a . 'orda j e že ro.^en, morda že raste... A ugladiti mn je treba pot, pripraviti material, jezik, da nam izkleše iz njega umetnino."
In medtem, ko je Zoisov kro- sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zagdtovil slovenskemu jeziku večnost, je mali france Prešeren ležal na Poljanah v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki sd je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah '-n slavila Napoleonovo zavzetje Moskve.
Ta	Tranče je avgusta 1821. leta odšel na Dunaj. Tam je štu-
diral pravo, njegov duh pa je bil še ves v borbi z družbo, ki je bila se vsaj sto let za njim. Po opravljenem doktoratu je odšel leta 1828. z grobom Dubskim na grad Lysice. Tu je preživel kaki. mesec, nato pa v domovini odšel je boj boj vat brez upa zmage in skazal se je kor nine prave. Vse svoje življenje je bil nesrečen.
V	Ljubljani se ni no el uvelja v' ti, ker je bil preprostega rodu, ker ni bil bogat in ker je bil iskren in značajen mož ter S1o venec v pravem pomenu besede. Sicer mu pa do neznačajne družbe ni bilo vfeliko. Bolelo ga je le to, da "vest čisto, dobro d janj e, svet zaniS cvati se je zagovoril, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja kar plača." V teh trenutkih se j e spomnil na svojo mladost, ki mu je sicer rodila malo cvetja, a ie vendar minila in srce mu je še dolgo vzdihovalo za njo.
Leuspeh pri 'ženskah, čemur pi bila kriva le lastna neokretnost, ampak tudi značaj takratne družbe, je povzročil, da je postal Prešeren še bolj potrt in zagrenjen. Ker v ženski ni mogel najti* prijatelja, se je še bolj navezal na veselo družbo ter na Smoleta-in Žopa. Da ljudje niso doumeli njegove poezije, ga ni potrlo. Zadovoljen je bil s pes-.ijo, če mu jo je pohvalil lop. Zelo prizadele pa so ga zavrnjene prošnje za samostojno advokaturo, ker je s slednjo upal, da oo dobil Primicovo Ju"! ijo. Smrt strica Jožefa, prijatelja Jopa in možitev Julije, sta ga spravila v pravo otopelost .
Zopet zavrnjena prošnja in smrt Andreja Smoleta, sta mu močno razr-vali zdravje. Slednjič je 1. 1846 le dobil ugodno rešeno prošnjo. Advokatu.ro je dobil v Kranju. Bolan je opravljal službo do 1. 1848, ko je jeseni legel in 8. februarja 1849 podlegel bolezni. Pokopali so ga na kranjskem pokopališču. "Le ena se tebi je ž~lja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži."
Druga in naj večja r "'orno - a želja "želje, da zbudil bi °lovenščno celo, da bi vrnili k nam se časi sreče," se je začela izpolnjevati kmalu, vsaj v prvem delu. Prešernovo delo je skupno z delom njegovega kroga obrodilo obil-n sad. Kmalu so navdušeni narodnjaki začeli or ti tudi slovensko ledino proze. Možje,kot Stritar, Levstik, Cankar, so vedeli, kaj je Prešernova želja in nesebično so dali svoj delež.
V	javnost pa je prava veljava Prešerna le poč nsi prodirala. Kjegove genialne misli, ki je napovedovala prihodnost stotih let, ki je vo-
dila naš narod .skozi stoletje, mnogi niso mogli doumeti. Iljegovih umetnin niti Trdin, ni ume1. Nekoliko jih je dojel Stritar, vendar jih je tudi ta pogosto napačno razlagal.	' si pa so se spreminjali
in zoreli. Ob koncu 19. stol tja je bil Prešeren vsaj intiligentom bližji. Spoznal:'1 so njegovo veličino, z::to so ob stoletnici nje goveda rojstva na Dunaju organizir li proslavo v njegov spomin. Da ima še nasprotnike, se je pokazalo ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani 1. 1905. Pred vse '■ zasluga reakcionarno usmerjenih duhov j e bila, da javnih st še dolga desetletja Prešerna ni tako cenila, kakor on to zasluži, p ’	’ Razumljivo’ je namreč, da kapi-
talistični družbi Prešeren s svojo idejo ne more- ugajati. ■Mahničeva klerikalna reakcija ga - e zavračalo zaradi njegovega svobodoumna in resnične naprednosti. Plitvi slovenski liberalizem mu je očital pomanjkanj- pozitivnih idej. Eovoilirska ilešičevščina, ki ge po prvi svetovni vojni povampirila v antidemokratskem profani,.-stičnem ju .oslovanskem uniCarizmu?mu je sploh odrekla sleherno za: -Slugo za slov nstvo in jmgosloaanstvo, hoteč ga v svoji oblikovni plitvosti ponižati na stopnjo priložnostnega,pesnika zaljubljenih verzov. Ker ni megla mimo njega, j- slovenska buržuazija Prešerna izprerninjala v mrtev spomenik, v breztelesnega ro dol j oba.
Svetel hodnik pa je bil Prešeren KP že pred drugo svetovno vojno. Prešeren je po st o. letih postaj 1 sodoben. Vsak nas partizan je bil izredno srečen, če je v borbi nosil s seboj knjižico Prešernovih pesmi. Kdor ni imel -oežij, si je z okorno roko prepisal Francetove verze, ki jih je Prešeren dajal iz svojega, srca borcu v srce:
i^anj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dn&vi.
MladenČi,zdaj se pije...
Ves program OZF je Prešeren napisal že pred 116 leti.
Žive naj vsi narodi....
Da, France. Danes, ko je minilo že čez sto let od tvoje smrti, je tvoj duh med nami bolj živ kot kdaj koli pre.1. Cele danes te prav spo na varno. Ti si nam. najboljši vodnik. Ce se bomo držali tvo.iita misli, bomo najbolj gotovo na pravi noti. Cie j, T'renče, vremena Kranjcem so se že zjasnila. Tvoj narod je svoboden in samostojen.
S tvojimi umetninami pa se lahko posta imo ob bok vsakemu drugemu narodu.
Vendar e voj a ide^a še ni do konca uresničena. Iti mladi smo zdaj na vrteti, da do konca uresničimo tvoj program.Zdravljice.
Vse si dal svojemu n.rodu- svojo srečo, umetnost, svoje srce in svo-je življenje. Prešibek je moj razum, da bi .mor.el izbrati besede, ki bi zadostovale za zahvalo. Vend .r ti ne boš razumel"tudi, če-ti v imenu navzočih rečem.v preprosti slovenski besedi hvala, hvala Irance!
Tonček Pucelj
Seminar za vodstva MDB
Med sena tetin lr.lni počitnice i je CK LHS organiziral 6-dnevni seminar za vodstva mladinskih delovnih brigad.
.Ka semitoarju, ki je bil zelo uspešen, so predavali znani organizatorji MDB'-iz prejšnjih letih.
Glavno delo seminarja se ;"e odvijalo po skupinah, kjer so udeleženci obravnavali razna vprašanja, ter so n -'snovi dosedanjih izkušenj prišli do zaključkov, ki jih bo CK upošteval v letošnji organizaciji.
Letos bodo zopet dva delov šČa; v Srbiji od Kaločišta do Vadičinega Hana in v Makedoniji od Demir kapij e do Gevgelij . Novomeška brigada bo šla v Srbijo in v rjetno v začetku počitnic. la zvezno delovno akcijo 'naj bi letos odšli samo najboljši delovni ml-, d inči in bi jim bilo to kot nagrada.
Poleg tega bo odšla iz Fovega mesta brigada na lokalno delovno akcijo. Iz naše gimnazije sta bila na seminarju Schmit Hka in Metod Etrumbe1j.
Obisk na TBC
Pihče še ni omenil obiska = našega literarn ga krožka in folklore iz učiteljišča na oddelku za pljučne bolezni, meni pa se zdi to pomembno, pomembno bolj od Čes -r.koli druzega.
Vs- skupaj smo siizuislili pravzaprav sami. Pa pravijo, da mi ™la-di. ne naredimo ničes r sami od sebe . Program je bil zelo prijeten. Prvi folklorni točki so sledile pevska ( iz učiteljišč- ), recitacija (Kati Smrečnik in Andrej Bartolj - Od železne ceste),
spet harmonika in petje, recitacija, folklora. Z JPžetom sva pre-bral-a eno izmed svojih črtic.
Ke morem povedati, koliko- hvaležnosti smo poželi. Gledala sem tis-, te velike, odprte oči žensk in moških, ki niso vedele, kako se nam. bi zahvalile; tista lepa telesa, "e polna življ-nia, a na skrivaj bolna. Moram reci, da so bili ti gledalci še na1bolj veseli folklorne točke. (Saj so nekateri sami doma iz Bele Krajine). Program j e ljubko napovedovala Zlata.
Ob zakuski se nam je lepo zahvalila gospa dr. Severjeva, ki je bila ves čas tako dobra z nami; primarij bolnice, dr. Smreonik pa je dejal -"To je tako lepa gesta, tako lepo od vas, da ste nastopili tukaj, da vam ne morem povedati'"	•
Alenka Auersperper
Scapinove zvijače
Dijaki IV. a in IV. b r zreda gimnazije so se pred nedavnim predstavili javnosti z "'olierovo komedijo "Scapinove zvijače". Igro je režiral prof. aarjan Dobovšek,kostume je po večini posodil Ljudski oder iz Ljubljane, šminkanje pa sta opravila tov. Šegedinova%in tov. Kralj. Sceno je pripravil šibe Blažon, kot igralci so nastopili: Poze GriČar, Panez Korošec, Sgane Repše, Mišo Andrijanič, Andrej Bartelj, Marta Košir, T'"ija Pakše, Marj ta Morela, Slavko Plaveč, Franc Bartolj, Zvone Pelko in Vinko Bele.
Vsi i; ralci so bili to pot prvikrat n. odru, vendar so se. dobro voljo in -z vztrajnim delom v igro dobro v*i 'eli in predstavili Molie-rove j enake lokaj realni podobi.
Premiera e bila 17. decembra v Lovem :estu. Občinstvo 4 e bilo z igro zelo zadovoljno in je ob konec nagradilo nastopa™o oe z dolgotrajnim ploskanj- n. Uspeh na prvi predstavi je vspodbadil nastopajoče, da so sc z igro še dva kr . t predat vili v Ilovem mestu, gos-stovali pa so tudi v Straži, Trebnjem, Šentj rneju in Kostanjevici. Povsod so želi navdušeno priznapj gledalcev.
3 temi gostovanji so letošnji maturanti prenesli delček kul turnega razvedrila tudi izven novega-mesta in tako -prispevali svoj delež k dvigu kulturnega življenna na Dolen iškem.
Metka Valentinčič
A.A
Literarni krožek
To polletje smo zadeli s popolnoma novo obliko dela v rarnem krožku. Ne beremo več svojih del, v glavnem na samo debatiramo. Na vsakem izmed sestankov si damo nalogo, da bomo prebrali eno izmed del sodobnih avtorjev, potem pa se o tem delu pogovarjamo. To se pravi, da je smisel literarnega krožka seznaniti mlade ljudi s sodobno umetnostjo. Doslej smo se pogovarjali o Garcii Lorci, Mišku Kranjcu, Saganovi, ne bomo pa prezrli Johna<-TP&hSona pon passosa, Kajetana Koviča, Menarta, Grozdane Olujič - t.j. literature s sodobno tematiko, Nameravamo se seznaniti z ostalimi vejami umetnosti; z likovno, glasbeno in filmsko umetnostjo. Hodili bomo tudi na izlete, to se pravi, prirejali bomo literarne večere. Prvi tak večer je bil na Jesenicah, priredili smo ga 8'srednješolci iz Celja in Jesenic. Šli bomo še v Idrijo, Brežice in še marsikom. Še vedno je čas, da se vključite v naš krožek; vsakdo lahko pride na neatenke našega krožke, komur je kaj do lepe besede in kdor hoče kaj več vedeti o sodobni umetnosti.
Pred krotkim smo se pomerili v odbojki dijaki novomeške in kranjske gimnazije. TV^b^j se je končal za nas zelo žalostno, saj smo dekleta izgubile vse tri sete, nič bolje pa ni bilo s fanti, ki so prav tako izgubili tekmo. Gostom se je poznalo, da imajo za sab^ precej v-je, medtem ko smo Novo-meščanke pokazale, da smo prvič na igrišču, saj smo za te <•	;
k mo izvedele šele predzadnji dan.
Pantje so igr li precej d-bro in bi lahko zmagali, škoda le, da je Pavlin vstopil v igro šele proti koncu. Gostje so za - .> h-luženc zmagali, saj so z odlično obrambo in močnimi udarci pokazali lepo znanje v odbojki.zdi se mi, da manjka našim fantom le skupna vaja.
Slišala sem, da bo povratno srečanje čez 1 ali 2 meseca.
DVOJNO SREČANJE
S tem znanjem, ki g<. imamo, predvsem dekleta, se pod kranj-
IX'
skimi mrežami ne moremo pokezti. Nujno potrebna' je vaja, čeprav je že zelo pozno. Nam, dekletom, se pozna, da nismo vajene trdih udracev, zato prosim f nte, da bi kdaj vadili z nami, kar bo nam in njim zelo koristilo, ždela pa bi, da bi bili o podobnih tekmovanjih pravočasno obveščeni, saj se t:.kc samo osramotim^.
Matejo Kožuh
Tudi v košarki so Se gostje iz Kranja zelo izkazali. Z urnimi prodori in z odličnimi zadetki ^d delec in izpod koša so popdnom: onemogočili noše igr Ice. Noši se jim odgovarjali le z redkimi napadi, pa še to je napadal po večini Bele Vinko, ki pa ni bil siguren v metu na koš. Na splošno je igr- potekala še kar v hitrem t mpu.
Ro.zultst je sicer porozen ge pr pomislimo, do so trije kranjski gostje " V iHoštvu Triglava, se nam ždi razlika takoj manjša.
Kranjska gimnazij a: Novomeška gimanzija; 109*52.
t
Jvlai
ZLA C A!-A R SITI S'OST
"Martini!" je dejal majhen moški z basom, ki je P£rra presenetil. Nikoli si ni mislil, da ima lahko tako majhen človek tak glas. Molče je n,:.točil in potem opazoval moškega, ki je počasi in z užitkom pil. Bar se je postopoma praznil. Pierre je pogledal na uro. "Se pol ure," je naveličam vzdihnil. Lar ga je utrujal s svojo neobičajno praznino in z nesimetrično postavljenimi mizami. Podzavestno se je zatopil v premičlj e vanj e.
,Jutri je zopet moj prost dan. Z Micheline bova šla kosit
r
kam ven; v kako restavracijo s teraso. Micheline ima tako rada terase. Toda - gotovo bo poleg Marcel. Zadnje Čase je vedno z nama. Prav vsiljiv je postal, .■udno, nikoli si nisva bila dobra prijatelja. Toda Micheline ga rada vidi. Tudi ona se je spremenila. Nič več se ne zanima...’
"Še enega!" Debeli glas je Pierra vrgel iz premišljevanja. Nejevoljno ga je pogledal in natočil.
,Ta Marcel mi ne gre iz glave.Tako je zgovoren in priliznjen. Ni mi všeč. In Micheline ga tako rada posluša. Govori o stvareh,
• katerih se meni zdi nesmiselno "govoriti. 0 vsaki stvari zna povedati toliko. Le kje jemlje toliko besed? Jaz ji nisem nikoli veliko govoril. Da, premalo sem bil zgovoren. Nisem ji znal s sladkimi besedami razkrivati svoje ljubezni. Menil sem, da je to sploh nepotrrbno > da Micheline ve, kako zelo jo ljubim...
Morda, morda pa so se njena čustva spremenila? Kaj, če me ne ljubi več? Neumnost! Kakšne misli mi sploh prihajajo na um! Na vse-zadnje bom postal še ljubosumen! Ne, prav utrujen sem. Toda,kaj
mi je spet? J se me nekako vznemirja...’
"Plačam!" Bas ga je iztrgal iz premišljevanja. Zdrznil se
je.
,Najbrž je šo^er,» je pomislil Pierre, ko je gledal roke moškega, ki je prešteval denar.
, Vraga, naj bo! ’ Pierre je postajal srdit.
"Au revoir!" je zadonelo od vrat... Pierre je samo pokimal in začel pospravljati.
oooooooooooe
Previdno je zaprl vrata in po prstih odšel k postelji. Na njej je ležala Micheline. V mesečini se mu je zdela tako očarljiva , da mu je bilo takoj žal vseh neizrečenih misli. Tiho je legel. Ni se prebudila.
oooooooooooo
Pierre se je nemirno preme-knil; zbudil ga je šum, ki je prihajal iz kopalnice. Skozi priprte oči je opazoval sobo, ki je bila polna jutranjega somraka. Vstopila je Micheline. Pierre je gledal,
>>:y/yXz, kako si je česala dolge črne lase, ki jih je imela po svoji materi Alžirki. Oblečena je bila izbrano. Želo je pazila na svojo obleko. Ko jo je Pierre tako gledal, je nena-^ doma opazil, da ima Micheline na desni nogi raztrgano nogavico. Nasmehnil se je; vedel je, kako je natančna in zato ga je to začudilo. Vendar se ni dosti zmenil in počasi se je zopet pogrrznil v spanje.
i*
Med tem je Micheline opravila svojo toaleto. Z žalostnim nasmehom in pomilovalno je pogledala Pi-er "a in odšla.
oooooooooo
Vrata so se s treskom zaprla. Pierre je hotel odpreti oči, toda svetloba ga je zaščemela v oči. Skozi priprte oči je opazoval Miche line, ki je ravno prišla in se je preoblačila pred o. ledalom. Pogled mu je zdrsnil preko njenih ramen navzdol... Nenadoma se je spomnil, da je zjutraj opazil raztrgano nogavico na desni nogi. Sedaj je ni bilo. Če enkrat mu je pogled zdrsni
"5 L,:%ICL___________________XI. stran  _________ tr lšte;v. _4  
od gležnja do kolena. In vendar je zjutraj bila! Saj se mu je še čudno zdelo, da Micheline nosi raztrgane nogavico. Nehote je po. ■ gledal na levo nogo. Kako? ITe, s j to ni mogoče! Raztrgan nogavica je bila na levi nogi.
Čisto preprosto je spoznal:,vara me!’Prišlo je tako nenadoma, da ni mogel verjeti. Hotel je še enkrat pogledati, toda Micheline je še odšla.,Ne, t.o ni res! Ona me ne more varati. Tolikokrat mi je zatrjevala,	da me ljubi. Marcel?	Qn	je!	Kdo drugi?! Zato je	bil
zmeraj	z nama.	Seveda, on ji zna govoriti,	jaz ji nisem nikoli	go-
voril o njenih očeh. ... Bil sem srečen, da sem jo ljubil. Prepričan sem bil, da je tudi ona srečna. Toda sedaj, ta trenutek... Kako se je moglo zgoditi kaj takega! ’ Misli brez .zveze so mu prihajale na um z bliskovito hitrostjo. Ki mo el verjeti. To, da ga Micheline v^ra, ga j e presunilo, da je obležal kot ohromel. Vedno j e mislil, da ga ima rad^, kot on n. j o. Mislil je, Če ljubi on njo, mora tudi ona njega. Iskal je srnčo. Našel jo je; toda ta sreča je bila varljiva.	Bila. je	kot ponarejen k imen,	ki	se	lačno svetlika v žarkih
sonaa.	Spoznal	je, da ni dovolj, če	je	srečen samo on.
Ki mogel več v z "'rž ti. Oblekel se je in odšel ven. Micheline ni več videl. Hodil je o ulicah kot mesečnik. Po glavi so mu rojile terene misli in ga -orile s svojo težo, v srcu pa se mu je porajalo ljubosumje. Ljudje so se začudeno ozirali za njim, on pa jih -ni videl. Bil je tako sam s svojimi mislimi,v reki ljudi, ki • ga je vodila v neskončnost.
00000000000
Mrak se je spuščal no d Pariz. Pohlepno je segal po ulicah 5 najprej ;se je pol stil zakotnih, poteo p-i ge nezadržno pol ščal še os alih. Luči in raznobarvne reklame so se začele prižigati. Pariz je zaživel.
Daleč izven središč:- mesta se je na pločniku zbirala gruča ljudi.
•laj se je zgodilo?" je vprašal brivec Kaurice.
"Samomor," je dejal Jean Coup, majhen, zamaščen tr ovec.
"Menda -je skočil s tele hiše!
Samomor? In skočil je?" je povzel Kamrice.
"Moral bi si izbrati kak drug.-način."
■ "La primer vrv," j e dejal debeli < ean.
"Vrv, to ni sigurno," je odvrnil brivec. "Moj bratranec se je hotel obesiti, ker ga je varala žena, pa se mu je utrgala vrv in je sedaj že teden dni v bolnici zaradi zlomljene noge. Tam preklinja vrv in ženo."
Prihajalo je vedno več ljudi. Vsi so se zgrinjali okoli Pi-erra, ki je ležal na robu pločnika. Leva noga mu je visela na cesto. Ilič se mu ni poznalo, da je skočil, samo glavo je imel čudno postrani, kakor da gldda narobe obešeno sliko. Oči je imel odprte, njegove začudene oči so strmele v prve prižigajoče se zvezde, kakor da se ne morejo načuditi nečemu, kar je videl med zvezdami same ' on.
Pariza ni ganil njegov pogled, ne njegova usoda, Pariz se ni zmenil za to spremembo, ob kateri se je celo pošalil. Samo življenje je začudeno po ledalo tega nebogljenega človeka, ki je klonil že ob prvem razočaranju.
ooooooooooo
i-ozno zvečer je v ul i en Parais , službujoči čuvaj reda, vpisovali Danes, 23.-novembra. 1953, si je vzel življenje Pierre Saseard iz devete avenije...
Julien"' Vrata so se sunkovito odprla. La pragu je stala njegova sestra Pascale.
•'Julien, dobil si sina’ Ime smo mu dali Pierre...."
Alenka Auersperger
Pismo prvič zaljubljene deklice

Ti fant
z modrozelenimi očmi, kje so Jutra z biserni 'n steblom?
Kje, kje so hišice iz dobrote in ljubezen za take otroke.
Ti fant
z modrozelenimi očmi, verjemi mi, prosim,
da sem že odrasla; saj že ljubezenske zgodbe berem in tildi tako vse razumem}', j
(Potem mi še povej,
Če zbiraš znamke ali kaj takega .
Jaz zbiram is 6ik-gumiji_ olike/
Ti fant
z modrozelenimi očmi, kje je,kje
košček tiste modrine, ki pomlad nariše in srebrni metulji, so se mar vsi poskril* -
P.S.
Ti fant
z modrozelenimi očmi prosim,
kmalu mi odpiši.
Alenka Auersperger
TOLIKO LA UBIJEM ODMEV
Divje bij em
ob strunah večera,
ki ima svojo pomembnost globoko med brsti mojih bokov,
globoko v koreninah
zapušč eno sti,
globoko v nečem še nerojenem.
Divj e bijem
ob strunah večera toliko, samo toliko, da ubijem odmev;
stezici;"


adLe.y,..„4_,
Jošip	Ivekova Angelika
/Novela/
"Ivek, nocoj bi šla na ples."
Slekel je prepoteno perilo, sezul umazane čevlje,vse vrgel v kot in molčal. Potem st. molčala oba; njemu se ni ljubilo govoriti, ker je bil preutrujen, ona pa je molčala, ker je vedela, da ji na vprašanja ne bi odgovarjal. ITašobila je usteča in ga pogledala izpod obrvi - takrat’ ji je bilo devetnajst let. Stopila je k oknu in privila radio.
"Prosim te, Angelika!"
Vedela je, da jo ne prosi, niti ji ne ukazuje, toda ugasnila je vseeno. Zasukala se je v p su, ga kljubovalno pogledala in srdito pičila:"Kaj pravz prav hočeš, Ivan? Ne morem te več razumeti. Dan za dnem bi bil samo doma. Nikamor te ne mika. Nočeš v gledališče, niti v kino ne na ples.čedalje bolj čuden si..."
Iad takega grizenja je bil dober ali slab; včasih je bil dobre volje in jo je poljubil, drugikrat pa je zaloputnil z vrati in z zavihanimi rok,vi pobegnil na vrt. Molčal pa ni nikdar dolgo.
"Ivek..."	*
Kadar ga je tako poklicala, je pomenilo, da ga razume in da mu hoče pomagati. Tudi on je vedel, kaj pome ni to ljubkovalno ime in kaj hoče doseči od njega. Obrnil se je. Pričakov: la je, da bo dejal: "Saj veš, da sem utrujen, Angeli. Pusti me že vendar v miru..." Imela je pripravljen odgovor, saj sta govorila vedno e-no in isto, zato sta -:e tudi že dodobra poznala.
"Danes ne greva nik.,mor!"
Kljubovalno ga j e opazovala, si ;rizla ustnice in nemirno mencala z nogami.
"Kako nik..mor?" je zasmehijivo vprašala.
"Preveč* sem utrujen. "
"Dobro. Grem p - k Kariji..."
"Marija im go s t e."
Vzdihnila je in se naslonil na mizo. Pod tankim krilom so bile jako vidne nemirne oblike nog in stilistično grajenih bokov, skozi prozorno bluzo ie dihala mehk 1 rjava polt.
-Š-fc-e-V-*—ir
"STEZICE
______.XVI« ..a£..r-an.
"Ne razkazuj se kot..."
Zaloputnila je z vrati ih odšla k Dariji. T„ko je naredila vedno, k c. dar sta se sporekla.
"Dober večer, Marija."
"Dober večer, Angelika."
Z Marijo sta bili prijateljici. Delali sta skupaj v istem podjetju in sta bili druga drugi velikokrat zelo potrebni. Ker sta se dobro poznali, sta se tudi brez predsodkov obiskovali.
"Angelika, moja prijateljica," ie je predstavila Marija.
Potem so ji vsi po vrsti, kot so sedeli, ponudili roko in jo sprejeli v svojo sredo. Angelika je sedla k tretjemu, ki pa je predstavila Marija samo z imenom. Marjan - to ime ji je Marija že večkrat omenila. Sklepala je, da je to verjetno tisti njen fant, ki ga je tako skrivala. Na njem ni videla sicer nič posebnega, vendar pa je bil simpatičen in zgovoren. Kar zavidala je Mariji, ker je imela tako odlične gostet šef nabavnega oddelka, zidarski mojster in njen fant, ki je bil nemara celo kakšen direktor ali kaj podobnega. Angelika ni imela v svoji hiši nikdar takih ljudi. Kadar je vabil Ivek, je pripeljal na dom svojega delovnega tovariša. Potem sta pila in kadila. Ko sta se že opila, je Ivek spraševal, če je še kaj žganja v steklenici in,če ni vina, naj'gre ponj... Nato sta se spotikala ob Angeliko in se ji približevala s smrdljivima obrazoma.
"Lepo ženo imaš," je žlobudral prijatelj in je prijel angeliko okrog vratu.
"Ha, ha. Misliš Angeliko? Res, res je lepa ta moja golobiči-ca, samo z drugimi moškimi hodi ta golobčka. Ti je še ne poznaš." Angelika ga je pahnila od sebe in zbežala k Mariji.
"Imaš tudi ti goste?" jo je jp0tiho vprašala Marija in ji pomežiknila. To je pomenilo isto, kot bi jo vprašala, če je prišel spet Ivanov prijatelj in če spet pijeta. Odkim.la je. Marija jo je zaskrbljeno pogledala, Angelika pa se je nasmehnila, ker jo je zabavalo. Cisto drugače je namreč slišati:"Gospodična Angelika, izvolite, prosim..." To ji je dejal šef nabavnega oddelka - človek, ki je nekaj pomenil. To je bilo prijetneje kot pa Ivekove neslanosti in ukazi:"Po vino!"
Ilikdar ji še ni dejal, kar sta bila poročena; "Angeli, pripravi boljše kosilo, ker dobiva obisk1', ali pa: "Angelika, skuhaj pravo kavo, ker dobiva odlične goste!" In vendar si je Angelika tako želela gostov.
Marijin fant je bil zelo prij zen; celo preveč prijazen in natančen. Prevelika pozornost' Angeliki ni ugajala, ker se potem ni dalo izmakniti družbi niti za en sa trenutek; takoj so povzročili paniko in strah, kam je odšla, kaj je z njo, da si ji ni kaj pripetilo, ko ji je bilo slabo in podobno... Bolj je ljubila razbito družbo; tako je nase navezala navadno dva moška, ki sta ji dvorila. Potem je bilo Angeliki slabo. Oni drugi moški, ki je zadnji ostal pri njej, ji je spregovoril nekaj prijaznih besed, ko.t n.pr.: "Dovolite, gospa Angelika, da vas pospremim, po sto -pnicah..." Odgovor je bil seveda čisto preprost in hladen: "Prosim, če ste še tako prijazni." Naslednje vprašanje: "Kje pa je vaš mož, gospa Angelika?"
"Doma. Nekaj ni z njim v redu, pa tudi nič kaj rad ne zahaja z doma..."
"Oho ! Tako. 'Judno . "
Ko bi ljudje Ivana Staniča ne poznali, bi govorili o njem čisto drugače. Ko bi bil tujec,.bi se gotovo plazili okrof njega in poizvedovali, kdo je, če namerava še dolgo ostati v vasi in od kod prihaja; celo to bi hoteli vedeti, kako je tam živel, kjer je bil doslej. Tako pa jim je bil poznan še iz otroških let in se zanj niso toliko zanimali. Najbolj pa jih je seveda zanimalo, k, ko bo živel, ker ni imel 'zemlje in je po starših podedoval edino bajto in vrt.
Dosti se ' od takrat, ko mu je 'o' lo sedem let in je zapuščal vas, ni spremenilo, ljudje so bili isti., ostale so iste n vade, opravljivi jeziki so imeli spet mnogo povedati. Ivan pa se za vse ni zmenil. Pustil je ljudi v miru in si je popravljal bajto. Sprva so vaščani molčali, ker so bili prepričani, da jih bo prišel prosit za prvi kos kruha, ki ga bo pojedel. Smatrali so, da je v me -stu propadel in se je sedaj skesano vrnil, toda motili so se.
"Še za hlapca ne bo, ker se je pomešČanil," je govorila Martinčkova in razvnemala govorice. Ivan j e ostal do vsega miren.
" STEZICE’
_.XYI1L^.. stran...
Mev*.__§,____
Popravil si 'je hišo, jo pokril z opeko, zgradil si je nov vodnjak in senjake... To je se bolj dražilo vaške jezike. Govorili so, da je denar poneveril pri kakšnem podjetju ali pa ga je celo u-kradel. Zanimalo jih je, da j e bilo joj, a nihče se ni ponižal, da bi ga obiskal. Celo bolj so ga zasovražili; oni so živeli na zemlji po d/a j set, tudi trideset in se ve c let, pa si niso mogli narediti v vsem tem času vodnjaka, on pa jo živel na očetovini komaj leto. - niti ne - in si je že toliko opomogel.
Tudi, če je koga prija,zno ogovoril, mu največkrat ni odvrnil. Val novega razočaranja je povzročil, ko so zvedeli vaščani, da ne hodi v cerkev in da je v organizaciji. Obljubljali so, da ga bodo nekje na samem pričakali in pretepli. Ivan Stanič, bolj proletarec kot kmet, je začel trdo življenje na deželi. Spoprijel se je z zaostalostjo, s hudobnimi jeziki, ki so ga hoteli oblatiti pri mestnih ljudeh in uredništvu. Hoteli so pa oblatiti pred organizacijo, da bi ga vrgli iz nje, da bi mu zaprli pot v vse urade, da bi bila zanj vsa vrata zaprta.... Toda Ivan se je boril njegovi starši so se tudi borili - o"eta so ubili Italijani, mati pa je umrla, ko se je zadosti n.,hladila po gozdovih, in tudi on je hotel biti borec... Njegove starše so sovražili tudi zato, ker so bili pri partizanih, vsa vas pa je večinoma pomagala belim Ivan se je boril in,čeravno j e bilo nepravilno razmerje bojujočih se strani, je začutil, da zmaga ni več daleč. Ljudje so ponehali z zmerjanjem. Spozn li so, da je Ivan trden značaj, delaven in duševno močan, da se nikogar ne ustraši. Začeli so ga spoštovati. Tega, da na hodi v cerkev, mu sicer niso odpustili, toda proti organizaciji niso imeli nič več toliko povedati. Čez čas, ko je Ivan končaval delo, so se umirili in mu niso več nagajali.
Potem so nekega jutra posprmmili Ivana Staniča do avtobusne postaje. Kiso mu prirejali ceremonialnega odhoda, toda poslovili so se z njim vsi vaščani.
•*Ta Ivan ni tako slab človek! ” je zaključila Martinčkova. In ker je njen-- sodba vedno obveljala, je obveljala tudi tokrat.
Kar nenadoma se je razvedelo po vasi, da je Ivek pobegnil v
Ameriko, da j e tam pri sorodnikih in da dobro služi. Vaščani niso
verjeli, ker je bila novica zelo nej.sna, Ivan pa jim je postajal
bližji
* fr #
Angelika si je med tem, ko je bil Ivan pri vojakih, uredila življenje po svojem ukusu. vsak večer je črnela goste; nikdar se ni dolgočasila - sprva jo je največkrat obiskovala Marija, ko sta se pa z Marijo sprli, jo je pa obiskoval s:mo še Marjan. Že prej ji ni posebno ugajal, toda bil je simpatičen in zgovoren -n'ej pa je bilo komaj devetnajst let in še nekaj, poleg: vsega ji je bilo tudi dolgčas. Z Marjanom sta zašla v intimne odnose. Obiskovala sta plese in zakotne zabave; Marija jima ni hotela nagajati, ker Marjan že ni bil več njen pravi . fant, ampak bolj gost in prijatelj. Angelika je zaživela in začela spoznavati najlepše strani življenja, ko ji je pisal Ivan, da so ga pri vojakih odpustili in da bosta takoj odpotovala na deželo, ko se vrne; to pa pred vsem zaradi rojstva...
Nekega jutra sta se pojavila -v vasi Ivan in Angelika. Ivana so se ljudje razveselili, ko so ga spet videli. Toda nerodno jim je bilo vprašati, čigavo dekle je tista gospodična z visokimi petami in tako našminkana, da je bilo že kor neokusno. Ko jimi- j e povedal, niso verjeli: šalili so se, da bi imel verjetno res rad takšno ženo; to, da ga že mogoče res mika, ker se je v mestu razvadil , a sc bo že moral zadovoljiti s tistim, kar raste pri njih naokrog... T.ako so mu po/edali.
Ivan je slutil, da ga čaka druga še strašnjejša bitka. V tej bodo uporabili vaščani vsa znana dejstva o njegovih stzrrših in o njegovem mladostnem življenju. Predvsem pa se je bal za Angeliko, kajti vedel je, da bo sitnarila kljub temu, da ji ne bo potrebno delati, kot sta se domenila, prodno sta odšla na deželo. Ki verjel, da bi sc znala tako kmalu prilagoditi novemu okolju,,da bi opustila okusno oblačenje, lepotičenje in sprehajanje,
"ST ŽICE"___________ _ _ XXstran ________ • j štev. 4
Že vnaprej je predvideval, kaj vse si bo izmislila in kaj vse bo govorila Martinčkova.
Ljudje so sprevideli, da se Ivan ni žalil. Prve reakcije so se že kazale. Spet so ponavljali stare klevete. Toda vse so še dopolriili,' si jih na novo izmislili ali pa jih predrugačili. Angelika je bila čedalje svežejša. Okolje jo je spremenilo. 0 njej so govorili še strašnejše stvari kot o Ivekovi materi; spotikali so se ob sleherno oblačilo, ki ga je oblekla, videli so sleherne čevlje - spoprijazniti se niso mogli s tem, da si barva ustnice. 'Je je imela '-e tako preprosto frizuro - preprostejšo ko , kmečke dekline iz vasi - so se zaletavali v njo in vpili, kakšne sračje'gnezdo ima. Kakšno je bilo šele potem, ko se je Angelika pripravljala na rojstvo!
Govorili so, da je vsa Staničeva kri prekleta in da se bo sama po ubila... Toda tudi An. elika ni molčala; prve dni je jokala, potem se je skopala nad Iveka, vpila nanj, ga preklinjala, ker jo je pripeljal v to pusto vas, nato pa se je izražala o i babnicah, da so coprnice, da niso vredne. da bi vse podušil in podobno. Prijateljica ji jo bila neka ^rklja, ki je prenašala pošto od nje k vaščanom in obratno. Postajalo je napeto vzdušje. Babnice so se domenile, da jo bodo nekje ujele in jo oskuble do golega, jo našeškale po zadnji in jo pognale do tja, od koder je prišla.
Ivana je bilo prvikrat resnično strah. Angelika mu je pšla iz rok, ko sta se preselil na deželo, kajti bilo je tako,da je hotela imeti vse, Ivek pa ji ni mogel ustreči. Potem ga je zasmehovala ... Pozno v noč se je vračal z dela, vzel kliup z okna in se potiho, brez večerje sprav 1 spat. Zjutraj je ob treh spet vstajal. Tli vprašal, Če j e zajtrk, ker ga največkrat ni bilo,
Tudi s sabo ni vzel veliko ali pa nič, Ge je bila Ang-lika dobre volje, mu j e pripravila, sicer mu pa ni.
Prvi otrok je bil rojen brez običajnih ceremonij. LihČe se ga ni veselil. Prišel je n svet kot plod Ivekove neuravnovešenosti in nepremišljenega ravnanja. Angeliki je bil samo v napoto; ljudje pa o tem otjmpku niso hoteli nič vedeti niti slišati. Dvomili so, če ni tudi ta zaplojen od ko, a drugega, ka ■ or je bil nekoč Ivek.
Ta pomlad je odšel Ivek ponovno k vojakom. Sprejeli so ga.
Angelika je ostala sama z otrokom.Zmerjanje je pojenjalo, vendar prenehati ni in ni hotelo. Angelika se je že nekoliko une■ sla. Ki se hotela veo zanimati za vse klevete, ki so jih izrekli o njej. Odslovile je svojo prijatljico in se je spoorijatelji-la s st:„-ro devico, ki je vsak dan 1 -pela v cerkvi in jo ljudje zaradi tega niso marali. Odslej sta spali skupaj in si na ta način krajšali čas, prihodnjo poni d pa j e tudi to odslovila. Angelika se jev nekoliko mesecih možno popravila; postalt j e debelejša in polnejša, prej bleda lica so oživela. V njenih kretnjah ni bilo več dekliške igrivosti in živahnosti, v njih je poči/ala razigrana žhnskost - n -1 sitna pohotnost. Ženske so pravile, da je divj -, kakor samica, ko se goni, da j e hujša od Ivekovc matere. Ljudje, ki jim je \npelikina divjost ugajala, so govorili, da je dovolj, če pogleda moškega samo enkrat...
Znano	je bilo,	da	so	že hodili fantini trkat na njena okna,
vendar ni	bilo nič	in	so	odšli. Skušali so jo, toda če bi se
skušnja posrečila, bi mislili z res. Večkrat sc je slišalo ukanje od Ivanove hite. in pijano z vijanje. Zenske so se bale za svoje mo"e, ker	j e bilo zadnje	poml dansko vino močno in je vsakogar
razgrelo,	Angelika	pa	je	bila ž: tako opojnejša od vina in je
imela večjo moč od alkohola.... Ka pomlad je tudi Angelika brstela', toda počutil se je preveč osamljeno in preveč žalostno, da bi se tega zveselila.
Edini moški, ki je-redno z kval k Ivanovi Angeliki, je bil poštar, ki je prinašal Ivekova pisma. Oglas,1 se je dvakrat tedensko ; vačsih pa je zavil v Ivekovo hišo tudi, ko ni imel pošte.. Ljudje so spletli iz pošt ra vih obiskov pregrešno življenje, ki sta ga uživala z Angeliko. Otovorili so , da bo zaplojen kmalu drugi otrok,zče se Ivan brž ne povrne od voj rkov. Sprva so govori1 i o An, elikinih pregrehah na vsa usta, seda' pa so začeli govoriti tise, kajti njeno "i z1 jen j e ji" je postaj -lo zanimivo. Govorili so tako potiho, ker so se ženske bele, da se bodo neko jutro raznesle govorice tudi o njihovih možeh, kako so trkali na njeno šipo in kako zaspani so prilezli iz Angelikine sobe...
Celo o pošt .rju n'so vedele več toliko povedati, slutili pn so, da se v Ivekovi hiš: doge.ja nek velik greh... /konec prihodnjič/
IZ DRUGIH GIMNAZIJ SMO PRECEDI
Vid Korar t1e c el,iški gimnazijec. Bralci celjskih "Brstičev" ga že dobro poznajo, ker ,ie tudi njih urednik, pa tudi bralcem "Mladih pot" je poznan, saj je letos prejel z M. Krambergerjem prvo nagrado za poezijo, ki jo je razpisala revija ob začetku letošnjega šolskega leta. 7 tej številki objavljamo njegovi dve pesmi; Aprilsko in Iskal sem te. Tov.rišu Vidu za sodelovanje najlepša hvala!
Vid Korar
Aprilska
Zdaj si kakor jutro
v aprilu
zaznamovano z naročjem
nepozabne modrine
s prsti dežjd
in zelenimi vrbami
ob reki
ki pestujejo utrujeno
svoj e zelene otožne skrbi
(jutro v aprilu)
Pridem
s tihim vročim po, ledom
v to jutro
v z tvojih oči se napijem modrine
prsti dežja
se dotaknejo mojega čela vrbe povesijo otožne liste
nezaznavnih bolečin.
Ti se otožno nasmehneš ko ti razpnem grudi in zapreš oči, ko nen doma leže prek mojih rok poldan
(jutro v aprilu, vrbe se spominjajo tega jutra, vrbe v dežju.)
Iskal sem te
lašel sem ptice	——-
v tvojih razpuščenih laseh ko si se vračala s polj poletnih!
Trudna pesem ^j-ečeni, pesem klopotca je legla v moje srce
Pesem zrelih plodov in čakanja polj razorenih v tihe jesenske večere

Za nagradni natečaj
Alenka Auersperger Za dve uri večernega ognja
Bala sem se, da ne bi zaceli na tej strani. Tako bi morala jaz prva povedati zgodbico- pa saj n's em nikoli doživela kaj oomem-bnega; zdaj ne bi vedela kaj povedati.
j'Dobro, Petja in Tomy, povejta kar-koli." Najmlajša dva sta sramežljivo našobila ustnice in Tomy je dejal:
"Kaj pa jaz vem."
Petja, tisti s kuštravo gl,«vo, pa je dostavil:
'Raje bom skrbel, da ne bo jenjal ta le ogenjček."
"Saj res, vidiš, moja koruza bo kmalu pečena," se’je pohvalil Janez. Gospa z bakrenorde širni las 'i je povedala neko anekdoto, pa vem, da ^e drugi dan nisem vedela več. Nikoli si ne morem zapomniti smešnih zgodb. Pa saj vendar smo se zmenili, da bo vsakdo povedal zgodbo iz svojega življenja.
Janez je bil starejš: moški, vendar nisem verjela da j e petintridesetletni. Topo je strmel v .konček svoje na pol pečene koruze in pripovedo val;
"Zadnji dan vojne. Vem, da je ta zadnji dan pomenil mnogo. Vsakomur. Sam sem imel doma družino. Pa saj razumete; štiri leta in zadnji dan. Nisem mogel verjeti. Zadnji dan. Hodili smo v koloni po štirje. Sami razcapanci; spominjam se, kako je nekemu vojaku pred menoj zijala na hrbtu na pol osu ena rana. Obveza se je še m se trgala proč in jo svežila. Poleg mene je pripovedoval nek vojak, danima dve kozi, pa da ^e - imeti dve kozi kar dovolj; za^ za jtrk ti že da mleko. Zvečer pa si tudi lahko segrpješ mlečni riž^ali kašo, no, pa če zb rantaš pri mlinarju malce koruzne moke, sb še koruzni žganci povrhu. Pazljivo sem ga poslušal, njegov svet sem poslušal- pa saj še ni konec vojne - je dejal čisto potiho bolj sam zase. Ne vem, kako je bilo... mož, vojak, tovriš...
Tedaj je oficir 33-ovc’ev ukazal, naj se poČine >o. "Mach funf Mi -nuten-v/eiter!" Videl sem vojaka pred seboj, kako so mu zažarele oči Začel je pobirati koščke slame - ne roem, kako je mogla priti slama na ta pusti kraj, obrobljen samo z redkimi smr kami in borovci. Pobiral^ j e vejice, suho travo, zbr ;1 skupaj in zanetil. H kraju je položil nekaj krompirjev. Mogoče pet ali šest. Okamenelo smo zrli to igro - skoraj z rahlo žalostjo.
Vojak je brezumno netil svoj ogenjček in nakladal vejico za vejico. Tisti hip, plamenček je bil že kar velik, pa je zakrilil z rokami in padel z obrazom proti ognju.
" 'as muchst du, der Narr? Hebe deinen Maul, hoch!" Vojak se je dvignil - puškino kopito je bilo pripravljeno, da ga še enkrat u-dari po hrbtu. SS-komisar pa je samo brcnil s svojimi škornji, da so se krompirji in ogenj zgubili nekje v travi. Ko se je oficir odmaknil, je vojak poiskal krompir - našel je samo tri in jih spravil nazaj v žep.
Oeta^je trudno odšla dalje. Nismo se veš pogovarjali. Bilo je preveč žalostno, težko. Vojaki zadaj so se pridušali, kleli, nekdo, ki vsega tega ni več ranumel, je tu in tam živo zapel, zaklel in se
''S:	ŽIC*;'._______________ XXV. stran_____________	.•>	štev. 4
spet smejal.
"Kaj poje, norec?1 so se jezili vojaki spredaj. Dru i pa so dejali:"Pustite ga. Zmešalo se mu je."
Spet pet minut čakanja.
Vojak s tremi krompirji, tisti, ki je bil ves čas tiho, je de^al na pol šepetaje:	°
^"Fantje, da mi boste povedali, kadar se bo bližal."
SS-of ic:.r je nekje spredaj sedel na posekano smreko in kadil.
PSenJ je bil precejšen. "Gotovo 'bi bilo dovolj žerjavice za tri krompirje," je pomislil.	.	f
Tisti hip pa je ŠS-oficir vstal, si popravil obleko, n meril na vojaka in ustrelil, ha pol pečeni krompir je ostal na odmr>ii žerjavici; vojaki so nemo krenili dalje, ne da bi kdo komu tudi potihoma kaj povedal.
Nisem moj el verjeti.
Zadnji dan.
"Saj vojne še ni konec. Nikoli je ne bo konec..." sem de^al sam pri sebi.
Nekaj časa nismo govorili. Nesmiselno bi bilo kaj reči. Kasneje je nekdo dejal:
"Spomnil sem se nekaj...Povedal vam bom..."
"Vlado, ne... ampak ne o vojni... ;.Ti tako živo pripoveduješ o življenju v taboriščih, ne o tem, ne pripoveduj zdaj o tem!" ie prosila gospa z bakrenordečimi lasmi. Nočem slišati več o vojni*.»' Nisem mogla razumeti, da je to rekla ženska, tista s štirimi otroki, družino, Pet jo in Tomjjem. Vedno sen mislila, da naredi živi je.. -nie človeka neobčutljivega. Za vse neobčutljivega.
/lado je povedal zgodbo iz svoje ml.dosti. Iz srca smo se mu smejali - tisto z maturo in profesorji je bilo res smešno. Koruze so bile med tem že pečene. Potihoma smo drobili črno kožo mlečnobele koruze.
"Kaj si zdajle premišljeval, Vlado?" je vprašala gospa ž bak-renordečimi lasni svojega noža.
"No, nekaj... nekaj lepega..."
"31 mislil name?"
"Da. '
"Tudi jaz sem mislila nate."
Vem, da sta si globoko z zrla v oči. V tistem pogledu je bilo nekaj dobrega, mehkega, rszun-ercjočega; mislim, da je bila to' ljubezen. Kasneje sem večkr t opazila, kakoj je zrla Vo-nj z velikimi, si-vomodrimi očmi; z napol otroškimi besedami je pripovedovala.
"Tomv je videt zaspan, morali bomo kmalu domov. Pa še precej hladno je. Te zebe, ^lado? Si ne bi oblekel pulover?"
Zdaj bi morala jaz povedati zgodbo iz svojega življenja? Najlepši doživljaj? Dogodek? Kaj? Spominjala "sem se, kako smo včasih pisali šolsko nalogo s te'" naslovom. In napisala sem:
"Vsak človek ima mnogo lepih 'n žalostnih doživljajev. Tudi jaz. Zame je bil najlepši dogodek..."
Potem sem se zagledala v košček šipe na pol umazane od krede - fantje so tudi gobo metali v njo, pogled mi je zdrsel na vrt sosednje hiše. Ned peskom sta. se igrala punčka in deček, goto'-o nekaj let starejši od nje. Sredi igre sta se sprla. Deček ji j c podrl piškote in potice, ki so se sušili na travi. Deklica je pobrala lopatico in z njo zagrozila fantku, ga prijela za ^ ase in odvedla proč. Majčkena punčka s kitk mi...
... Živo sem se spominjala svojih piškotov iz ilovice. Mama mi ni nikoli kupovala i?r Č.
"Ge bi bila pridna, bi ti že kaj kupila, ’ je rekla, "tako pa nisi., in ti ne bom kupila ničesar." Tudi kasneje nemara nisem bila nikoli pridna. Čeprav sem si tako zelo, zelo želela puck in medvedka s svileno pentljo. .
Nekega dne sem opazila, kako sta se mož in žena v pritlioju -so-sednje^hise poljubljala. Kako dal'" o je bil ta svet od šolske naloge. čudno lep, dovršen, zame nedotakljiv. Ženska je potem postiljala posteljo in brisala prah. Koliko ljubezni je b-: lo v vsakem njenih gibov! Po zajtrku je spet poljubila moža in on je odhajal - ; otoiro v službo.
Skrivaj sem si sama želela tak svet; toplino našega doma in malo ljubezni. Pa so mi vedno pravili, kako sem žudna. Pa nisem bila •čudna• samo sovražila sem tiste umazane laži, ki so mi jih pravili. Tako nisem nikoli pisala dobrih spisov. Končala sem šolsko nalogo.
"1'ajlepši doživljaj je bil, ko mi je mama kupila žogo, ko smo se igrali na travniku.
"Ke vem, kaj sem še napisala. Miti malo resnice ni bilo v tistih nalogah.
Kako naj zdaj povem zgodbico*?, Svojo zgodbico,
Začela sem z neko pravljico. Vč sih mi jo je pravila stara mama. Tako živo mi je ostala v spominu pravljica o Jurku, 1-m je iskal strahu. Me vem, kako sem začela praviti to pravljico.
"Ampak zgodilo se je čisto zares," sem rekla. Tomy in Petja sta poslušala z odprt* mi usti, vsi so poslušali mojo pravljico, povedano s kretnjami o Jurku, ki je iskal strahu in ga ni našel. Nemara da strahu sploh ni.
Gotovo je bilo zelo pozno, ko smo pogasili ogenj in odšli domov. Pri stari mami so že ugasili luč; mislila sem na vojaka s tremi krompirji na koruzo;. ne vem, kaj mi je bilo, da sem jokala.
Nemara sem. res čuden otrok.
Tonček Recelj: Govor na Prešernovi proslavi
I
Metka Valentinčič: Scapinove zvijače
Metod Štrumbelj: Seminar v Ljubljani
Alenka Auersperger: Nastop na pljučnem oddelku
Alenka Auersperger: Naš literarni krožek
Tonček Recelj: Podelitev Prešernovih nagrad
Mateja Kožuh: Tekmovanje med kranjsko in našo gimnazijo
Mladi literat prinaša:
Mai: Zlagana resničnost Alenka Auersperger: Pesmi Josip: Ivekova Angelika Vid Korar: Pesmi
Alenka Auersperger: Za dve uri večernega ognja
"Stezice", glasilo novomeških gimnazijcev, izdaja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Jože Sintič, tehnički u-rednik Srečko Kosmina, za Mladega literata odgovarjata Zlata Pestner in Alenka Auersperger, za kulturno rubriko je odgovorna Katica Smrečnik, za aktualnosti odgovarja Tonček Recelj, ilustrir Gajski Vlado, za SŠ in MO je odgovorna Uka Schmid.
Naslovno stran 4. štev. je narisal Gibe Blažon.
4. štev. je izšla v nakladi 250 izvodov.
Cena posameznemu izvodu je 20 din.
Naslov: "Stezice", gimnazija Novo mesto.

I
!'