Po pošti prijirnan: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , BO , mesec , 2,20,
V upravništvu prajaman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnini in interaU «prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopial se ne vračajo* nefrankovana pimna p«
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah it. 2, L.lfc
Izhaja vaak dan, isvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 103.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. maja 1901.
Letnik XXIX.
Sramotilci sv. Alfonza obsojeni.
Znano je, kako nesramno liberalci in nemški nacionalci zlorabijo ime sv. Alfonza Liguorija. Ker ljudstvo te velike moralne teologije seveda ne more samo proučevati in večina »inteligence« to knjige niti videla ni, zato je pač lahko podtikati najgrše nauke in vpiti: Tako zlobno uči «Liguori«, tako uči cerkev, ki ga časti za svetnika!
Vsi protikatoliški listi so zajemali snov za obrekovanje iz grdega pamfleta, ki ga je spisal neki Grassmann. Ko smo »Narodu« očitali, da se laže, ko piše o «zloglasni li-gurijanski morali«, se je skliceval na stet-tinsko sodišče, češ pred sodiščem je dokazano, da je res, kar so piše proti sv. Alfonzu in proti cerkvi.
»Narod« se rad sklicuje na sodišča — a samo takrat, kadar njemu ugodno sodijo. Tu so se pa enkrat liberalci pošteno vre-zali. Grassmannovo delo je obsojeno na Nemškem od deželnega in od državnega sodišča.-
Avgusta in septembra meseca prošlega leta je prišlo iz Stettina v Norimberg mnogo izvodov Grasimannove brošure. Na predlog državnega pravdništva je norimberško uradno sodišče zaplenilo nekaj izvodov zaradi ne-nravne vsebine in sramotenja katoliške vere, njenih naprav in običajev. Grassmann se je pritožil. Stvar je prišla pred norimberško deželno in od tod pred državno sodišče. Vse instance so potrdilo zaplembo.
Razsodba državnega sodišča je tako zanimiva, da podajemo iz nje nekaj važnejših mest. Ker se je Grassmann skliceval na to, da je napisal le dovoljeno kritiko, naglaša državno sodišče v svojih razlogih, da to ni kritika, ampak sramotenjo katoliške cerkve !
Grassmann trdi, da cerkev brani ne-nravne duhovnike; proti temu naglaša so dišče, da to ni res, ker po cerkvenem pravu so težke kazui določene za nenravno duhovnike. Grassmann trdi, da katoliška cerkev razširja nenravnost, a dokazov za to nima. V teh trditvah sramotilnih dejstev pa vidi sodišče zaničevanje katoliško cerkve.
Grassmann trdi, da noben papež, noben škof in noben duhovnik ne priznava blagoslova krščanskega zakona, ampak samo nje
govo fizično stran. Sodišče pa teinu nasproti zatrjuje, da je zakon po katoliškem nauku zakrament, in s tem cerkev verskonravno vrednost zakona posebno naglaša Grassmann torej tu trdi sramotilno dejstvo, katerega ne more dokazati.
Grassmann trdi, da duhovniki v spo-vednici ne poznajo sramu. Sodišče pa priznava, da cerkev spovednikom ravno v tej točki ukazuje posebno previdnost.
Grassmaon trdi, da zahteva sebičnost in gospodstvaželjnost papežev, kardinalov in škofov celibat, in da ti zaradi svojega go-spodstva milijone duhovnikov in ženskih izročajo mukam vesti in pekla.
To trditev spoznava sodišče kot zatrjevanje po ničemer dokazanega sramotilnega dejstva, kakor tudi stavek, da zahtevajo papeži in škofi, da izpovedniki pri izpovedi z nenravnimi vprašanji pridijo izpovedenca. K temu pride še to, da je izpoved po katoliški veri zakrament. Grassmanove trditve se obračajo čisto neomejeno zoper vso papeže, škofe in duhovnike katol. cerkve. Niti glede čas3, niti glede kraja in oseb ni Grassmann storil kake izjeme. Iz tega sledi, da se zatrjevana dejstva ne pripisujejo toliko papežem, škofom in duhovnikom, kakor rimskokatoliški cerkvi.
Sodba pravi nadalje: „Grassmannova knjiga hoče sicer biti kritika, a po nedokazanih splošnih trditvah in po njih vsebini ni več kritika, ampak sramotenje. Sodišče smatra, da služi moralna teologija Liguorijeva pisatelju samo za p r e t v e z o , da sramoti katol. cerkev." K sklepu izreka sodišče sodbo, da se morajo uničiti vsi izvodi te knjige s ploščami in klišeji vred.
Tako sodijo protestantski sodniki Zato je sodba tem zanimivejša. Kaj pa pri nas v A v s t r i j i ? Tu pa katoliški (!) ljudje ta grde laži trosijo dalje.
Mnogo teh trditev, zaradi katerih je bila zaplenjena Grassmannova brošura, je prinesel „Narod", in pri nas v „katoliški" (!) Avstriji se pusti mirno tiskati in razširjati, kar na Nemškem celo protestanški sodniki priznavajo za nedopustno!
Opozarjamo tu zlasti na ono mesto v razsodbi, v kateri so brošura obsoja zato,
ker papežem, školom in duhovnikom sploh očita sramotilna dejstva. Protestanški sodniki imajo toliko razsodnosti, da vidijo v tem sramotenje cerkve. In pri nas? Pri nas so sme vs» pisati. „Narod" je že očital na ta način najnesramnejši stvari vsem „klerikalcem", a nikogar ni, ki bi bil legitimiran za tožbo. Protestanški sodniki so priznali, da v takih slučajih, ko se vsi duhovniki splošno dolže, je tu sramo-tenje cerk ve, k atero mora preganjati državni pravdni k.
Kdaj bomo pri nas prišli do tega spo-znanja?
Nepristranska sodba.
Čim bolj razni listi premotrivajo zadnji boj dr. Tavčarjev in WoIfov proti dr. Šu-steršiču, tembolj pada senca na dr. Tavčarja. Izvenkranjskim listom se zdi kar nerazumljivo, kako se morejo slov. poslanci tako vesti proti slov. poslancu, kakor sta storila Tavčar in Piantan
Maloruski list „R u s 1 a n" v svojem poročilu pravi sledeče :
.Zgodovina Slovanstva nam podaje mnogoštevilne žalostne vzglede, kako so posamezna slov. plemena vkljub ugodnim razmeram, bogatim darovom in številni premoči vsled neprestanih osebnih bojev ali vsled narodnega izdajstva postala sužnja germanskim narodom in azijskim hordam, ki so navali-vale nanje z vshoda. Ta nesrečna hiba slovanskih plemen je dovedla do popolne ger-manizacije polabskih Slovanov, do vekovite sužnosti balkanskih Slovanov, do hudih stisk alpskih in sudetskih Slovanov in do propada nadepolnih slov držav v srednji in vshodni Evropi. Zato v Avstriji 10 milijonov Nemcev vlada 18 mil. Slovanov, zato gospoduje na Ogrskem samo 5 mil. mažarski narod, zato balkanske države ne morejo priti do političnega pomena."
Nalo opisuje usodo Slovenccv, ki so majhen niti 2 mil. narod, razdeljen po raznih deželah, ter pravi: „Izgubili so plemstvo po germanizaciji, in kot pri naših Malorusih, tako se je tudi pri njih edino le duhovstvo trudilo za njih narodno probujenje. Nič čudnega torej, da sloni narodnost slovenska na duhovstvu. Kakor drugod, tako so se pa tudi
med Slovence zanesli psevdolibera Ii> nazori, in nastala je lib. stranka poleg prej edine konservativne Btranke, in se bori sedftj z žarom in fanatizmom, ki jo običajen le pri divjih rodovih.
Nato karakterizuje „Roelan" dr. Tavčarja s tem, da pusti v svojem listu repro-ducirati umazane Grassmannove laži o sv. Alfonzu, in pripoveduje dogodek v zbornici. Šusteršiča sovražijo Vsenemci ker jim je odločno bral levite zaradi proticerkvene gonje, in to je bil vzrok, da vkljub temu, da so priznali Šusteršičevo osebno neomadeževa-nost, vendar niso hoteli glasovati za grajo Steinu.
«Na veliko radost Vsenemcev sta se našla dva Slovenc?, Tavčar in Piantan, ki sta z vnemo, vredno boljše stvari, ves bratomorni bo| razgrinjala pred Nemci in nista grdo napadala le dr. Šusteršiča in njegovih tovarišev, ampak tudi škofa in duhovščino. To jo bila radost na nemški strani! ... To je zopet en dokaz več, da vsenemška stranka začenja terorizirati parlament, kakor ob svojem času jakobinci; ta terorizem bo dovedel do še hujših posledic, in k temu pomagajo — Slovani!"
Državni zbor.
Dunaj, 4. maja.
Avstrijski državni zbor je že prava hiralnica. Zimski mrazi in toplo pomladansko solnce škodi nervoznim in občutljivim možem, ki naj zdravijo bolno državo. Vsak dan novo ovire, nova nasprotja. V prihodnji seji jo kot prva točka na dnevnem redu izjava nadvojvode Frančiška Ferdinanda. Tem povodom bnde sigurno gromelo in treskalo iz vsenemških in protestanških višav na »kle-rikalizem«, ki je dandanes predmet napadov vseh protiavstrijskih in protislovanskih krogov, da ne govorimo o mejnarodni loži.
Kot druga točka je na dnevnem redu poročilo o državni žganjarini. In pri tej točki se zopet prične, oziroma se jo pričelo »barantanje« po starem avstrijskem pravilu: Do, u t d e s.
Nemška levica je vedno solidarna. In ker se nemški poslanci iz planinskih dežel, osobito iz Solnograške in Koroško, za živo in mrtvo poganjajo za svoje železnice, je
Tihe žrtve.
Spisal Gvozdenko.
(Dalje.)
Težko se je bilo materi odtrgati od rodne grude, težko zapustiti domačo vas. Res se je živelo, da se slabše ni moglo živeti, ali čeprav so bila pota blatna, cerkev daleč, čeprav jima je vsega ncdostajalo, toda imeli ste tu svoje domovje, tu so zrasli vsi rodovi in se takorekoč vesali v obkrožujočo jih naravo, postali njen del. Oni so jo smatrali za svojo, ona nje za svoje. Ali odtrgati se je bilo treba. Revščina je potrgala te vezi s koščenimi rokami in ju zagnala mrzlega srca v svet novega gorja, novih ran, postali ste član mestnega delavstva.
No, imela je svoj zaslužek, upati je začela, da preživi mirno svoje dni ob strani materini. Sama je hodila v tovarno, a mati ji je kuhala doma in vodila gospodinjstvo. Ob sobotah ste napravili račun, nakupili, kar je bilo treba, v nedeljo šli v cerkov, malo pobrali, ali šli ven.
Tako je šlo teden za tednom. Res, da je bilo težko letati vsak dan tolikokrat v oddaljeno tovarno, opoludne z malim presled-
kom, da je komaj priletela, pometala vase in odšla, težko je bilo sedeti v tovarniškem zraku toliko ur, ali ipak se ni potožila, saj je videla, da je mati zadovoljna, veselila se je, da ji jo mogla povračati težke dni z rodne vasi. Kadar jo jo obšla nevolja, spomnila se je mladih let, ko je prinesla materi na njivo vode, kako je segla po nji z oprašenimi in tresočimi se rokami, zatopljena in vsa v potu. Prenašala je voljno to težave, prepričana, da brez njih ne more biti nihče.
Tako je poteklo nekaj let, jednoličnih ki bo bila podobna drug drugemu, da se ji je zdelo, da jih ni niti bilo, če jo pomislila malo nazaj. In ta enakomernost bi bila tr pola šo naprej, ko bi ji ne bila smrt ugrabila matere.
Umrla ji je nanagloma. Dobila je pljučnico, in Neža sama ni vedela, kako je prišlo da so naredili mrtvaški oder, prižgali sveče in hodili kropit. Njena mati, brez katere si sveta niti misliti ni mogla, je ležala na belem mrtvaškem odru, skozi okna je gledala v belo sobo bela hladnoča zimskega dno In svečo so vstrepetale, so sožalno zvijalo in spuščalo dim iz koncev plamena.
In odnesli bo mater. Kakor omotljena
je šla za krsto in prišla domov s pokopa lišča. Šele doma je čutila, da je sama, tako grozno sama. ¿delo se ji je, da stoji na strmi gori, obdana od prepadov, ločena od ljudij, tako sama in sama. In da prhutajo okrog nje samo netopirji drhtenja, groze pred tem osamljenjem
Morala si je vzeti drugih delavk na stanovanje, da je mogla shajati, in najelo so si gospodarico. Kjer je kraljevala nekoč dobra ljubeča mati, vladala je sedaj tuja, dobička-željna ženska.
Pustila so jo tako samo, v vsej tej drevi, tem šumu in hrutnu, ki jo je obdajal. Samo v nedeljo je šla obiskat spomine na materin grob. In se je zamislila in spominjala vseh malenkostij, ki jih jo naredila draga materina roka, ki trohni sedaj v mrzli in mokri zemlji.
V takem razpoloženju je srečala prvikrat sedanjega moža.
Zaljubila se je vanj z vso nepokvarjeno, dobro dušo, ovila se je okrog njega, kot opore v tom neznosnem dušnem stanju. Hotela mu jo darovati vse svoje življenje, posvetiti je edino Io njemu, samo da dobi človeka, ki bi jo razumel, ki bi jo zopet ljubil.
Vzela sta se. Ona je nehala hoditi v tovarno, ostala je doma in gospodinjila. A on je hodil na delo.
Z vso ljubeznijo se je lotila urejenja gospodinjstva, samo da zadovolji njega ; za vse je imela oko, pri vsem roko. A stra-homa počne opažati, da mož nima razuma za njeno mehko dušo, di je človek sicer dober, toda da ljubi samo lastno udobnost. Zgrozila se je, ko je začela spoznavati, da nima smisla za njeno globočjo stran, da se bo morala zopet zapreti sama vase, da bo n orala zopet obnoviti otožnost in osamelost. Prestraši jo misel, da ne bo nikogar, ki bi razumel njeno ljubezen in delo to ljubezni, ki tega ne bo cenil in jemal to kot nekak hladen poboljšek, ki so razumo sam ob sebi.
Ko je dobila otroke, jo hotela tem daj rovati vse svoje srce, toda nesli so jih, kot so odnesli mater. In edini preživeli sin se je zvrgel po očetu, živel hladno, kot oče, ne ra/.umovši ni najmanje materine ljubezni.
Življenje ji je vžigalo na obrazu kruto silo znak otožnosti, bila je samo dolga vrsta trpljenja ali pa nerazumljeno ljubezni.
In zato ie bila njena josen hladna--
(Dalje prib.)
vsa nemška levica na njihovi strani ter zahteva: Ali železnice iu žganjarina, ali nič. Ker pa je Čehom in Poljakom, ki se posebno ne navdušujejo za drugo železnico do Trsta, veliko na tem, da se Bklene zakon glede žganjarine, zato nasprotja in pogajanja za kulisami, ki so sedaj važnejša, nego razprave v zbornici. Stvar pa je postala še bolj zamotana, ker je stopilo na površje vprašanje glede vodnih cest. Vlada se mnogo tr\idi, da ublaži nasprotja mej strankami, ker državne blagajnice so prazne in vlada potrebuje 80 milijonov. .
ČeSki klub je včeraj izdal izjavo proti nemški levici. V tej izjavi pravijo: Nemške pretnje nas ne strašijo. Ako levica glasuje proti žganjarini, škodi tudi nemškemu prebivalstvu. Žganjarina ni narodna zahteva, ker žganjarino plačuje vsa dežela in višji dohodek je namenjen vsej deželi. Čehi ponujajo kompromis, da naj se najprvo urav najo nekatere reke in potem grade potrebni vodotoki. In teh mislij je tudi vlada. Ako pa se večina v zbornici protivi uravnavi rek, bodo češki poslanci zabranili zakon o železnicah. Tako Čehi.
In vendar je ta zahteva precej enostranska, ker Čehi sedaj zahtevajo uravnavo tudi takih rek, ki niso v črti vodotokov. Dobro, država naj bi sploh povsod podpirala uravnave voda, toda vodne zagradbe in uravnave na Češkem in Moravskem in v Galiciji ne morejo veljati kot odškodnina za železnico skozi Bohinj do Trsta. V istem trenotku morajo jugoslovanski poslanci zahtevati razne krajevne železnice in državne podpore za uravnavo raznih rek in hudournikov.
In to so v petek popoludne tudi storili, ko so v razgovoru s češkimi poslanci na-glašali potrebo raznih železnic ter uravnavo raznih vod&.
Razmere so torej zopet precej napete. Vladi pa je konečno tudi vse edno, ali se grade železnice ali ne. Ako se stranke ne zjedinijo, pomaga si vlada zopet s § 14. Kocka ni še padla, ker v ponedeljek se snidejo levičarski voditelji pri ministerskem predsedniku. V Avstriji so poleg ostrih narodnih nasprotij tudi razna gospodarska in politična, in to je njena slabost. A Bismarcka nimamo, ki bi se z močno roko otresel raznih pigmejev ter vodil državno upravo v pravem avstrijskem duhu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6 maja.
»Czas«, o slovenskih liberalcih.
Dopisnik imenovanega poljskega lista Be peča v jedni zadnjih številk z razpravo o dr. Šusteršičevem grajalnem predlogu in piše mej drugim: »Dobro vemo, kako lahko je v poslanski zbornici na podlagi razmer, ki so večini poslancev manj znane, kakor na pr. razmere v Kini, odlikovati se s podlimi napadi. Gospoda dr. Tavčar in Plantan sta slikala dr. Susteršiča kot katoliškega Jako-binca, ki na Kranjskem vbo terorizira in prav posebno sramotno zatira spoštovane, plemenite in nedolžne (izborno povedano!) slovensko radikalce. Mej tem pa dokazuje vsaka številka »Slovenskega Naroda«, glasila dr. Tavčarja, dokazujejo znane poulične demonstracijeprotiljub-ljanskemu škofu itd. o silovitosti radikalnega gibanja.« Tako piše krakovski »Czas«, glasilo poljskega kluba. Jasniti se je jelo tudi izvan Slovenije.
Čehi o kanalski predlogi.
Znano je, da je vlada samo radi tega predložila poslanski zbornici načrt glede vodnih cest, ker je s tem hotela pridobiti Čehe in Poljake za predlogo o gradnji železnic. Toda vladni poskus so bo bržkone izjalovil. Ne samo poslanci onih dežel, ki od kanalskih zvez ne bodo imele nobene posebne koristi, marveč tudi Čehi sami niso vneti za kanalsko predlogo. To je razdel posl. dr. Kramaf v nekem pismu dopisniku »P Ll.« : »Jaz za svojo osebo«, pravi ta poslanec, »v kanalih ne vidim Breče za našo deželo in naše ljudstvo, da, skoro prepričan sem, da bo gradnja vodnih cest prej koristila Nemčiji negonam, ker ji bomo s tem olajšali le konkurenco z Avstrijo na Balkanu in Levanti. Dokler ni odstranjen ta važen pomislek, se vnemam
samo za kanalizacijo Vltave in Labe, vendar brez zveze z Donavo, ter za uravnavo naših vodâ«. — S Kramarem se bržkone strinja tudi večina češkega kluba, katere postopanje je izvršilni odbor mladočeške stranko odobril. — Jednako stališče bodo bržkone zavzemali tudi ostali agrarci.
Objektivnost zborničnega pred-
sedstva
se je pokazala v petek zopet v krasn i luči Za besedo se je oglasil, kot smo omenili, poljski poslanec Michejda, ki je z ozirom na interpelacijo poslanca Demela branil češke in poljske sodnike v Šleziji. Akoravno je naznanil podpredsedniku Pradeju, da bo govoril pet do deset minut, mu je vendar odtegnil besedo, češ, da ne govori k stvari. Wolf, Sohönerer in sodrugi smejo seveda večkrat po pol ure in še dalje mučiti zbornico z vsakovrstnimi vprašanji na predsednika in mu kljub temu nihče ne odtegne besede. Kakor se vidi, postaja predsedstvo vedno bolj »objektivno«. — Poljski klub je v soboto sklenil, da zahteva odločno potrebnega zadoščenja. Da bi se le tudi ostale stranke energično uprlo takemu postopanju, saj bi bilo kmalu bolje. Naj Be ozira nekoliko tudi na Slovane.
Potovanje cesarja v Prago nikakor še ni definitivno določeno in v uradnih krogih se sploh kar molči o tem vprašanju. Na tozadevna vprašanja odgovarjajo po-samni ministri z zmajevanjem z ramami in skoro se zdi, da hoče neka nevidna roka ako ne popolno preprečiti, pa vsaj zakasniti cesarjevo potovanje Gotovo je že sedaj, da 21. maja cesarja ne bo v Pragi, ker se 20. t. m. snideti delegaciji in bo 21 ali 22. t. m. vsprejem delegatov pri cesarju.
Zahvala prestolonaslednika.
Povodom izjave nadvojvode Frana Ferdinanda v zadevi katoliškega šolskega društva so poslale istemu razne korporacije prisrčne zahvale. V tem so se odlikovala v prvi vrsti gorenjeavstrijska in tirolska društva. Na te zahvale je pa prestolonaslednik odgovoril istotako s prisrčnimi besedami zahvale in priznanja. Jeden tak odgovor smo priobčili v sobotnem listu. Posebno hvaležnega se je pa izkazal nadvojvodi list »Neue Warte am Inn« v Braunau u na Gornje-Avstrijskem, ki je priobčil več člankov o tej pomenljivi zadevi. Sedaj je pa prejel urednik tega lista sledečo zahvalo : »Vaše blagorodje ! Nj. cesarska visokost gospod nadvojvoda Fran Ferdinand je z veseljem bral krasne članke Vašega lista, katerih lojalna vsebina zasluži vso pohvalo. Ostanite vedno, visokocenjeni gospod, tako zvest pospeševatelj v resnici dinastiških in verskih idej. Izrekam Vam po višjem naročilu najtoplejo zahvalo. Msgr. dr. Jos. pl. Lanyi, papežev tajni komornik. Ha-hnenort pri Hallmonsüdtu, 28. aprila. — Take zahvale seveda Schönererjevcem niso po godu.
Cesar Viljem in Buri.
Bruselski »Petit Bleu« prinaša zanimiva razkritja glede postopanja cesarja Viljema proti Burom. Omenjeni list piše, da ni pri pisati osebnemu prepričanju cesarjevemu, da je tako korenito spremenil svojo simpatije do Burov v odkrito antipatijo, nego da za vsem tičijo nemški kapitalisti, in sicer sindikat nemških zlatih rudnikov, ki se je leta 1896 bal, da mu londonski angleški sindikat vzame ves dobiček v rudnikih na »Kaudu«, a leta 1898 da se je sklenila med obema sindikatoma pogodba, temeljem katere so Nemci deležni na dohodkih omenjenih zlatih rudnikov. Glavni »macher« najnovejšega angleško-nemškega prijateljstva da ni nihče drug, nego pl. Miquel, dosedanji nemški fi nančni minister, katerega so se v petek srečno iznebili, in njegov drug Adolf plem. Hausemann, ravnatelj banke diskontne družbe. Znano je, da je bil Miquel, predno je postal poslanec, upravni svetnik tega zavoda. Miquel je vplival na cesarja Viljema ter delal dobro in slabo vreme za Bure. — Kajpada se tudi po Miquelovem odstopu v tem oziru ne obrne na bolje, ker nemški kanalski projekt bolj pospešuje angleško zlato, nogo pa simpatije do Burov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. maja.
Zaupnice dr. Šusteršiču. Somišljenike opozarjamo na brzojavno izjave zaupa-
nja in spoštovanja dr. Šusteršiču, ki dohajajo od raznih zaatopov in korporacij. Ob-jednem pa dobiva gospod poslanec tudi številno pismenih izjav. Jedno tako izjavo mu je včeraj odposlal tudi občinski za-stop na Dobrovi, katere konec slove: S tem izrekamo podpisani Vam vimenucele dobrovske občine neomejeno in brezpogojno zaupanje, katerega nam nikdar ne omaja ona domača in tuja framasonska klika, ki seje zadnji čas tudi v državnem zboru tako ostudno spravila na Vas in z Vami vred tudi nad nas, volivce Vaše. Le neustrašeno naprej ! Za Vami stoji ogromna masa poštenega slovenskega ljudstva, ki še le sedaj prav očitno spoznava, da si je v Vas izvolilo najodloč-nejšega in najvrednejšega zastopnika, Bog in pomoč njegova bodi vedno z Vami. — Anton Laznik, župan. Anton R o -tar, J. Dolina r, F. černe, Peter Dolina r Jožef Zore, F r. V e 1 k a -vrh, svetovalci.
Slovenske delavke dr. Šusteršiču. Prejeli smo naslednjo izjavo: »Neustrašenemu, a od slovenskih volkov tako zaniče vanemu zastopniku pete ßkupine kličemo navdušeno: Bog ga živi! — Krščansko-so-cijalne delavke v Ljubljani.« (Sledi ogromno število podpisov.)
Umeščena sta bila danes č. g. Janez Zupančič na župnijo Šmihel pri Žužemberku in č. gosp. Jakob Sebar na župnijo Polom na Kočevskem.
Dež. predsednik baron Hein se je v družbi prezidijalnega tajnika podal na Dolenjsko.
Osebne vesti. Drž. posl. g. F. Robi č je izptopil iz graške presojevalne komisije o zadružništvu. — G Alfred Če-bular, c. kr. poročnik pri 6. pešpolku, sin g. prof. Čebularja v Gorici je postal nad-poročnik pri istem polku. — Umrla je v Kranju gospa Antonija Pettan, vdova pokojnega trgovca Martina Pettana. — Umrl je v Konjicah posestnik g. Janez Vezen-Seg. — Umrl jo isterski rodoljub pomorski kapetan g. Vinko Štrcaj. — Trgovski minister je imenoval poštnega kontrolorja g. Ferdinanda To m aži č a višjim poštnim kontrolorjem v Ljubljani. — Deželni predsednik je imenoval tehnika g. Iv. Rezača, provi-zoričnim stavbinskim adjunktom pri drž. stav-binskem delu na Kranjskem. — Dvorni operni pevec Slovenec g. Bučar zapusti Dunaj. Te dni je gostoval v Berolinu z velikim vspehom G. Bučarja je sedaj angaže-valo berolinsko gledališče »Theater des Westens«. — Umrl je v tukajšnji bolnici g. dr. Leo Fi 1 afero, c. kr. notar v Kozjem. — Umrla jo v Ljubljani gospa Frančiška Kat-tauer roj. Redlich.
Volitev v okrajno bolniško blagajno se je včeraj izvršila za drugi volivni okraj. Krščansko socijalna lista je dobila 135 glasov. Nekateri krščansko socijalni kandi-datje so dobili tudi do 240 glasov, ker so nekatere volili tudi socijalni demokratje. So-cijalnodemokraška lista je dobila 105 glasov, liberalna lista pa je ob 45 kandidatih za delegate dobila 37 glasov, ki so so pa zavrgli, ker tisti, ki so to listo sestavljali, niso menda vedeli, da se ne more smatrati za glasovnice listke, na katerih je n. pr. napisan volivni poziv. Izvoljenih je 44 krščansko-socijalnih delegatov, kot 45. delegat pa je izvoljen socijalni demokrat Varšek, ker je bila izvolitev jednega drugega kandidata radi tega neveljavna, ker ni član bolniške blagajne.
Sv. birma na Koroškem. Krški kne-zoškol' bode birmo val jutri dne 7. maja v Št. Tomažu, v sredo dne 8. maja v Kotmari vesi,v četrtek 9. t. m. pa v G 1 i n j a h.
Zanimiva razprava pred graškimi porotniki se je vršila dne 4. maja. Pred porotniki je stal hlapec Derler, ki je, kakor smo že poročali, zadavil učenca Karola Maitza ko mu je le ta očital tatvino, in truplo potem obesil pod streho. Porotniki so potrdili vpraSanje o hudodelstvu, potrdili so tudi vprašanje glede od Derler j a izvršenih tatvin. Derler jo za svoje grozno dejanje dobil — 7 let težke ječe. 311et stari Derler je izjavil, da kazen takoj nastopi.
Lepa slavnost. Iz Trsta se poroča, da je ondi slovesno blagoslovil č. g. Jožef Zupan, dekan iz Doline, novo zastavo čitalnice v Brezovici. Zastava ima na jedni strani sv. Jožefa, na drugi pa bv. Cirila in Metoda. Zastava je krasno delo šolBkih sester Ciril in Metodove šole v Trstu. Istočasno so blagoslovili tudi kip lurdske Matere Božje in novo zastavo Marijine družbe. Kumica obeh zastav je bila gospa Ivana K a s t e 1 i c.
Zidarska dela pri vipavski železnici. Zidarska mojstra brata Mozetič sta prevzela zidanje poslopij na vseh osmih postajah vipavske železnice. Zavezala sta se, da izvršita to delo do konca meseca marca 1. 1902. Mej postajami je tudi Kodravi-Kamnje.
Iz Tržiča. Vsi trije liberalni listi so so zgrozili nad predrznostjo tržiških klerikalcev, ki so ustanovili celo v »nemškem« Tržiču Raiff;isenovo posojilnico. Drugega v začetku niso mogli očitati novi zadrugi, kakor da jo klerikalno delo, da je nepotrebna in da ne bo mogla obstati. — Pred ustanovitvijo je nagajalo deželno sodišče v Ljubljani, ki je dvakrat ovrglo pravila, katera je pred nekaj leti brez ugovora potrdilo. Konečno so bile vendar premagane vse zapreke in dne 25. marca 1901 je posojilnica začela poslovati. Kako nepotrebna je nova »hranilnica in posojilnica v Tržiču«, jo razvidno iz tega, da šteje s 30. aprilom že 27 zadružnikov. V petih tednih so stranke vložile 22.863 K 46 h in se je izdalo 46 hranilnih knjižic. Vrnila se je ena vloga 220 K 30 h, in dovolila so se štiri posojila v skupnem znesku 4800 K. Prometa je imela posojilnica v aprilu 43.167 K 25 h, in sicer prejemkov 25 153 K 56 h, izdatkov pa 18.013 K 69 h. Iz tega je razvidno, da je bila posojilnica v Tržiču prav potrebna in da se je ljudje z veseljem in zaupanjem poslužujejo. Ker je njen namen pomagati zadružnikom v gmotnem oziru, zato lahko upamo, da se je bode zavedno ljudstvo v tržiškem sodnem okraju z veseljem oprijelo in tako pripomoglo, da bo hranilnica in posojilnica v Tržiču kmalu med prvimi denarnimi zadrugami na Gorenjskem. Liberalci seveda niso veseli takih zadrug, ker jim pri veaki vnovič vest očita, da so samo v lažeh in natolcevanju prvaki, v človekoljubnih in nesebičnih delih pa na zadnjaki, ki bi samo radi razdirali, kar drugi postavijo. Tržiška hranilnica in posojilnica ima v prvi vrsti namen pomagali kmetu in delavcu. Da bi vzbujala varčnost pri teh in jim pomagala v sili, zato se je ustanovila. In če se je oklenilo ljudstvo že v prvem mesecu nove zadruge, smemo trditi, da bo to zaupanje še raslo in pomagalo mlademu zavodu do lepega razvoja.
Ljubljanske novice. V Ljubljanici utonil je v soboto zvečer 91etni šolski učenec Ivan S c h o n e r. Deček se je igral na Polakovem plavi ob sv. Petra nasipu ter se prekucnil v Ljubljanico. — C o-dellijev motorski voz je na Poljanski cesti povozil sedem let starega dečka Feliksa Koprivca. Težko ranjenega dečka bo prepeljali v bolnico. Cudelliju naj se prepove drviti po ulicah! — Prve letošnje č r e š n j e so došle danes na ljubljanski trg. — V Gruberjev kanal padla je v soboto delavka Frančiška Jan. — Prijet tat. Postopač Anton Šusteršič je poskušal pri starinarju Juriju Puglu svojo srečo. Ukral je Puglu stare obleke, katere se pa ni dolgo veselil, ker tatvina se je skoro zapazila, na kar je bil tat zasledovan in are-tovan. — Konj s p 1 a š i 1 se je danes dopoldne na Vcdnikovem trgu nekemu vozniku, ker je pridrdral mimo Codellijev motor. Prevrnil se je pri tem jeden »stant« in se ubilo jedno izložbeno okno pri Nollijevi prodajalnici. — Konj zbrano na Du najski cesti. Dolenčev konj se, je danes splašil na polju in z brano tekel po Dunajski cesti.
Razmere v ljubljanskem gasilnem društvu so še vedno tako napete, kakor so bile. Mi nismo o teh razmerah zadnje mesece nič pisali, ker smo upali, da bode gospod Stricelj s svojimi tovariši toliko obziren, da na korist redu v ognjegasnem društvu prostovoljno odstopi. To se ni izvršilo, pač pa so Stricljevi pristaši z različnimi »kneipami« še bolj dražili ognjegasce,
od katerih bo konečno z raznimi sredstvi «pravili nekaj mož na Stricljevo stran. Včeraj so jo vršil občni -¿bor. Pri volitvi odbora je bil zopet izvoljen za načelnika g. stricelj ir.enda samo z dvema glasoma večine. Da je bil Stricelj izvoljen, moral je pomagati župan, ki je prišel glasovat kot častni član. S tem je kot župan prav malo storil za po-mirjenje v društvu. Opozicija trdi, da so glasovali taki, ki niso upravičeni, da se je glasovalo za odsotne ude itd. Cujcmo, da se vloži protost radi to volitve in da bodo člani zahtevali tudi izvanredni občni zbor. Člani mij drugim tudi zahtevajo, da so da na dnevni red zanimiv predlog o neki baraki. Cule so «e mej drugim tudi pritožbe, da vodi gospod Leutgeb knjige v nemškem jeziku, dasi je bilo sprejeto slovensko poveljevanje.
Celjskim Nemcem ne bo več igrala ljubljanska nemška gledališka družba. V Celju se nastani posebna nemška gledališka družba pod vodstvom bivšega Oppenheimovega režiserja Rollmanna.
Iz Studenic pri Poljčanah rrirede dravinjski hribolazci dne 9. t. m. izlet na Boč, h kateremu je vsakdo prijazno vabljen. Odhod iz Studenic ob 7. uri zjutraj. Ta dan bode p. n. gg duhovnikom in učiteljem gotovo ugajal. Drugi veliki izlet na Boč pa bode v nedeljo, 2. dan junija t 1.
Novo pevsko društvo se je ustanovilo na Krasu z imenom »Lira« za Koprivo Skopo.
Dobiček trboveljskega premogo-kopa. Občni zbor trboveljske premogarske družbe je izdal poročilo, v katerem sam priznava dobička do 2,116 704 K.
Don Carlos v Gorici. V hotelu pri južni železnici v Gorici stanuje že nekaj časa don Cirlos s svojo soprogo.
Samomor v zaporu. V občinskem zaporu v Krminu so je obesil prejšnjo nedeljo neki delavec z imenom Antonio Ber-gamasco, katerega so bili vtaknili v luknjo
malo poprej radi razsajanja v pijanosti. * * •
Organizacija neodvisnega hrvatskega delavstva v Zagrebu lepo napreduje. Za 1. maj je izdala oklic, v katerem svari delavce naj se k praznovanju 1. maja ne dajo zapeljati soc. demokratom. Oklic se končuje: „Živela slobi.dna Hrvatska in v njej sloboden radnik! D ljo z bezvjerci i bezdo-movinci! Stupimo pod zastavo Boga i Hr vatske!" C ani neodvisne hrvatske delavske organizacije se vsak dan množe. Organizacija ima sedaj v Zagrebu tudi svoj pevski zbor, ki broji nad 40 pevcev ter sedaj vzdržuje čevljarski strokovni kurz. Kakor čujemo, pojavlja se v krogih neodvisnega hrvatskega dejstva želja, da bi se v velikem številu sešlo na veliki hrvatski delavski slavnosti v Varaždinu na praznik sv. Petra in Pavla « slovenskimi delavci, združenimi v „Slov. kršč. soc. zvezi."
Telefonska in brzojavna poročila.
Medvode, 5. maja. Radi napadov slovenskih liberalcev, kateri so se zvezali z nasprotniki Avstrije na osebo mej našim ljudstvom obče spoštovanega g. dr. Šusteršiča obč. odbor jednoglasno sklene, da priznava koristno delovanje gosp. dr. Šusteršiča in mu izraža vse zaupanje. — Obč. zastop Medvode.
Domžale, 6.v maja. Neomejeno zaupanje g. dr. Šusteršiču! — Hranilnica in posojilnica priSv. Jakobu ob Savi.
Domžale, 5. maja. Mi poznamo dr. .Šusteršiča in poznamo slovenske Wolfe. Zato zakličemo: Dr. Šusteršič, Vi ste naši, mi smo Vaši! — Delavsko podporno društvo.
Domžale, 5. maja. Vsi nemški in slovenski Wolfovci nas ne prestrašijo. Dr. Šusteršič, le pogumno naprej, mi vedno nevstrašeno za Vami! — Hranilnica v Domžalah.
Domžale, 6. maja. Bog živi vrlega zastopnika našega! Vse spoštovanje in zaupanje dr. Šusteršiču, a sramota narodnim izdajicam. — Občinski zastop Ihanski.
Kamnik, 6. maja. Občina M e -kinje izreka tem potom popolno zaupanje svojemu čislanemu poslancu in prvoboritelju katoliških Slovencev, dr. Šusteršiču, ter z gnjevom obsoja protiljudsko delovanje liberalcev. — Župan: Jože Hočevar.
Kamnik. 6. maja. Liberalna svo-jat s svojimi napadi ne, bo omajala našega zaupanja v dr. Šusteršiča, ki vspešno dela za gospodarsko korist Slovencev, ne pa razdira. Hvaležna
—	Hranilnica in posojilnicav Tunj icah: Kralj.
Škofjaloka, 6. maja. Popolno udanost in zaupanje prvoboritelju poslancu dr. Šusteršiču izraža — hranilnica in posojilnica Staral oka.
Škofjaloka. 6. milja. Slovenskega Luegerja dr. Šusteršiča Bog živi! — Politično društvo Staraloka.
Kranj, 6. maja. Prvoboritelju našemu dr. Šusteršiču slava. Mi smo z Vami! Vstrajajte! — Hranilnica in posojilnica Zgornje-b e s n i š k a.
Podnart, 5. maja. Dr. Šusteršiču neomejeno zaupanje in hvalo za njegovo delavnost in požrtvovalnost izražamo vedno udani trpini v Kropi. Katoliš ko delavsko društvo. Skriba, predsednik.
Radovljioa, 6. maja. Katoliško-slovensko politično društvo za radovljiški okraj izraža svoje neoma-jano zaupanje gospodu dr. Ivanu Šusteršiču. — Za predsedništvo: J. Vurnik.
Gorje pri Bledu, 6. maja. Očetu gospodarske organizacije dr. Šusteršiču kličemo: Ne zgubite poguma, mi smo na Vaši strani. — Z b r a n'i odborniki hranilnice in kmetijskega društva.
Tržič, 6. maja. Kranjskim liberalcem: Fej! Katoliku dr. Šusteršiču: Le tako naprej! kličejo člani — Katoliškega izobraževalnega društva v Križih pri Tržiču.
Gorenjavas, 6. maja. Dr. Ivanu Šusteršiču izreka neomejeno zaupanje — Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi.
Jesenice, 6. maja. Tesneje kot ob volitvah stoji za poslancem dr. Šusteršičem v tem hudem boju nad 400 volilcev jeseniških. — Šinkovec.
Krško, 6. maja. Neomejeno zaupanje dr. Šusteršiču. — Hranil-nilnica in posojilnica Lesk o v e c - K r š k o. N a č e 1 s t v o.
Krška vas, 6. maja. Obč. Cerklje pri Krškem izreka gospodu dr. .Šusteršiču neomejeno udanost in zaupanje, izdajicam pa zaničevanje. — Za občinski odbor: Marineek Al., župan.
Št. Vid pri Zatičini, 5. maja. Voditelju kmečke organizacije dr. Šusteršiču neomajano zaupanje izraža
—	Kmetijska podružnica v Št. Vidu na Dolenjskem.
Novomesto, 6. maja. Hrast se omaje in hrib, naš dr. Šusteršič nikdar ne klone, ljudstvo je naše za njim, dobro on vsikdar to ve. — Katoliško politično društvo.
Dobrepolje, 6. maja. Požrtvovalno, nesebično delujočemu načelniki^ naše gospodarske organizacije dr. Šusteršiču naša neomejena udanost in spoštovanje. Liberalcev trud je prazen, ne spravi nas narazen. — Hranilnica in posojilnica v R o b u.
Metlika, 5. maja. Iskreno kličemo g. dr. Ivan Šusteršiču, načelniku naše gospodarske organizacije: Neomejeno udanost hvaležnost in spoštovanje ter vse zaupanje. — K m e t. d r u š t v o Metlika: Martin Matijašič, načelnik-
Metlika, 5. maja. Slovenskim Wolfovcem sramota! Neomejeno zaupanje našemu za blagor slovenskega ljudstva delujočemu voditelju dr. Šu-
steršiču. Živel! — M a tj ašič, Pe-zdirc, Dragovan, župani občin Božjakovo, Drašiči, Lokvič.
Metlika. 5. maja. Kolikor strast-neje bode z Wolfom združeni slovenski liberalizem našega izvrstno uglednega zagovornika dr. Šusteršiča blatil in obrekoval, toliko večje bode naše spoštovanje in ljubezen do njega. — Katoliško-narodni Slovenci: D o v-gan, prošt, Novak, kapelan, Hro-vat, kapelan, Vuksinič, n. v. r. oskrbnik, Pezdirc, župan, Matja-šič, župan, Drago van, župan, Schonbrun, posestnik, Petrarič, posestnik, Prus, posestnik, Stupar, Ne m a nič, posestnik, Pečarič J., posestnik, Črnagelj Marko, posestnik, Jos. Vuksinič, načelnik hranilnice in posojilnice. v Višnjagora, 6. maja. Slava dr. Šusteršiču! Krivica zmaguje, pravica zmasa! — Županstvo Krka.
Žužemberk, 6. maja. Bog živi neustrašenega in neutrudnega prvo-boritelja slovenske kmetske organizacije. — Kmetijsko društvo Žužemberk.
Žužemberk, 6. maja. Možem, katere napadajo izdajice vere, naroda in domovine, kličemo vedno : Slava. Zatorej slava dr. Šusteršiču! — K a t. narodni volile i.
Hotederšica, 5. maja. Vsa čreda nasprotnikov gospodarske organizacije nam ne more omajati zaupanja v našega dobrotnika dr. Šusteršiča! Hvaležni smo našim nasprotnikom, da so se na tak način razkrinkali. Živel dr. .Šusteršič! — Posojilnica in hranilnica v Črnem Vrhu. Kmetijsko društvo v Črnem Vrhu.
Št. Vid pri Zatičini, 5. maja. Prvoboritelju za katoliško - narodno misel dr. Šusteršiču popolno zaupanje, izdajicam domovine zaničevanje! — „Katoliški napredek" v Št. Vidu na Dolenjskem.
Boh. Bistrioa, 6. maja. Dr. Šusteršiču popolno zaupanje, le ne-ustrašljivo naprej v blagor milega našega naroda! — Prežel, župan; Kobal, Prezelj, Repinc, Medja, Ravnik, Rozman, Znidar, Rozman, Stendler, Rozman, Piber, Rozman, Žvab, Žnidar, Mencinger, Medja, Bevc, odborniki.
Cirknica, 6. maja. Prvoboritelju za ubogo slovensko ljudstvo dr. Šusteršiču zaupanje in slava! Poslanec brez dela pereat! — Katol. slov. izobraževalno društvo.
Cirknica, 6. maja. Neustrašenemu branitelju katoliških idej ljubezen in spoštovanje. Bog živi in ohrani nam voditelja dr. Šusteršiča. — Fr. Rajčevič, župnik v Grahovem, v imenu katoliško mislečih volivcev.
Cirknica, 6. maja. V znak neomejenega zaupanja narodnemu delavcu dr. Šusteršiču gromovito kličemo: Nevstrašeno naprej! Mi smo za Vami. — Meniševci.
Cirknica, 6.' maja. Z gospodarskimi društvi si je dr. Šusteršič vzgojil falango, in ta svojemu vodji prisega neomahljivo zvestobo! On za nas, mi zanj! — Konsumno društvo.
Velike Lašče. 6. maja. Odločno obsojamo počenjanje liberalnih slovenskih poslancev v državnem zboru. Vrlemu dr. Šusteršiču izrekamo neomejeno zaupanje. — Luž a rji pri Y el i ki h Laščah. Gruden, župan; Žužek, Jamnik, odbornika.
Postojna, 6. maja. Dr. Šusteršiču, prvoboritelju za gospodarski procvit, neomejeno zaupanje. — Hranilnica in posojinica Hrenovice.
Ilirska Bistrica, 5. maja. Ve-doč, da je cela gonja samo politična spletka narodnih, verskih in gospodarskih nasprotnikov, vztrajamo trdno na gospodarskem polju in kličemo: Vztrajajte neomajano vkljub vsemu kovarstvu. Vse ljudstvo je z Vami. Bog živi gospoda dr. Ivana Šuster- i
šiča! — Gospodarsko društvo v Trnovem. Hranilnica in posojilnica v Trnovem.
Senožeče, 6. maja. Dr. Šusteršiču: Čestitamo Vašej neoskrunjeni časti, uverjeni, da skupni sovražnik mora pasti! — Hranilnica in posojilnica Senožeče.
Šentpeter na Krasu, 6. milja. Sramota onim, ki so v zvezi zakletih sovražnikov našega naroda — trpina! Slava, spoštovanje^ in neomejeno zaupanje dr. Ivanu Šusteršiču, pogumnemu načelniku v boju samopomoči zatiranih! Besni napadi vzbujajo vedno bolj zavest, a peklensko zlobnost bode strla naroda žilavost. Stojte slej kakor prej za nas, mi za Vas! — Za občino: M argon, župan. Za hranilnico in posojilnico: Penko, predsednik. Z a delavsko podporno društvo in kmetijsko podružnico: Zupan, načelnik.
Stari trg pri Rakeku, 4. maja.*) Globoko obžalujemo in obsojamo divjanje in nesramen način boja proti osebi prvega zastopnika gospodarske samostojnosti slovenskega ljudstva, a slovenski trpin bode vedno s hvaležnostjo in ljubeznijo stal mu na strani za požrtvovalno delovanje proti vsem spletkam nasprotnih ro-varjev in sovragov ljudstva. Neomejeno spoštovanje in udanost dr. Šusteršiču izraža „Konsumno društvo v Starem trgu". — P. Hauptmann, načelnik; Jernej Poje, odbornik.
Stari trg pri Rakeku, 4. maja.*) Nevstrašeno stojimo vselej ob strani voditelja gospodarske organizacije dr. Šusteršiča. Svoje neomejeno spoštovanje in zaupanje izreka mu na-čelstvo kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu. — Ivan Turk, načelnik, Janez J a n e ž i č , odbornik.
Staritrg pri Rakeku, 6. maja. Dr. Šusteršiču, vrlemu boritelju za svetinje naroda, neomajano zaupanje! Črna zemlja naj pogrezne izdajalske sokole v volčji obleki! — 368 njegov i h volilcev.
Gorica, 6. maja. Načelstvo centralne posojilnice izreka dr. Šusteršiču svoje neomejeno zaupanje in spoštovanje. Protestu-jemo proti ubivanju zaslužnih mož.
Opomba Ostale brzojavke radi nedostajanja prostora priobčimo julri
Dunaj, 5. maja. V jutrišnji seji pride po poročilu listov v poslanski zbornici na vrsto deklaracija nadvojvode Frana Ferdinand a. Razprava bo zelo živahna. Krščanski socijalci pošljejo v boj dr. Luegerja, soc. demokrati Perners-torferja, nemški radikalci pa F i s e n k o 1 b a. Češki poslanci podajo znano državnopravno izjavo in se glasovanja ne udeleže. Jednako izjavo oddajo bržkone tudi hrvatski poslanci.
Dunaj, 6. maja. Državni zbor je zopet pred krizo. Iz „Iunctima" glede vodnih cest je levica naredila politično afero. Mladočehe hoče prisiliti k obstrukciji, ker se ne upajo brez gospodarskih pridobitev priti domov. A dosegki bo levica najbrže nasprotno. Cehi se vračajo k desnici.
Dunaj, 6. maja. Včeraj je bil 4. ljudski shod Vsenemcev. Wolf je govoril o pojmu : Alldeutsch. Vsenem-štvo pomeni boj proti trem nemštvu sovražnim elementom: proti slovan-stvu. katolicizmu in židovstvu. Vse-nemštvo pomeni tudi skupnost z brati v nemški državi. Od leta 1866. niso več v nemški državi, a smo še v Nemčiji. Pri teh besedah ga je vladni komisar ustavil. Wolf je sklenil : Mi moramo zopet narediti zvezo med nami in med nemško državo, drugo prepuščamo svetovni zgodovini.
Dunaj, 6. maja. Jutri je posvetovanje načelnikov klubov pri mini-sterskem predsedniku glede vodnih cest. Nemci so sestavili svoje za hteve.
Dunaj, 6. maja. Nemci so zopet pričeli s svojimi intrigami za nemškega strankarskega ministra.
Dunaj, 6. maja. „Wiener Tagbl." poroča, da namerava ogerski naučni minister Wlassics radi Piklerjeve afere odstopiti.
Berolin. 6. maja. (C. B.) Cesar je vsprejel demisijo ministrov Mi-quel, Hammerstein in Brefeld. Miquel je imenovan članom gospod-ske zbornice, Hammerstein in Brefeld sta dobila visoke redove. — Rheinhaben je imenovan finančnim, Podbielski poljedelskim, baron Ham m erste in, dosedaj okrajni predsednik v Metzu, notranjim in Möller trgovinskim ministrom. Državni tajnik drž. poštnega urada je postal Kratke.
Jaksonville (Florida), 6. maja. Velikansk požar je uničil del mesta v obsegu dveh milj. Škode je 15 milijonov dolarjev. 15.000 ljudij je brez strehe.
London, 6. maja. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je kralj svetoval Salisburyju, naj takoj po sklenjenem miru v Južni Afriki razpusti parlament. Drugi trdijo nasprotno, da se umakne Salisbury in popolno preosnuje kabinet.
Bruselj, 5. maja. Iz Laurenco-Marqueza dohaja poročilo o velikem burskem vspehu : General Kruitzin-ger je obkolil 500 angleških lanci-jerjev in jih u j e 1. Poveljeval je Angležem baje polkovnik Scobell, ki je moral oddati Burom častno izjavo ter se, kakor French in Buller „radi bolehnosti" v kratkem poda v domovino_
Umrli ho:
3. maja. Marija Petan, postiljona hči, 3'/4 leta, Rimska cesta 16, srina hiba. — Ki ip Zadnikar, paznika *in. 9 dni, Lončarska steza 8, črevesni katar.
4. moja. Stanko Accetto, posestnika sin, 4'leta, Prisojne ulice 7, vnetje ledvic. — Vinko Prime, paznikov sin, 4 mesece, Poljanska cesta 66, božjast.
V vojaški bolnišnici:
3. maja. Josip Koemur, c. io kr. topničarski desetnik, 23 let, črevesni legar.
Žitne cene
dné 4. maja 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij.....„	7-88	„	7 89
» » jesen.......„	7 00	„	8 01
Rž za maj junij.......„	7-89	„	7-90
» .. jesen........„	7"14	„	7-15
Turš.c» za maj junij.....„	5 62 „	5'63
„ „ juli'-avgust.....„	5-70	„	571
„ „ september oktober . .	„	5-88	„	b"89
Oves za maj-junij......„	6-97	„	H 98
„ » jesen.......„	5-97	„	598
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za maj.........7-67	„	7-58
„ oktober.......„	771	,	7-73
Rž za oktober.......„	fi-75	„	6-76
Oves za oktober.........5'58	s	5-59
Koruza za maj.........5'34	„	5 35
s „ julij.......„	5-41	„	6-42
lEffektiv.)
Dunajski trg.
Pícnica banaâka.......K	78i	do 8'25
, južne žel.........8-05	„	8 35
P-ž „ 8......„	7'HO	,	8-15
Ječmen „ „......„	730	„	8-25
„ ob Tisi.......„	7 20	„	8-25
Koruza ogerska.........5'75	„	5-80
Činkvant „ .......„	6'90	„	720
Oves srednji.........7-10	„	7 20
Fižol........................800	„ 10-—
nn« 6. maja.
äkups: državni doig v no lar . . ,	9850
Skupni državni dolg v trebru . . .	98-05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 90
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 krja . . 97 50 Ogerska zlaia renta 4°,'0 .	... . 11745
0ger*ka kronska renta 4°/0, 200 .... 9310 Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1667 —
Kreditne delnice, 160 gld....... 685 75
London vista ....... . . 240-27
Nemški dr?, bankovci za 100 m. nem.dri. velj.117-521
Meteoroloçlôno porodilo.
Višin» nad mnnein H0H-2 m vr»,lc:' zračni tlak 736,(imcs
1 i . • j • m Eovaaia	Stanj» bftf«. aiotr. » mm.	r.tufo- pu fVliijn	Votr»»i	Nobo	gs, p:
4 9 /.ve,'-.	734 t»	13 4 1 si sv¿h. Ipol oblač.			0-0
5 7. Ajutr 2 poi'ol	7H8 H • :u 9	8 1 20-3	sl sever i-1 jzah.	lasno pol. oblač.	
5 i 9. z več.	731-6	1 28 i sl. sv/.h. j jasno			00
e|7. ijutr |2. popol.	731-3 729-0	84 19 3	sr. ¡tan ¡pol. oblač. p. m j/ah.| del. jasno		
Srednja teraper&tui a sobote 13 0", normale: 12-6°. Srednja temperatura iiedo'je 13"7°. normale: 12-7".
476 1-1
Ana Podboj naznanja v svojem imenu, svojega soproga, svojih otrok in vseh drugin sorodnikov imenu tužno vest, da je njena ljubljena mati, gospa
Ana Hočevar
v 67. letu njene starost1, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v soboto ob l/,6. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
1'ogreb bode danes v ponedeljek ob pol 10. uri dopoldne
Sv. maše zadušnice se bodo darorale v župni cerkvi v Velikih Liščali.
Velike Lašč e , duč 6. maja 1901.
Žalujoči ostali.
Mesto vsaoega druzega naznanila.
472 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presunljivo vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod
Josip Fleš,
bišni posestnik ln lmejitelj srebrnega zaslužnega križa.
po volji Vsegamogočnega dné 5. maja ob 4. uri popoldne po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 79. letu svoje dobe, m'rno v Gospodu zaspal.
Zemski ostai.ki predragega pokojnika se bodo prenesli v torek, dné 7. maja, ob 4. ur' popoldne iz hiše žalosti na krajuo pokopališče.
.®vete maše zadiišmce se bodo brale v cerkvi sv. Štefana dné 8. t. m. ob 8. uri.
Ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Ribnica, dné 6. maja 1901.
Žalujoči ostali.
Mesto vsacega druzega naznanila.
Zahvala.
473 1—1
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo, kakor ob smrli našega drazega soproga oziroma očeta, brata, strijca in svaka, gospoda
Nikolaja Hrovata
posestnika, mesarja in gostilničarja
ter za mnogo spremstvo k zadnjemu počitku, vsem, ki so prišli od blizu in daleč, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev, izrekamo tem potom izkreno zahvalo, osobito preč. duhovščini, gospodom uč teljem, županskemu odboru, požarni hrambi, in sploh vsem, ki so pripomogli, da smo truplo predraitega rar.jcega na tako lep način izročili materi zemlji.
Jesenice, dne 5. maja 19^1.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
477 1-1
1'rečast ti g >s| od župnik Ignacij Š a 1 e h a r je blagovolil nakloniti tukajšnji revni šolski mladini šolskega blaga v vrednosti 20 kron.
Za ta velikodušni dar se mu najsrčneje zahvaljujeta v imenu obdarovane inladii.e
Ignacij Merher,	Fr Gregorač,
načelnik kraj. šol. svčta.	nadučilelj.
V Dolenji vasi, dne 4. maj» 1901.
bfcafofcA

lil
i
i:
m
pri Ljiibljiuii
470 5 --1
v lepi, -/dravi, pred vetrom zavarovani planinski legi. Vsi načini zdravljenja z vodo. Poseli o ozdravi anje. Priče tek 15. maja. Prej in po sezoni cene znižane.
&SST Prospekti brezplačno
V Olševku na Gorenjskem so na prodaj
[are orgije,
pripravne že za kako ntajhno cerkev, po jako nizki ceni. 449 3-3 Janez Sajovic, ključar.
enonadstropna, s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsaki obrt, kakor tudi /a stanovanje za kakega gospoda duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve, proda 80 iz prosto roke Plača so tudi lahko na obroke.
Natančno se poizve pri gosp. pooblaščencu : Rožno ulice št. 17, I nadstropje. 347 8-8
T fllc kovlnaBti» mrzel uporabljiv, v poljubni _fVlIrk', boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RRATA EBERL v Ljub Ijani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju. 228 23 11 — 10
Posojilnica v Radovljici razpisuje službi
Blagajnikova plača znaša najmanj 1400 K na leto; pUči obeh s a določite po dogovoru. Blagajnik naj položi, ako mogoče, tudi ka\ci|o.
Ponudbe naj se pošiljajo najkasneje do 10. maja t. 1. na n .slov: Dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. 412 3 3
Razglas.
407 3—3
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novo mgsfo in sosedne vasi Cermošnice, Gofna vas, Jedinščina, Smihel, Kandija, Žabja vas >n Beršljin,
katerih stroški so proračunjem na 310.000 K, se bodo oddala p( tom javne konkurence.
Dobčne ponudbo, katere naj «e razt' zajo ali na vso zgradbo, ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne lo. maja t. 1. opoldne.
V ponudbi, kateri je koleko^ati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom : »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Novo mesto in okolico«, mora ponudnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolno znani, da jih v polnem obsegu prizna in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadi j v znesku 5% stavbine svote,'bodisi v gotovini, bedisi v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kursnt ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost ponu Ibe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela ali jednemu samemu podjetniku, ali pa da odda dela v posameznih vrstah (stavbno delo, dobavo strojev, kopanje jarkov za polaganje cevij, dobavo cevij in armature itd.) Tudi si pridržuje deželni odbor pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Deželni odbor i* ranjski.
V Ljubljani dne 17. apriia 1901.
Po najnižjih cenah!
primerna birmanska darila
po najnižjih cenah in z jamstvom.
rnjmmmmmm
Zlate, srebrne, nikelnaste ure in verižice, zapestnice, uliane, broše, ovratne verižice, srčke, prstane, i. t. d.
Priporočam svojo največjo in bogato izbčro in vljudno vabim slavno občinstvo na obilen obisk in ogled. Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Z vsem spoštovanjem
Fr Čuden
urar, in trgovina vse zlatnine in srebrnine.
434 4
Solidna postrežba!
-»5
títír
D u il a j s k a b o r z a.
20 Eiark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dno 4. maja.
3-2",,, državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/'„ ir.adolžnice Rudolfovo želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/„, 100 gld......
Dunnvske vravnavno srečke 6°/„
235' 19 00 90-Ô5 11-31
181 -
170-50 208--95-20 14135 258-ñO
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pi3ma av. osr.^em.-kred.banke i"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južno železnico 30/0
>	> južno železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditno srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa ¡¡ročke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . .
106 50	SalmovB srečke, 40 gld......	200 -
. 94 35	3t. Genöis srečke, 40 gld.....	234 —
, 421-50	Waldsteinove sreake, 20 gld......	390
. 3i7 10	Ljubljanske srečke.......	58 7ó
. 12 i 50	Akcije inglo avsirijake bani:«, 200 gld." ■	. 279 50
— • _	Akcije Ferdinandovo sev.leloz,, 1000 gi. st.	. 6195 -
. 399-	Akcije tržaškega Lloyd». 500 «id. .	. 835 -
. 400 -	Akcije južne železnica, 200 gid sr. . . Splošna avstrijska Jtavbia-.ki družba . .	. 95 -
. 49 25		. 118 -
. 25 -	Montanska družba avstr. plan.....	460 75
, 16-50	Trboveljska premogarska druiba, 70 gld.	. 44 i —
. 58--	Papirnih rubliev 100........	. 254 -
|( ^^--„„i—..................		mmmmmm	mmm		
l • - •• '					
a&A' Naknp ln prodaja "Jt'3. vsakovrstnih državnih papirjev, snok, desarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pn izžrehanju najmanjšega dobitka. - Promeso zn vsoto žrebanje. Kulanlna izvriitev naročil »a borzi.
Metijanilcua <u,!rns;v* anuos
„m m ti c ti
I., «VolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I.,
66
2.
¿¡»JT Pojasnilu. "%XL > . o. o gospudarsklh in flnnndnin it»*roS, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrtdticstiilfe paplrjav m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče v.aocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflavnio.
m-