iAnri^oi, četrtek 2. oktobra i2*ju. ^iiVi 223 mjuimii oelmc Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po poStl K 5'50 meseCno. . četrtletno K 16 50. Ce sl pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Nekaj misli k naši kompenzacijski pogodbi (Konec.) • Ne tajimo, da se bo dal o priliki obnavljenja narod dvigniti ponekod za par stopinj višje na kulturni lestvi, a to le v okviru svojih navad in svojega sloga. Z grozo mislimo na možnost, da bi avstrijska industrija preplavila Gorenjsko in Macedonijo, Banat in Črnogoro in tebe, milo Srbijo, s stotisoči stolov »aus gebogenem Holz«, s stotisočimi omarami »Nuss, matt«, — seveda v »pristni« imitaciji v »nemškem« slogu, z neukusno zbitimi in prepleskanimi mizami, predalniki in skrinjami, s katerimi, ti, ljuba kmetica iz Prijedora ne boš vedela ne ravnati, ne jih upotreb-Ijevati. Tu vidim te, nesrečna domovina, opravljeno kot tistega zamorca iz Kameruna, katerega rod je osrečila nemška kultura: na gležnjih manšete, telovnik kot „dress" in cilinder na glavi. Jasno se kažejo obrisi naše države; Političen list. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. Veliki mogul. AngleSki spisala A. K. Green. (Dalje). (56) Imela sem naročilo, da naskrivoma položim orožje na mizo gospoda Greya v tre-notku, ko ga bi gotovo zagledal in bi ga mogla jaz opazovati. Če bi se pri pogledu tega usodnega jekla izdal, če bi bil, ne da bi slutil mojo navzočnost, iznenaden in prestrašen, potem bi vedeli, kako imamo postopati. Pravica bi bila osvobojena svojih vezi, in policija bi se mu mogla brez vseh okoliščin približati. To je bila kočljiva naloga, laz sem se popolnoma zavedala, kako kočljiva da je bila, ko sem skrila stilet pod svoj strežajski predpasnik ter hotela Iti čez hodnik. Ali bo knjižnica razsvetljena? Ali se bom mogla približati njegovi pisalni mizi? Ali bom pa morala to pričo svetovnosiav-nega zločina nesti v sobo gospodične Greyeve ? Ali bom obsojena k temu, da j sedim olj postelji te nedolžne deklice, medtem' ko bi stilet svoje grozovite obrise vtiskava!1 na moja prsa, in da bi morala gledati pri tem v nedolžne oči ter odgovarjati na prijazna vprašanja, ki bi jih tupatam izpre-sovorile njene ljubke ustnice? r Sobe so bile teko urejene, de sem mo- vsi smo si edini, da nas bo vzhod zalagal z živili, mi bomo pa proizvajali industrijske izdelke. Ne bilo bi prav, da bi sedaj, ko se bodo stavili veliki zahtevki do naše obrti, do naše fabri kacije, zamudili ugoden moment in bi odpovedala naša zmožnost. Imamo les, imamo vodne sile, imamo stotisoč delavnih in delaželjnih, delazmožnih rok. Treba nam je le, da vse organiziramo, spravimo vse v nekak sistem. Tako b i dali dela našim malim in velikim obrt nikom, našim drvarjem in žagam: dali bi * prilike našim umetnikom, da se udejstvijo; dali bi pa predvsem našim bratom vse to, kar pričakujejo iz Av strije lepše, boljše in cenejše in iz ljubezni polnega srca. Praktično bi se dale vse te teorije izvesti mogoče na tak-le način. Sklicala naj bi se čimpreje nekako »brzoposlujoča enketa«, ki naj bi se stojala iz arhitektov, mizarjev, umetnikov, finančnikov, Iesotržcev in — go spodinj. Ta enketa naj bi v oddelkih prepotovala prizadete kraje, se spravila v stik z v tem oziru merodajnimi osebami, ali pododseki v dotičnih pokra- rala iti skozi knjižnico, če sem hotela priti v spalnico svoje male pacientke. Previdno, toda vendar tako glasno stopajoč, da se ni zdelo, kakor da bi se hotela skrivati, sem šla čez hodnik ter odprla vrata. Soba je bila prazna. Gospod Grey ni bil pri svoji hčeri. In mogla sem iti skozi sobo, ne da bi se bala, da me bo kdo opazil. Toda še nikdar nisem prevzela naloge, ki bi zahtevala več pogutna in ki bi bolj nasprotovala mojim naravnim instinktom. Vsak korak, ki sem ga storila, mi je bil zopern, toda misel na ljubezen do moža, za katerega sem storila te korake, mi je pomagala dalje. Le, ko sem dospela do stola, na katerem je gospod Grey navadno sedel, sem spoznala, da je lažje, kako dejanje zamisliti, nego ga pa izvesti. Zmisel za rodbino in domače čednosti so že od nekdaj mnogo bolj učinkovale na mene nego slava kakega moža. Stališče tega moža v njegovi domovini, njegovo uspešno delovanje, da celo njegova slava kot državnik in mislec so bila za me dejstva, namreč dejstva, s katerimi si nisem mogla mnogo predstavljati. Njegova očetovska čustva, prostor, ki ga je njegova hči zavzemala v njegovem srcu. te prednosti pa so bile za me realnosti, ki sem jih mogla razumeti in ki sem jih predvsem cenila. In v tem, ne o njegovem družabnem stališču, mi je pripovedoval jinah, preštudirala — brzo — potrebe ljudstva tu in tam in ustvarila tipe potrebnega pohištva. V prav ohlapnih obrisih naj bi bili ti tipi nekakšno taki-le: A. I. Oprava najpriprostejše kmečke hiše v Srbiji, Macedoniji, Črnigori, ev. primorski in kraški tip in sicer: a) kuhinja, b) stanovanjski prostor, c) hlev. II. Oprava boljše kmečke hiše a) kuhinja, b) izba, kjer se je, biva po dnevi, dela etc., c) spalnice, d) oprava za shrambe, c) oprava za hlev. III. Oprava za gostilne. IV. Oprava za prodajalne, a) kmečke z mešanim blagom, b) specijalne (manufakturne, špecerijske, lekarniške itd.). B. I. Oprava malomeščanskega stanovanja, a) kuhinja (ev. obenem jedilnica), b) spalnica, c) ev. jedilnica ali delavnica (za šiviljo n. pr.). II. Oprava poedinih sob, ev. kombinacijo z kuhinjsko pripravo n. pr. za učitelje in učiteljice, dijake, častnike i. t d. ta sedež, njegov najljubši prostor. Kolikokrat sem ga videla tu po cele ure sedeti, oči obrnjene proti vratom, za katerimi je ležala njegova ljubljenka bolana! Celo zdaj sem si lahko v mislih predstavila njegovo obličje, kakor sem ga včasih videla skozi napol odprta vrata. In čutila sem težko dihanje, tresenje svoje roke, ko sem izvlekla stilet ter se pripravila, da ga položim na prostor, kjer ga je moral zagledati, ko je odšel od postelje svoje, hčere. Toda brzo sem potegnila roko zopet za predpasnik in bila je prazna. Kopica pisem je ležala pred menoj na mizi. Zgornje je imelo moj naslov in razentega v voglu nad-pis »važno«. Nisem poznala rokopisa, vendar sem čutila, da moram to pismo odpreti in čitati, predno bom sebe ali onega, ki je stal za mojim hrbtom, kompromitirala s tem obupnim činom. Za hip sem se vzria. Ko sem videla, da so vrata gospodične Greyeve odprta, sem vzete pismo ter hitela ž njim v svojo sobo nazaj. Kakor sem pričakovala, je pisal gospod Gryce. In ko sem ga čitala, sem spoznala, da ga nisem niti za hip prekmalu dobila. (Dalie prib), HI Oj f -v,i uradniških stanovanj,' prij>rost->, ceatii.-, .v i- ji 10« io ukuso«. Usivfiii.o jiaj bi se več *i-- - ; ožim!«? naj hi se na potrebne večkratne seiitve. Naslanjalo bi se lahko na rnoilOnn, ali ai»gle§v*3;«'i noijdiško pohištvo. Tvrnilo 'bi nekJiksno prehod na C. 1 Pohištvo za imovite sloje, ki seveda ne spada več semkaj, a za katero se bo pač tudi treba pobrigati, da ne bodo ravno ti sloji, ki razpolagajo mnogokrat z več denarjem nego ukusorii, nasedli spretnim dunajskim agentom in pobraii /a drag denar ves secesijonistični „gšnas", N hi se še znal potikati po avstrijskih zaloga h pohištva. Ko bi bili ti tipi v narisih pripravljeni, njih fabrikacijsi natančno preracunjena, naj bi se fiksirate. (.notne cene za ta in ta tip; ustanovila naj hi s. nekakšna velika zadruga ali c ntrala ali kar hočete, ki bi imela vse niti podjetja v rokah : Nakupovala bi surovine, oddajala dela, in razpečavala dogotovljeno pohištvo. Ker bi bil vsak tip, vsaka miza ir; vsak stol, vsaka omara in v«&ke jasli, natančno predpisane v malerijnlu, dimenzijah in izdelavi, bi se dela oddajala lahko po zmožnosti različnim posameznim obitnikom in podjetjem. Poprijel bi se dela lahko vsak priprost mizar v zadnji gorski vasici, dela bi bilo pa tudi za naše naj-šolidtiejše delavnice. Delo naj bi se ev. razdelilo na ia način, da bi se v gotovih okoliših tblale st-.ine mize enega tipa, v diugem stoli, v tretjem omare itd-?- Da bi se našlo pii takem razdeljevanju dela, tudi marsikak posel za naselbine naših invalidov — ali jih že imamo? — in za nnše-begunske tabore bi prišlo pač tudi v poštev. V nadalnje podrobnosti se tu ne gre spuščati. Vsem, ki so dobrohotno sledili tem izvajanjem le še to-le: Le bojazen, da bi se za- mudil ta dragoceni čas prenavljanja naše oropane domovine mi je potisnila pero v roko. Vsi, ki hočete, ki morete in znate, vsi ki sto v to poklicani, pobrigajte se pravočasno zat«, da ne bo nosila domovina, ko bo nanovo oblečena sramotilne in oniinozne znamke: „Made in Germany.“ Q J3 p. Političen pregled. Prestolonaslednik in rešitev krize. — Regentov poziv. »Slov. Narodu« se poroča iz Beograda z dne 29. septembra: Včeraj ob 18. uri zvečer je bi! predsednik parlamenta dr. Pavlovič v avdijenci pri prestolonasledniku regentu, kateremu je sporočil, da mu ni mogoče sestaviti kabineta in da zato vrača poverjeni mu mandat v njegove roke. Prestolonaslednik je prosil dr. 1 avloviča.naj mu svetuje kak drug izhod iz krize, da še vendarle že enkrat sestavi'nova vlada. Dr. Pavlovič je izjavil, da ne ve za noben izhod iz te krize in da radi tega ne more ničesar svetovati. Nato je odgovoril prestolonaslednik: »Prosim vas> gospod pred- sednik, da se vrnete v mesto in skličete šefe posameznih strank ter jim sjioročite sledeče: •Jaz jih v interesu naše velike državne in narodne stvari prosim, da napravijo konec stanju, katerega ne moreta ne država, ne narod še nadalje trpeti. Pričakujem najkasneje do jutri ob 18. uri zeeer predloge za sestavo nove vlade V slučaju, da-takih■'predlogov ne dobim, hočem poveriti seslav.o kabineta na lastno odgovornost in sc ne bom držal parlamentarnih običajev.« — Predsednik parlamenta dr. Draža Pavlovič se je takoj vrnii ir. Topčidfera v Beograd ter sklical šefe klubov. Istočasno jo odposlal prestolonaslednik regent šefa dvorne pisarne Balugdžič«, da sporoči Rt? Muhi Davidoviču in Stojanu piotiču vladarjev odlok: »Napravite konec nesrečni krizi!« Iz dvora bo jutri izšel poseben komunike, ki bo obrazložil najnovejši preokret v krizi. Vest o preobratu v krizi je izzvala v političnih krogih veliko senzacijo. Vsi, ki žele, da izide že enkrat država iz tega nesrečnega stanja, v katerega j« je dovedla trdoglavost opozicije, so prejeli vest z največjim zadovoljstvom. Zdi sc, da se bo le zelo težko našla baza za koncentracijski kabinet, če se pa to ne zgodi, se domneva, da se bo poverila sestava vlade dosedanjemu detnokratsko-socialističnemu bloku Pripoveduje se, da bi v tem slučaju dobil mandat za sestavo nove vlade dosedanji minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič. V radikalnih ktogih se smatra zopet za mogoče, da se sestavi koncentracijska vlada in to pod predsedstvom g. Nikole Pašiča. Po poročilu dr. Pavloviča o nalogu, ki ga je prejel od prestolonaslednika, so se sestali včeraj zvečer vodje Demokratske zajednice in to gg. Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič in Milorad Draškovič, da bi se posvetovali o spremenjeni situaciji. Voditelji demokratske stranke so sklenili, da je treba sestaviti za vsako ceno koncentracijski kabinet in da je potrebno to stališče obrazložiti tudi g. Draži Pavloviču. Sklenilo se je, da je treba vse strankarske interese zapostaviti za državne interese, ki so sedaj v nevarnosti. Vse opozicijonalne grupe_ tako radikalci, Narodni klub, Koroščeva grupa, Ribarčevi liberalci, trojica Trifkovičevih radikalnih disidentov in Medakovičev klub so na današnji seji opozicijonalnega bloka zahtevale kategorično od predsednika parlamenta, da se sestava nove vlade poveri g. Stojanu Pro-tiču. — Demokratsko-socijalistični blok je izjavil, da mora pripasti po njegovem mnenju mandat za sestavo vlade največji parlamentarni grupi, da pa je pripravljen akceptirati vsako drugo rešitev, če prihaja iz nevtralnih tal. D nes popoldne bo predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič posetil regenta, V opozicijoualnih krogih se trdi, da bo moral predlagati dr. Pavlovič regentu, da naj sestavi novo vlado g. Stojan Protič, na katerega so se zedinile vse opozicijonalne stranke kot svojega kandidata. Gledališke vesti. Glavne vloge predstave „Verige" so v rokah g. ravn. Nučiča, Bratine, Rasbergerja, Gregorina, Vauhnika, Strniše ter Rožanskega in gospe Bukšekove, kot mati in gospodične Katice Petkove. V vlogi Alene nastopi gospodična Elvira Kraljeva. Obe gospodični Petkova in Kraljeva se to pot prvič predstavljajo našemu cenj. občinstvu. Otroški vl°g< Jančeta in Ceneta igrata mali Stanko in mali Drago. „Veriga" je paša najboljša slovenska narodna igra, v koji »e zrcali pristna slovenska kmečka duša. Predprodaja vstopnic za predstavo „ Veriga" se prične v petek dopoldne od 9. uri naprej. Prihodnji teden se uprizarja burleska ^Ugrabljene Sabinke." V nedeljo ,,Tugomer" izven abonementa. Sokolski vestnik R H— n______ Mariborski „Sokol“ prične s telovadbo trgovskega in obrtnega naraščaja, ktera se bode vršila vsaki torek in petek od %19.—21. ure v telovadnici Magdalenske deške ljudske šole. — Vabimo vse slovenske irgovske in obrtne vajence, da se vpišejo k telovadbi, naše gg. trgovce in obrtnike pa prosimo, da iste vpišejo k Sokolu. Sokol jih bode vzgojil v telesno in duševno zdrave in krepke člane našega jugoslovanskega naroda. — Prva telovadna ura se vrši v petek dne 3. oktobra t. 1 Vaditeljski zbor. Mariborski „Sokol“. Telovadba se poučuje od 3. oktobra 1919 v 17 oddelkih: I. Dekliški šolski naraščaj, nižji oddelek (deklice do 10. leta) v pondeljek in četrtek od 3.-4. ure popoldne v dekl. meščanski šoli v Reiserjevi ulici. II. Dekliški šolski naraščaj, višji oddelek (deklice do 14. leta) v pondeljek in četrtek od 4.-5. ure pop. Telovadnica I III. Deški šolski naraščaj, nižji oddelek (dečki do 11. leta) v sredo in soboto od 3.-4. ure pop. Telovadnica I. IV. Deški šolski naraščaj, višji oddelek (dečki do 13., oziroma 14, leta) v sredo in soboto od 4.-5. ure pop. Telovadnica I. V. Gojenke (14.—-16. leto) v pondeljek in četrtek od 5.-6. ure pop. Telovadnica I. VI. Obrtni in trgovski naraščaj v torek in petek od 7 30.—9. ure zvečer. Telovadnica Magdalenske ljudske šole. VII. Dečki meščanskih in trgovskih šol v torek in petek od 4‘30.—6. ure pop. Telovadnica VI. VIII. Dečki 5. razreda ljudskih šol in ponavljalnih razredov v pondeljek in četrtek od 4.—530. ure. Telovadnica VI. IX. Dijaški naraščaj, nižji oddelek (do 15. leta). X. Dijaški naraščaj, višji oddelek (od 16 leta). XI. Telovadni tečaj za dijaštvo, s posebnim ozirom na učit. kandidate višjih letnikov. XII. Članice v pondeljek, sredo in petek od 6'30.—8. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. XIII. Kandidatinje raznih šol od 17. leta. XIV. Telovadni tečaj za učiteljice in vaditeljice v torek in soboto od 6.-7. ure zvečer. Telovadnica I. XV. Člani v pondeljek, sredo in petek od 8.—10. ure zvečer. XVI. Starejši člani. XVII. Vaditeljski zbor v četrtek od 8.— 9. ure v i telovadnici mestne hranilnice. Vaditelji in j nadzorniki: L—V. dr. Pivko in dr. Kovačič, j VI.—VIII. Li. Kranjc II. IX.-XI. dr. Irgolič. XII., XIII. načtelnik Ilich. XIV. dr. Rok. XVI. ! dr. Sernec. Maribor, 1. oktobra 1919. Vaditeljski zbor. Velenje—Šoštanj. Pri proslavi 25 letnice Velenjske podružnice Ciril Metodove družbe dne 28. septembra t, 1. je sodeloval Sokol iz Šoštanja s prostimi vajami in deloma tudi z vajami na orodju, ter Žalski Sokol z zares vzorno vrsto na orodju Proste vaje naraščaja deškega (12) dekliškega (18) in obrtnega (12) članic (18) in članov (14) so kazale ne le, da so bile priučene, temveč so se izvajale razim male izjeme tako enotno in zaokroženo, da so upravičeno vzbujale zadovoljstvo tudi pri strokovnjakih. Petie mešanega zbora Šoštanj.ske čitalnice je primerno izpolnilo presledke ostalega raznovrstnega in zelo zabavnega veseličnega sporeda. Tekom veselice so se tudi vrstili poljudni govori Šoš-tanjskih Sokolov, kakor tudi slučajno navzočega starešine hrvatskega Sokola iz Klanjca. Jedro vseh izvajanj zadevajočih naš sedanji žalostni notranji in zunanji položaj je bilo z začudenjem stavljeno vprašanje, zakaj se niso polastili, oziroma ne zahtevajo prvih in odločujočih mest v naši državi oni požitvovalni junaki legijonarji, komitadži ip. Sokoli, ki so nam priborili svobodo in Jugoslavijo? Ti, ki so bili tako nesebični in zmožni, da so nam s svojo krvjo in s svojim umom priborili svobodo, bodo gotovo tudi tako nesebični, požrtvovalni in zmožni, da nam rešijo državo iz sedanjega žalostnega položaja. Ti junaki vendar ne bodo odvisni od milosti onih nezmožnih birokratov, ki so le po milosti teh junakov postali to, kar so. Najzmožnejšim, najpogumnejšim in najpožrtvovalnejšim bodi prvo mesto in nobenim drugim, posebno ne sebičnežem alj malodušnežem 1 Sedaj ni več časa za smešno skromnost; kdor ni bil skromen pri prelivanju krvi za našo domovino, ta pač nima biti skromen pri zahtevi za odločujoče mesto pri urejevanju od njega osvobojene domovine! V teh nevarnih časih more pač biti k maju katero sredstvo dobro za dosego zanesljivega in trajnega varstva domovine. Če pa naši legijonarji, kometadži in Sokoli številno ne bi bili tako silni, da zasedejo vseh naših prvih mest, pa je gotovo, kar lahko z vso odločnostjo in trdovratnostjo tirjajo — da vsaj vlada na naših mestih in tudi v predstavništvu — legijonarski duh ! I. S. E a Dnevne novice. Deška meščanska šola v Mariboru. Redni pouk se prične v četrtek, dne 2. oktobra t. 1. ob 8. uri. Točen in polnoštevilen obisk je stroga dolžnost učencev. Učne knjige na razredih z nemškim učnim jezikom ostanejo razen zemljepisja in zgodovine neiz-premenjene. Knjige za razrede s slovenskim učnim jezikom bodo določene prvi šolski dan. Ravnateljstvo. Sestanek beguncev se vrši danes v četrtek ob pol 8. uti zvečer v meščanski šoli, KaiserstraBe, y risarski dvorani. Pogovor je za- nii.;.iuox, ati« 2. oktobra is-isj .tjuciilfeoni*« <*.**»*&(» d. radi velikega begunskega shoda v Ljubljani dne 5. t. m. Vabig se vse dame iz zasedenega ozemlja Za onemogle igralce. Prestolonaslednik regent Aleksander je podaril zakladu za ostarele in onemogle igralce 3000 dinarjev. Nove poštne znamke pridejo v promet v novem letu. Izdeluje jih umetnik Wagner. Umrl je v Gradcu g. dr. Fran Star, odvetnik. Rojen je v Teharjih pri Celiu. Pisarno je imel v Ljubljani. Bi! je odločno narodnega mišljenja in je posebno rad podpiral našo šolsko družbo. Ko je opustil odvokaturo, se je preselil v Gradec, kjer je po daljši bolezni Umrl. Blag mu spomin ! Glasbeni Matici v Mariboru je darovala Posojilnica v Mariboru („Narodni dom'') znesek K 2000’—. Upamo, d- bodo ta vzgled narodne zavednosti posnemali tudi drugi zavodi in privatniki. Topničarska podčastniška šola. Komanda Dravske divbijske oblasti sporoča: 1. Topnigarska podčastniška šola se ustanovi v Mariboru v topničar-ki vojašnici. 2. Čss prijave kandidatov se podaljša do 15. oktobra. Zdravstveni pregled v podaljšanem terminu prijavljenih se vrši 17. oktobra v topničarski vojašnici v Ljubljani. 3. Pouk v šoli se začne 20. oktobra. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju osnuje poseben odsek za elektrarne in električno industrijo. Ustanovni sestanek se vrši v četrtek 9. okLobra ob pol 11. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata V Ljubljani. Na dnevnem redu so med drugim sledeče točke: zakonodaja o elektriki, carina in davki, vodne sile in elektrifikacija dežele in države, začasna preskrba s potrebščinami. Zopet smrtna sodba. V pondeljek in torek se je vršila razprava proti petim obtožencem iz gornjeradgonskega okraja zaradi roparskega umora. Končala je s smrlno obsodbo Petra Dokla, in Pavla Dokla na vislice, Franc Friedau in Jakob Kaučič sta bila obsojena na 8 let, Franc Kocbek pa na 4 leta težke ječe. Natančno poročilo o razpravi priobči naš list y prihodnji Številki. »Glasbena Matica" v Mariboru, začela je z rednim poslovanjem v društvenih prostorih, to je pri „Gotzu" nad veliko dvorano v tretjem nadstropju. Vpisovanje učencev v šolo vršilo se bo odslej vsak dan od»9.—12. uri dopoldne in od 3.—6. uri popoldne istotam. Vpisuje, kakor tudi vse informacije glede šole itd. daje ravnatelj „Glasbene Matice" g. Topič med označenimi uradnimi urami v svoji pisarni v društvenih lokalih. - Odbor. Umrla je dne 30 m. m. v star. 35 let gospa Rijavec Ivana roj. Silič, soproga nadredaru drž. polic, v Mariboru Rijaveca Augusta. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke. Vrli narodni begunska rodbini naše sožalje. »Glasbena Matica" v Maribou. Od srede 1. oktobra se 'vrši v poslopju filharmoničnega društva (Gotzova dvorana) še vpisovanje v glasbeno šolo vsak dopoldan od 11.—12. ure pri ravnatelju gosp. Topiču. V sredo popoldan pa se vrši vpisovanje še v meščanski šoli, Kai-serstrasse. št. 1 od 3—6 popoldan. »Glasbena Matica" v Mariboru. Vabijo Se vse pevke k prvi pevski vaji v petek 3. oktobra ob 8. uti zvečer v dvorano filharmoničnega društva II. nadstropje. Vpisovalo se bo še nove pevke. Pisma za inozemstvo. Trgovci, ki imajo nujna pisma za v inozemstvo, naj ta oddajo pri gremiju Grercij bode iste dnevno odposlal direktno na cenzuro, ter se na ta način omogoči takojšna odpošiljatev pisem. Požar v vlaku. V nedeljo se je na vožnji med Indijo in Zemunom Vnel železniški spalni voz, ki je popolnoma zgorel. Požar sta povzročila dva potniku, ki sta kuhala čaj in jima je vsled nepazljivosti eksplodiral špirit. Vagon je bil naenkrat V ognju, tako da niso mogli niti gasiti. Ponesrečil se ni nihče. Škoda pa je ogromna. Samo dvema Angležema je zgorelo en milijon tankov, ki sta jih imela v papirnatem denarju. Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! Iz porotne dvorane. j*j V četrtek, 25. septembra 1919. Nepoboljšljiv tat. Danes je stal pred poroto 25 let star mizarski pomočnik Ivan Karlin iz Gradca, ki je bil kljub svoji mladosti že osemkrat pred-kaznovan, zadnjikrat leta 1917 od vojaškega sodišča v Gradcu na 10 let težke ječe, a je bil ob političnem prevratu izpuščen domu. Prišel pa je v Maribor in je tu svojo drugo »obrt«, tatvino, nadaljeval. Bil je špecijalist pri vlomih na podstrešja in je zaradi trinajst takih vlomov obtožen; sumljiv je bil tudi drugih vlomov, ki so se mesca februarja tn marca zgodili v Mariboru na enak način, a je bilo premalo dokazov za obtožbo. Ukradel je v celem obleke in perila za 28.813 K. To mu je bilo mogoče samo, ker je imel dobro odjemalko, ki mu je odkupila vse ukradeno blago in z dobičkom dalje prodala ter $i pri tem naredila lep denar. To tembolj, ker je bil Karlin pri vlomih zelo izbirčen in je ukradel samo boljše in lepše predmete; staro šaro je pustil nedotaknjeno. Njegova odjemalka, branjevka Terezija Konrad, ki je sedela v družbi Ivana Karlina na zatožni klopi, je bila celo tako predrzna, da je prišla pred sodišče v lepem črnem, od Karlina ukradenem krilu. Ivan Karlin je bil obsojen na sedem let težke ječe, Terezijo Konrad pa so porotniki navzlic priznanju — oprostili. V petek, 26. septembra. Zavratni umor v Perkovi ulici. Tomaž Pretner, poljski delavec iz Radovljice, rojen leta 1881, je bil že 25krat predkaznovan radi različnih kaznivih dejanj, med tem devetkrat zavoljo tatvine. Meseca oktobra lanskega leta je bil od vojaškega sodišča v Gradcu obsojen radi tatvine na pet let težke ječe. Po preobratu je bil izpuščen iz vojaške kaznilnice v Gradcu, je še istega dne prišel v Maribor in se javil pri svojem topničarskem polku, kjer je zahteval civilno obleko, da bi šel na dopust. Istega dne, 7. novembra 1918, je pohajkoval celi dan po mestu okrog V noči od 7. na 8. novembra je slišala Neža Solista, ki stanuje v Perkovi ulici št. 18, v sosednem stanovanju 75 let stare vdove Uršule Kresnik stokanje in javkanje, ni pa se za to dalje brigala. Ko pa je zjutraj opazila, da Kresnikovo stanovanje ni bilo odprto in ker se na trkanje ni nihče oglasil, je poklicala ključavničarja Franca Lebena. Ta je stanovanje z vetrihom odprl. Uršulo Kresnik sta našla na tleh vso krvavo in že mrtvo, v sobi pa je ležala Frančiška Trboš, ki ie bila smrtno nevarno ranjena in je komaj govorila. Frančiška Trboš je povedala redarjem, da je prišla zvečer 7. novembra okrog 10. ure spat k Uršuli Kresnik in je našla v drugi postelji ležati nekega vojaka-topničarja, ki ji je rekel, da se drugi dan pelje v Ljubljano. Po noči se je naenkrat zbudila vsled močnih vdarcev na čelo. Pred njo je stal tisti vojak s pol metra dolgim drogom. Ker je začela kričati na pomoč, jo je vojak zgrabil za vrat in jo davil. Trboš se je branila, kolikor se je mogla, dokler je ni po kratkem boju zabodel z nožem v vrat. Padla je s postelje na tla. Vojak je očividno mislil, da je mrtva, ker se ni več za njo brigal, ampak je začel odpirati omarine predale in brskati po Kresničinih stvareh. Uršulo Kresnik je očividno že prej umoril, predno je napadel Frančiško Trboš. Umoril jo je namteč z velikim mesarskim nožem, prerezal ji je vrat od srede sapnika proti levemu ušesu. Da ne bi kričala, ji je ovil okrog vratu vrv in jo davil Frmčiška Trboš je videla, da je voiak preiskal vse predale, si v kuhinji umil krvave roke, se obleke! v civilno obleko in pogledal Frančiško Trboš, ali še živi. Ker je še dihala, jo je še enkrat udaril po glavi in nato odšel. o > isti dan so prijeli Pretnerja v topničarski vojašnici; imel je še krvave sledove na suknji, krvavo škatljico vžigalic in večjo vsoto denarja. Kljub temu, da ga je takoj spoznala Frančiška Trboš, je tajil ves čas in tudi pri razpravi. Porotniki pa so soglasno potrdili vprašanje izvršenega in poskušenega zavratnega roparskega umora. Obsojen je bil nato na smrt na vislicah. m| Zadnje vesti. ^ (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Stojan Protič zopet na krmilu. Beograd, 30. septembra. Regent je sprejel Stojana Protiča ter mu poveril sestavo kabineta. Protič je odgovoril, da sprejme mandat ter da se bo trudil, da sestavi v .24 urah kabinet ali pa vrne mandat. Regent mu je izrecno naročil, da mora biti vlada par-lamentarična, to je, da se mora opirati na večino Narodnega predstavništva. V prvih popoldanskih urah je obvestil Protič parlamentarne klube, da mu je poverjena sestava vlade in stopil takoj v dogovore s strankinimi načelniki. Z Narodnim klubom in Jugoslovanskim klubom je sporazum skoro že dosežen. Demokrati in socialisti pa so odklonili sodelovanje. Italijani se boje srbskih komi-tašov. Split, 30. septembra. Italijanski listi javljajo z Reke o koncentriranju jugoslovanskih komitašov pri Snežniku. Listi pristavljajo, da je vojaško poveljstvo vse podvzelo za vsako eventuel-nost. Drugod in pri nas. In o mo st, 30. seplembra. Kakor poroča »Tiroler«, je generalni komisar Credaro zopet dovolil uvoz nemških časopisov. Carina na žito. Dunaj, 30. sept. »Achturblatt« poroča, da namerava jugoslovanska vlada uvesti izvozno carino 300 kron na meterski stot žita. v Turški d’ Annunzio. B e 1 m a r, 29. sept. »New-York Herald« izve. iz Pariza, da postaja položaj v Mali Aziji vedno bolj uevaren Svojeeasno iskrcanje Grkov v Smirni in Italijanov v Adaliji je le podžgal že ugasli fanatizem, tako da Mustafi paši ni bilo težko, zbrati armado, ki šteje gotovo 100 000 mož. Mustafa paša igra v Anatoliji podobno vlogo kakor von der Goltz v haitijskih provincah in d’Annunzio na Reki, katere bo mogoče le z orožjem pregnati. Vendar so pa nekateri francoski sirokovnjaki za to, da se sklene z Mustafo pašo miren sporazum. Morda je pa vendarle res. Dunaj, 30. septembra 19.9. Dunajski opoldanski listi so prinesli neko berolinsko poročilo o dozdnevni pariški brzojavki, ki javlja dunajsko vest, da namerava nemškoavstrijska vlada spričo brez upnega prehranjevalnega položaja in premogovne krize v deželi napovedati bankerot ter izročiti vladno moč v roke aliiranih misij. — Dunajski korespondenčni urad pravi, da to ni res, Mariborski delavec. 2. oktobra .Slovensko mestno gledališče^ REPERTOIRE: V sr£do 1. oktobra ■ Zaprto. V četrtek 2.: Ob y220. uri: Koncert Zlatko Balokovič, violin virtuoz. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Haiuelje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. V sredo dne 1. do. 3. oktobra 1919: Senzacljonaien nordijski razpored! Modra orhideja Kolosalno zanimiva drama iz Sev. Amerike v 5 dejanjih V glavnih ulogah Cbba Thomson in A. BlUUcher Iri sestrične Veseloigra v 3 dejanjih Vsako sredo in soboto novi spored! Predstave se trše vsak dan ob 18. (6.) in 20, (8.) uri zveier. Ob nedeljah in prazaikah ob 15. (8.). 1«. (4.), 18. (6.) in 20. (8.) uri zveier. J|i:* > Tužniro srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je dne 30. septembra t. 1. ob pol 12. uri dopoldne umrla moja dobra žena, naSa blaga mati in sestra gospa Ivana Rijavec roj. Silič soproga nadredarja drž. policije v Mariboru Pogreb drage rajnce se vrši v četrtek dne 2. oktobra t. 1. ob 16. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Rijavec August, naMr im policije soprog France, Marija, Mirko otroci Marija Krpan roj. Silič sestra Dobava ovsa v količini 270.000 kg za dobo 5. oktobra do 31. decembra 1919 za garnizijo Maribor, se bode oddala potom ofertalne licitacije. Ofertalna licitacija se vrši dne 6. oktobra 1919 ob 10. uri pri komandi mesta Maribora. Vsi interesenti se vabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpozneje do 4. oktobra t. 1. komandi mesta. Vse podrobnosti sojrazvidne iz razglasa v »Službenih. Novinah«, ki izhajajo v Beogradu. Tudi komanda mesta daje potrebne informacije. Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 27. septembra 1919. M u 1 a č e k. Mariborska svetlolikarna in s== apretacija zastorov s= Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaienje in likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najboliia postrelba. Poslano ! Prečno prodaste briljante, zlato In srebrnino, vprašajte za na/višje cene pri Antonu Kiffmann, urarju, Maribor, Tegetthoffova cesta 27. M Kocijančič [ kamnoseško podjetje Maribor, Schillerjeva ul. 25 priporoča svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela. 833 £ SB&BSBBS&CS&SI12253112 SV 1SSB5E55B55511HS555IU 6—6 Kupujem suhe gobe in namizno ter kuhinjsko Mr -mm v*- sadje. •** Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Jos. Rohrmann, Ptuj- ! IBS I. maribor. strojna Dietama Ivan Barta *S* Župnijska ulica St. C “SS se priporoča * v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvlrnate In volnene nogavice se po teni izdelujejo In se tudi podpletejo. Rezan in obrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino Jftr, lesna tnuiiski ii Mimi Min z i z. MARIBOR. časopisov invalidi, dobe lep zasluSek. Zglase naj se v upravnlitvu ..Mariborskega delavce'*. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor priredi dne 5. oktobra 1919 ob 15. uri v vseh javnih prostorih Narodnega doma v Mariboru veselico s godbo, petjem, šaljivo pošto, plesom, vinsko trgatvijo in srečolovom. Opozarjajo se vsa narodna društva na to prireditev in se prosi, da se ozira na to veselico. Vse narodnjake in prijatelje društva prosimo za prostovoljne prispevke in darila 7.a srečolov in si dovoljujemo opozarjati slavno občinstvo na veliko važnost te narodne organizacije. Prispevki in darila za srečolov se bodo pobirala od članov Zveze s polatni, ki so žigosane in podpisane od predsedstva podružnice. Dotlčni cenjeni darovalci, h katerimi ne pridejo člani s polami, naj blagohotno pošljejo darila na hišnika Narodnega doma v Mariboru s tozadevnim naročilom. Vabimo vsa društva in korporacije, da opozorijo člane na to prireditev. Občinstvu se bo nudil lep večer. Zdravilišče Rogaška Slatina (poprej Rohitsdi-Sauerbrunn) Začetek ždraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina". mctrtveofam •• ssssl la Ij4**v TWw