KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGADragi gospod Doropoljskil Odgovor: Hočera Vam pisati nekaj vrstic. V Ljuba Nada! »Zvončku« najrajša beretn Vaš kotifek in ~. tudi Srbske nsrodne pripovedkc in še G'eJ. Slei. ^ako dobrega ln modrega drugo. Na »Zvončck« sem naročcna prvo strlSka ™ašl Ti mu boš delala vesclje s leto, ki gn prav rada beretn. Naznaailo ten\ da .h<* vedn0 P"dna "> Pametna slo. sem imela precej dobro. V šolo hodim ja. ™>?*s« d«*''«. ki se naj večkrat oglasi v ko rada. Najrajša rišem, tudi zgodovina in mo)cm kotičkul ^ zemljepis mt ugajata. Gospoda učiteljfl imamo radi, ker nam je tudi učitelj dober. Vclecenjeni gospod Doropoljskil Narisati Vam hočetn sliko, ki se imenuje »Mladi slikar«. Samo da ne boste zamerili, z velikim veseljem prebiram Vaš koti. ker Vas nadlegujem z risanjem. Vdano iek- Večkrat sem si želela, da bi bila Vas prosim, da ptiobčite moje pismo v tlu" jaz med Vašimi kcvtičkarji. Zato Vam »Zvončku«. danes prvič pišetn. Preteklo leto sem ,',, ,r , .. obiskovala III. meščanski razred. Med Vdano Vas pozdravlja vse^i predmeti sta mi bUa najljubia ri, Minka Kocjančičeva, sanje in ročno delo, pa tudi slovenščina ni učenjca V. r. v Gorjah pri 81edu. zaostala. Celo posrečilo se mi je, da sem ,-. . nekatere šobkc naloge precej dobro pisala. Udgo^or- Naslednjo sem se odlofila poslati Vam in Ljuba Minka! prosim, da bi jo priobdili v svojem ko. Tvoje risbe, čeprav je vabljiva, ne mo= usku- rem porabiti, kcr si jo narisala s svinčni. K . , „ : : _, ,vr*-r „.; nv_,, kom. Posnetek bi bil preraalo viden, zato "Ko stoJ'm "«" Prl oknu...« je bolje, da nam narišeš kaj drugega — Ko lcga mrak na zemljo, tedaj tudi jaz toda s črnilom (tušem)! Iz povedanega pohitim k oknu, da pozdravim 5e enkrat razvidiS, da me z risanjem ne nadleguješ. k poiitku se pripravljajočo prirodo. Kako Zato — pogumno na delo! lepo jc tedajl Zrak, ki je bil čez dan tako * gorak. se je proti večeru ohladil, in sapice (-. . T-i t i -t prav prijetno p-blj.ijo, tako da se m\ zdi, Cenjem goapod Doropoljski! kakor da hoče vsa priroda še enktat ustrei StriČekt ki Študira v Ljubljani, mi je na* či materi zemlji. prej »Zvoncek« ki so mi ga posodile dru. kak , - k u kak j ^ dlki K, rokah go dekl.ce. P1Sala Vam bom se veckrat. ,; „ b lje Vse , • ¦ , d, ,judi it Vam je pnjetno. Da me boste boljc L, , b |J opremJjeni k veaernim zaJ poznal, Vam povem da stanujera n. Lav, bavs ZJK ^daj Jpri(]rdra kaka de, itev. 2 pn Celju. Peljala n, se ze tudi gantna fcočija Električlia železnica mcri v Ljubljano in se mi jc jako iudno zde o. ^ k J j t da je Ljubljana tako velika, Celje pa malo. J J" ¦ Najbolj mc zanima v Celju Stari grad. Na nebu se začno pnzigati mibjoni Mnogo pozdravov Vam pošilja zvezdic, med njimi pa plava kraljica 2ve2d f ,. — bleda luna. Svoje srebrnobele žarke viiana Vam poSilja daleč naokrog in končno obsije Nada Založnikova, tudi mene. Kmalu se skrije za oblaček, učenka IV. a razreda mestne šole v Celju. a se zopet prikaže v svojem čarobnem 275 blesku. Mcd zvczdarni kinalu zapazim vc* lepo nam upisujc ta povcst junastvo k'ck* liki in mali voz, pozneje tudi rimsko ca, ko je rešil Mojco od hudobne Pehtc. ccsto, ki sc mi zdi, kakor da je posuta Z odličnim spoštovanjem Vas pozdravlja z ncbroj dragimi demanti. nova prijateljiea »Zvončka« K.o tako stojim in gledam vso to kra* Kristina Knezovfl. soto. ki jo je iz nič naredil Stvarnik, sc ufienka na Zdoltth. nehote spomnim tudi na one ubožce, ki niiesar nc vidijo — na slcpcc. Tudi ti bi Ougovor: marsikatcrikrat radi videli lepo prirodo, LJuhu ^r.st:na; scilncc, luno, zvezde. čim holj se poglo Prav jc, da Tc ziinimajo vsl prcdmeti, bim v te misli, tcm holj čudno se mi zdi, ki sc jih učiš v šoli. Ni je stvari, ki je 11« kako morejo vsc tako prcnašati. Na tntsel boš potrebovala v življcnju. Zato pa tuili mi pride tudi ona krasna pc-sem, ki jo priivimo: »Ne za šolo, ampak za življenje tako lcpo poje slcpec: sc učimoU LenuKarji in malopridneži pa »Le onkrat bi vidcl raislijo, da je sitnost učiteljev kriva, kcr kak solnce gor gre se moraJ° učenci učiti. Mnoj«oteri pride bi vidcl kic luoa,' do spitznunia. ko jc že pcepozno. kje zvezde blišče.« * Sprejmite srt!ne pozdrave od menc in oil Dragi ijospod Dompoljskj! mojih roditeljev! ' . . Vera Kobalova, ^e 'ani sem ^anl »tkoc pisal. K.cr se mi v Ljubljani. zt''> da ste b:li z mojim pismom zado« rtJ ' voljni, Vam piScm Se tnkrat. Ko sem bil Odgovor: boUn sem z,ožj, pcsem ^j se g[asi: Ijuba \'cra! ,, ,. ... - t ¦ i ¦ PomUd in polctjc. Z vcscljcm pnobcujem 1 voj lcpi spis o večcru, kakor si ga apazovala, stoječa ub La tia§o vasjo oknu. l. bogi slepci! Ali niso vrcdni nas zdaj že je lepo. sega usmiljenja in sočuvstvovanja, kcr jrm tu rože cveto je v večno tcmo pogreznjena vsa lcpota in ptičkc pojo. tcga sveta? Njim j|ori samo prijazna luč naše ljubezni, njib bedo lajšaj saroo naša Pa priSel je maj, dobrotvornost! ^ z njim Ijubljeni raj. Oj, to je lcpo, Velcccnjeni $. Doropoljski! ko črešnje cvetol Proeini Vas, da spicjmete tudi menc Prišln i*. nolpfip med kotičkarjc. Hodim v III. rar.rCd l)iul. ko črcšnie zoif' ske Sole na Zdolah Jafco rada obiskujcm i? ŠSfi^ZtSd solo, kjcr sc veliko koristnega ucirao, kat . t^-t bo potrcbno v življenju. Vsi predmcti, ki pa ponjc mrc; se jih učimo, me zclo zanimajo. Vesele mc ^ spoStovanjem! tudi ženska rocna dela. Oh koncu šolskcga Dušan Koh, leta bo razstava ročnccja dela in šolarji učcncc II. razr. v I.okah. bodo igrali igrico »Lepota slepi«, Vcliko vesctje mi jc »ZvonČek«. Do se* Odgovor: daj sem si ga izposojcvala iz šolske knjiž« Ljuhj Qušani nice, a odslej pa bi bila rada tudi jaz na^ ročnica »Zvončka«. Jako rada fitam Vas Zapoj nam 5e pesemco o jeseni in zimi, kotčck. Posebno mi je upajala planinska ki imata tudi mnogo lcpej?a in veselega '/.& pripovedka »Kckcc na volč.ii sleili«. Kako mladino!