No. 147 AMCtUCAM IH SPIRIT ^ x « FORO&n in LANGUAd€ ONLY Satlonal and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 3, 1959 stove* i*N MORNING N<*WSI>AP€# STEV. Lvm.—VOL. LVHL Sovjeti nimajo nobene možnosti izsiljevanja Novi grobovi Herman W. Ennemoser V petek zvečer je nagloma umrl doma na 1018 E. 63 St. Her-r*reds. Eisenhower je mne-'man Ennemoser, star 54 let, n ja, da je vojaška moč Zdr. zaP°slen Pri Cleveland Cartage držav tolikšna, da Sovjeti-tCo. Tukaj zapušča ženo Faye, ja nima nobene možnosti sinova Jamesa in Williama, hče-i izsiljevanja Zahoda. ri Katherine Zatezalo in Lucille WASHINGTON. - Eisenho- Z^merly več vnukov, brate v,,Qv. . ... , i Leona in Edwarda, sestre Eme- Wer Je opozoril javnost na uspe- ■. „ , T_ , . _ , . šno tekmo Združenih držav s lla Bush Kather.ne Ponsart m Sovjetsko zvezo v razvoju in iz.: Mary Gibson. Pogreb bo jutn delavi vodljivih izstrelkov in 1 popoldne ob en,h iz Zakrajsko-medcelinskih raket. Poudaril ve^ p"srebnef:3 z!lvoda na 'xa Ameriška vojaška oporišča bodo ostala, dokler ne bo konca sovjetskih groženj! Truman poziva vlado k odločnosti do ZSSR let da so oborožene sile Združenih držav tolikšne in take vrste, da Sovjetija ne more misliti na da bi svobodni svet preplaha z grožnjami k popuščanju v mednarodni politiki. Po nedavni izjavi obrambne- kopališče Lakeview. Joseph Špenko V petek popoldne je umrl dobro znani rojak, 83 let stari Joseph Špenko s 16202 Huntmere Ave., doma s Podgore pri Dolu ob Savi, od koder je prišel v [z slov. naselbin Sidrani ftfton je v svojem govorj ob koncu obiska v Sovjetski zvezi, ki sta ga prenašala sovjetski radio in televizija, dejal, da bodo ameriška vojaška oporišča okoli Sovjetske zveze ostala, dokler “ne bosta strah in sum, ki sta pripravila nas in naše zaveznike do pod-vzetja mer za skupno obrambo, odstranjena’’. -Nixon na Poljskem. tajnika Sovjetija nima nad j Ameriko 1. 1906. Do 1. 1946, ko 10 medcelinskih raket sposob-11 ^ stopil v pokoj, je bil zaposlen zil kot zgled, da nam neodločnih za uporabo. Toliko jih bo | Pri Browning Engineering. Za-skoro imela tudi Amerika. Zad-.P118^ Je ženo Mary, otroke Mrs. WEST ALLIS, Wis. — V bolnišnici je umrl 20. julija 60 let stari Anton Ujčič z Velikega Br-BivŠi predsednik Harry Tru- da Pri Ihrski Bistrici, v Ame-man je pozval v članku, riki od h l021- Zapustil je ženo objavljenem v NYT, Zdru- in brata (v Barbertonu), v sta-Žene države, naj nastopijo rem kraju pa brata in sestro. Z VSO odločnostjo proti vsa-1 Dne 23. julija je umrla v Fon-kemu sovjetskemu prlt'sku. tani! Calif., Uršula Svete (Bol- NEW YORK, N. Y.—Sedanji ^ S0 io tod’ “j" tok razgovorov s Sovjetsko zve-( ChTC'VGO 111 ______Dne 26 ju MOSKVA, ZSSR. — Tekom obiska v Sovjetski zvezi zo naj nam bi po besedah biv- ^ preminul na posledicah so S/101 Predsednik sovjetske vlade Hruščev, pa tudi sega predsednika Trumana slu- ^ J ' 45 let stari Frank Pri- vrSi so ameri-^osta navdušeno po- Vremensk prerok ) pravi: belu teihperA*0blačno’ t0Pl0' Najvišja Ura 85, najnižja 65. na Kalvarijo. Frances Marie Prostor V Euclid Glenville bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 51 let stara Frances Marie Prostor, poprej Salmick, z 876 E. 237 St., roj. v Clevelandu. Zapustila je moža, Johna Jr., sestre Mrs. I-rene Hočevar, Mrs. Genevieve Urac (Kalf.) in Mrs. Elizabeth Kapel, brate Franka, Avgusta in Geralda ter mater Frances Salmick. Bila je članica, društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo jutri zj. ob osmih iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Jennie Kerch Po daljšem bolehanju je na svojem domu na 1034 E. 72 St. umrla 71 let stara Jennie Kerch, roj. Bartol, prej por. Dimic, doma v Loškem potoku, od koder je prišla 1. 1910. Tukaj zapušča moža Johna, hčeri Jennie Gross in Ann Vojack ter štiri vnuke. Sin Michael Dimic je padel v t drugi svetovni vojni. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društva Srce Marije (staro) in Pod. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v sredo zj. iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. Čas še ni dolo-1 čen. i Marie Harasenchek Včeraj je umrla v Doctors bolnišnici 75 let "stara Mrs. Marie Fprasenchek, prej por. Kattler,1 z 1086 E. 68 St., doma v Romuniji, od koder je piršla pred 47 leti. Zapustila je sinove Johna, | Carla, Edwarda in Roberta Kattler, 11 vnukov in 3 pravnuke. Pogreb bo v sredo žj. ob devetih iz Zak pogreb, zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na Kalvarijo. šno upreti le s trdno odločnostjo. J skus obrniti se na ruski narod ^Li ščev Ponovil v razgovorih, ki kajti: “Mi uživamo najvišjo živ- preko glav njegove vlade nam ne moreta prinesti nobene koristi, ker ruski narod nima v diktaturi nobene besede in ga ta doma odklonil pred- sta jih imeia> trditev, da bodo ijenjsko raven v vsej zgodovini sednikov predlog- za pavi- vnuki sedaj živečih Amerikan- in ni ničesar, kar bi mi hoteli sanje davka na gasolm. cev živeli pod komunizmom. od drugjh narodov razen življe- WASHINGTON. _ Predsed- Nixon je k temu širokoustenju nja v miru in prijateljstvu z nji-drži tudi v popolni temi glede nik Eisenhower je te dni pred- dejal: mi!” Poudaril je, da se Zdru- Združenih držav in položaja v ložil Kongresu, naj zviša zvezni Proti nasilnemu Širjenju , Ženih držav ni treba bati niko- svetu. ' davek na gasolin za en cent in j komunizma I mur drugemu kot — napadal- Položaj, ki je že sedaj slab,'pol češ, da s sedanjimi sredstvi “Naj povem, da mi nimamo Cem. utegne postati še slabši, pravi ni mogoče kriti tekočih izdat- nič proti besedam, da se bo to j Nixonov govor so prenašale Truman, če bo Hruščev dobil!kov za gradnjo avtovelecest po zgodilo. Nasprotujemo le, če on^radijske postaje in televizijska vtis, da je Zahod slab, zmešan vsej deželi, kot je bila pred ne- skuša to povzročiti. Moj odgo- postaje v Moskvi. Sodijo, da ga in razdeljen. Velika porota sklicana za preiskavo - “lobby” COLUMBUS, O. — Guv. Di- kaj leti določena. Kljub temu, vor k temu je: Jaz ne trdim, da je slišalo več milijonov držav-da je Kongres svaril, da bo tre- bodo vasi vnuki živeli pod ka- ijanov v Sovjetski zvezi. Podpredsednik na Poljskem Podpredsednik Nixon je od- ba gradnjo močno omejiti ali pitalizmom . . . Jedro našega ponekod celo prekiniti, če nje- prepričanja je, da mi ne posku gov predlog ne bo sprejet je fi- šamo in ne bomo poskušali ni-na“ Poljsko na temelju dve nančni odbor Predstavniškega komur vsiliti našega načina živ-, leti starega pOVabila. Na poti Salle in vodnika obeh zbornic^01113 Predloš odklonil- PrePričani S™°’d\ |52 Moskve se je ustavil najprej državne zakonodaje so se spo-' 0dbor ie predložil, naj zvez- te tako vi, kot vsa druga lju - y Varšavi) kjer se je razg0var-razumeli, naj velika porota naj- na vlada financira gradnjo vele- stva na svetu pravico izbrati si prej preišče, koliko je resnice cest s pomočjo izdaje bondov v tak gospodarski^ in politični s -na tem, da bi “podporniki” po- višini eneSa bilijona dolarjev, ki kl najboljše odgovarja, sameznih skupin in interesov nai bi se kasneje izplačali iz sim posebnim potrebam ......- . -------- - plačevali za člane zakonodaje v sredstev zveznega fonda za & a ■ Združenih držav, sta zahteva od- jal s predstavniki vlade. Predvidoma bo ostal tu do srede. Glavni vprašanji, ki delata težave poljski vladi v odnosih do Columbusu hotelske račune in jim nudili druge “ugodnosti” z namenom, da bi ti glasovali za dov ni posebno^ vneta, ker se bo-zakone, ki bi bili v korist “teh P’ da bi pospeševala inflacijo in interesov”, ali pa proti njim, če na drugi strani ovirala prodajo bi jim bili škodljivi. drugih zveznih vrednostnih pa- Po vesteh dela časopisja, naj P^rjev-bi bila baje v to zadevo zaple- gradnjo avtovelecest. , proti geslu. Delajmo za zmago Z-vezna vlada za izdajo bon- komunizma! , ki ga je videl na neštetih mestih tekom svojega obiska v Sovjetski zvezi. “Če misli Hruščev s tem geslom delo za boljše življenje ljudstva v Sovjetski zvezi, je to ena stvar, če pa na drugi strani misli s tem zmago komunizma nad Združenimi državami in drugimi svobodnimi deželami, je to konj čisto druge barve. Mi imamo svoje ideje o tem, kakšen sistem je za nas najboljši!” Podpredsednik je Hruščeva tena tudi neka lepa ločenka., ki ElSCflllOWGr lltlGIlOVdl predL“aikltuTtvaekva,zeaS (!‘lb0r 19 raZOfOlBeV nodajj | WASHINGTON. — Predsed- če bo preiskava zbrala kake nik Eisenhower je imenoval po-dokaze proti posameznim čla- sebe" odbor, ki naj skuša najti nom zakonodaje, bo guverner to °snovo za mednarodno razoro- svaril‘pred poskusi razširiti ko-sklical na posebno zasedanje, da Zltev za slacaJ more 1 ne °bno- ! j vsem svetu z be_ o tem razpravlja. ve zadevnih razgovorov s Sov-1 , , ______n____ jetsko zvezo. Za predsednika r* , i . • i «v odbora je bil imenovan Charles Radarske posta.e za his- A odvetnik i2 Boslo. no vporabo na WASHINGTON, D. C. — Teh- sedami: I “Če on obme materialne vire in talente ljudstva za cilje J podpiranja komunizacije dežela izven Sovjetske 'zveze, bo samo Izraelci se ne boie Naser-ievih groženj JERUZALEM. — V krogih izraelske vlade trdijo, da je edini cilj Naserjevih groženij v njegovih zadnjih govorih utrditi svoj položaj v arabskem svetu, kjer je protiljudsko razpoloženje še vedno močno. Na izraelskih mejah je to poletje tiho in mirno kot že dolgo ne in izraelski vojaški krogi trdijo, da ni nikakih znakov za ka,-jke izpade. čilo, da so skontruirali izredno pred leti „ združenih narodihi majhno, zato pa nič manj občut- nato M konfenmci v Londonu, hl : J,J P “!hs° 7d“di” tudfsredi^m je ,0da brCZ D0Seb,Ie‘!a uspeha- 0d- Nbfon 'je zav™elTjdi idejo o slisi m Vidi tudi sredi temne bor pri Združenih narodih vz- „ s noči ali goste megle vsak šum in hodJ blok bojkotirai ker ni bi] sožitju C^’ da dva +!dblra ki vsako premikanje človeškega te- sestavlien DO nie0ovi volii razdelitev sveta v dva tabora ki lesa na daljavo 600 jardov. ______^ ju deli “zid, sovrastvxa in stra- Tanke ali vojaške avtomobile „ i j 1-1 j - hu”- Po niegovem potrebuje da- epazi na daljavo 10 milj, naj bo Rf,sem Obdolžil rdeče nagnji Svet ne dveh svetov am- tema ali megla še tako velika, j BEIRUT, Lib. — Predsednik pnk “enega samega, v katerem Radarska postaja je menda še ta-1 vlade Iraka gen. Kasem je ob-( si bodo ljudstva izbirala svoj go- ko daleč občutljiva, da loči moš- dolžil komuniste, da so priprav- spodarski in politični red, kot ke korake od ženskih. |ljab za 44. julij upor v vseh več- ga sama hočejo, in kjer bodo ob Strokovnjaki naše armade pra- jih mestih Iraka. vijo, da bodo take male radarske 1 Na ta dan je prišlo do upora postaje dejansko onemogočile deiansko samo v Kirkuku. fronte v starem smislu, kjer so Vlada je zaradi tega izdala u- bili okopi obeh sovražnikov vča- redbo, s katero prepoveduje vo- škodnine ameriških državljanov poljske narodnosti za zaplenjeno imovino po drugi svetovni vojni. Te zahteve gredo v precej visoke milijone. Drugo še težje vprašanje je vprašanje poljske zahodne meje. To ne vznemirja samo vlade, ampak prav tako tudi vsakega povprečnega Poljaka. Skrbi ga, kaj bo z mejo na Odri in Nisi, ki jo je doslej kot nekaj stalnega priznala samo Sovjetska zveza, med tem ko skušajo zahodne sile iz tega kovati še vedno kak političen kapital. Le Francija je v 'zadnjem času povedala jasno, da tudi ona sodi, da je treba to mejo priznati kot dokončno, čeprav formalno v tem pogledu ni storila še nobenega koraka. Na splošno sodijo, da bo narod Nixona povsod ljubeznivo, če ne naravnost navdušeno sprejel. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— I Uršula Ule z Reno Ave. pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave iz Planice na Gorenjskem. Seja— Jutri ob sedmih zv. ima podružnica št. 14 SŽZ redno mesečno sejo v AJC na Recher Ave. Preko morja— Z letalom SAS je odpotoval v Slovenijo Anton Kovačič iz Clevelanda, Franc Jakos iz Milwaukee pa se od tam vrača. Obema je vse potrebno za pot uredila pot. pis. Bled Travel. Izletniki se vračajo— Skupina rojakov, ki je v okviru izleta SDZ obiskala Slovenijo pod vodstvom predsednika J. Sušnika, se je pretekli petek vrnila, skupina pod vodstvom A. Žabca pa je 30. julija zapustila Pariz, prispe z ladjo Queen Elizabeth v New York jutri, v sredo pa v Cleveland. Potnike bo v New Yorku pričakal g. A. Kollander. S^in— Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri žv. ob osmih redno sejo v navadnih prostorih. V samostan— 1 Emily Petelin, hčerka Albina in Emily Petelin z 1155 E. 58 St., bo jutri sprejela v Adrian, Mich., redovno obleko domini-kank. Razprodaj ja— Danes se začne pri Anzlovar-ju na 6214 St. Clair Ave. razprodaja z 20% popusta. Več v oglasu! Seja— 1 Podruž. št. 18 SŽZ ima jutri zv. ob 7:30 sejo v SDD na Waterloo Rd. Lep uspeh— i “Slovenski dan”, ki ga je včeraj priredila LILIJA na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, je bil lepo obiskan. Spored je bil dobro pripravljen in lepo izveden. Številna množica mu je z zanimanjem sledila. Škof dr. G. Rožman, pod katerega pokroviteljstvom je bila cela pri- I reditev, je imel jedrnat govor, v katerem je pozival k narodni zavesti in zvestobi materinskemu jeziku. ! I stojale svobodne zveze med narodi na zemlji.” Nočemo od nikogar nič! Podpredsednik je sovjetskim Predlog za novo ustavo okraja Cuyahoga sprejet CLEVELAND, O. — Okrajna komisija za izdelavo nove ustave je svoje delo končala. Predlog demokratske večine je bil sprejet, čeprav z nekaj ostrimi pripombami od strani republikancev W. Burtona n W. Roger-sa. Izgleda, da se bo. proti pred- narodom povedal, da so Združe- logu izjavil tudi clevelandski, sih oddaljeni še manj kot 100 me- jaško organizacijo komunistov [ ne države šle v dve svetovni ! župan Celebrežze. Predlog bo ^ trov. j “Sila ljudskega odpora”. j vojni, pa niso nikdar zahtevale j prišel pred volivce v novembru.^ KAJNOVEM VESTI NEW YORK, N.Y. — Danes popoldne se bodo drugič, od kar se je začela stavka, sešli predstavniki unije in jeklarskih podjetij k razgovorom o novi kolektivni pogodbi. Sestanek je pripravil zvezni posredovalec Finnegan. Kakih izgledov za nagel sporazum ni. KRISTIANSAND, N o r v . — Steven Rockefeller in Anne Marie Rasmussen sta včeraj objavila zaroko. Prijatelji dekleta trdijo, da je poroka predvidena v domači cerkvi 22. avgusta. Zaročenka je lu-teranka, zaročenec pa baptist. Steven Rockefeller je sin znanega bogataša in sedanjega newyorskega guvernerja Nelsona Rockefellerja. ŽENEVA, Šv. — Konferenca zunanjih ministrov štirih velesil gre k neuspešnemu koncu. Med tem so se tod razširile vesti, da bo Eisenhower v najbližji bodočnosti povabil predsednika sovjetske zveze Hru»čeva na obisk v Združene države. Temu obisku naj bi potem sledil sestanek na vrhu. Ameriška Domovina KiUII' i. ‘""»^.aiiarjrMgt'SaiM^neasg^g %3 >117 St. Clair A ve. r-^ HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Oble National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAt Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; ?4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 147 Mon., August 3, 1959 Kaj bo s štrajkom v jeklarski industriji? mestu tega jo je odbil z utemeljitvijo, ki so jo pozneje pora- li, nekaj pa jih je uteklo v tuje-bila tudi jeklarne, ko so odklonile podoben unijski predlog, 'zemstva. Po nekaterih ameri-Jasno je namreč, da brez take komisije ne bo sporazuma. !ških mestih, kjer je italijanska Predsednik sam jo bo moral imenovati, tako veleva zakon, (imigracija številna, je ta zlogla-Jeklarji mislijo, da je Bela hiša že naprej potegnila z jeklar-nami, kar ne bo čisto točno držalo. Dunajčan v Ljubljani Sotrudnik dunajske revije Take nerodnosti politika obračunava včasih zelo pozno. Ako bo štrajk res trajal dolgo časa in bo unijsko vodstvo moralo popustiti več kot je mislilo, bo zagrenjenost v vseh delavskih vrstah trajala še dolgo in končno prišla od izraza pri prihodnjih volitvah. Takrat bo najbrže republikanska stranka plačala račune za te in podobne nerodnosti in nepotrebne napake. Temna so ta prerokovanja. Želimo, da bi bili tudi v tem slučaju slabi proroki, kot smo bili že velikokrat. Želimo, da bi čim preje prišlo do sporazuma. Ako smemo kaj dati na splošno znane podatke o kalkulaciji cen za jeklo, verjamemo, da sedanje cene še zmeraj prenesejo nekaj višje mezde. Na drugi strani ne sme biti tudi delovni red v tovarnah nekaj okamenelega; mora vpoštevati tehnični napredek v proizvodnji jekla, je potreben revizije, akoravno ne v takem smislu in obsegu, kot to želijo jeklarne. Ako bodo potrgane vse vrvi, ostane še zmeraj staro in preskušeno pravilo: mezdni sporazum na račun konsumen-ta. Ne verjamemo vanj, toda ne izključujemo ga. Javnost more proti njemu samo protestirati, zavre ga ' lahko samo administracija, ako se ne bo preje odločila za popuščanje. EJCXXXXX3 sna tajna talijanska organizacija “Die Oesterreichische Furche, še vedno živa. Prakticira izsilje- Hanns Salaschek, je pred krat ivanja in druge zločine in na sto-l^im obiskal Ljubljano in obisk tine uspelih italijanskih trgovcev in podjetnikov je bilo že prizadetih od Fafije na en ali drugi način. Tajna služba Z. D. je prišla tej popisal. Tu prinašamo nekaj značilnih odstavkov iz njegovega članka. “Preden sem prekoračil mejo so mi razni ljudje v južnem pre- zloglasni družbi že marsikje na . delu naše države pripovedovali sled. Nekaj zakulisnih vodite- zgodbe o 'začasnih aretacijah. Ijev te črnorokarske organizacije j političnih sumičenjih, o slovenje bilo že deportiranih iz Ameri-' skih bojnih napisih na avtomo-ke. Veliko se jih pa s politični-J bilske šipe, celo o prerezanih mi načini nekako odkupi, kako je gumah. Marsikaj od tega so tajnost, ker kako govori v takih menda bile zgolj izmišljotine, slučajih denar ne povedo tisti, ki Kamor spodaj človek pride, po- Mnenja in vesti tajni organizaciji Sicilijancev “Mafiji” mnogokrat javnost kaj čuje. Zadnje čase kakor kažejo razna odkritja raznih oblasti Zdr. državah, se poslužujejo mafističnih metod pri raznem teroriziranju nekatere skupine organiziranih gangsterjev v vrstah delavskih organizacij, da tako s strahovanjem članstva izsiljujejo iz njih prispevke, jih take gangsterske klike mopašno zahtevajo. Na drugi strani pa z mafističnimi metodami strahujejo razni razpečevalci, ki razpečavajo razne ne-postavne predmete in blago, kot igralne stroje za denar in dru ge take aparate svojim odje- Jeklarski štrajk se je začel sredi julija. Unija in jeklarne so se razšle in zagrizle vsaka v svoje stališče. Prvi poskus posredovanja po federalnem zaupniku ne obeta nič dobrega. Posrednik je izjavil, da ne vidi, kje naj bi iskal podlago za sporazum. Predsednik Eisenhower je potem naročil svojemu tajniku za delavske zadeve Mitchellu, naj skuša najti novo pot, ki naj bi vodila k sporazumu. Mitchel hoče zaenkrat samo ugotoviti, v čem obstojijo razlike, kako so utemeljene od obeh strani in kje bi se morda v njih našel povod za obnovitev pogajanj. Vse to samo potrjuje že znano dejstvo, da trenutno ni dosti upanja, da bi štrajk prenehal. Poleg tega ne smemo nikoli prezreti, da glavna sporna točka ni morda unijska zahteva po višjih mezdah in večjih socijalnih dajatvah, ampak vprašanja, ali naj se delovni red, ki regulira po obratih odnose delavcev do preddelavcev, nadzornikov, obratovodij itd, spremeni ali ne. Delavci vidijo v sedanjem delovnem redu tako veliko pridobitev, da je pod nobenim pogojem nočejo dati iz rok. Ravno v tej točki vživajo podporo delavcev vseh unij, ki se drugače za čista mezdna pogajanja ne brigajo preveč. Verjetno bo prešla na unijsko stran tudi večina našega javnega mnenja. Zato je pametno, da pričakujemo najslabši način razvoja jeklarskega štrajka, to je tistega, ki ga predvideva zakon. Zakon pravi, da je predsednikova dolžnost, da poseže v štrajk, kadar je “prizadeto narodno zdravje in varnost.” V ,v našem slučaju to pomeni, da za administracijo nastopi tak malcem re' trenutek takrat, ko bo vojnim industrijam zmanjkalo jekla. stavratoDerrt'‘in' “rugim razn™ Na to stališče se je postavil tudi Eisenhower na eni od svojih trgovcem, če ne trgujejo z nji-tiskovnih konferenc. Računajo, v kolikor se taka stvar mi m le od njih ne kupujejo, sploh da oceniti, da bodo vsaj nekatere tovarne, ki delajo za kmalu poči v takem lokalu ka-narodno obrambo, prišle v škripce sredi avgusta. Takrat bo ka bomba, mu vse razbijejo in torej predsednik moral poseči vmes, ako ne bo po lastni po- mnog°krat takemu neposlušne-budi Že preje. mu odjemalcu še vpihnejo zra- Predsednik imenuje komisijo, ki naj ugotovi, kako ven življenje, vpliva štrajk na naše gospodarstvo. Ako komisija ugotovi, Vladne oblasti zadnje čase da je nastopila nuja, obvesti o tem federalno tajništvo za pridno raziskujejo in preizkuje-pravosodje, ki s svoje strani predlaga federalnemu sodišču, i° področja Mafije in so že mar-naj štrajk zaustavi. Sodišče uvede redno zaslišavanje in S]kaj odkrili. Kako daleč bodo končno lahko odredi, da se mora štrajk zaustaviti za največ s preiskavami še nadaljevali, je 80 dni. To postopanje lahko traja par tednov, tako da bi so- seveda svoje vrste.politično vpra-dišče izdalo nalog za obnovo dela začetkom septembra. De- šanje. Zanimivo pa je, da pre-lo bi trajalo do konca novembra. iskave najdejo skoro v vseh teh Med tem časom posebni federalni posredovalci skušajo slučajih osebnosti z imeni, ki di-doseči mir med obema nasprotnikoma. Ako nimajo sreče, ^.1° Pa “italijansko.” Zgleda, da stopi v akcijo prvotna komisija, ki mora tekom 60 dni po ob- ie Mafija še vedno pristno “sici-novi dela predsedniku poročati o svojem poslovanju. V po- hjansko-laška” firma, ročilo mora biti vključena “končna ponudba jeklarn,” ki jo l Kaj i® “Mafija” in kako je jeklarne morajo na vsak način dati komisiji. Tekom nadalj- “Mafija” nastala? njih 15 dni mora zopet nek drug federalni urad (Odbor za Zgodovinski zapiski o tem pra-delavne odnose) izvesti med prizadetimi jeklarji tajno gla-1 vii°’ da ie bila zaijiisel “Mafije” sovanje, ali sprejmejo ponudbo jeklarn ali ne. Ako jo sprej- r°jena na velikonočni ponedeljek mejo, bo unija najbrže preklicala štrajk. Ako delavci gla- 30-marca 1282> v Dalermu mestu sujejo proti ponudbi jeklarn, unija štrajk lahko nadaljuje. N Tiste čase so vladali V tem slučaju pa predsednik lahko predlaga Kongresu po- Sicilijo. Francozi, katerih voja-’ sebno zakonodajo, ki končno odloča o celem sporu. Ker bi štvb se je kai ošabno obnašajo, do glasovanja mogli priti najbrže šele sredi decembra, bi v Neko italljansko dekle se Je Pri-skrajnem slučaju Kongres prišel do besede šele v prvi polo- Pravljalo, da bi se po velikono-vici januarja. čnih praznikih poročila s svojim Tak je postopek po zakonu, daje pa zelo temno sliko, izvoljencem. Na veliki ponede-Prve posledice štrajka se namreč že čutijo v premogovni in jTek ie čakala za cerkvenim zi-prometni industriji. Računajo, da so podjetja morala odpu- dom sv°jega izvoljenca, da bi stiti že okoli 100,000 delavcev in ustaviti obrate. Takih pod- šla oba h duhovniku urediti zajetij bo vsak teden več in štrajk bo začela čutiti vsa metalna dev0 poroke. Tu jo je kakor pri-indusAija razven morda avtomobilskih tovarn, ki so najbo- Pavedujej0 zalotil francoski volje založene z jeklom. Ni brez podlage strah, da bo štrajk pak in -i0 P°silil- Ko se mu de' pokopal ali vsaj močno zavrl sedanjo konjunkturo, kar se bo kJe iztrga>se ie v svoj1 razburje-najbolj poznalo na ponovnem dviganju brezposelnosti. Dalj- nosti m zmedenosti zaletela v zid IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček Duluth, Minn. — O zloglasni bilo masakriranih. Francozi so nato upor zadušili, niso pa zadušili duha ideje. Mafisti so šli v podzemlje in se povezali tajno v strogo tajno teroristično organizacijo, katera naj bi delovala po geslu “zob za zob” napram Francozom. Napadali so po noči in drugače in po napadih izginili. Ko je prišlo .pozneje do zedinjenja Sicilije z Italijo, je Mafia ostala v dušah nekaterih Italijanov, kakor ostane plevel na kakem polju, ki ga ne mraz ne kaj drugega ne pomori in ne zaduši. Mafia je ostala in tega zlega plevela se Italijani na poljih svojega življenja menda ne morejo znebiti. Vsaj do današnjih dni si ga še nišo! Mafia je obratovala doma vse potem dolga stoletja. Njena ost je bila obrnjena proti bogatim imovitim slojem, katere je nadlegovala z izsiljevanjem, ugrab-Ijenji (kidnaping) in drugimi te-rorizmi. Mafisti so uvedli potem zelo stroge obrede pri sprejemanjih novih članov v svoje vrste. En obred je bil in je menda še stroga zaprisega in zakletev. Ob končnem sprejemu pristopita h kandidatu dva voditelj a, na dlani desne roke ga vbodeta ali malo vrežeta, da se prikaže kandidatova kri, to kri potem kandidat sam obriše s posebnim papirjem. Pred njim gori sveča in kandidat na to tisti kos papirja z njegovo krvjo sežge na plamenu sveče in zraven glasno izjavi svojo obvezno obljubo in zakletev, ki se glasi: “Kakor sem dal teh mojih par kapljic moje krvi, tako bom dal če potreba vso mojo kri Mafiji!” Poznejše generacije so seveda nekaj spremenile da si -i6 razbda gUvo tako možnost niti ne misli. in naŠii 30 mrtvo za cerkvenim li potomci nekdanjih Rimljanov, Na drugi strani je treba ugotoviti par nerodnosti, ki so zidom- prakticirajo razne terorizme tu- jih napravile prizadete jeklarne in administracija. Jeklar- Ko je nato dospel njen izvolje- d: po unijah voditelji med sene so se namreč postavile na stališče, da hočejo najpreje do- nec in drugi na pozorišče dogod- boj, ko drug drugega izpodriva-seči spremembo delovnega reda, potem šele so voljne, da go- ka’ 30 se vsi sdno razsrdili. Mno. jo, ali pa izsiljujejo podkupnine, vodjo o mezdah. Unijo je to stališče izredno močno’ razbu- žice 30 začele izzivalno protesti- itd. rilo, kajti smatra to stališče za splošen napad na vse pridobi- rati in demonstrirati po paler-1 Ko se je pojavil v Italiji po pr-. tve dosedanjih mezdnih pogajanj. To je glavni povod za miskib ulicab in vpile: “Morte vi svetovni vojni fašizem pod I njeno zagrizenost. Bolje bi bilo, da bi bile jeklarne poveda- Alla Francia Italia anela!” — kar vodstvom Benita Mussolinija, je le, v čem naj obstojajo zahtevane spremembe V delovnem pomeni: “Smrt Francozom — je ta prejel nekaj groženj in ker je redu, potem šele rekle, da naj bodo pogajanja O mezdah šele krik Dalije!” Začetne črke ita- Mussolini čutil in razumel, da se druga točka na dnevnem redu. lijamskih besedi tega krika so: s Sicilijanci ni šaliti, je odre- Drugo nerodnost je napravil federalna administracija, kar je “Mafia” in dil shtrpgo preganjanje mafi- ko je Eisenhowerju svetovala, naj odbije predlog unije nar0 ie postalo enobesedno ime te sto v. Hotel jih je zatreti največ avgusta, popoldne bo v Stadio-imenovanie posebne komisije za ugotovitev dejanskega sta-1 taine zloglasne organizacije. jzato, ker mafizem je kazal nevar- nu posebna proslava “Dneva e-nja. Bolj taktičen bi bil Eisenhowerjev odgovor, da je pri- I Množice so se ob dogodku sil- nost fašizmu. Deloma je uspel nega sveta” v počastitev nove ANTON ŠUBELJ Cleveland, O. — V nedeljo, 9. vsod naleti na vljuden sprejem pa naj se spusti v razgovor železničarjem, policistom, poslovnimi ljudmi ali prvim človekom, ki ga srečaš na cesti. Na nemško vprašanje dobiš odgovor v istem jeziku, četudi mora oni najprej zbrati svoje besede. Se razume, da Slovenec takoj spozna Avstrijca, pa čeprav ga nagovoriš slovensko, srbo-hrvat-sko ali celo češko. Trafikant, pri katerem sem povprašial po poštnih znamkah, se je takoj pozanimal ali sem morda z Du naja, in mi nato ponudil avstrijske časopise. Da so bili samo taki, ki so levo usmerjeni, tega pač ni njemu pripisovati. V Ljubljani se glede obleke kljub pospešeni industrializaciji še vedno opaža močan vpliv podeželskega prebivalstva. Slabo oblečenih ljudi je prav za prav zelo malo, precej pa se jih nosi po najnovejših modi. Mimo gledališč: Pri “Sloven skem narodnem gledališču” o paziš na lepakih ime tudi na Dunaju znanega dirigenta: Bogo Beskovic. Dance Kim Borg (iz Metropolitanske opere) je pel Mefista, nadalje so bile napovedane predstave “Aide,” “Hoffmannovih pripovedk”' in “/Prodane neveste”. Dra m s k o gledališče ima na programu Osborna, napovedana pa sta Shakespearejev “Henrik V” in Schillerjev “Don Carlos”. V knjigarnah prevladuje politična, narodnogospodarska pa tudi specializirana tehnična literatura. Nemški pisatelji v prevodih so redki, pa še ti niso reprezentativni, mapak izbrani po političnih vidikih, posebno kar se tiče romanov: Kirst s svojim “08/15” in podobno. Pa tudi Rusov je malo videti, kjer se pa le pojavijo, so to skoraj vedno imena, ki spadajo v svetovno literaturo (Puškin). Knjigarne, gledališča in koncerti so dobro obiskani. Poleg opere, drame in več drugih gledališč ima Ljubljana tudi precej buj- bila v juniju slovesno in uradno odprta ob navzočnosti, predsednika Eisenhowerja in kraljice Elizabete II. Program je pod pokroviteljstvom Kulturnih vrtov, mesta Clevelanda, mestne Trgovinske zbornice in Ustanove za vodno pot. Obsegal bo koncert godbe, nastope narodnostnih pevskih zborov, plesnih - skupin in narodnih noš. Posebno besedilo bo opozorilo na cilj Kulturnih vrtov — dajati zgled duha pravega amerikanstva. Vsi, ki imajo narodne noše, so vabljeni,-da se proslave udeleže v njih. Vstopnine sicer ni, toda za narodne noše bo rezerviran poseben prostor. Te se bodo udeležile tudi sprevoda. no razvito glasbeno življenje. To je tradicija. Ljudstvo Kranjske, oziroma Slovence, je vedno dičil smisel za glasbo. Že v Ifi-stoletju je bila v Ljubljani deželna glasbena šola. Jezuit je so dne 18. junija 1652 ustanovili v Ljubljani Muzikalno društvo, Filharmonična družba (katere častna člana sta bila tudi Hajdn in Beethoven) pa je nastala že leta 1702, okoli 110 let poprej kot Družba prijateljev glasbe na Dunaju. Na poti na Grad sem šel mimo stolnice. V božji hiši, ki jo je z lepimi freskami poslikal I-talijan Quagglia ter jo krase kipi Frančiška Robbe, vzbuja njena prostorna oblikovitost mogočen vtis. Pri oltarju prečne ladje je bila sv. maša. V glavni in prečni ladji je bilo mnogo vernikov. Kako čudno zvenijo znane molitve v tujem jeziku! Besede so se kot grmenje dvigale v oboke, skozi katere je sijala luč vstajajočega dneva, ki pa je bila še prešibka, da bi dosegla tla v poltemi. Marsikateri moli-lec je klečal za pultom in si z dlanmi zakrival obraz. Postave so bile nepremične, kot okame-nele. Naj lepše, kar nudi Grad, J razgled s stolpa. Spodaj, pod strmimi pobočji se širi mesto, ki je leta 1890 imelo samo 28,00fl prebivalcev, pa je do danes na-rastlo na 150,000. Starinska pročelja, prek katerih štrle v nebo stolpi in moderne visoke stavbe; mesto kot val sega v ravnino. Na vzhodu in zapadu jo omej O' jejo gorske verige. Ves severu* polkrog tvori Ljubljansko polje — po katerem so posej anO hiše in tovarne — v ozadju Pa se dviga strmo pogorje Kamniških Alp, levo naprej so Karavanke, na skrajnem severozap3' du pa Julijske Alpe. Krona j*^ pravljični očak Triglav, domoV' je troglavega staroslovanske^21 božanstva. Potresi od tam s° deželo in mesto večkrat straš- no prizadeli. Trdno pa je naro1 stal: J Hrast se omaja in hrib zvestoba Slovencev ne gane,” zaključuje Salaschek svoj op|5 Slovencev in njihove prestol***' “Korotan” splovljen ^ Pulju Dne 21. junija so v Pulju splf, vili motorno ladjo “Korota**1 d je ena izmed trojice 12,(k/ tonskih tramperjev, katere di ladjedelnica Uljanik za sk vensko pomorsko podje*^ ‘Splošna plovba” v Kopru. rotan” in njegova bodoča orata bodo najmodernejše l/ e jugoslovanske trgovske r**1 o>' narice, ki se je v zadnjih letl močno razvila. “Tramper” P.. J meni dobesedno potepuh; to ( ladja, ki pluje po vseh moti ii> brez določenega stalnega V0-f nega reda in proge. Vkrcava prevaža blago kakor pač va potreba. Tako bo ta nova dja slovenske pomorske drd nosila po vseh velikih lukah oceanih ime Korotan. Najvišje gore na zen1" Z najvišio goro na zemD* Sf ponaša Azija, njen ponos je Čomolungma (Mount Even v Himalaji, 8,882 m nad h1 jem. Ostale celine so za Od slovenskih organizacij bo- res zaostale, samo Južna A***1 jt, a nastopili Glasbena Matica ^ka se ji sme približati kot ^ pod vodstvom Antona Šublja in niča, kajti njen vrh Akonk^T, plesna skupina Kresa pod vod- v južnih Andah ima 7035 svtom ge. Ede Vovk. Srbsko Daši se drugi vrhovi na z*-'/ plesno skupino bo vodila ga. Zo- 'pred njima lahko skrijejo, s°7 Mitič, hrvaško pa Theodore v svoji okolici vendar kraH1' i \ i v i) n ji ti je Pi b, bi SP sk de stj ko stE *n Vr be' slo' H P dilc ' ob]£ boi bo Severni Ameriki na Ali35! pravljen, da imenuje komisijo, ako sta obe strani zanjo. Nalno razjarile in več Francozov je.in mafisti so utihnili, se poskri- šentlovrenške vodne poti, ki je Abjanich. Vodja celotnega sporeda bo Mont Mac Kinley 6240 m, Vj, Tone Šubelj, njegov pomočnik srednji Afriki Kilim-3ndžar° / pa ga, Johana Mervar. isns ™ ^ A^=+r-oin; T\/mnt E « Začetek ob dveh popoldne. U0M; Jla, U' u, Vsi slovenski rojaki in rojakinje so prisrčno vabljeni! J. M. 893 m, v Avstraliji Mont - j 4810 m, v Oceaniji na R3 ^ skih otokih Mavna Kea 42 U v Avstraliji na celini Koščjuško 2234 metrov. iV^' fbod S 1 Pc ?bl0 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO’’ NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St Clair Are. Cleveland 3, Ohio Dr. Bogumii Vošnjak Ob smrti tega veterana slovenskega političnega življenja Je bilo že v Ameriški Domovini-1 in drugih listih, ki jih izdajajo Slovenci v svobodnem svetu, Precej napisanega o njegovem delu in pomenu. Da ne bi pojavljali, priobčujemo članek, ki ga je napisal dr. Milan Gavrilo-Vič, predsednik Srbske kmetske stranke v listu Zemljoradnik za junij 1959. Članek je zanimiv, ker daje sliko kako misli o delu Pokojnika Srb, prijatelj Sloven-cev in posebej osebni in politični prijatelj pokojnega in nam Preodčuje kako tak mož gleda Un slovensko javno življenje 2adnjih sto let. Dr. Milan Ga-Vrilovič piše: Začel je stric, poprijel je oče, Uadaljeval je sin. Vsi so bili v istem delu celo stoletje, od polovice devetnajstega stoletja Vse da današnjih dni. Vse to dolgo delo je bilo posvečeno prebujanju odpora slovenskega naroda proti tuji obla-sti, zatiralcem. Začeli so z delom za gospodarsko osvoboje-končali z narodnim in političnim osvobojenjem. Začeli so prav z gospodarskim osvobo-jonjem osnovnega stanu, kmetijstva. Začel je pokojnikov oče 2 osnovanjem zadrug. Njegdv °če je začetnik slovenskega zadružništva, ki je bilo tako zdra-v° in napredno, da so se ga o-krijeli toliki drugi, ga z ljubeznijo razvijali in doživeli v svobodni Jugoslaviji njegov popo-^en razmah. To svobodno slo-VeUsko zadružništvo je bilo v Jugoslaviji tako močno, da je m°glo dajati milijonska posojila tudi izven mej Slovenije. Vzporedno in povezano z gospodarskim dvigom kmetskega stanu je šlo duhovno in narodno napredovanje slovenskega na-j'nda. Tako prvo kot drugo je do namenjeno za obrambo pro-.* tujim osvajalcem. Pritiskal jih je Nemec. Nemec jim je bil nasprotnik. Kakor so se tedaj Ji slovanski narodi upirali emcem, tako so se upirali Slo-^enci. Odpor je bil tedaj skupen n borba je neizbežno bila skup-n. Vsak se je pa boril po svo-1 možnostih, vsak po razme-an> ki je v njih živel. Ali duh bil isti. Ni bila to le borba l^ti tuji oblasti, ampak tudi °rba proti tuji kulturi, ki je s a Slovanom tako hudo na-v, r°tna. Slovani so pod nem-^ ltn pritiskom izgubili velik Sv°jih dežel, ki so utonile vedno v nemškem morju. Ti-^uli otočič,.Lužiški Srbi o-st 1 ^udišina, njegova nepre-n,a borba, da se' obdrži pri ieuju sredi nemškega morja te borba slovenskega naroda, najbolj na zapad potisnje-slf in zato najbolj ogroženega te- anskega naroda pričata o p yeiiki tragediji slovanstva, i^^ndevanje, da obdrže svojo uno kulturo je naravno vo-s%- začetka bolj počasi, ka-Zg to zelo naglo v politični boj obigOSVob0ditev izpod nemške boi l' J>rav tako naravno je ta Šk0 ^^ndov, ki so bili pod nem-boj.1 ° laatjo, bil vzporeden z bdarc narod°v» ki so bili pod ern uemške nevarnosti, bi inSr^en sP°Pad med Slova-emCi te bil neizbežen. Se niso ustavili v svojem tak0 osvajanju a prav h p ovani niso mogli in sme-§aoi2aUst.iti- Kljub izvrstni or-kljub ClV nemškega naroda, 2el0 ^einu, da ima Nemčija §°den zemljepisni položaj v srcu Evrope, kljub temu, da so Nemci spretno vodili politiko 'hujskanja nekih slovanskih narodov proti drugim, je bila zmaga Slovanov v tej borbi tudi neizbežna. Od nemške politike razbijanja slovanske solidarnosti smo največ trpeli Srbi. V dveh svetovnih vojnah proti skupnemu sovražniku smo imeli proti sebi ne le vso nemško silo, ampak tudi tiste Slovane, ki so jih vodile tuje dinastije in jih je prevzel tuj, nemški duh. Kaj so pričakovali od nemške zmage? Nemci so jih napravili trenutno za gospodarje nad Srbi. Toda za bodočnost, kaj so mogli upati od nemške zmage? j Vse jim je propadlo in moralo propasti. To je klasičen primer najslabše politike. | Slovenski narod pa je tako v prvem kot drugem napadu na Srbe videl napad tudi nanj in videl je v pogubi Srbov tudi svojo lastno pogubo. To je nje-! gova odlika. Stari ideal o vse-! slovanstvu, ki so o njem mnogo 1 mislili, idealizirali in fantazi-j rali, je dobil dejansko osnovo iv nerazdeljivosti slovenskih duhovnih in materijelnih narodnih interesov s srbskimi interesi. Od vseslovanstva so Sloven-jci tekom enega stoletja prešli k zdravemu jugoslovanstvu. Iz duha odpornosti je vznikla želja po združenju sil, iz te pa misel o enem narodu, o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osnova je bila etnično edinstvo in skupni srbski in hr-vatski jezik. Dolga je pot od zavesti o etničnem edinstvu do politične edinosti. Tudi o tem so mnogo mislili, mnogo idealizirali in fantazirali.e Toda brez daljnovidnosti, brez pogledov v bodočnost, čim daljšo bodočnost, brez fantaziranja in idealiziranja tudi zdrave politike ni. Takozvana realna politika nima uspehov, če ni vizije, če ni sanjarjenja in idealiziranja. Nasprotno, poraz doživi taka “realna’’ politika in to tem preje, čim bolj je bila “realna”. Da se premagajo skušnjave “realne” politike, je treba velike duhovne moči. Treba je vztrajnosti na poti k velikim idealom in mnogo modrosti, da se doseže postavljeni cilj. Vroča navdušenost in hladna modrost pa sta dve lastnosti, ki jih mi Slovani zelo težko združimo. Pa vendar se nam včasih posreči. Ali navdušenje je glavno. To mora biti stalno. V tem koliko modro zasledujemo cilj, se sme dogoditi padanje in vstajanje, toda nič več ne moreš vstati, če si zavrgel ideal, če nisi glede cilja vztrajno navdušen. Pokojni Bogumii Vošnjak je bil primer nepopustljive vztrajnosti. Delo za dviganje kmetskega stanu ga je pripeljalo v kmetsko stranko gospoda Puclja, ki je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču. Politična odpornost proti tujcu ga je dovedla v Jugoslavijo. Videl je v njej uresničitev in jamstvo slovenskega narodnega ideala. Ostal je zvest do konca, do poslednjega diha. Ko je Galilej bil obsojen, da se mora odpovedati Kopernikovemu nauku, da se zemlja vrti okoli sonca in ne o-bratno, je potem, ko je tri leta moral glasno čitati spokorne' psalme — tako pripovedujejo —1 udaril sredi branja z nogo po tleh in zavpil: “Pa vendar se vrti.” Ko je Jugoslavija bila v krizi, še pred drugo vojno in posebno po vojni, ko so se je od-j Slovenci “pošto-poto” za Jugoslavijo? Skite o stanju v Sloveniji Leto 1959 je v Jugoslaviji in zim pritiska zlasti v treh vpra-seveda tudi v Sloveniji v zna-panjih in točkah: za koopera-menju proslav 40-letnice obsto- cijo, za nacionalizacijo in za u- Par izjav slovenskih javnih srbskega naroda in je radi te-delavcev in par političnih te-‘ga zanje nesprejemljiva, stamentov, ki so bili objavlje-1 Mislimo, da je teorija, da ni zadnje mesece, je napeljalo so Slovenci “pošto-poto” za Ju-nekaj srbskih politikov do za-i goslavijo, v najboljšem sluča-ključka, da so Slovenci “pošto- ju pretirana. Do tega zaklju- ‘pošto- čka nas navajajo sledeče misli. Ideološka osnova prve Jugoslavije je bila ideja o na- poto” za Jugoslavijo. Politično gledano pomeni tak zaključek, da so Slovenci postali drobiž, ki bi z njim v slučaju ptorebe Srbi in Hrvati P°rav-. ro(jnern edinstvu vseh Jugo-navali medsebojne obračune. lslovanov. Pri Slovencih ta Do tega zaključka so piiš.i ti-,ideja ni naletela nikoli na več-sti Srbi, ki so za obnovitev jjj 0dpor, nikomur ni padlo na Kialjevine Srbije. Jugoslo- um, £ja ^ njej nasproti posta- vansko usmerjeni Srbi so bolj previdni v svojih izjavah. O-dobravajo slovenske izjave, pri tem se pa skrbno izogibajo, da bi povedali, kako si zamišljajo ureditev tretje Jugoslavije, češ Slovenci so “pošto-poto” za Jugoslavijo in se bo- vil kako drugo politično alternativo precej tudi radi tega, ker ni nihče računal s polomom srbsko-hrvaškega prijateljstva. Ideja sama je dosegla svoj višek tekom prve svetovne vojne. Takrat je bil ves slovenski narod za “na- do radi tega morali prilagoditi rodno edinstvo”, dasiravno srbskim političnim ciljem, s Hrvati se pa zaenkrat ne da o takih načrtih sploh razgo-varjati. Protijugoslovanski Srbi so v tem pogledu na jasnem. Zanje pomeni vsaka federalizacija Jugoslavije parcelacijo okviru Avstro-ogrske, drugi del v okviru jugoslovanske države, toda za narodno edinstvo so bili vsi. Polom Avstro-ogrske v prvi svetovni vojni je pokopal cesarsko narodno e-dinstvo, polom Jugoslavije v drugi svetovni vojni pa kra-rekali celo nekateri tistih, ki so Ijevsko. Komunisti so ohranijo gradili, je ta Slovenec stalno li Jugoslavijo na osnovi dr-ponavljal svoje: “Pa vendar se žavnega edinstva, pokopali so vrti: Jugoslavija mora ostati, pojem narodnega edinstva in Ne zato, ker jo jaz ljubim, ne, federalizirali vsaj na papirju zato, ker je moj ideal od prvih dni, ampak zato, ker nam je po- svojo Jugoslavijo. Ker je propadla ideja o na- trebna. Ne samo, ker je P°tret>-; r0(jnem edinstvu, je treba is-na nam Slovencem, potrebna za svob0dno Jugoslavijo je tudi Vam Srbom in Hrvatom nek0 drugo ideološko ozadje: in celo tistim, ki je nočejo. Vsa- svobodno asocijacijo svobod-ko delo proti njej, je delo proti ih in neodvisnih balkanskih vsem nam. narodov, ki jim državna skup- Ne napadi, ne zasmehovanje, nos^. nudi več koristi, kot naga ni odvrnilo od te vere. laga bremen. Recimo kar na- Za ta ideal je živel in v tej ravnost: to je utilitaristično veri je umrl. Ko se je telesno načelo, ki nima v sebi nobene že skoro popolnoma izsušil, da druge močne ideje kot skup-so ga bile samo še kosti in koža, no varstvo svobode posamez-je duhovno ostal veder in imel narodov. Utilitaristična na-neizčrpen zaklad novih načrtov. £eja so p]0d pameti in ne ču-Kot da je čutil, da se mu bliža s^ev> se ne dajo z lahkoto ope-konec, ki o njem nikdar ni go- Vati, so pa zato realna. Tudi voril, je hlastaje skušal prehi- zakoni sklenjeni po pameti teti čas in dobiti osnovo ne sa- navadno doživijo manj kriz mo za tretjo, ampak za četrto znkoni sklenjeni samo po Jugoslavijo, ono z Bolgari v ljubezenskih čustvih. Težke skušnje zadnjih 40 let so naučile Slovence, da gle- Balkanski Federaciji. Iskal je čim močnejše rešitve, da bi se mogel Balkan upreti vsakemu , . , , T ... nasilniku. Poznal je težave. Za- dw na 1I";ob.lem Ju*osla™' vedal se je vseh. Ali tako se mu s8m0 s/t“lEca ,',amet,‘' Z,d‘ je mudilo, da je kakor bi pre- da bl v oky.irU J"e°S'a- skakoval ovire, grabil za eiljem. J1JOT.a.lat‘ 50 ?a Pa 2aceh ^ v ! govorjenja vzbuja med ljudmi 22«tku apnla, najprej v Slove-I vsaj upanje, da se surovosti m„. Do oca da se naiemne sta- ! prvih let komunistične vlade ne "»vanjske htse m najemne po-, , • j j slovne zgradbe nacionalizirajo i bodo vrnile m da se država ne . 6. . a . i ■ v . , m postanejo družbena lastnina, bo kmalu vrnila v položaj sate- Tako tudi gradbena zemljišča. lita Sovjetske Zveze. Sicer pa za nacj0nalizirane zgradbe in v notranjem razvoju sedaj re- zemljišča dobi bivši lastnik odškodnino v višini 10% stano- državnog kontinuiteta Juugo- vanjske najemnine za 50 .let. Iz-slavije”. ! plačuje se v obrokih 50 let. Do- Po našem velja to “muta- ločbe tega zakona ne veljajo za tis mutandis” tudi za Hrvate zgradbe in prostore, ki jih upo-in Slovence. Pokojni Slobo- rahljajo verske skupnosti za dan Jovanovič je v kratkih svojo versko dejavnost, za žup-jasnih in jedrnatih besedah nišča, za škofijske in druge ta-povedal to, kar smo s sloven- ke potrebe. Oblast pač dobro 'ske strani opisovali po velikih ve, da je teh prostorov ostalo ovinkih, menda, da se ne bi silno malo od vseh prejšhjih komu zamerili. Jovanovičeve konfiskacij, besedilo zakona pa besede so čisti utilitarizem, le izgleda nekaj lepše za zuna-p’.od hladnega razuma, toda njost. Zakon je posebno hudo noben Slovenec ne bo videl v zadel meščane, ki imajo poleg Injih politike “pošto-poto” za hiš vrtove ali kake stavbene Jugoslavijo. parcele. Vse to je sedaj naciona- Čisto pravilna je Jovanovi-ilizh:ano kot gradbišče. Četudi je čeva misel, naj se Srbi organi- j neiev°l.ia splošna in tudi med žira j o kot poseben narod. Ako Predetimi partijci velika, ven-hočejo dati pri tem, in misli-j oldast dosledno in trdo iz-jo, da je prav,primeren vpliv vaia zakon- svojim tradičijonalnim politič- Tarifni pravilniki so sedaj nim faktorjem (dinastija, pa- propagandna parola med delav-trijaršija, generalni štab in stvom. Odmevajo po vseh revir-vlada), je to njihova stvar, ču-^jih in kolektivih. Tarifni pravil-ti se pa, da bi nekateri oka- niki naj bi za bodoče določali meneli srbski politiki starega bolj pravično mero plačila za kova radi prenesli te politične opravljeno delo. Plačuje naj se faktorje s svojim vplivom vred po učinku. Pravilniki o nagra-na novo svobodno Jugoslavijo, dah in premijah določajo “bolj-Dvomimo, da bodo za take na- šo” razdelitev teh med delav-mere našli pristaše med drugi- stvo. Po pravilnikih naj bi v borni narodi v Jugoslaviji. Mi- doče podjetja tudi razpolagala slimo namreč, da ne bo polo- z večjim delom svojih dobičkov žaj Srbije v Jugoslaviji tudi kot doslej. Pravilnik o preskrbi brez teh faktorjev prav nič tr-1 s cenenimi živili naj bi vnaprej pel. Srbom bosta še zmeraj onemogočil izbruhe nezadovolj-ostala dva prirodne privilegija, stva, kakršni so bili lani v ki jim jih tudi najhujši na-! Trbovljah. Dejstvo pa je, da je sprotnik ne more odrekati ali prav radi teh novih pravilnikov oporekati: srbska zemlja leži prišlo že do hudih izbruhov ne-sredi Balkana, srbski jezik ra- zadovoljstva, ker so delavci ob zumejo brez težave vsi jugo- plačilih videli dejanski učinek: slovanski narodi od severnega (davkarija je pobrala večino Jadrana do črnega morja. Ta,vseh novih dobrot, dva prirodna privilegija daleč | Mladina, mladina. Za njo se odtehtata vse gori omenjene komunisti skoraj zastonj bore. človeške faktorje. Nesreča za Uspeha nimajo. Skušajočo pa Srbe in Jugoslavijo je ravno v,vpeljati v socijalizem in komu-tem, da tega srbska politika nizem preko vključevanja v noče uvideti in vpoštevati. gospodarske organizacije in go- I- A* Jspodarsko delo. Za pridobiva- nje kmetske mladine ustanavljajo aktive mladih zadružnikov, ki so del sedanjega zadružnega gibanja. Mlade zadružnike skušajo vzgojiti v socijalistič-nem duhu in jih pripraviti za sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, ki jih gori popisujem, pozneje, ko bodo gospodarji. Isti namen imajo tudi kmetijske gospodarske šole na vasi, naslednice nekdanjih kmetijsko-nada-Ijevalnih šol. Kmetsko mladino skuša pridobiti tudi Ljudska Mladina Slovenije, ki je uradna organizacija partije za vzgojo mladine. Ta pa nima na deželi nič prijateljev. Radi pridobivanje mladine organizirajo mladinske delovne brigade. Lani so gradile odsek ceste Ljubljana-Zagreb, letos pa odsek ceste pri Nišu. Brigade so sestavljene iz mladine vseh slojev in v brigadah je letno vsaj 50,000 mladih ljudi. Kljuh vsemu temu pravega uspeha komunisti nimajo. Dosegli so pa, da je mladina brez smeri, nepolitična, zmešana, zaverovana v uspehe v materi j elnem življenju, dasi še ne moremo govoriti, da bi bila materijalistične miselnosti. Med šolsko, zlasti visokošolsko mladino so redki, ki govore o sebi, da so prepričani komunisti. Na vasi je še močan vpliv dobre družine. Delavska mladina se čuti zelo zapuščeno. Na splošno pa se za mladino, po vsem dosedanjem razvoju ni bati: h komunistom ne gre. Razmere med Cerk/rijo in državno upravo je letos nekako takole. Komunistična vlada pse strogo drži zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Cerkvene pobožnosti redno ne motijo. Duhovniki poučujejo otroke v cerkvah. Nekaj važnejših procesij je dovoljenih. Tudi romanja. Državna oblast je še vedno silno pozorna na pridige. Kritika razmer, ki ovirajo ljudi pri izpolnjevanju verskih dolžnosti praktično in redno, ni mogoča. Neizprosna je ostala o-blast glede osebja, ki ima kaj opravka z vzgojo mladine. Kdor kaže, da še vedno živi po veri, ne more biti učitelj in vzgojitelj, vsaj načeloma ne. V osnovnih šolah je sedaj v tem oziru huje kot je bilo. Ker Lavantinska škofija letos praznuje stoletnico, odkar je škof Slomšek prenesel škofijsko stolico v Maribor, je škof proglasil leto za Slomškovo leto. Izdali so 50,000 malih koledarčkov s Slomškovo sliko in 80,000 malih Slomškovih podobic. Škof Držečnik si prizadeva, da bi bila za stoletnico obnovljena stolnica v Mariboru in je dobil od vlade 22 milijonov dinarjev pomoči. Stoletnico praznujejo župnije z misijoni in duhovnimi vajami. L. R., Dunaj, Avstrija. Rijsld gospodarski vpliv osvoja Severno Evropo V sredo, 11. marca 1959, so tresomeri ob 14:22 uri srednjeevropskega časa zaznamovali v švedskih mestih Upsala, Skal-tsugan in Goeteborg hud tres-Ijal zemeljske skorje, ki naj bi bila po vseh sklepanjih počila nekje na meji, vzhodni meji Latvije. Ta potres se je zdel toliko bolj čuden, ker ne pomnijo, da bi v tem kraju bil kdaj kak potres. Vendar je dogodek prešel, ne da bi vzbudil kako posebno pozornost. Šest dni kasneje so tresomeri zopet postali “nervozni” dne 17. marca ob 13:22. Ob 8:43 naslednjega dne, pa so zaznamovali hud sunek, nedvomno zopet na ruski obali Baltskega morja. 26. marca sa sledile tri hude eksplozije. Ugotovili so, da ne gre za eksplozije atomske ener g i j e . Gre za gradnjo velikanskih podzemskih naprav, luk in skladišč, čistilnic in pretakališč, ki jih grade Sovjeti na syoji strani obale Baltskega morja. Sovjetski imperij je začel Begunci iz Jugoslavije znamenje bednih razmer Christian Democratic Review v Londonu pravi: “Sedaj je o-koli 95 % vseh beguncev, ki pri-beže iz komunistično vladanih dežel srednje in vzhodne Evrope — če izvzamemo Nemce iz Vzhodne Nemčije, beguncev iz Jugoslavije.” Ugleden angleški mesečnik “The Economist” ugota v 1 j a : “Skoro vsi begunci, ki sedaj prosijo za azil zapadne Evrope, so Jugoslovani.” ' Zellerbachova komisija, ki je pregledala vse stanje beguncev v Evropi, pa pravi: “V sedanjosti je Jugoslavija tista država v Evropi, ki daje največ je število beguncev.” Ra do j e Kneže vič v reviji Po-ruka v Londonu skuša sestaviti številke begunstva iz Jugoslavije. Točnih podatkov ni. Zlasti ni podatkov o tistih, ki so skušali bežati, pa so jih ali jugoslovanske straže pobile, ali aretirale in vrnile, ali pa straže sosedne države aretirale in zopet vrnile nazaj v Jugoslavijo, kar se posebno v Avstriji dogaja zelo pogosto. Vendar se je piscu posrečilo, da je zbral številke, graditi gospodarsko-strat e š k e naprave prav tako velikopotezno, v nezaslišanih razmerjih, kot izgrajuje vojaške naprave. Cevovode za olje polagajo od Kavkaza in iz področja Kaspi-škega jezera pa preko vse Rusije gori do baltske obale. O-gromna industrijska naprava bo imela gospodarske in politične posledice, ki jih je sedaj še komaj mogoče zajeti v vseh njenih silnih posledicah. Madžarska, Poljska, Čehoslovaška, o-srednja Nemčija, Baltske države, Danska, Finska in Švedska bodo pod vplivom novih dobavnih virov petroleja, bencina, ki ga bodo točili po teh cevovodih. Tankerji so doslej potovali 30 dni in več, da so dobavljali industrijsko olje skandinavskim deželam Srednjega vzhoda. Odslej bodo rabili le tri dni za transport iz ruskih luk Memel in Vindau. Ti dve luki bosta namreč končni točki cevovodnega omrežja, ki bo pretakalo olje iz izvirov ob Kaspiš!kem jezeru in v področju Kavkaza. Dolga pot skozi Rdeče morje, Sredozemlje, preko Atlantskega oceana ob evropski obali tja gori na sever bo postala nepotrebna. Švedska računa, da bo dvignila svoj uvoz industrijskega olja iz Sovjetske Zveze od 900.000 na 1,600,000 ton še v tem letu, v letu 1961 pa se bo uvoz zvišal nad dva milijona ton. Danska, ki je komaj kaj uvažala iz Sovjetije, bo rabila 150,000 ton takoj. Finska je lani uvozila 1,500,000 ton. Po ureditvi novih naprav se bo ta dobava podvojila. Islandija bo rabila 300.000 ton. Ni dvoma, da bodo te dežele nujno prišle ne le v najožje trgovske in gospodarske zveze v sovjetsko Rusijo, ampak tudi njihov politični odnos do nje se bo spremenil. Rumunija, Čehoslovaška, Madžarska/ in o-srednja Nemčija bodo malo po-sredneje prišle pod vpliv posledic, ki jih bo povzročila nova industrijska naprava. Cevovodi bodo tesneje povezali sovjetski imperij v Evropi in imeli vpliv na obmejne države, ki bodo bolj navezane nanj. Istočasno Sovjeti grade cevovode za naravni plin. Ti cevovodi bodo šli preko finskih otokov prav v samo Švedsko. En rokav že grade v Poljsko. Eksplozije torej napovedujejo novo sovjetsko gospodarsko c-fenzivo, ki bo zajela ves sever Evrope in segala globoko V njeno sredino. Komunistična diktatura bo dobila v roko novo, silno sredstvo osvajanja in vplivanja. ki vsaj za celotno Jugoslavijo pokažejo zelo primerno podobo tegai hudega sedanjega zla. V Avstrijo je prišlo v letih 1948 do 1958 33,391 beguncev, ki so o-stali, da bi se naselili v svobodnem svetu, v Italijo 29,688, v Grško 3736, v Trst 5,760. Tekom letošnjega leta prihaja po 250 ljudi v Avstrijo in prav toliko v Italijo. To so seveda begunci iz cele države, toda dobršen del je slovenski. Vsi, ki še čakajo, bodo v kratkem prosili svoje rojake po svetu, da jim pomagajo, da bi si mogli ustvariti življenje med njimi V begunskem letu, ki se je začelo 1. julija, hočejo likvidirati begunska taborišča v Evropi. Žal v Združenih Državah ne moremo storiti nič, dokler ni novega zakona o izrednem naseljevanju beguncev. sfc H* Zellerbachova komisija poroča takole: “Leta 1957 je kakih 26,000 jugoslovanskih beguncev prekoračilo mejo v Avstrijo, Italijo in Grčijo. Leta 1958 jih je bilo kakih 12,00(1. Na zahodu se je pojavila: tendenca, da štejejo te begunce med “ekonomske emigrante”, ne pa za politične begunce. Komisija sodi, da ta definicija nič ne pove in da jugoslovanski begunci, podobno kot begunci iz drugih komunističnih držav, bežijo iz mešanice političnih, gospodarskih in osebnih razlogov. Omenjena definicija o jugoslovanskih beguncih se sedaj uporablja kot opravičilo za dva politična postopka. Po enem delajo z jugoslovanskimi begunci, po drugem pa z drugimi iz ostalih komunističnih držav. Najbolj vznemirljiva stran tega dvojnega merila je ta, da so 60 odstotkov jugoslovanskih beguncev, ki so pribežali v Avstrijo leta 1958, proglasili za “gospodarske emigrante”, jim odrekli pravico do političnega azila in jih vrnili v državo, odkoder so pobegnili. Za tiste, ki niso bili, vrnjeni in ki sicer imajo teoretično pravico do pomoči ameriške organizacije za reševanje beguncev, so pa tudi uporabili prej omenjeno definicijo o gospodarskih beguncih in zato nimajo pravice do nekaterih vrst pomoči, ki je na razpolago ostalim beguncem. Na komisijo je napravila globok vtis mladost teh beguncev. Skoraj 80% med njimi je starih manj kot 25 let. To niso ni-kaki zločinci, ampak delavci, kmetje in študenti. Za beg 'so se odločili iz razloga, ker so pač del generacije, ki je v vrenju v vsem komunističnem svetu. Komisija je odkril? znake, ki govore za to, da sedanje ravnanje z jugoslovanskimi begunci slabi načelo političnega azila na splošno. Posledica je bilo majhno, pa vendar opazno zoževanje v postopku tudi z begunci drugih narodnosti. Države, kamor se begunci zatekajo, so 'začele kazati, da so se naveličale nositi velik del begunskega bremena. Avstrija je vračala 60% vseh beguncev iz Jugoslavije zato, ker ti nimajo možnosti emigracije in ker ne uživajo podpore ameriške organizacije za vzdrževanje beguncev. Avstrija je videla, da toliko zapadno-evropskih držav omejuje svoje pribežališče na madžarske begunce ali pa izbirajo najboljše moči med njimi in to samo v številu, ki jim je pravšno z ozirom na njihov domač trg, ne pa z ozirom na splošne, evropske možnosti. Komisija končno misli, da dejstvo, da na zahodu smatrajo, da je v državnih interesih treba finančno podpirati Jugoslavijo, še ne pomeni, da je jugoslovanska vlada opustila značilnosti komunističnega pritiska. Vprašanje pomoči jugoslovanski vladi in vprašanje pomoči jugoslovanskim beguncem je treba, ločiti in presojati posebej. Prvo je treba reševati po vidikih politične koristnosti, drugo pa na podlagi moralnih in človečanskih načel. Komisija poziva vlado Združenih držav, Visokega komisarja Združenih Narodov za begunce, vlade Avstrije, Italije in Grčije, da ne uporabljajo dvojnega merila: eno za jugoslovanske begunce, drugo za begunce ostalih narodnosti. To pomeni, da naj ameriška organizacija za reševanje beguncev Jugoslovanom nudi isto pomoč kot beg;un-cem drugih narodnosti, da se jim naj odpro možnosti za emigracijo v prekomorske dežele in da naj se Avstrija v pričakovanju takih sprememb vrne, k oni bolj liberalni politiki glede sprejemanja teh beguncev, ki jo je imela v povojnih letih. Položaj jugoslovanskih beguncev tudi kaže na potrebo po novi oceni in po novem tolmačenju glavnih določil ženevske konvencije o beguncih. Po tej konvenciji je namreč begunec tisti, ki je preganjan ali se u-pravičerio boji preganjanja. Dejstvo je, da velika večina begun cev iz komunističnih držav beži ne zato, ker so se bali skorajšnje aretacije, ampak zato, ker je zanje življenje pod komunizmom postalo neznosno. Bežali so radi dejstva vsakodnevnega preganjanja in ne toliko radi strahu pred osebnim preganjanjem.” Poziv odbora za begunce Na poziv predsednika Eisenhower j a so zastopniki cerkvenih, dobrodelnih, stanovskih in drugih organizacij sestavili poseben odbor za begunce v Združenih državah. V odboru so najodličnejši zastopniki stanov, kot n. pr. George Meany, predsednik federacije delavskih unij in Msgr. Edward A. Swanstrom, direktor Catholic Relief Serv-ices-NGWC. Ta odbor je razposlal svoj prvi poziv ameriški javnosti. Tole so nekatere strašne in važne ugotovitve: “Sedanje stoletje se po pravici imenuje “stoletje brezdomskega človeka”. Več kot dva milijona ljudi po vsem svetu živi komaj polovično življenje brez doma in domovine. To so nekaki čakajoči ljudje sedanje dobe, ki imajo kvečjemu po eden ali dva kovčka, kako odejo, nekaj samospoštovanja: in nekaj listin, ki z njimi dokazujejo, da so od tam in tam, taki in taki, da jih je taka in taka nesreča pahnila na tuje in da čakajo in... čakajo. To so begunci iz srednje Evrope, Alžirije, Palestine, Tibeta, Kitajske. To so žive priče prevratov* revolucij in nesreč, ki so se zgodile v zadnjih dveh desetletjih, to so rešenci, ki so ušli smrti v vojnah, revolucijah in preganjanjih. Ušli so smrti in zaneslo jih je ali v taborišče v Avstrijo, ali v barako v Italiji, ali v šotor v Gazi ali v kočo v HongKongu. V begunskem letu hoče ameriški odbor vzbuditi živo zanimanje za to bolečino sedanjega časa in pripomoči k čim popolnejši rešitvi. Priporočil je že federalni vladi naj odredi 10 milijonov dolarjev za rešitev begunskega vprašanja, naj oskrbi dodatna prebivališča za begunske ljudi, naj pospešuje novo zakonodajo, ki bi dovolila 20,000 novih doselitev begunskih ljudi na leto. Odbor prosi tudi zasebne dobrodelne organizacije v Ameriki naj zbero vsaj 20 milijonov dolarjev za pomoč k rešitvi svetovnega begunskega vprašanja. Gotovo bo nemogoče rešiti celo vprašanje v enem samem letu. Toda delna rešitev je mogoča po mnenju odbora vsaj za tele: V Nemčiji, Avstriji, Grčiji in Italiji je okoli 30,000 beguncev “tujih” narodnosti. Komisar ; Združenih Narodov hoče koncem leta 1960 izprazniti taborišča in razseliti 12,000 beguncev, ki žive v njih v teh deželah. Poleg teh je v Belgiji, Franciji, Nizozemski in Turčiji kakor tudi v Avstriji, : Nemčiji, Grčiji in Italiji še izven tabo- Ne, ne, nikdar! Pravijo, da zgodovina uči in da se mora človek učiti iz napak preteklosti in na podlagi teh skušenj popraviti svoje ravnanje. Toda Madžari mislijo, da to zanje ne velja. V znanem letu 1956, je začel izhajati v New Yorku časopis Szabad Magyarsag (Svobodni Madžari). Časopis je strašno šovinističen. Maja meseca so objavili več člankov o Trianonski tragediji in poročali o zborovanjih, ki so jih imeli njihovi pristaši v tem času v znamenju žalosti in demonstracije proti mirovni pogodbi, ki je razkosala Veliko Madžarsko. Objavili so tudi dva zemljevida: na enem je bila narisana nekdanja Velika Madžarska, na drugem pa Madžarska in sosednje države po Trianonu. Pod drugim zemljevidom je napis: Ali more to ostati in sami odgovarjajo z znanim madžarskim sloganom: Nem, nem, soha,! (Ne, ne, nikdar) . Iz časopisa človek posnema, da imajo tudi novo nacionalistično gibanje Kereszt es a kard niozgalom (gibanje “meč in križ”). Cilj seveda je: obnova Velike Madžarske iz leta 1918. Zato tudi radi pišejo o Delvidek (južne pokrajine), pod čemer razumejo svoje nekdanje posesti, ki so danes del Jugoslavije. Kaj naj potem pomenijo madžarske besede o svobodi, neodvisnosti, demokraciji, borbi proti tiraniji in svobodni ter konstruktivni skupnosti evropskih narodov? Iz njih pisanja človek lahko napravi nedvoumne in jasne zaključke in ne potrebuje nobene madžarske interpretacije! Taka stremljenja pomenijo veliko nevarnost za bodočnost Evrope, četudi se skrivajo pod streho Združenih držav! Za enotnejšo zapadno Evropo Dosedanjim skupnim gospodarskim, finančnim in političnim ustanovam zapadne Evrope se je zadnji čas pridružila, še skupna mreža cevovodov za bencin. Belgija, Francija, Nemčija, Luxemburg in Nizozemska so spojile vse svoje cevovode v enotno mrežo, ki se razteza preko vseh teh dežel. Razdelitev bencina se vrši v enotnem podjetju, ki zaposluje v miru okoli 1000 uslužbencev in delavcev. Seveda so poleg mreže same povezana v skupnost vsa podjetja, ki proizvajajo, čistijo in delijo bencin v imenovanih državah. V vsaki državi so uslužbenci večinoma njeni lastni državljani. ! K sedanji hudi uri Bivši predsednik romunske vlade Constantin Visoianu, ki vodi romunsko delegacijo v skupščini zatiranih evropskih narodov, je napisal tale značilen opis sedanjega stanja odnosov med komunističnim1 imperijem in svobodnim delom sveta: “Sedanji svetovni spor je prišel v najresnejše stanje. Komunisti so napredovali prav do skrajnih točk, ki so označene kot točke svetovne varnosti. Oni izivajo svobodni svet, da pod-vzame vse, prav vse, kar more, da bi se še rešil. Stališče Sovjetije je 'zelo enostavno. Izrazil ga je že davno Ljenin takole: “Vsak, ki je proti razširjenju komunizma, je napadalec, zločinski, vojni napadalec. Vsaka vojna, ki jo izzovejo komunisti, je osvobodilna vojna. Vsak odpor proti taki vojni je zločinstvo. Sovjeti delajo vsaj večinoma vedno po tem pravilu. Svobodni svet je prisiljen, da se upre tej sovjetski politiki podjarm-Ijevanja. Če se bodo demokratične sile še vnaprej zadovoljevale s tem, da skušajo Sovjete “zaustavljati”, “pomirjeva t i ”, če bodo ostale v stalni defenzivi, ki zahteva odstopanje kot doslej, bodo pripeljale komunistično nevarnost prav v središče še svobodnega sveta.” Skupni parastos za pok, gen. Dražo Mihajlovica WASHINGTON, D.C. — Kot prejšnja leta so tudi letos priredili v Washingtonu parastos za pok. gen. Dražo Mihajloviča. Udeležila se ga je večina tukajšnjih naseljencev iz Jugoslavije, pa tudi vrsta vidnih predstavnikov ameriške prestolni-ške javnosti in predstavniki prijateljskih narodov. Absolutno nihče! V začetku julija 1958 je bil v Chicagu kongres Srbskega kulturnega kluba “Sv. Sava”; govoril je tudi g. Božidar Purič, ki je bil leta 1941 poslanik Kraljevine Jugoslavije v Parizu, med vojno pa celo predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije. In kaj je govoril? “Prišli smo (v emigracijo) da se borimo, in to da se borimo za srbsko državo ... Ko smo začeli balkansko vojno in prvo svetovno vojno, nihče, absolutno nihče, niti v srbski vojski niti med srbskim narodom ni pomislil na kako Jugoslavijo. Tc je bila neznana stvar. Mi smo se borili za srbstvo, za Srbijo.” Mar ni to pa j boljši človek za predsednika Jugoslovanske vlade? rišč okoli 100,000 beguncev, ki Makedonska pravo-imajo samo začasne domove in slavna cerkev samo bedne, začasne zaposlitve. Kot znano je bil v Ohridu od Milijon arabskih beguncev je 4. do 6. oktobra lanskega leta v Libanonu, Siriji, Jordanu in “cerkveno-narodni zbor” Make-v Združeni Arabski Republiki, doncev in sicer v sindikalnem v Hong Kongu je milijon kitaj- domu “Orce Nikolov”. Tedaj so skih beguncev v prenatrpanih uradno ustanovili Makedonsko taboriščih in žive v beraških pravoslavno cerkev in postavili razmerah. 9,500 je še vedno tam svojega cerkvenega poglavarja, evropskih beguncev iz Kitajske. Njegov uradni naslov je: Njego-Potem so še begunci iz Tibeta vo Blaženstvo Arhiepiskopom O-v Nepalu in Indiji, kitajski v hridski i Skopski i Meitropolit Macao, Tailandu, Vietnamu in Makedonski Gospodin Gospodin Laosu. Poleg teh imajo pa še Dositej. Tedaj so tudi sprejeli Vietnam, Koreja, Indija, Paki- ustavo Makedonske pravoslav-stan in zapadna Nemčija mno- ne cerkve, ki ima 171 členov. Po žice beguncev svoje lastne na- tej ustavi je Makedonska pravo-rodnosti in potrebujejo pomoči, slavna cerkev v cerkveno-da bi jih mogle spraviti k red- kanonskem edinstvu s Srbsko nemu delu in življenju. pravoslavno cerkvijo preko nje- Da bi storili čim več v smeri nega glavarja patriarha (člen rešitve in za dobro teh ljudi, bo j). Edinstvo torej predstavlja potreben napor in združena moč patriarh in njega se pri bogo-vsega svobodnega sveta. Arne- služju spominja Metropolit Ma-rikanci nedvomno morajo pri- kedonski (člen 38). Podrobni spevati svoj primeren delež, da odnosi s Srbsko pravoslavno bi se izbrisala ta nesreča in v cerkvijo bodo urejeni v poseb-neki. meri tudi sramota sedanje- ni pogodbi kot to določa člen ga rodu. 40 milijpnpv ljudi je j 39 ustave. Letos je začel izha-šlo v begunstvo od'konca druge jati Glasnik, uradni list 'Make- svetovne vojne, kakih 15 milijonov jih je še vedno v začasnih prebivališčih in kake dva milijona jih je še vedno potrebi in revščini. donske pravoslavne cerkve. Ureditev cerkvenih razmer prav gotovo'veliko pomeni za skrajni normaliziranje odnosov med Srbi in Makedonci. Falirani študentje Stipe Šuvar je napisal članek v Naše teme, leto II, štev. 3, 1958 (Zagreb) o nerednostih na jugoslovanskih univerzah. Omejih se je le na beograjsko in zagrebško. Leta 1957 bi moralo diplomirati 11,300 slušateljev, kolikor se jih je preje pred 4, 5 in 6 leti vpisalo v prvi semester. Toda niti en procent jih ni diplomiralo o pravem času. V Zagrebu komaj 1% dokonča študije, po podatkih rektorjevega poročila. Okoli 55% vpisanih študentov se porazgubi in nikdar ne pride na konec študija. Absolventov je preko 20,000. Jugoslavija ima danes približno toliko študentov na univerzah kot Anglija, toda študijski rezultati so daleč, daleč slabši. Avtor pravi, da je precejšnja krivda za tak položaj v nedelavnosti celic Zveze komunistov, ki so vase zaprte in Se bojijo debat, ker zaradi neinformiranosti prepogosto pridejo “v škripce”. 1 --------------o- —--- Drobne iz domovine Po podatkih, objavljenih v letošnji marčevi številki mesečnika Jugoslovanski pregled, je prebivalstvo glavnih mest Jugoslavije sledeče (v oklepajih jc površina v kv. km): Beograd 565,736 (524,67) Zagreb 456,012 (494,96) Sarajevo 177,600 (495,63) Skopje 156,400 (145,14) Ljubljana 144,517 (277,72) Maribor 115,781 (360,63) Rijeka 94,520 (277,56) Subotica 78,996 (293,44) Jugoslavija ima 31 gospodaf' skih sodišč. V LR Sloveniji so štiri in sicer v Ljubljani, Mari' boru, Celju in Kopru. Okroža0 gospodarsko sodišče v Kopru & Višje gospodarsko sodišče ^ Ljubljani rešujeta pomorski spore na področju LR Slovenij6, ❖ Koncem leta 1938 je bilo v Sloveniji 1,412 gasilskih enot^5 38,000 aktivnimi člani in 22,85® pomožnimi člani. Poklicni silci imajo samo sedem ediaic in sicer 4 mestne in 3 v okvir® podjetij s 192 gasilci. Filmska produkcija v Jug*’ slaviji v letu 1958: 14 dolf?®! metražnih igranih filmov, °, tega tri v Ljubljani (2 “Trigl3'’ film” in 1 “Viba film”); 6 k^*' kometražnih igranih filmov, 2 Ljubljani (“Viba film”), 123 kumentarnih filmov, 16 v ^ Sloveniji (“Triglav” in film”) in še večje število ših filmov. FLR Jugoslavija i ma s- ^ 61 diplomatskih predstavnih v tujini. u Sledeči Slovenci so na c£ diplomatskih misij: } Jože Zemljak, ambasador 51 Dunaju (Boris Trampuž, gel1 ralni konzul v Celovcu); ( Dušan Kveder, ambasador New Delhi, akreditiran pri V dah Indije, Afganistana in ^ 1 Iona; ,• Stane Pavlič, ambasador Djakarti; ^ Franc Kos, ambasador v ; kiu; v Mitja Vošnjak, poslanik Berlinu; { Franc Hočevar, ambasado® Bukarešti; ^ v Trstu pa je generalni k0 zul Žiga Vodušek. Moderno življenje zahl , od vsakega človeka, da % drobno pozna zlasti ?°%1i darska in socialna vprašaj Vsak katoličan pa mora S leg tega tudi poznati stal^ Cerkve do teh vprašanj- 0 to nam na razumljiv razloži najnovejša sl o vej1’ ■ knjiga SOCIOLOGIJA, je napisal največji sloveJ1^ strokovnjak na tem Pm univer. profesor dr. Ivan - v« cm. 7 < Fr. Milčinski: ZLOČINCI NOVELA Moj ubogi prijatelj, upokojeni major Davorin Trn je dokončno mrtev in temeljito pokopan; divji bršljan mu preproga gomilo, kjer počiva in čaka sodnjega dne in vesoljne mobilizacije. Tačas bo vstal od mrtvih, revež, in gumbi se mu bodo svetili, da bodo vid jemali zvezdam. Svojcev ni za njim. Zato lahko povem, kaj mi je nekoč pravil, ko sva, prihajajoč iz vajene krčme, še krenila na kratek nočni izprehod v samoten drevored. Tisti večer je bilo izredno živahno pri našem omizju. Krč-niar je bil z vljudno besedo med nas posadil trgovca z Gorenjske, svojega prijatelja, hoteč ga s tem posebno počastiti. Kajti naše omizje, čigar začetek je segal za dvajset let nazaj, je bila zna-nienitost in ponos njegove krčme. No, prijatelj z Gorenjske je bil vljuden in ponižen gospod, hvaležen za: vsako besedo, ki se mu je privoščila, in ganljivo dovzeten za one naj starejše do-vtipe, ki so se hranili pri našem omizju posebe in zgolj za zunanje rodoljube, da se z njimi Preizkusijo, koliko preneso. Ko nas je z globokimi pokloni in z vdano 'zahvalo za prijazno družbo zapustil — šel je na vlak —, reče profesor Dušan I.: “Hvala Bogu, da je že' vendar °dšel! Nerodno je, za isto mizo Večja kot kdajkoli ANZLOVARJEVA 20% POPUSTNA RAZPRODAJA detle vsemu blagu ztiiža-Pe za namanj 20%. Več Rednih kupov, dene meškemu spodnjemu perilu znižane Atletske majice______ 2 za $1.00 ‘'Podnje hlače_______ 2 za $1.10 spodnje hlače-- ^ 2 za $1.10 F'eske nogavice _ --- ^ 4parovza97c ^eske srajce in hlače po globoko znižanih cenah. T^miske obleke, krila in blu2e__2 za ceno ene ^bliske obleke po globoki znižanih cenah. ublaČila za šoloobvezne °trake sedaj po ogrom-prihrankih Razprodaja se prične 3. avgusta se konča 15. avgusta Mi j • • . dajemo in zamenjavamo Eagle znamke dvojne Eagle znamke ob torkih AMZLOVAR’S bspt. store ^14 St. Clair Ave. ^njatel’s Pharmacy slovenska lekarna Ascriptions — Vitamina V0 Ktrst Aid Supplies J!291 St Clair Ave in E. 68 St ^ HOČETE . . . ali knpiti posestvo *>Kov>ncs obrnit* *« do aa» J0S. QLOSOKjM 98s E. 74th St. He 1-880? sedeti s človekom, ki je že dva meseca jedel ričet.” In tako je prišlo na dan, da je ponižni gospod z Gorenjske še v svojih vajenskih letih, zapeljan po gospodarjevem ukazu, po krivem pričal in zato prišel za dva meseca v ječo. Krčmar se je opravičeval, da je njegov prijatelj 'zlata, poštena duša; na tisti davni greh iz mladih let se res ni več spominjal itd. itd. Del omizja se je hudoval in grozil, da se izseli, češ, prihodnjič bo pozorni krčmar okoli mize posadil zbirko kaznjencev kar v njih ličnih krojih in, ako mogoče, z verigami na rokah. Tačas pa je posegel vmes starina, gospod Matej, sodnik v pokoju — ravno si je basal pipo in zato izjemoma imel usta na razpolago za pogovor — in je rekel: “Možje, ne bodite farizeji! Vsi smo grešniki. — Vprašam Vas, kaj dela sramoto, ali greh ali kazen? Recimo, naknadno se je izkazalo in uradno ugotovilo, da je bil novi naš prijatelj po nedolžnem zaprt; ali bi tudi potem ne kazalo, sedeti v njegovi družbi?” Vse omizje se je strinjalo, da v takem slučaju ne bi bila čast gorenjskega prijatelja prav nič omadeževana. “Gotovo ne, čeprav je sedel dva meseca, kaj ne! Nasprotno kot mučenik bi bii nemara deležen še 'višjega spoštovanja. Kazen torej ne dela sramote, sramoto dela pregrešek. Zdaj pa; recimo, nekdo zagreši dejanje, ki bi mu zanje sodilo po-malem dva meseca ječe, pa ima srečo, da ga ne primejo. Kazni torej nima nad sabo, pač pa pregrešek, in pregrešek je tisto, kar dela, kaj ne, sramoto. Vprašam, ali s takim človekom smemo sedeti za isto mizo?” Omizje je molčalo in mislilo. Sodnik je nadaljeval: “Ljudje božji, vi ne veste, koliko kazenskih paragrafov je na svetu! Resnično, resnično vam povem, ne enega ni za to mizo, ki se ne bi bil, kaj pravim: enkrat — petkrat in desetkrat že pregrešil zoper to ali drugo kazensko določbo, pa le sedimo drug z drugmi in se imamo radi. Zato pravim: Grešniki smo vsi, ločimo se le v tem: nekateri i-majo smolo, da padejo pravici v kremplje, drugi se ji pa srečno umikamo do konca svojih dni.” Mladi profesor Dušan je nekaj protestiral. (Dalje prihodnjič) ^AUGUST VsS;i95r SS*|M 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 EgMl 16 17 18 19 20 21 22 : % 25 26 27 28 29 : KOLEDAR društvenih prireditev PITTSBURGH, PA. REAL ESTATE FOR SALE WEST MIFFLIN — 5 room ranch, ID story, ceramic tile bath, electric kitcren, garage off 1st floor, room for game room, large picture window in basement. $17,300. Reduced to sell. Owner. HOmestead 1-3420. (147) LOTS FOR SALE BUILDERS — Attention, Homestead, Park, 12% acre plot. 50 large lots. Bids start at $49.000. Call HOmestead 1-3420. (149) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT - CLASS “A”—Thriving business. £2,000.00 per week. No Lquer license. All modern equipment. Rent reasonable. Property optional. Only $3,500.00. Wm. W. Lee Agency. EV 1-9135. (147) AVGUST ' 23. — Piknik Baragovega doma na Kaliopovi farmi. [ 30.—Draniatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan priredita skupni piknik na farmi sv- Jožefa. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom. 17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Gard party.” 25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. 31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda Verdijevo opero II Trovatore v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnarjeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 21. — Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. FEBRUAR 1960 13. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu, v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. APRIL 1960 10. — Glasbena Matica: priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. Janez Grum: Misli in pripombe h knjigi "This is Slovenia" (Nadaljevanje) | bilo v njih mnogo pretiranega, j izkrivljenega, nestvarnega; in Kar pa tiče citat iz Cankarja, (ja je preprjčan, da se bo po deda je stara zagrizenost pozna- ggUetjjh našlo pero zgodovinar-la samo prvo in zadnjo besedo ja, s^varno opisal petletko oblast,” je treba reči da velja predvsem za komuniste, ki so okupacije. Zdi se, da se je Finžgar zavedel, da je njegova ob- lo je zato skušal omiliti. A bralec nehote dobi vtis, da besede, ki sami neštetokrat povedali in za-1 so{j^a premalo utemeljena in pisali, da je oblast zadnja njihova realnost. ... ........ Zaradi slovenstva bi po Finž- je jrin!gar zapisal v prejš-garjevo ne smeli vzeti oro?ia-j njern odstavku brez sleherne Da, slovenstvo je velika dobri-j omejit,ve; živijo y njem veliko na za vsakega slovenskega člo-.močneje kot pa omenjeni dosta-veka. Večja in primarnejša pa vek je pravica do lastnega življenja. | K yelikim ta,cntom ve. A te pravice partizan, s svojim ^ kltftumim ,.s!u„ail; je treba pribiti, da je Finžgar ideološko odpovedal v najbolj usodnem času slovenske zgodovine. Več kot odpovedal: s svojo besedo je znatno pripomogel, da je del katoliške inteligence zašel v komunizem. Je prav, da je kajnovskim pobijanjem, žal, niso priznavali. Vsaka stvar pa brani svoje življenje, preden je pobita. To je osnovni biološki princip, ki ga tudi Finžgar ne bo spremenil. Ko bi ne prišlo do Vaških straž in pozneje do domobranstva, bi komunistični ^ ovekovem svoje ideološko partizani pobijali vidne proti- ZV(jdništva Zato nas njegove komunistične Slovence prav do obsodbe ne moti;jo konca vojske. Za tistega, ki je živel takrat v podeželju in od blizu gledal gorje, prizadejano po partizanih, o tem ni dvoma, samoobrambe pred partizan-A po Finžgar j evo bi ne smeli nasiljem zajeti vse bistve- začeti s samoobrambo; morali ne značilnosti, ki so za pravilno sliko in za razumevanje potrebne. Potrebne nam samim, prav tako pa angleško govorečemu bralcu. K Finžgarjevi obsodbi naše samoobrambe dodajam tole: celotna slika in značaj naše samoobrambe se nič ne spremeni ob Finžgarjev primer je dokaz, da bi moral vsak prikaz naše bi se pustiti pobijati do konca vojske. O tem stališču duhovnika in pisatelja Finžgarja se sme reči, da je bolečina vseh bolečin. — Finžgar sicer dostavlja, da se je o mnogih zapiskih, ki si jih je med vojsko zapisal, izkazalo, da so bili pogrešeni, da je priznanju, da se je zgodilo tudi nekaj obsodbe vrednih dogodkov v naši sredi. V najbolj urejenih vojskah se dogajajo:vojak z orožjem v roki zagreši kaj na 'svojo pest. Celo v križarskih vojskah, ki so nastale iz idealnih nagibov, so se dogajali. A dejstvo ostane: medtem ko so se pri nas 'zgodili trije, štirje zločini, so jih partizani zagrešili j sto. (Računajoč od začetka obo-| rožene samoobrambe dalje, prej pa smo bili tako ali tako zgolj pasiven objekt partizanskega nasilstva.) Kar pa je važneje: pri nas sta zlo in zločin veljala kot taka, zato smo jih skušali iztrebiti in kaznovati, pri partizanih pa so bili zavestno politično sredstvo, v soglasju z njihovo materijalistično moralo. Še k zgod. pregledu Pri zaglavju “Allies in the Dark” se sprašujem: Mar bi se oportunistična politika zapad-nih zaveznikov spremenila, če bi bili, recimo, trikrat bolj informirani o položaju v Jugoslaviji, kot so bili? Dvomim, da bi se. Kar pa tiče informiranost samo, se sme reči, da so zapad-ni zavezniki precej dobro vedeli, kaj se godi v Jugoslaviji. To so zvedeli po radijskih oddajah, ki so delovale prve dve leti vojske. Zvedeli pa tudi po tistih Slovencih, Hrvatih in Srbih, ki so bili v angleški obveščevalni službi. Sam sem nesel dvakrat poročilo o položaju telegrafistu Božnarju, ki ga je oddal v Kairo. Naletel sem v tistem času na dva ugledna človeka, ki sta po svojih kanalih obveščala za-pad, za tretjega pa zvedel. Zato se ne more reči, da so bili zapad-ni zavezniki v temi glede naše samobrambe. Rajši recimo, da zavezniki takrat niso poznali ali da niso hoteli spoznati narave komunizma. Zato obdolžitev, da so bili zavezniki v temi, ne drži. Še manj pa spada v angleško pisano knjigo. Razumel pa bi deloma, a v taki knjigi kot “This is Slovenia” ne opravičil, nek drug očitek, ki ga večkrat slišimo v naši sredi: da zastopniki v Londonu niso poskusili vsega, da bi narodu doma sporočili, kako zapadni zavezniki gledajo na našo samoobrambo. V tej zvezi omenim dr. Kuharjeve napore (razložil mi jih je v maju 1952), kako obvestiti nas doma jeseni 1. 1944 o določbah. Teheranske pogodbe. Omeniti je tudi, da je bil dr. Janko Kralj v Rimu pripravljen, da bi 'v jeseni 1944 odskočil z letala v Sloveniji in nas obvestil o položaju zunaj. Istočasno je dr. Šmajd pripravljal načrt, da bi šel skozi obe fronti v Italiji do Rima, da bi zvedel za naš položaj. Kako težke so bile vse te naloge, dokazuje dejstvo, da sta celo po končani vojski prišla Ž. in P. kljub priporočilom dva ali tri dni prepozno v Celovec. Imejmo vedno, pred očmi dejstvo ,da je oportunistična politika zapadnih zaveznikov odločila za Tita, ki je pokazal politi- čno spretnost, ko je dejal, da je njegova naloga predvsem borba proti nacistom in fašistom ter je skušal premostiti v svojih mm OGLAS! Stanovanje se odda Šest sob se odda v najem, komunističnih vrstah hrvaško-J gorko-(-a Vroča voda, zgoraj, srbski spor. Medtem ko je Mi-|zadajj na 7m St Clair Ave> hajlovič izjavil, da bo za vsako Vprašajte po 3. uri popoldne. ceno uničil partizanstvo in pri tem vzel pomoč, kjer jo bo dobil. Pravilna izjava, a s takratnega zunanjepolitičnega vidika (148) Naprodaj Krasna moderna 7-sobna hiša nemodra. Predvsem pa je bila za eno družino s 3 spalnicami, vendar Sovjetska Rusija, ki je Oboke, preproge od stene do stala za Titom. Da bi mogli pro-1 stesie, nov plinski furnez in piti tem velikim odločitvam za- halec. Poploščena kuhinja in veznikov naši zastopniki zunaj , kopalnica. Sanitas na stenah v kaj prida več storiti, je težko, kopalnici in kuhinji. Nove verjetno.---- Sorazmerno dobro je prikaza- Youngstown omare in lijak v kuhinji, sadren omet na stropu, ognjišče, zimska okna in vrata, na vetrinjska tragedija. Vseh.nov porč spredaj z “awning”, domobrancev je bilo v VetrinjmNov zaprt porč zadaj. Nova na-12,000. Ker se jih je v sredo prava v prsni kopeli v kleti, zvečer 31. maja 1945, ko smo Pregibajoča vrata, nova streha, zvedeli za katastrofo, več sto razbežalo in ker je bilo nato doma par sto mladoletnih pomi-loščenih, računamo, da so komunisti pobili brez sleherne sodbe 11,000 vrnjenih domobrancev. Prav je, da je dr. Meršolova zasluga dobila svoje mesto v knjigi. A zakaj je treba pri tem postavljati primero z begunsko vlado, ki je takrat več ni bilo? Ne morem se znebiti vtisa, da so prireditelji iskali prilike, da udarijo po zastopnikih zunaj in po Srbih kjer mogoče. Vse ob-dolžitve naj se razčistijo na domačem trgu! V predstavljalno knjigo ne spadajo! V zmoti je vsakdo, kdor misli, da bo na ta način zbudil pozornost pri tujcu. Jaz sem prepričan o nasprotnem. i ?* (Dalje prihodnjič.) Ženske dobijo delo Delo v kuhinji Išče se pomočnico za delo v kuhinji. Ure od 1:00 pop. do 8 zvečer. SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Dekleta in ženske 17 do 30 let stare za pregibanje rjuh in prevleke za blazine in likanje srajc in drugo..Vzamemo začetnice. MENK BROS. LAUNDRY 634 E. 103 St. (149) garaža. Krasno dvorišče zadaj. Tudi Duncan Fyfe jedilno pohištvo in Westingkouse sušilec. Morate si ogledati na 878 E. 75 St. Samo po dogovoru. Kličite HE 1-0300 ali EN 1-8524. -(149) V najem Odda se 5 sob, na novo deko-rirane. Najemnina $45. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (149) Euclid — lastnik Colonial hiša — 3 “twin” velike spalnice, 1% kopalnica, ognjišče za drva v stanovanjski sobi, nove preproge, zavese, poploščena rekreacijska soba z ognjiščem, zimska okna in mreže. V Holy Cross fari — blizu Lincoln. V nižjih dvajsetih. Nič agentov. Kličite RE 1-7770. (151) Sobo oddam Opremljeno sobo oddam zaposleni ženski. Si lahko kuha in pere. V okolici sv. Vida. Kličite UT 1-3772. :?l !?' ’ -(147) Delo za žensko Išče se slovenska ženska, da bi skrbela za starejšo žensko, ki pride domov iz bolnišnice. Stanovanje. Kličite EX 1-1989. (150) nat! e & is s s Soba in hrana Sobo in domačo hrano dobi zaposlen moški na 1394 E. 52 St. (147) Prodam Prodam rabljeno stiskalnico sadja po ugodni ceni. Kličite MU 11-4699. -(147) Stanovanje Rad bi dobil poštenega fanta, da bi delil stanovanje z menoj. Si lahko kuha. Hladilnik na razpolago in vse udobnosti. Kličite UT 1-9894. (147) Hiša naprodaj Dohodninska hiša v okolici E. 185 St., 5 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgoraj, 2 plinska ogreva, dvojna garaža, dvojni lot. Zelo ugodno. KNAUS REALTY AN 1-2011 (147) Jf' N A ROBU OGNJENIKA? — Gost dim,ki se vzdiguje v ozadju, spominja na žrelo ognjenika, v resnici po opazujejo ljudje z v rha griča požar, ki je uničil tovarno v Chelsea, Mass., in napravil okoli milijon dolarje v škode. Naprodaj Enodružinska hiša, 4 spalnice, modema kuhinja, kopalnica, družinska soba, stranišče, na prvem. Plinski furnez in ekstra lot. V fari Marije Vnebovzete. Zidana Colonial hiša. 5 sob spodaj, 4 spalnice zgoraj, razvedrilna soba, dvojna priključena garaža, velik lot, v E. 185 St. okolici. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (147) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,w,f) Stanovanje se odda V najem se odda 5 sob s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na 1251 Addison Rd. Kličite HE 1-6035. —(3, 5, 7 avg.) Sobe se odda 4 sobe se oddajo novoporočen-cem ali odraslim ljudem, zgoraj, na 1214 Norwood Rd. —(149) Iščejo sobe Išč se 2 ali 3 sobe !od E. 185 St. do Babbitt Rd., neopremljene. Kličite MI 1-4482 po 6. uri pop. —(148) Hranile denar ra deževne dnev» —kupujte U. S. Savings bonds! Sobe se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica, z gorkoto. $48.00. Na 1206 Norwood Rd. Kličite HE 2-1736 po 4. uri pop. (3, 5 avg) V fari sv. Kristine Krasen 4%-sobni bungalow, prava slovenske velikosti kuhinja, 2 spalnici, stanovanjska soba in poploščena kopalnica spodaj, prostor za 2 sobi zgoraj, polna klet. Bakrene cevi, plinski furnez sežigalec, posebno velika iVz garaža, krasno zasajeno. Zares dober kup za $17,000. Zamenjamo Katerikoli hišo ali posestvo, katero imate, za 6-sobno zidano in leseno colonial hišo v Euclid. Hiša je zdaj prazna. Kličite zdaj in se pogovorimo. PAGE REALTY INC. Members Northeast Multiple Listing Service 455 E. 200 St. KE 1-1030 Vprašajte za John Laurich (147) r, KRIŠTOF KOLUMB ali Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST in odpeljem v Anglijo. Monika pojde z menoj. Še danes moram govoriti s Petrom. Ko se je tako odločil, povrnila se mu je dobra volja. Popravil je svojo mornarsko kapo in splazil se na ulico in s hitrimi koraki odpravil se domu. V tem je pa Monika opravila svoja dnevna dela in šla v svojo sobo. Onemogla do utrujenosti je sela na leseni stol, ki ie stal poleg mize in zakrila o-braz z rokami. Neka čudna ža lost se je je polotila in solze so iej stopile v oči. Sestanek z ljubljencem je vzbudil v nji celo vrsto nad in bojaznij. To, česar se je do sedaj nezavedno bala — da jo da oče Alonzu, ki iej je zopern do globočine srca, m ovadba katere so boji njen o-re, — je sedaj živo stopilo pred rje oči. —Nakrat se je zaslišalo lahko trkanje na vrata in glas očetov. —Monika, odpri! Monika je prestrašeno obrisala si solze in odprla duri. Oče je vstopil molče. Njegove oči so se tako čudno svetile, da se je deklica nehote stresla in nazaj umaknila. —Si li bolen, oče? — vprašiala "a ip skrbno. Odgovoril ni in neprestano je gledal svojo hčer. —Oče, povej! ponovila je. On je molče sedel na stol. —Kje si bila danes, ko sem te klical? vprašal je hčer. Devojka se je stresla. Hotela že lagati ali naravna odkritosrčnost ji je branila. -Na vrtu . . . pri Jerneju . . 'me hočeš dati razuzdanemu pi-j Ravno šestnajst let je minilo zapisnikarica Tončka Repič; nad- tretji petek v mesecu v Slovenskem Mary Černigoj, nadzorniki: Rose jancu Alonzu? Zakaj si tako — začel je Šepetajoč — ko sem srnice: Amalia Novak, Mary Ma- društvenem domu, 20713 Recher Šimenc, Jack Šimenc in Gertru- neusmiljen z menoj? vzel tvojo mater,* daljšo Alon- ^ Oce je sedel, ne ds bi se bil zovo sorodnico in odprl to krc- torek v mesecu ob 7 uri zvečer v DR« GLAS CLEVELANDSKIH j v. Opeskur. Seje so vssko 2« kaj ganil. Glava se mu je pove- mo. Kaj mi je povedati o tvoji Slov. domu na Holmes Ave. __ DELAVCEV ŠT. 9 SDZ | sredo v mesecu ob 7:30 zvečer V sila na prsi in težko je dihal, materi? Bila je redka ženska, EODKUŽNICA ŠT. 14 S2Z Nazadnje se je pa ohrabril. kakeršnih ne polije Bog na Duhovni vodja K??v. A. L. Bom- Andrew Champa, 1084 E. 74 St., EX PPredsecnik Louis Erste, pod- ' Slovenskem domu na Holmes Ave. predsednik Joseph Lausin, tajnik v SpocJ dvorani. —Da, midva ubeživa — zaklical je tudi Jernej. Peter, katerega ti poznaš!, te dni pojde v Anglijo in midva se mu lahko zaupava. V Angliji najdeva drugo domovino. Ondu ostaneva, dokler se brat ne povrne z ekspedicije, in potem bodemo vkupe živeli. Zdrav sem in močen in poleg tega sem se, za kar gre hvala mojemu bratu, nau čil risati zemljevide in vselej dobim sredstev za življenje, dokler se razmere tukaj ne premene. Si li zadovoljna, Monika? -—Še ni mogla odgovoriti, ko se je na dvorišču oglasil očetov glas. —Monika, Monika! Ksm si že zopet ušla? . . . —Sveta Mati Božja! oče! zaklicala je Monika prestrašeno izvijajoč se Jerneju iz rok. Moram hiteti, — z Bogom, jutri pridi! Poljubila sta se še — in odtekla je ona, kakor preplašena košuta. Jernej Kolumb je ostal še nekaj časa v vrtu in poslušal. Razločil je jezen glas očetov in tiha opravičevanja hčerina in vTarez-silni jezi stiskal pesti. —Temu se mora narediti konec! — mrmral je. — Monika ne more tukaj ostati. Če je starec z lepa ne da, vzamem jo po sili CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE LASTNIK MORA PRODATI — 6-sob-no zidano hišo, 2 sobi zgoraj, gorkota na olje, avtomatični vod, grelec. veT-ka klet. dvojna garaža. 2124 W. Homer St. BRunswick 8-2314. (148) ARLINGTON HEIGHTS — V/2 yrs., 3 bedroom ranch, full basement, kr-chen with built-ins, comb, storms and screens, washer - dryer, water softener, wall to wall carpeting, drapes. — CLearbrook 5-9699. (147) —Vzemi stol in usedi se k me- zemljo slednji dan Slednjega je baeh’ Predsednica Amalia Legat, 1-2915 blag. John Borso zapisni- DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ ., , , . e . v , , , . . , s podpredsednica Mary Stražišar, kar Joseph Ponikvar, nadzorniki.' Predsednica Agnes Žagar, pod- m Monika. rekel je. - Sedaj očarala, kdor jo je poznal. Bila tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Frank Ahlin, Dan Chesnik, John predsednica Mary Filipovič, tajni* je noč in vsi spe . . . Povedal ti je jedna prvih portugalskih kra- Arbor Ave., IV 1-5764; blagaj- Rutar, vratar Anton Zadnik. Za- ca Alice Arko, 7316 Union Ave., Dl bodem neki dogodek, ki ti vse sotic. Njen pogled ie vnel kri v ničarka Mary Iskra; zapisnikarica stopnik za^ klub društev SND: ^7540, blagajničarka Agnes Žagar, pojasni, kar se ti zdi tako čudno, vsakem Lizboncu.! Bridek smeh se je pokazal pri (Dalje prihodnjič.) tem starcu na ustnih. I -------o------ Antonia Šuštar; nadzornice: Fran- Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost, zapisnikarica Mary Filipovič, nad-ces Globokar, Anna MihelicK, Anna John Rutar. Zdravniki: vsi sloven-(zornjce; josephine Winter, Angela Perko. Zastopnice za Klub dru- skl- Seie so vsako 1 nedeljo v me- GregorcjC) Veronica Škufca. Setev AJC: Josie Cebuiy, Josephine ^u v sobi jst. 3 starega poslopja je SQ vsak tret:j0 sredo v mesecu 0b Imenik raznih društev ine Blatnik. Seje se vršijo vsak pr- i SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. #'vi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SZZ 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SOZ Prpcr-erlnica Nettie Zarnick, pod" Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfei, predsednica Anna Zalar, tajnica | Duhovni vodia Rt Rev J. J. tajnica in blagajničarka Frances Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone 21, , J. Oman, predsednica Frances Lin- Kocirich, 6522 Schaefer Ave., UT. EV 2-1319, blagajn. Cecilia Žnidar- Jdic; podpredsednica Helen Mirtell, 1-4679; zapisnikarica Frances Za-1 sic, zapisnikarica Fanny Majer. tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Ko-jtaj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., krajšek, nadzornice: Josephine Lev-' roseč PO 1-1642; zapisnikarica An-,Dl 1-3515; blagajničarka Rose Ro- stik, Pauline Stampfei, Mary Pin-na Kozel, blag. Louis Jarem; nad-jdič, zapisnikarica Mary Filipovič, culic. Društveni zdravniki vsi slo- OTOSTVO SV. VIDA. SI. IS USA! 'S' .""f- ** * '7*U Duhov J vodja Rev Louis B Ba/- Z*™iki: Dr. Skur, Dr. iLoH™ StriTnS ' mCf“ ob » ™-er v Slov. niCpToSoduTk F7»nk A TureJ, C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. I Ba rie. YasSpniei zi domu’ s,ar0 sl' oodpredsednik Albin Orehek, taj- Raymond Stasnv in Dr. Leopold'sND Rose Vatovec in Mary Hrovat.: L_____________________________ nik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., ^ran ,ar* ^eje se vršij° vseak tretji poročevalka: Helen Mirtel. Zastop- j DR. RIBNICA ŠT 12 SDZ tei. HE 1-0955; zapisnikar A. četrtek v. mesecu obz 7:30 zvečer v -jtrniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Slovenskem domu na Holmes Ave. Jadzorniki: Anthonv J Fortuna, j Asesment se pobira pred sejo, prvo John Gornik, Joseph J. Nema- dvorani pod cerkvijo nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Poiz; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan, Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega 'lanstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboru le v.saK pi v, v mesecu v sobi št. 4 šole sv. ’do ob 7:30 zvečer Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do ifi leta za zavaro-"slnino od *250 do (1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do HO leta za zavarovalnino od *250 do *5,000 In do *2 00 bolniške normore na dan DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, _ ases- *6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; ment se začne pobirati ob 6:30 pred blagajnik Joseph Ovsenek, zapis- ejo in 25. v mesecu v dvorani zve-er ob 6:00. Od 26. pa do konca me-eca na domu tajnika od članstva, ki nu ni mogoče plačati poprej, v dru-tvo se sprejemajo novi člani in članl-e od 16 do 60 leta in se jim nudi pet rst zavarovalnine od *250 do *5,000 iolniška podpora znaša $7. in $14.0» a teden V društvo se sprejemal' idi otroci od roiatva do 16. ’eta V učslu bolezni se naj bolnik javi pr ‘niku da dob) zdravniški list In karti - ravna nat se no pravilih Jednote OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-ian. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, za-topnik za SND Maple Hgts., Louis ^ „ imoncic; zastopniki za atletiko in Nočem tega skrivati! — rekla booster ^ Club: Joseph W. Kovach im Ralph Godec; zdravniki: dr. An-i0- i thony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. —Kam to privede, dete? Ti Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. veš, da jaz tega ne pustim — Jelercic. Društvo zboruje vsako Duhovni vodja Rt. Rev. J J. ■man, preds. Louis Simončič, pod-•redsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Pa °d 16 do 60 leta. Zavarujete se nikarica Josephine Ovsenek. Nad zornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolni ški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek niči za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, 1 Predsednik Andrew Sadar, 6811 Frances Novak. Seje so vsako dru- Bonna Ave., podpredsednik Frank go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 SND na 80. cesti. E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak. nadzorni odbor Frank Debelak. Louis Mrhar in Frank Lunder. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodia Rev. Louis B. Baznik r>rods Stampfei „ . , . , , podpredsednica Frances Russ, taj- 1 PreS^ed vsi slov.^ zdravniki, za-nica in blagajničarka Mary Otoni- stocnik 7a K!”b dr-’A-tev SND m za zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; za- konferenco Frank Wirant, za Slov. pisnikarica Dorothy Strniša, redi- nar; čifMmco Louis Mrhar, zastop teljica Pauline Zigman. Nadzorni n'k’ za A tc v F^ohd. o John Ko-odbor: Angela Virant. Antonia f1-3 ,ar m Jo®ePh Perko. Seje so vsa- Mihevc in Julia Slogar. Seje se vr- kl brugl Pet®k ^ ™®s';cu ob po’ os-še vsaki drugi pondeljek v mesecu v 80 1 s*' ^ SND na St. Clair v šoli sv. Vida. Članice sprejema- '____________________________ mo v mladinski oddelek takoj od DRUŠTVO CLEVELANDSKI rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do SLOVENCI ŠT. 14 SDZ 55 leta starosti. Asesment se pobi-1 Predsednik Mike Vidmar, pod-ra v šoli tudi 25, v mesecu predsednik Frank Brancelj, tajnik- PODRITŽNTCA š:T ^ 7|a^aiy-)ik Frank Brinovec. 5609 rOiiKUZNiCA ST. 32 SzZ . Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapis- Duhovni vodja Rev. A. Bombach, njkar Matthew Penko. Nadzorni nredsednira Terezi n a Potokar, pod- odbor: August De Fraine, Frank oredsedmea Mary Drobnick, tajni- Majer, Jennie Shray; vratar Anton ca Theresa Popovič, 24631 Glenfo- Pevec. Zastopnik za klub društev rest Rd., RF 1-0562; blag. Barbara g jg D.: Mike Vidmar. Zastopnik Barom Zapisnikarica Frances Per- za delnižko konferenco SND John me. Redit. Frances Sokach. Nad- o,r>r„šHren; zdravniki so vsi zorni odbor: Ann Cooke, Anna b,usnik- Društveni zdravniki so vsi 0 . ... . . slovenski zdravniki. Seje se vršijo Chinchar. Seje se vršijo ysak prvi vsakl) drug0 nedelio v mesecu nb Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu oh 8:00 zvečer v SND na St. Clair AvR-sooa št. 4 staro poslopje. DK. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley PervanjRi podpredsednik Frank Stemberger, tajnica Jennie Pugely, 10724 Ply* mouth Ave., Garfield Heights, tel-LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pi* stotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak, za.tavcnoša Stanley Pervanje in Frank Stemberger, zastop* niki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Frank Stemberger, za SDR na Prince Ave. Frank Stembergef-Seje se vrše vsako tretjo soboto ^ mesecu ob 7:30 zvečer na 860' Vineyard Ave. ne morem dopustiti, — rekel je zdržljivo oče. drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let WOOD DALE NEW HOME — 3 bdrms., ranch type. 4 mo. old, dry bsmt., hardwood floors, electric heat, landscaped and seeded, 70x150 lot, water softener, attached garage. Owner being trans. Will sacrifice, Sir,200. — Phone POrter 6-56C8. (147) DOWNERS GROVE Immediate possession. 8 rm. brick, 4 bdrm. hi use, by owner. 2 full tile baths, cab. kit.. 2 car gar., gas heat, dry basement, 80x297, landscaped lot with 20 beau'iful fruit trees. — Near schools, churches, shopping, transp. Call WOodland 6-4127. (148) HOMETOWN—4500 W. 88th PI. 2 bedroom corner duplex, IVz garage, gas heat, near C.T.A., church and school. Many extras. $13,300. By owner. GArden 5-5694. (148) —Ne moreš, oče? Zakaj ne? j starosti. Bolniški asesment 65c na Mari me hočeš prodati malopri-jmesec in Plačuje $7.00 bolniške j - A, „ . ^ , j. ' podpore na teden, če je član bolan dnezu Alonzu. — je z gorečnost- ^ dni ali več Rojaki v Newbur- io zaklicala Monika. ghu, pristopite v društvo sv. Lov- Oče je pobledel in moral se renca je prijeti za stol, da ni pal. —Oče, odpusti, da sem se tako rezko izjavila! — rekla je Monika. — Ljubim te z vsem srcem, ti si vselej bil tako dober z menoj, a sedaj — sedaj — za- DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O an, predsednica Josephine Mulh. odpret sednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 8t -L; blagajničarka Antonija Debe-i k, zapisnikarica Agnes Žagar. REMODELED 3 bclrm. stucco house, stoker, 1 y2 baths, near schools, churches, shopping. Good transp. By owner. Call AUstin 7-4542 after 6- (147) CHICAGO II .1 kaj sedaj mučiš moje srce in mi j aclzornice: Frances Adler, Helen braniš videti se z Jernejem in Kr°D *n Anna Zbikowski; zastop- i za SND na 80. St., France inndich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, rstopnici za Ohio KSKJ Booster: n mladinsko dejavno t Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr Skur in dr. J. Folin. Seje so ''sake . nedelio v mesecu ob eni uri Donnldne v SND na 80. cesti. BUSINESS OPPORTUNITY lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v TDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši. torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. RESTAURANT and GRILL — Good steady year-round trade. Excellent ; DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA-family business. Establibhed 26 yrs. Call EUclia 6-9344. LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. (147) ! Tudi najnoveiše smrtninske cerfi-________________________________| fika‘e od $250 do $5,000; bolniška FLORIST SHOP - Old established I n°i?wJe II $H ted?nska 7 retail shop with apt. and income apt - n,ladmskl oddelek se sprejema Oton 2nd flo' r. No. Indiana (Gary)’ roke od r°istva Pa P° leta. Od- OR.UŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodia Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1 2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fr'-n- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandujn Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. 9:30 dopoldne v SND na St. Clair A ve., v starem poslooiu zgorai PODRUŽNICA ŠT. <1 SŽZ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO nulm'-i 'mHia P'V MrUm Ja- nA šx 18 SDZ ger, predsednica Rose Pujzdar, p^^Hnik Joseph Kalčič. pod-podpredsednica Mary Markel, taj- predsednik John Zagorc; tajnik niča Ella S arin, 17814 Dillewood ;n blagajnik Frank Merhar. 1021 E. Rd. tel. IV 1-6248; blagajničarka j85 St., IV 1-1334; zapisnikar Anil'.. Debevec, zapisnikarica Anna j tdn Strnišu, 1273 Norwood Rd.; nad- I/ /»//» */ vnftniin Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, zorniki Marie Jean Golder, Anton ■ ' * . Rose Strumble in Nellie Pintar. Za- Levstik in D. Germanovic; Vratar SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMR1 stopnica za SDD Mary Markel. Seje j John Adamič, zastopnik SND Ignac! NAŠEGA LJUBLJENEGA se v vsi j ° vsak prvi torek v mesecu j Verbič; društveni zdravniki so vsi i v^Slovenskem delaveskem domu na ! slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. SINA IN BRATA Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, pod-preds. Louise Kastelec, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Kalen Tomažič, nadzor- DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ Predsednik Frank Arnšek. podpredsednik Anton Pelko, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija .Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzornice Antonia Brne, Rose Brgoc niki Andy Tumbi, John Krofi, Lil-in Anne Kresevic, zastavonoša Eva1 Lan Pelko; zastopnika za SND na Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na ^Mii St.: Anton Škufca in Apolo-E. 80th St. so Terezi i a Bizjak, An-'nia Kici zdravniki dr. A. Perko, dr. tonia Dolinar. Za SND v Maple J-Folin m Dr. A. Skur. Seje so vsa-Heights, Stanley Ave.: Anna Kre- ko ^re^0 nedeljo v mesecu v SND sevic, Jennie Pugely. Seje so vsak na ^ ob erd P0P°ldne. drugi mesec na četrto nedeljo v Pvt. John Speli ki je kom al pot svojega življenja P' i bojnem polju dne 2. avg. 1142 mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zi. v SND na St. Clair Ave. Bridka smrt Te je vzela, ko služil domovini si zvesto. Med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja. Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem zdaj poc'vaj, in prosi tam Bi ga za nas. Žalujoči ostali: JOHANA ŠPEH, mati BRATJE in SESTRE COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, Cleveland, Ohio, 3. avgusta 1959. podpredsednica Mrs. Frances Kromar, finanč. tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. WESTERN SPRINGS Immediate occcupancy. 4 bdrms. and end. heated sleeping porch, 2M« baths, i-ec. rm.. good cond., \V. to W. carpeting, electric dishwasher, 2 car att. gar, large corner lot, close to schools’ churches, Burlington R.R. By owner. CHestnut 6-1549. (147) SMALL RESTAURANT—5 day week Frances Macerol. Zapisnikarica Pa- Factory district. Excellent going bus- uline StamPfel- Nadzornice: Fran, iness. Exceptional oppertun'ty. — Novak, Josephine Ambrosic in Paul Priced to sell. Very good opportun- ^ za let0 1957 sledeč: Duhovni vo-fty. Otto’s Flower Shop, 2533 W " ~ 11th Ave.. Gary. TUrner 2-7152. (147) ; nicar, taj. Maria Hochevar, 21241 j Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. WESTCHESTER Immediate possession, 3 bedroom corner ranch, 2 tile baths, fireplace, carpeting, Thermopane windows, finished basement, attached garage. — _________________ Many extras. Open house Sunday 1 .MODERN GROCERY — S.W. locate 6 p.m. 1837 Buckingham. Closed, due to illness. Call ESte-brook 8-9674 before 2 p.m. week days. All day Saturday. (147) REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN LA GRANGE PARK ine Stampfei. Rediteljica Julia Slogar. Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Ma-ry Otoničar, Frances Macerol. hon. Established with good neigh- zdravniki: Vsi slovenski zdravniki, borhood business. New large 2 bed- Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek room apt. Upstairs. Excellent op- v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 portunity. Call Hilltop 5-2576. ob 7:09 zv- Asesment se pobira vsak (147) tretji pondeljek od 6 do 7. ure in ■--------------------------------- vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure 1 year old. 2 twin size bdrms., face NORTHBROOK — TV ana Sporting v ravno istem prostoru, br. ranch, full dry basement, over- , - head plumbing, 1% car gar., alum. I storms and awnings, refrigerator, I stove, washer inf!. Near schools, stores, transp. $28,000, by owner. — FLeetwood 4-0638. (147) Goods business. Well established 5 DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 years. Selling due to ether inter- KSKJ' ests. Complete with stock and fix- Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, tures. Call lDlewo:d 2-C530 after predsednik John Habat, podpred-6 p.m. (148) sednik Charles Pezdirtz, fin. taj- ----------------------------------- nik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abbv Ave., tel. KE 1-8325: blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana I »RUSTVO sv. ANE. ši. 4 SDZ Moth j7/ wr1 R,'?dnr' I Predsednica Jennie Stanonik, t tihar, n Troha; zdrav- podpredsednica Angela Kofal, taj- !?-lkj dr: A Skur; zastopnika za nica jennie Suvak, 4208 Blue-KMCJ dan Frank Drobnič m Ana st0ne Rd., So. Euclid 2d, Ohio; tel Debeljak. Seje Me vrše vsako dru- kV 2-5277, blagajničarka Josephine g0vne.^0^ mesecu ob 2. uri pop. Orazein-Ambroz'A zam-.nikarira v solski sobi sv. Kristine. Angela Virant. Nadzornice: Rose L. ~~~ ' Erste, Rose Hoffert in Marie Te DRUslVO KRISTUSA KRALJA lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. E. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 ŠT. 226 KSKJ Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Duhovni vodja Rev. Louis B. Baz- Seja se vrši vsako drugo sredo v nik predsedni U ric'k Nube pod- mesecu. Za preiskavo novega član-predsednica Mary Wolf, tajnica stva V£i si0Venski zdravniki. Mary Zupančič, 6124 Glass Ave,_______________________________________ tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean OKllSTVO NAPREDNI SLOVENCI Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-6651; ŠT. 5 SDZ blagajničarka bolniške podpore Predsednik Thomas Kraich, taj. Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr, Semen. Poročevalka v Glasilu Mary IV 1-2048: blag. Thomas Kraič, za-Zupančič. Nadzorni odbor: Frank pisnikar Frank A. Turek. Nadzorni Sega, John Zupančič in Ivan Rig- odbor: Laddie Debevec. Frank Šte-ler. Zastopnik za klub SND in del- fe in Srečko Eržen. Društvo zbo-niških sej: Ulrich Lube. Vsi slo-: ruje vsako tretjo nedeljo v mesecu venski zdravniki. Seje se vršijo oh 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 vsako prvo nedeljo v mesecu ob (staro poslopje) na St. Clair Ave. dveh popoldne, staro poslopje SND. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednica Rose Ule, tajnica Al-jbina Vesel, 877 E. 185 St, tel. IV j 1-0319; blagajničarka Jennie Hrvatin. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Slovenska ženska zveza sg sjjsmm DEVETE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA SOPROGA IN OČETA Anton Chandek ki je preminul 2. avg. 1950 PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, Nadzorni odbor: Frances Stupica in predsednica Mary Urbas, podpreds. Louise Cecelic. Zastopniki za Dom: Alojzija Čebular, tajnica Mary Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Camloh, 15926 Holmes Ave, LI 1- Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali 6245; blagajničarka Mary Komidar; slovenski zdravniki. Seje se vršijo Kako smo srčno Te ljubili, bil si največji naš zaklad. Prezgodaj smo Te izgubili, bilo je konec naših nad. V srcih naših vedno živel bcš. čeprav je že toliko let minilo, odkar srce se Tvoje zlato poslovil0’ na grob Tvoj nosimo Ti svežih rož. TVOJA ŽALUJOČA DRUŽINA Cleveland, Ohio, 3. avgusta 1959. .