AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY OM0VINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 97 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 24, 1940 LETO XLIIL — VOL. XLIII. V Mariboru so obesili dva civilista radi vohunstva V zaroto je bil zapleten tudi nek jugoslovanski častnik, ki je obsojen na smrt. Vlada nr'sli, da je počistila vso špijonažo. NAROD JE ZA^ZVEZO Z RUSIJO ,Belgrad, 23. aprila. — še v februarju se je oblastem posrečilo priti na sled vohunski družbi, ki je imela svoj delokrog v Sloveniji. Radi tega sta bila pred par dnevi obešena dva civilista v Mariboru in en jugoslovanski ar-madni častnik, ki je bil zapleten v zaroto, čaka smrtne kazni. Vohunska družba je prenašala vojaške tajnosti med Celjem in Gradcem. Iz virov, ki so blizu vlade, se poroča, da je vlada sedaj popolnoma pripravljena in da so vse obrambene priprave, ki so jih delali z mrzlično naglico, sedaj končane. Mnogi tujezemski lastniki telefonov so naenkrat videli, da jim je vsaka telefonska zveza pretrgana. V belgrajskih šolah se pripoveduje, naj bodo pripravljeni, da se z kratko napovedjo konča letošnje šolsko leto. Armada je povsem pripravljena in mirno čaka na nadaljne razvoje. Narod je videti pomirjen, odkar se je zvedelo, da so se začela pogajanja z Rusijo. - Ljubljansko "Jutro" danes piše, da mora Jugoslavija končno uvideti, da Rusija prizna njeno pravico do neodvisnosti. Belgrajski časopis "Pravda" je danes prinesel apel mestnega komandanta, v katerem poroča, kako so bile tujezemske tajne sile na delu z vsemi sredstvi, da bi povzročile zmedo v armadi, da bi zrušile zaupanje do vlade in da bi prišle v posest vojaških tajnosti. "Zato mora biti vsak jugoslovanski patriot na straži," prav. apel, "na vse, kar se godi okrog njega. Posebno naj pazi na tujce, med katerimi je večina vohunov. Vse, kar se vam bo zdelo sumljivo, poročajte vojaški oblasti!" Sodi se, da je v Jugoslaviji do 25,000 tujcev, poleg 30,000 Rusov, ki so se naselili tukaj po ruski revoluciji. Posebno pažnjo se posveča nemškim organizacijam, katere se dolži, da so na dan, ko je Nemčija vpadla v Skandinavijo, raztrosili po ulicah letake, v katerih se je poročalo o nemški zmagi na severu. Letaki so pozivali male narode, ki "ljubijo svobodo," naj se obrnejo na Nemčijo za pokroviteljstvo. Najnovejša poročila naznanjajo, da je vlada izgnala Milana Acimoviča, bivšega šefa belgraj-, ske policije in bivšega notranjega ministra pod vlado Stojadi-noviča. Izgnan je bil v neko gorsko vas v Bosni. OBLASTI PREISKUJEJO ŠKANDALE V DEKLIŠKI POBOLJŠEVALNICI V DELAWARE, OHIO Delaware, O. — Državni oddelek za javno blagostanje preiskuje razmere v dekliškem zavodu v tem mestu, kjer je navadno do 500 deklet, vse pod 21 "leti. Oblasti sumijo, da so iz tega zavoda rekrutirali trgovci z belimi sužnji dekleta za to in sosedne države. To. sklepajo iz tega, ker dekleta uhajajo iz zavoda v velikem številu, vsak mesec okrog 40, ki jih potem ne morejo več najti in so bila najbrže odpeljana v javne hiše. Oblasti so že dlje časa tajno preiskovale razmere v zavodu. Pozornost so zbudila poročila, da so ljudje videli dekleta iz zavoda, ki so bila v družbi moških uslužbencev tega zavoda v nočnih lokalnih v okolici. Dalje se je šepetalo, da so postala dekleta noseča, čeprav so bila že več kot eno leto v zavodu. Ravnateljica zavoda, Mrs. Rose Beatty trdi, da vse to ni nič res in da so dajali te informacije samo nezadovoljni uslužbenci zavoda. Roosevelt bo stopil med narod, toda trdi, da ne radi politike Warm Springs, Ga. — Ob času, ko se bo vršila republikanska narodna konvencija v juniju, bo šel predsednik Roosevelt p0 de želi ter bo tako gotovo obrnil vso pozornost nase. Nekaj podobnega je storil tudi pred štirimi leti ter je povzročil, da so časopisi posvečali • več pozornosti njegovemu potovanju, kot pa republikanski konvenciji v' Clevalandu. Roosevelt je sicer zatrjeval, da njegov pohod po deželi ne bo imel političnih namenov, toda po-litikarji sodijo o tem drugače. Predsednik bo šel tudi v Texas, rojstni kraj podpredsednika Gar-nerja, ki kandidira proti Roose-evltu. Tega Roosevelt ne bo storil brez gotovega namena. Roosevelt bo obiskal sledeče države: North Carolina, Mississippi,' Kalifornijo in državo Washington. Volitve ria Hrvatskem Belgrad, 23. apr. — Regent princ Pavel je danes podpisal dekret, s katerim se razpisuje volitve po vsem Hrvatskem za 19. maja. Hrvatje s<) sami zahtevali vdlitve, da dokažejo, da je narod z vlado, odkar je bil lanskega decembra podpisan , sporazum. Pri volitvah se bo videlo, kako močni so hrvatski eks-tremisti, ki zahtevajo popolno ločitev Hrvatske od Srbije. Oblasti preiskujejo vire visoke varščine za delavskega vodjo New York. — Urad okrajnega državnega pravdnika Deweya je začel preiskovati, od kje je prišla visoka varščina, ki je bila polcžena za delavskega voditelja George Scalise, ki je obtožen, da je izsilil od raznih podjetnikov do $100,000, katerim je grozil z stavko. Scalise je bil spuščen na svobodo do obravnave pod varščino $40,000 in njegova tajnica Ann Kay pa pod $20,000. Scalise je položil $30,000 varščine v gotovini, zato bi pa državni pravdnik rad vedel, od kje je prišla ta ogromna vsota. Scalise je predsednik delavcev stavbinske nu, kjer unije in njegova plača znaša letno $25,000. če jei varščino položila unija, potem Scalise ni obvezan, da osebno pride na zaslišanje. -o-• 24 OTROK V 29 LETIH Wlikes-Barre, Pa. — Mrs. Samuel Sciandra, stara 45 let, je dala rojstvo 24 otroku v teku 29 let zakona* Petnajst otrok živi. Cyril Zorman umrl V torek zjutraj ob 2:35 je umrl, Cyril Zorman, star 41 let, stanujoč na 4234 E. 71st St. Bil je le malo časa bolan. Bil je rojen v Kranju ter je prišel sem oziroma so ga prinesli, ko je bil star komaj 9 mesecev. Zapušča ženo Ilattie in 4 otroke: Hope, June, Joyce in Gyrila. Zapušča mater, Mrs. Mary Zorman, brate: Ivana, Josepha, Charlesa in Raymonda ter sestro Pavlo, omož. Mihaljevich. Truplo leži v pogrebni kapeli A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St., odkoder se bo vršil pogreb v petek zjutraj ob devetih v cerkev Sv. Imena na Broadway. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Vlada naroča plinske maske Firestone Tire & Rubber Co. iz Akrona je dobila od vojnega oddelka iz Washingtona naročilo za plinske maske v vrednosti $58,130 in od Goodyear Tire & Rubber Cp. se jih je naročilo za $58,010. Vsa opečena pa je hotela rešiti sina pred ognjem Mrs. Mary Humbert, stara 78 let, stanujoča na 542 E. 110th St. je včeraj kuhala zajtrk za svojega hromega sina. Pri tem se ji je vnela obleka. Vrgla se je na posteljo, da bi pogasila gorečo obleko. Pri tem se je postelja vnela. Boječ se, da bo začela goreti hiša, se je splazila do postelje sina, da bi ga rešila. Toda tukaj je pmagala. Prihiteli so lju-.dje, ki so oba odnesli. Sin ni bil nič poškodovan, pogumna mati je pa kmalu zatem podlegla opeklinam v Glenville bolnišnici. Nova odvetnica Družini Mr. in Mrs. Frank Opaškar se je rodila zala hčerka, ki bo dobila pri krstu lepo ime Alice. Mr. Opaškar je znani slovenski odvetnik. Klanjamo se! Smrtna kosa Sinoči je preminula Miss Mary Kolman, stara 26 let, stanujoča na 980 E. 218th St. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Več poročamo jutri. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Joseph Hiti, 1-9208 Kewanee Ave. so vile -rojenice prinesle zadnjo nedeljo krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Mary Line. Oba se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Naš poklon! * Važna seja Nocoj se vrši važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice se prosi, da se1 udeležijo. Urediti bo treba vse potrebno za plesno veselico; ki se bo vršila v soboto 4. maja v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). MRS. JUSTIN IN NEČAKINJA HKRATI UMRLI Ves slovenski Lorain je močno zadela vest, da sta odšli s tega sveta skoro ob istem času Mrs. Ella Justin in njena nečakinja Mrs. Margaret šeme. Mrs. Justin je preminila okrog enajstih ponoči v pondeljek. Prišel je dr. Prijatelj, ki ni pa mogel več pomagati. Zato je šel k Mrs. Šeme; ki je vodila trgovino v SND na Pearl Ave., da jo polagoma pripravi na naglo shirt njene tete Mrs. Justin, s katero sta si bili zelo dobri. In dve uri in pol zatem je umrla tudi Mrs. šeme. Res, pretresljiv slučaj, še toliko bolj, ker se ni noben nadejal njune nagle smrti. Mrs. Justin je M,la rojena v vaši 'Vise j c, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Po domače so ji rekli Anžetova Angela. Leta 1905 se je poročila s Frank Justinom, s katerim sta imela nekaj časa gostilno v Barbertonu, potem pa v Lorai-e še danes znana Justi- Desničarji v socialistični stranki zahtevajo vso pomoč zaveznikom New York. — Tukaj se je.vršila konvencija Federacije socialdemokratov, ki je sprejela resolucijo, da morajo dati Zed. države vso podporo zaveznikom in da se ustavi ves izvoz orožja in municije Rusiji in Nemčiji. To je v popolnem nasprotju z socialistično strujo, kateri načel j u-je Norman Thomas, ki zavzema stališče popolne izolacije, to je, I . , • da se Zed. države ne vmešavajo v evropski konflikt. Konvencija se je tudi izrekla za podporo novemu dealu iz ozira, ker se je sprejelo toliko postav v koristi delavstva pod Rooseveltom. Resolucija, ki jo je sprejela konvencija se glasi: "Vpad na-eijske Nemčije v Dansko in Norveško zopet dokazuje, kaj čaka vse svobodne države, če bo Hitler zmagal v tej vojni. Zadnji čas je, da narod v Zed. državah prizna to dejstvo ter da naša vlada takoj zavzame korake v korist demokraciji. Kot socialni iemokratje se držimo tradicije stranke in smo proti vsaki vojni. Toda eno je še hujše kot je vojna in to je sužnost. In da si ohranimo svobodo, je treba stre ti Hitlerjevo Nemčijo." Zavezniki bombardirali Oslo ZAVEZNIŠKI AVIJATIČARJI SO METALI NAI) GLAVNIM MESTOM NORVEŠKE LETAKE, V KATERIH PROSIJO PREBIVALCE, NAJ BEžE NA DEŽELO NA VARNO nova gostilna. Soprog Frank je umrl pred šestimi leti. Pokojna ' zapušča sina Josepha ,ter hčere: Elo, Frances omož. Lieb, Thereso omož. Lom-ley ter vnuka Roberta Justin in Leah Jo. V Lakewoodu zapušča sestro Zofko Kuhel. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Cirila in Metoda. Pogreb Mrs. Šeme se vrši v pe-t;ek dopoldne ob 9 iz Loraina v Ashtabulo, O. Naj počivati v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. -^o- V bolnišnico Sinoči je bil odpeljan v Mestno bolnišnico Peter Klun iz 1402 E. 49th St. Je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Iskrene čestitke! Včeraj je praznovala v krogu svoje družine rojstni dan prva gl. podpredsednica SŽZ, Mrs Frances Rupert iz 19308 Shaw, nee Ave. Da bi zdrava in vesela dočakala še mnogo rojstnih dni! Ameriški zgodovinar je prepričan, da bo Amerika potegnjena v vojno Cambridge, Mass. — Dr. Albert Bushnell, starosta ameriških zgodovinarjev, je izrazil svoje mnenje, da bodo morale končno Zed. države v vojno, ker bo zmagovita Nemčija zasedla Južno Ameriko. Po njegovem mnenju imajo naciji v sedanji evropski vojni že nekaj prednosti nad zavezniki. 85 letni profesor na Harvard univerzi, ki je prerokoval, da bodo Nemci zasedli češko, še pred-no je kdo o tem kaj sumil, mislil, da bodo Nemci v kratkem zasedli švedsko ter da bodo Nemci okupirali vso Nizozemsko v teku 24 ur. Profesor dalje misli, da bodo Nemci bombardirali London in druga angleška mesta in da se bodo glavni boji vršili na Angleškem. Dalje prerokuje dr. Bushnell, da bodo Nemci šest ur potem, ko bo sklenjen mir v Evropi, zasedli Brazilijo. Tedaj bodo stopile pa Zed. države v vojno, ki bodo šle na pomoč svoji južni sosedi. Profesor vidi tudi, da se bo' _ .. ,. i Mellerud, Švedska, 23. aprila. — Danes zjutraj so zavezniška! letala dve uri in pol metala bombe na zrakoplovno pristanišče v Oslo. To je bil prvi napad zave znikov na nemško vojsko, v tem Napad se je pričel o polnoči, škadron za škadronom zavezniških bombnikov je švigal nad severnimi predmestji Osla, ki so spuščali bombe na zrako plovni pristan, katerega so Nemci zasedli pred dvema tednoma. Tukaj so si postavili Nemci važno zrakoplovno postojanko. Tu sem prihajajo nemška, letala iz Danske in od tukaj naprej na razne fronte v Norveški. Dve francoski letali sta včeraj opozorili prebivalce v Oslo na napad. Malo pred poldnem sta letela v višini 20,000 čevljev nad mestom in metala letake, pisane v norveškem in angleškem jeziku z besedilom: "Prihajamo vam na pomoč! Bežite iz mesta na deželo. Mesto sicer ne bomo bombardirali, toda tukaj bo glavna bitka. Ne bojte se ničesar!" Vest o bližnjem napadu se je raznesla kot blisk po mestu. Prva bomba je padla skoro v središču mesta blizu hotela Continental in napravila precej škode. Vse ostale bombe so pa padle v predmestjih na severni strani mesta v bližini zrakoplovnega pristana. Nemci so takoj začeli z baterijami streljati proti letalom. Močne lučij so svetile visoko v zrak, da bi našle bombnike. Toda letala se niso umaknila in so dve uri in pol neprestano metala bombe. London, 23. aprila. — Vrhovno poveljstvo poroča, da so se angleške čete sprijele v vročeni boju z Nemci severno od Trond-heirna. Ravno tako se poroča o spopadu z Nemci na fronti Ha-mar-Elverum. Natančnejšega ni znanega, samo toliko poroča uradno naznanilo, da so zavezniške in norveške čete ustavile prodiranje Nemcev severno od Oslo. WPA delavcem je zagotovljena popolna svoboda pri prihodnjih volitvah Washington, D. C. — Načelnik organizacije WPA, komisar Harrington, je spisal posebno pismo za vse WPA delavce, ki ga bodo dobili v roke obenem s svojo plačo. Obenem se naročuje vsem administratorjem WPA projektov po deželi, da gledajo na to, da bodo lahko vsi delavci volili, ne da bi zato kaj izgubili na zaslužku. no, da vOli ali pa ne voli. Nihče vas radi tega ne sme odsloviti od dela, ali vam spremeniti zaslužek, če volite, ali če ne volite, ali če pripadate ali ne pripadate kaki politični stranki. Proti postavi je, da bi vas kdo vprašal za denar v kampanjske svrhe. Nadzorniki ali upravitelji pri WPA projektih se ne smejo udejstvo-vati v volivnih kampanjah, niti ! ne smejo rabiti svojega urada v Harrington pojasnjuje WPA Svrho vpliva na volivce. Volitve delavcem glede volitev sledeče:So vaša zasebna zadeva in kot "Vsakemu je na prosto voljo da- tako. jo tudi obdržite! —--o-—--- Ker bere komunistični časopis, ne bo državljan San Jose, Cal. — Grgo Bogu-novič, star 48 let, je šel na sodni j o, da bi dobil ameriško državljanstvo. Sodnik mu je pa državljanstvo odrekel, ker je naročnik nekega slovanskega komunističnega časopisa. Grgo je sicer trdil, da je naročen na časopis1 samo radi tega, ker je rad bral roman v listu in je hotel videti, kako se bo roman končal. Rusija razširila proti vzhodu, kjer bo zasedla glavna pristanišča v pacifiku. Odpeljana v bolnišnico Včeraj je bila odpeljana v Charity bolnišnico Miss Mary Kolar, naša knjigovodkinja. Bati se je pljučnice. Življenje v Angliji je normalno kljub vojni Angleški tovarnar A. C. Wick-man, ki se nahaja te dni v Cleve-landu, je povedal o življenju v Angliji v tem času vojne. Rekel je, da v Angliji ne primanjkuje živil in restavracije in hoteli lahko dobe, kar potrebujejo. Tudi okupacija Danske od strani Nemčije ne bo dosti spremenila položaja, čeprav je znano, da je Danska dežela, ki izvaža mnogo življenskih potrebščin. Anglija je zelo malo uvažala iz Danske, odkar se je pričela vojna. Splošno se je angleški narodi privadil ideji, da je treba vojno gnati do konca in sicer do zmagovitega konca, pravi tvorničar. Glede nove fronte na Norveškem je rekel Wickman, da bi Anglija nikdar ne stopila na Norveško, dokler ni šl,a prva tje Nemčija, ker se Anglija bori za principe in spoštuje nevtralnost drugih jlržav. Glede vojnih poročil, ki jih izdaja angleška vlada in ki se vča- dno resnične m raje podane v manjšem kot velikem obsegu. Pri tem je pa vlada tudi previdna, da ne fioroča kaj takega, ki bi služilo v korist sovražniku. Angleška industrija, je rekel Wickman, dela s polno paro in v polnem sporazumu z vlado. Sicer se pa Anglija vneto pripravlja za, "blitzkrieg," ki bi ga nameraval izvesti Hitler na angle-sih zde pomanjkljive, jih izdaja1 ško otočje. Gradi se nove tovar-vlada samo take, ki temelje na'ne za letala in nova zrakoplovna resnici in jih ne fabricira za;pristanišča. Armada vežba ve-javnost. Zato so pa te vesti ve-'dno več avijatičarjev. Toda izpraševalni uradnik je re kel, da če sodi potem, kolikor časa je Grgo že naročen na ta list, mora biti roman strašno dolg. DVA UMRLAltADI STRUPENEGA ALKOHOLA Akron, O. —- V neki kolibi ob Ohio kanalu so dobili mrtva dva!d* jo je zapustil starejša moška, Andrew Thomp-sona in Clarence Ewinga, stara po 6X) let. Dobili ,so pri njima napol prazno steklenico, v kateri je bil strupen alkohol. Kaj je prav? Danes je sv. Jurij! Tako pra vi starokrajska pratika in tako trdijo naši pionirji, da je sv. Jurij vedno na 24. aprila. Ameriški koledarji so ga praznovali pa Včeraj. Kdaj naj torej ženemo živino na pašo, na 28. ali na 24? Nemško letalo pristalo v Švici Basel, Švica. — Nemško napadalno letalo, ki se je vračalo iz ogledovanja po Franciji, je pristalo v tukajšnjem zrakoplovu em pristanišču, samo tri milje od nemške meje. Nemški častnik in trije možje so se takoj udali švicarskim vojakom. Internirani bodo do konca vojne v Švici. Pripovedovali so, da jim je zmanjkalo gazolina. švicarske oblasti preiskujejo, zakaj niso Nemci raje krenili domov, ker bi bili lahko dosegli bližnjo mejo, --o-—•— Usoda se maščuje London. — Bilo je pred petimi leti, ko so našli v stanovanju mrtvo Mrs. Beryl Driver. Zapustita je pismo, v katerem pravi, njen mož potem, ko je zapravil ves njen denar. Ona je bila stara takrat 40 let, njen mož pa 21. Pred par dnevi so pa našli tudi njenega moža mrtvega v stanovanju. Zastrupil seje s plinom. Malo prej je bil na sodniji obtožen tatvine in izpuščen pod varščino. —--o- Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Klaus v spomin 3. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. » r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year, v Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 97 Wed., April 24, 1940 Urad zveznega senatorja Država Ohio pošlje v Washington dva senatorja, vsakega za šest let. Pred dvema letoma so državljani poslali v Washington republikanca Robert A. Tafta, ki je porazil demokratskega senatorja Roberta J. Bulkleya, katerega, mimogrede rečeno, v Washingtonu zelo pogrešamo. Baje je Taft potrošil v kampanji $100,000, za kar bo dobil v šestih letih nazaj $60,000, vsako leto po $10,000. Torej izplačalo se mu ni, če se računa iz denarnega stališča. Toda Tafta so zidali republikanski magnatje za predsedniškega kandidata, zato se ni gledalo na denar pri volitvah za senat, samo da je prišel Taft v luč. Letos bo pa izpraznjeno mesto drugega senatorja, v katerem uradu je sedaj demokrat Vic Donahey, bivši governer države Ohio. Kljub močnemu pritisku od vseh strani, naj Donahey ponovno kandidira, ker bi bil skoro brez vprašanja izvoljen, pa se Donahey ni udal. Umakniti se namerava iz političnega življenja. Za to mesto se vrši zdaj precej vroča kampanja. Zlasti bodo napeli republikanci vse sile, da iztrgajo ta urad demokratom, da bi tako imeli oba senatorja iz svojih vrst. Iz republikanske stranke kandidirata dva in sicer cleve-landski župan Harold H. Burton in Dudley White iz Nor-walka. Uradna republikanska stranka v srednjem in južnem delu države podpira White-a, severni del, zlasti pa okraj Cuyahoga podpira Burtona, ki se je zameril governerju Brickerju in republikanski stranki, ko je obdolžil governer-ja, da ne da denarja za relif. Bricker je rekel, da ima Cleveland dovolj potov za ta denar, kot se je pozneje tudi izkazalo kot resnično in da se je hotel Burton z relifnim vprašanjem samo spraviti na pozornico. Ameriška Domovina kot demokratski dnevnik, ne bo narekovala republikanskim državljanom, koga naj volijo. To je popolnoma njih zadeva. Tozadevno bomo spregovorili šele pred jesenskimi volitvami, ko bo šlo med demokrat skim in republikanskim kandidatom. Spregovorili pa bi radi par besed demokratom, ki morajo tudi nominirati svojega kandidata v primarnih volitvah. Demokratje imajo izbirati med dvema, to je med John Mc-Sweeneyem in znanim pridigarjem Bigelowom, ki je bil lansko leto tako temeljito poražen s svojim pokojninskim predlogom. Bigelow je sam rekel, da ni resen kandidat za senatorja, ampak kandidira samo zato, da bo šel lahko na radio, ki mu drugače ne bi bil na razpolago, če bi hotel govoriti za pokojninski načrt, ki ga bo zopet dal pred volivce, toda v nekoliko spremenjenem tonu. Zato demokratom v državi Ohio toplo priporočamo, da glasujejo v primarnih volitvah za John McSweeneya za zveznega senatorja. Prepričani smo, da bo dobila država Ohio v McSweeneyu zmožnega zastopnika. Mr. McSweeney je star 49 let in je bil rojen v Wooster, Ohio. Dovršil je višjo šolo in kolegij v Wooster, Ohio leta 1912. Nato je bil deset let profesor v višji šoli v Wooster. Med tem časom se je udeležil tudi svetovne vojne z ameriško 37. divizijo. Trikrat zapovrstjo je bil izvoljen kot poslanec iz 16. kongresnega okraja in enkrat kot Congressman-at-large. V kongresu je bil imenovan v odsek za poljedeljstvo in razne druge važne odseke. Mnogo časa je posvetil pogozdovanju ter v kongresu predlagal in tudi zmagal z več predlogi v prid ohranitve divjačine. Pod governerjem White-em je bil direktor javne dobrodelnosti in ko je bila sprejeta v državi starostna pokojnina, je bil McSweeney tisti, ki je spravil sistem v poslovanje. Torej kar se tiče državnih in zveznih poslov ima McSweeney že bogato izkušnjo in tudi dober rekord, ki ga usposablja za A^ažno senatorsko mesto v Washingtonu. Vsem slovenskim državljanom v državi Ohio toplo priporočamo, da nominirajo John McSweeneya za zveznega senatorja pri primarnih volitvah 14. maja. Urad zveznega poslanca Slovenski državljani v okraju Cuyahoga in okolici so razkropljeni v treh kongresnih okrajih, to je v 20., 21. in 22. Vseh kongresnih okrajev v državi je pa 24. Medtem ko imata 20. in 21. sedaj demokratskega kongresnika, v prvem Mr. Sweeney, v drugem Robert Crosser, pa zastopa 22. okraj republikanka Mrs. Frances Bolton, ki je bila izvoljena pri zadnjih izrednih volitvah. Danes bomo spregovorili par besed o 22. okraju. Ta okraj je večinoma vselej izvolil republikanskega kortgres-nika in le enkrat se je posrečilo demokratu, Anthony Fle-gerju, da je bil izvoljen pred štirimi leti, ko je potegnil večino kandidatov z seboj predsednik Roosevelt. Pred dvema letoma je bil pa Fleger poražen od Chester Boltona in pri zadnjih volitvah ga je porazila njegova žena, Frances Bolton. To je znamenje, da Anthony Fleger nima prilike prodreti pri jesenskih volitvah, čeprav bi bil mogoče nominiran v primarnih volitvah. Njega so dozdaj podpirali največ pristaši Townsendovega gibanja, toda tudi ti pravijo, da ga ne bodo več volili. Zato morajo pa demokrati gledati, da bodo nominirali kandidata, ki bo imel tudi pri jesenskih volitvah priliko biti izvoljen. In ta kandidat je po našem mnenju demokrat Fol- som Hayward. Mr. Hayward je človek, ki letos prvič kandidira za kak javen urad. Je to mož širokega političnega obzorja, fy ima velik pogled v gospodarske probleme, katere more dežela rešiti, če se hoče izmotati iz ekonomske depresije, v kateri se nahajamo še vedno od leta žalostnega spomina, od 1929. Mr. Hayward ima v prvi vrsti namen, če bi bil izvoljen v kongres, da se vpelje v deželi nižja obrestna mera na posojila. To je res danes najvažnejše vprašanje, če hočemo rešiti malega hišnega posestnika in mu omogočiti, da bo v stanu obdržati si svojo hišo. V teh časih, ko dobite na bankah komaj en odstotek ali nekaj malega več za svoje prihranke, je 5 in 6 odstotkov obresti na prve vknjižbe veliko preveč. Če bo zmanjšana obrestna mera na posojila, se bo tudi takoj* dvignila stavbinska industrija in posledica bo, da se bo zmanjšala brezposelnost. Ljudje bodo začeli kupovati lote in zidati. Če bi se doseglo to, da bi dolžniki plačevali po 3 ali tri in pol odstotka obresti na prve vknjižbe, bi bil to pravi blagoslov ne samo za one, ki jih danes tarejo visoke obresti, ampak bi bil blagoslov za vso deželo. In Mr. Hayward je mož, ki bo to dosegel, če bo izvoljen. Zato slovenskim demokratom v 22. kongresnem okraju toplo priporočamo, da nominirajo Folsom Haywarda za kongresnega kandidata. Podružnica št. 10 SŽZ Lep program št. 40 SŽZ V nedeljo 21. aprila je praznovala podružnica št. 40, Slovenske ženske zveze v Lorainu, desetletnico odkar je bila ustanovljena. V ta namen se je vršil prav lep program, katerega so pose-tile vse sosedne podružnice. Iz Clevelanda se je tja peljalo dva busa članic, 65 po številu in v svojih avtomobilih jih je prišlo pa tudi več kot trideset. Tudi iz Barbertona so prišle pozdravit podružnico, kar je bilo vsem v veselje. Večkrat sem že poudai1 jala in zopet ponavljam, da kadar se naše članice Slovenske ženske zveze zavzemajo za eno reč, jih ne ustavi nobena zapreka. In zato je prav, da se še posebej omeni o tej zavednosti napram izkazan ju medsebojne vzajemnosti in splošnega sodelovanja. Zastopane so bile sledeče podružnice: št. 6, 10, 14, 15, 18, 21, 25, 32, 41, 49, 50. Št. 32 in 25 sta pripeljali s seboj tudi nekaj svojih kadetk, ki so častno zastopale naše vežbalrie krožke. Upati je, da bi to lepo sodelovanje ostalo med nami in se od časa do časa povišalo, ker to je nekaj, kar si vsaka podružnica želi in šteje v čast imeti goste od drugih podružnic. Po pravici povedano, da imamo vselej najlepši užitek od programov, katere nam predstavijo naše podružnice, torej zakaj bi ne podpirale druga druge prireditve, in s tem bile vse na boljšem, namreč podvu* žnica je vesela gmotnega uspeha in kot posetnice imamo pa moralen užitek, ki vedno blagodejno vpliva na živce. Program proslave desetletnice št. 40 je bil prav lepo izbran kakor tudi predstavljen po ustanoviteljici ih sedanji predsednici, gospej Frances Brešak. Vera, da izrazim misel vseh, če tukaj Lorainu. Nastop kadetk iz Lo raina smo že večkrat občudovali tudi v Clevelandu, kadar so posetile naše slavnosti. In v nedeljo smo pa videle nekaj še boljšega in popolnejšega kot v preteklosti. Videle smo kako spretno je načeljevala tej skupini načelnica, gdč. Angela Mahnich. V Lorainu imajo najboljšega učitelja v korakanju kar jih jaz poznam in to v osebi g. William-a Esser. Torej naš krožek v Lorainu je nad vse srečen, da ima na razpolago njegovo razumljivo in mojstrsko podučevanje. Naše čestitke vsem kadetkam, gdč. Mahnich in g.Esser-ju nad vsemi dosedanjimi uspehi, v nadi, da bi vas kaj kmalu videli v Clevelandu. i Po izvrstnem nastopu kadetk je bila pa predstavljena krasna slika v spomin umrlih članic. Pred sliko so pazno stale kadetke in za sliko se je pa razlegal glas krasne in pomenljive pesmi v dvospevu ge. černe in Tomšič. Nato sta bila predstavljena krožka, St. Vitus Cadets in St. Christine Cadets, kar je zaključilo prvi del programa. Posetnikom je bilo gotovo v čast imeti v svoji sredi duhovnega svetovalca SŽZ in župnika fare v Lorainu, č. g. Milan Slaje, ki je podal prav v srce segajoč lepo izbran govor. Navzoče so bile tudi glavne odbor-nice Frances Rupert, Mary Oto-ničar in Frances Ponikvar. (Radi bolezni se je oprostila ga. Frances Sušel, kateri vse želimo, da čimprej okreva). Lepa beseda najde lepo mesto, tako je upati tudi o mnogih lepih besedah, ki so jih izrekle imenovane glavne odbornice. Po programu se je pa razvila domača zabava in plesna veselica. Da je pa takrat še posebno luštno, ko vsak lahko giblje, si pomaga k jedači in pijači in Naša podružnica vas vabi na igro "Lurška pastirica," katera bo podana v proslavo "Materinskega dne" 5. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Že samo ime igre vam pove, da bo nekaj krasnega, ako vam pa še povem, da bo prišel Father Jager s svojim zborom od sv. Vida, potem pa že lahko veste, da bo to več vredno kot samo tistih 50 centov, kar stane vstopnica. Da bi opisavala potek igre ne morem, ker je še sama nisem videla, sicer pa bodo to storili drugi. Mislim pa, da mora biti to nekaj krasnega, če se človek zamisli celih 78 let nazaj, ko se je Marija prikazala mali, revni Brenardki, ubogi pastirici. Nastopil bo tudi zbor deklic od 4 do 12 let prvič v svojih narodnih nošah. Podale bodo staro-krajske plese kakor: šuštar polo, štajeriš in še par drugih plesov, katere jih bo naučila naša neumorna delavka in urednica "Zajrje," ga. Albina Novak. Ona si pa zna pridobiti otroška srca, da jo kar pogrešajo, če ji ni mogoče priti na vaje. Na programu bo tudi še nekaj drugih izbranih točk. če nam bo čas dopuščal, ko bo vse to minilo, se bomo pa podali v zgornjo dvorano, kjer se bomo veselili in zabavali magari do belega dne. Drage članice, na vas apeliram, da se udeležite te igre in proslave, končno saj jo prirejamo vam v počast, da takfl vsaj enkrat na leto pridemo me matere do svojega dne. Vse kar je v collinwoodski naselbini in vse bližnje podružnice Slovenske ženske zveze, ste prav prijazno vabljene; da si dan 5. maja rezervirate za podružnico št. 10. Upam, da boste napolnili dvorano do zadnjega kotička, saj ko bi samo članice naše podružnice pokazale malo dobre volje, pa bi napolnile dvorano, saj nas je precej lepo število. Naj za sedaj zadostuje, se bom pa ob priliki še oglasila. Pozdravljeni vsi, ki boste brali te vrstice, Jennie Koželj -o- ostala gotovo v prijaznem spominu pri nas vseh. Težko je izgubiti zveste in dolgoletne članice, a nadomestilo za to izgubo je neumorno delovanje za pridobivanje novih članic. Pri Slovenski ženski zvezi je sedaj kampanja v polnem teku. Pristopnina je prosta. Zato vljudno prosim vsako izmed naših zvestih članic, da se potrudite v ta namen sto odstotno. Na prihodnji seji 7. maja so lahko že vse nove kandidatinje tudi sprejete. Sestre, pridite na moj dom v ta namen, v veselje mi bo vsikdar! Obenem pa vas prav vljudno vabim na našo prireditev 11. maja, ko bomo praznovale 12-letnico društvenega obstoja in obenem tudi "Materinski dan." Zabave bo za vse dovolj in prav tako tudi vseh svetnih dobrot. Cena vstopnicam je malenkostna. Prosim vsako posebej, naj seže po vstopnicah, ker tako pomembne zabave ni vsak dan. Priznam vam tudi, da mi je j ako neljubo pobirati neprodane vstopnice potem, ko je že vsega konec. Vsaka članica naj si zapomni, da morajo biti vse vstopnice vrnjene do omenjenega večera, ko se vrši proslava in ne teden kasneje. Vsaka lahko ve, da društvo ne more obstoja ti brez pomoči članic. Tem potom se tudi zahvaljujem uredniku Ameriške Domo vine, ki se trudi, da vedno ustre za raznim prošnjam za reklame v prid posameznih društev. Brez časopisja bi bilo prav malo ali pa nič uspeha marsikje. Upajoč, da bo naša proslava 11 maja v Kunčičevi dvorani najuspešnejša v 12. letih društvenega obstanka, vas vse naj prisrčne j še vabim k udeležbi iste, Josephine Praust Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK To in ono iz Collinwooda vsak posameznik najboljše sam zase. Najrajši bi bile kar tam ostale, vsaj do zaključka, pa ker je bilo naročeno, da se odpeljemo proti domu ob pol enajstih in ker je bila ura že ponovim, da je bila gospa Bre- potem še malo zavrti, to pa ve šale izvrstna predstaviteljica programa za kar naš poklon, gospa Brešak! Videle smo lepe prizore in- slišale lepe deklamacije v katerih so nastopile članice novega mladinskega krožka, potem slišale izborno petje mladih članic in pa dvospev ljubkih pevk to sta, gospa černe in gospa Tomšič. Njiju bi človek poslušal tudi ves dan in večer, ker sta izredno dobri pevki. Dalje nastop mladih deklic v narodnih plesih je bil tudi lep užitek. Za nastop mladine se je največ potrudila gdč. Albina Jančar, ki ;e članica vrhovnega!" odbora za mladino in razvedrilo in se je prav vrlo potrudila, da je imel mladinski krožek prav lep nastop. Tudi gospa Angela Kozjan je skrbno pomagala in pazila, da se je vse izvršilo po redp in lep red je nekaj kar napravi vsak" program mičen. Zadnji petek je bila v tem listu priobČena sivka Frances Brešak kadetk od podružnice v Po dolgotrajni zimi nas vendar zopet sem in tja razveseljujejo blagodejni sončni žarki nastopne vesne. Radost preveva srca, ko zopet zreš, kako se vse suče po vrtovih in skuša z vso marljivostjo dostojno pozdraviti novodošlo pomlad. Leto za letom se ponavlja ista pesem prebujenja v naravi, le da tu in tam zmanjka katerega izmed poznani, kar nam da razmišljati, da je svet le kratka pot veselja. Na naši 169/cesti gotovo vsak pogreša Mr. Ignacij Cerčeka, ali kakor smo ga vsi poznali pod imenom Jim. Dan za dnevom je govoril s skoro vsemi sosedi, z vsakim otrokom ter sploh z zanimanjem sledil razvoju našega dičnega Collinwooda že zadnjih par let. Odkar mu je umrla njegova žena, je tudi njega večkrat napadla bolezen, a kljub i temu jfe ob vsaki priliki skušal | s svojim humorjem spominov iz Padalo so poznali že pred leti četrt čez enajst (to je tri-četrt svojih mladostnih let, dokazati, ure kasneje) ni bilo več za od-|da človek tudi v svoji starosti lašati, ampak se vetele vrniti proti Clevelandu. Potem se je pa začela veselica na busih. Kako luštno je voziti se v lepi družbi, tisto pa ve vsak kder je že imel izkušnje, če pa še niste, pa gotovo pojdite prihodnjič', ker je zares luštna in udobna vožnja v avtobusih. Torej najlepša hvala št. 40 v Lorainu za jaznost in št. 40 SŽZ! ni, da bi samo tožil . . . Vsi smo ga imeli nekam radi... sedaj pa sniva v hladni gomili že nad dva tedna. Srčno mu želimo mirnega pokoja. Prav tako tudi pokojnemu Avgust Bluhm-u, ki je ležal na mrtvaškem odru iste dni. Tudi on je živel na naši cesti več let, ki je bil poznan voznik truka za Browning Co., vso izkazano pri- kjer je bil zaposlen nad 30 let. Njegova soproga se iskreno zahvaljuje vsem Slovencem tukaj/ki so mu poklonili tako lep venec. Veže me dolžnost objaviti, da je tudi pri naši podružnici št. 18 SŽZ preminula sosestra Frances Cevka, ki je stanovala i na G60G Schaefer Ave., ki bo postrežbo. Živela Albina Novak. Albina Novak.. --o—.—— —Devetletnih državnih obveznic so v goriški pokrajini podpisali za več kot deset milijonov lir. Malokdo ve, da padalo m nobena novost, temveč, da je staro že 450 let. Prvo padalo je konstruiral genialni*' Leonardo da Vinci 1. 1480. Dolga leta je pa služilo padalo samo cirkuškim artistom, ki so razkazovali ljudem svojo umetnost s tem, da so skakali s pomočjo padal z visokih nadstropij. Tako so prepotovali vso Evropo, šele svetovna vojna je prinesla z razvojem letalstva tudi nov razvoj padala. Zdaj je to neobhodno potreben rešilni pripomoček vsakega letalca. V 13. stol. je bil v Evropi iz umljen smodnik. Vojna tehnika se je jela izpreminjati. Leta 1597. je izdelal Italijan Lorini prvi top, ki se polni zadaj. Tri leta pozneje je bil izumljen na Hollandskem daljnogled, zdaj ta-j ko važen pripomoček vsake voj ske. Tudi podmornica ni novo orožje, že leta^l800 je bila zgrajena prva. In. ko je bil 1. 1812 izumljen ladijski vijak, se je pri čel nagel razvoj in preureditev zlasti vojne mornarice. Večina izumov je služila Vojaškim svr-ham. Tudi privezani balon, ki se je prvič dvignil v zrak leta 1887., so kmalu uporabili v voja ške namene. Stoletje tehnike je pomenilo tudi tehnični preokret v armadah. --o- —Nove določbe o prodaji nepremičnim. Uradni list objavlja spremembo zakona z dne 3. junija 1935, ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah država. Nova določba se glasi: Vsako popolno ali delno prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah je treba predložiti v odobrenje prefektu. Prefektovo odobrfenje je potrebno tudi pri prodajah na dražbah. Brez tega odobrenja je vsaka prodaja pravno neveljavna. Prefekt vpraša v vsakem slučaju za mnenje vojaško oblastvo in odobrenje izda ali odbije v teku treh mesecev. Proti prefektovi odločitvi je mogoč priziv na vlado. Članek 31. DOBER NASVET Starši naj bodo otrokom vzor! Otrok je popolnoma podobem mehkemu vosku. Normalno razvit otrok ne bo prezrl nobene stvari, ki se prigodi v njegovi okolici, bodisi v domači hiši ali med svojimi tovariši pri granju. Ko se otrok približuje koncu sedmega ali osmega razreda, tedaj se otrok precej spremeni v govorjenju in obnašanju napram svojim staršem kakor tudi napram drugim ljudem. V tej dobi se otrok začne zavedati drugega spola. Veliko je staršev, ki mislijo, da je to nemogoče, toda nikar se ne motite nad svojimi otroci. Treba je samo malo opazovati, pa boste videli, da je vaš sin začel pogledovati za lepo sosedovo deklico, kar je pač na ravno v tej dobi. Kadar starši opazijo kaj takega, tedaj morajo posvetiti več pažnje na svojega sina ali hčer, kajti tako zanimanje ali občevanje zakasni šolsko učenje ali pa ga celo popolnoma ustavi. Če je otrok, bodi si dekle ali fant, začel posvečati preveč svojega časa takemu občevanju z drugim spolom v teh zgodnjih letih, nastane velika nevarnost za otrokovo bodočnost in za njegovo učenje v šoli, kajti opazili bomo, da če starši ne posvete posebne pozornosti nato, da bo začel zanemarjati šolski pouk, ali pa ga bo popolnoma opustil. Nikdar prej ni otrok v tako veliki nevarnosti kakor ravno od ene 12. do 16. leta. Mnogo staršev je, ki ne vedo tega, ali pa po 3Vo.ji lastni s kučnii nočejo tega pripoznati. Kadar postane strast in zavednost do drugega .spola tako močna, da je otrok ne more premagati, tedaj nam je pričakovati zleh posledic, katere povzroče veliko ifolza za otroka kakor tudi za starše. Da bi se take stvari popolnoma zatrlo je nemogoče, toda prepreči se pa lahko marsikaj. V takih slučajih je treba, da starši posvete posebno pozornost na svojega otroka in da ga zapo-sle s koristnim delom, da tako •"•zbude pozornost in misli otroka na svoje delo, s katerim se bo zmotil in pozabil misliti na ono, kar bi mu bilo škodljivo in nevarno v tej dobi. Prezgodnje občevanje z drugim spolom uniči zdravje in prikrajša življenje. Vse take in podobne stvari se lahko prepreči, če je bil otrok deležen pravilne vzgoje v svoji nežni mladosti. Mati naj v takih slučajih svetuje svoji hčeri-in ji da potrebne nauke, med tem ko oče svetuje in poduči svojega sina v tem oziru, kar bo koristilo njegovemu (sinovemu) zdravju in poznejšemu življenju. Ako starši žele, da bo otrok storil kar je prav, tedaj mu morajo dati tudi potrebnih navodil, katerih se bo lahko posluževal v vsakdanje mživljenju. Dolžnost staršev je, da svoje otroke pouče o stvareh, ki so potrebne vedeti odraslemu človeku. Otroci morajo imeti v svoje starše popolno zaupanje in starši pa morajo biti piipravljeni, da zamorejo odgovoriti na stavljena vprašanja, ki jim jih bo otrok stavil v takem slučaju. Starši morajo znati otdgovoriti na stavljena vprašanja točno in enostavno, da jih bo otrok pravilno razumel. Kajti znanost staršev napravi zelo velik vpliv na otroke in na ta način postanejo starši res pravi vzor svojim otrokom. (Dalje prihodnjič) BESEDA IZ RAIMA 83 WINNET0U P« nemtkem Intnlki K. *»J» ^rnuuuu)i;niitnii;iiiiii»mmummiin'umummmniiiii»i»»»u»n»imtmw: In vendar si upa človek tudi v to grozno puščavo. Poti peljejo po njej, gori v Santa Fe in v Fort Union, v Paso del Norte in v sočnate prerije in gozdove Texasa. Te "poti" seveda niso nadelane.- Samoten lovec hiti po njih, družba drznih pustolovcev, trop dvomljivih rdečkarjev, po polževo se vleče po globokem pesku povorka vo-lovskih vpreg, vsakdo potuje, koder se mu zdi prav, dokler vidi kako sled in dokler mu okolica nudi znamenja, da je še v pravi smeri- Pa takih znakov je vse manj, čim globlje prodira popotnik v puščavo. Zato so na nevarnih mestih smer zaznamovali z drogi, postavljenimi v kratkih razdaljah. Tudi ta puščava zahteva svoje žrtve, četudi ni tako velika kakor na primer Sahara, pogine vendar v njej razmeroma mnogo ljudi, čiloveška in živalska trupla, kostenjaki, deli konjske opreme, ostanki polomljenih vozov in drugi taki sledovi nemo pričajo o strahotni usodi izgubljenih popotnikov, onemoglih karavan. Visoko v zraku pa krožijo mrharji, z uporno vztrajnostjo sledijo trudnemu jezdecu in komaj čakajo, da se spustijo na svoj plen. In kako je tej pq|čavi ime? Različna imena so ji dali, angleška, francoska, španska. Znano pa je najbolj ime Liano esta-cado. Dobila je puščava to ime po drmjih, ki bi naj popotnikom kazali*pot. . V smeri od pritokov Red Ri-verja proti Sierra Blanci sta jezdila po puščavi dva človeka. Njuna konja sta bila strašno zdelana, shujšala sta do kosti, mršava in sršava sta bila, vlekla sta se po pesku in se opotekala, vsak'trenutek sta se utegnila zgruditi. Njune oči so bile krvavo podplute, suhi jezik jima je visel iz gobca, vkljub pekoči vročini ni bilo na njunem "Razjahajva!" Tako sem mislil reči. Pa le hripavi, piskajoči glasovi so prišli iz grla. Zabodlo me je po sapniku in po pljučah, po jeziku in po ustnicah, kot da me je ranilo tisoč igel. Bolj omahnil ko zlezel sem s konja, ga prijel za vajeti in o-potekajoč se lezel dalje. Počasi je stopal mustang za menoj. 0-lajšal sem mu breme, vsaj nekaj časa bi še vzdržal. Tudi Sam je zdrknil s svoje mrhe in jo vlekel za seboj. Zelo slab je bil. Omahoval je, pri vsakem koraku sem se bal, da bo padel. Tako sva se vlekla pol milje daleč. V glavi se mi je vrtelo, pred očmi se mi je bleščalo. Nekdo je zastokal za menoj. Obrni lsem se. Dobri Sam je ležal v pesku, oči je imel zaprte. Šel sem pa sedel k njemu, nem, top —. Tak je bil torej konec mojega življenja —? Cilj mojih študij skih potovanj —? Zbiral sem misli. Rad bi bil mislil na starše, na sestre Rad bi bil molil —. Pa se ni dalo. V možganih mi je vrelo. Zmedene misli so mi koloba-rile krog ene same točke. V petih dneh bi bila morala priti do Rio Pecosa —. Morala bi priti —. Pa nisva —. Hodila sva za drogi —. Ali so bili drogi prestavljeni? Ali sva bila žrtvi krute prevare, ki je že toliko popotnikov zapeljala v pogubo —? črez ogromno planoto Liano estacado pelje najkrajša pot iz zapadnih držav na vzhod in tudi narobe. Vsakdo si premisli, da bi potoval po ovinku ob robu puščave, rajši tvega krajšo pot črez njo in se zaupa drogom, ki zaznamujejo smer. Prav tod, črez Santa Fe in črez Paso del Norte, pa običajno potujejo kalifornijski zlatokopi, ki so v rudnikih zlate Kalifornije našli telesu niti kapljice potu, niti sle- svojo srečo in se s sadovi svojih (emu kandidiram? V zadnjemu dopisu sem omenil, da bom pojasnil posamezne točke mojega programa, katerega sem zasnoval, če bom izvoljen v državno zbornico. Dovoljeno naj mi bo, da podam o temu svoje mnenje: Starostna pokojnina: Veliko je naših ljudi, ki so ali bodo dosegli starost 65 let brez, da bi mogli uživati pravice federalne (Social Security Akt) pokojnine. Ti ljudje se bodo v bodočnosti v pokojnini zapostavljali osobito, če lastujejo hišico in če imajo življensko zavarovalnino. Sedaj obstoječi zakoni so krivični in narekujejo, da se takim ne plačuje starostna zavarovalnina, ki lastujejo premoženje ali posedujejo življen-sko-zavarovalne police, če hočejo taki imeti pokojnino morajo isto prepisati državi. Zdi se mi to nepošteno, da mali človek, ki je delal vse svoje življenje, vzgojil svojo družino in točno plačeval davke, da mora pred zatonom življenja to izročiti državi. Moje mnenje je, da se plačuje starostna pokojnina vsem onim, ki lastujejo svoje domove pa nimajo drugih dohodkov za preživljenje. Država sme tozadevno zaseči le ono posestvo, če ni po smrti upokojenca krvnih sorodnikov. V nobenem slučaju pa se ne sme otrok siliti, da vzdržujejo svoje starše, če posamezno njih dohodki ne dosegajo $1,000.00 letnih dohodkov. Prodajni davek: Prodajni davek na hišne in gospodarske potrebščine' je po mojem mnenju krivičen, če se ga že mora radi davkov pobirati naj se pobira na one predmete, ki se ne rabijo za vzdrževanje hiše ali dnevnih potrebščin. Kratko, če že mora ostati prodajni davek naj bo ta na luksusno blago, katerega kupujejo imov.iti ljudje, če že ravno hočejo imeti nekaj izredno lepega, naj za to ve tudi država in davčna blagajna. V prihodnjih Člankih hočem nadaljevati z začrtanim progra- du pene na nozdrvih. Ubogi živali sta bili dolgonoga Tony in moj mustang, jezdeca pa Sam Hawerfield in jaz. Pet dni sva že brodila in blodila po puščavi. Na njenih ro-.oeh sva še našla včasi kako vodico, globlje v peščeni in kame-niti divjini pa je izginila vsaka sled mokrote. Kar sva imela yo-de v mehovih, nama je že davno pošla, nisva mislila, da bova morala tako dolgo potovati po puščavi. Drogi so zaznamovali pot in v štirih, petih dneh, tako sva v Rio Pecosa. Pa pot se je vlekla, vse globlje sva lezla v izsušeno puščavo, zaman sva prežala, ke-daj se bo na obzorju prikazala temna proga in napovedala bližino reke. Zašla sva —. Moj mali Sam Hawerfield se je že ves posušil, čisto na kup je zlezel in visel na konju, kot da ga še samo srečen slučaj drži v ravnotežja. Usta so mu zijala in oči so gledale stekleno in brezdušno kakor pri človeku, ki ga že smrt davi. Meni samemu pa se je zdelo, da imam oči težke ko svinec, grlo je bilo suho, da besedice nisem, mogel spraviti iz njega, vsak glas me je bodel po njem, kot bi žreblje požiral. Po žilah mi je gorelo, kakor bi se raztopljeno železo pretakalo po njih. Kvečjemu uro bi še vzdržal, pa bom padel s konja in o-bležal —. "Vo — de --j!" je zastokal Sam. Krenil sem z glavo. Pa molčal sem. Kaj bi naj bil odgovoril —? Mustang se je spotaknil. Obstal je. Mučil sem se, da bi ga spravil dalje. Pa se ni premaknil- In sjara Tony ga je nemudoma posnemala. Obstala je in klonila glavo. Niti z ogromnimi ušesi ni več migala. mom ter prosim napravite križ pred mojim imenom dne 14. maja na demokratski listi. Anthony J. Tomše, kandidat za državno zbornico Krstni botri zemlje Sleherni otrok mora imeti svoje ime, da more bivati na svetu. Kar je brez imena, tega ni, se je glasilo globokoumno spoznanje srednjeveških filozofov. "Kaj bi: bil svet človeku," je vprašal neki mislec, 'če bi ne bil Bog poimenoval človeka in živali in morja in zemljine?" Kaj bi bil svet, če ga človek ne bi poznal? — In tako je samega sebe pozval za botra in je krstil Zemljo. Evropa? — Spomnimo se tiste učne ure, ko nam je profesor v naglici razložil 14. spev Ilijade. Bila je deklica z imenom Evropa; hči Feniksa je bila bržkone, in brez dvoma je bila prijateljica Zevsa, ki je bil ože-njen s Hero. Odvedel jo je bil iz lepe Fencije v otoško kraljestvo Peloponeško, da bi prijateljici podaril deželo na otokih in vse, kar je bilo bolj seyerno, kot poročno darilo. Prav tako, kakor se je gospej Evropi sanjalo tisto noč, preden je bila ugrabljena: "Nenadoma sta stali pred njo dve deželi v obliki žensk. Azija je stala tu in se je začela. Azija se je postavila v bran. "Jaz," še poudarjala, "sem rodila, vzgojila in vzredila to hčerko!" A moško se je branila druga, iztrgala ji je upirajočo se hčerko in je trdila, da je Jupiter njej poda- ime te zemljine, je dejal še Cicero "asia propria" tako zvani Aziji, to je vsej obali, ki je bila na vzhodu. In kakor je zahodna Evropa v zvezi s temnim Ere-bom, tako se izvaja ime Azija iz stare asirske besede "assu," kar pomeni sončni vzhod in vzhod sploh. * Kako vse drugače je nastala Afrika! Kultura sredozemskih narodov se je razvila v izmenjavi za-hodno-vzhodnih sil; niso v celinah nastale njene misli, pač v soseskah. Kar je bilo Grkom od črne zemljine nasproti, to se je nazivalo Libija, kos zemlje, kjer je bivalo pleme L'bu; ni se pa zdelo važno, da bi bili to pleme pobliže spoznali. Tako je ostala Grkom kar velikanska zemljina skrita; bila je le privesek puščave Libije in s tem imenom so na-zivali vso to zemljino. To se je kasneje ponovilo v drugačni obliki pri Rimljanih. * Tudi Rimljani niso vedeli, da je nasproti njih nova zemljina, marveč da je le kos kopnega sveta. Pri Kartagini, kjer so se najprej usidrali, je bivalo domače pleme, ki se je imenovalo Afri ali Afričani. Leta 146 pr. Kr. je bila tu ustanovljena prva kolonija in se je nazivala "Provinca Afrov. Dodali so ji Numidijo, nato Egipt, dalje Maroko. . . "Dežela Afrov" je tako rekoč počasi narasla iz posameznih delov v sedanjo celoto. A še v dobi Cezarja je dejal Salust: "Nekateri delijo zemljo na tri velike dele in prištevajo sem tudi Afriko. Drugi spet omenjajo samo trudov vračajo na vzhod. Njihova pot gre črez Liano, najkrajša je. Pa v puščavi preži na nje nevarnost. Toda te nevarnosti ni kriv Liano estacado. Divji zapad ne pozna urejenih razmer, roka pravice je prekratka, da bi segla do njega. Zato je bil in je še danes zapad pribežališče takih ljudi, ki so se skregali s pravico, ljudi, ki jim ne diši pošteno delo, propalice, zločinci, ki so jim na vzhodu tla že prevroča, ubegli kaznjenci in drugi taki izmečki človeštva se zbirajo v tolpe, vznemirjajo deželo, napadajo farme in popotnike, ropajo in morijo in so hujši in nevarnejši ko najkrvoloč-nejši Indijanci. In taki ljudje so si izbrali za torišče svojega "delovanja" toda Liano estacado. In njihove žrtve so po večini zlatokopi, ki potujejo s svojimi zlatimi zakladi iz Kalifornije na vzhod. Pa tudi drugi, ljudje, ki pri njih u-pajo1 ti zločinci na bogat plen, vreden truda. Ker pa so zlatokopi utrjeni, pogumni ljudje, izkušeni v tisoč stiskah in bojih življenja, in ker potujejo večinoma v večji družbi, bi se jih bilo nevarno lotiti v odkritem napadu. Zato so roparji Liana iznašli pravo peklensko prevaro, ki si je grozovi tej še in neusmiljene j še misliti ni mogoče. Kadar ti zločinci — stakema-ni, drogarji, jim pravijo — zvejo, da namerava potovati črez Liano estacado družba, ki jo je vredno opleniti, poberejo droge, ki zaznamujejo pot, da jih po-raztaknejo v napačni smeri. Popotniki zaupajo drogom — in potujejo vse globlje v gripzote puščave, zmanjka jim živil in vode, opešajo od žeje in vročine, onemogli popadajo in z lahkoto jih obvladajo zločinci ter jih o-plenijo. Na stotine takih žrtev je že požrl Liano estacado, njihove kosti se belijo v pekočem solncu samotne puščave, zaman čakajo starši, žene, otroci na nje doma, nikdar v življenju ne zvejo več o njih. Tudi midva sva zaupljivo potovala za drogi. In šele opoldne tistega dne sva opazila, da Sva si zablodila." Kedaj da sva krenila s prave smeri, tega nisva vedela. Vrniti se nisva mogla več, kdo ve, ali bi bila vobče še našla pravo smer, in tudi najine moči so bile pri kraju. Sam vobče ni mogel več dalje, jaz bi se bil še morebiti vlekel kako miljo, če bi bil moči do skrajnosti napel. (Dalje prihodnjič.) ril Evropo Tako pripoveduje grški pes- Evropo in Azijo in pravijo, da nik Moschos (okrog 1. 150 pr.| spada Afrika k Evropi." In tako je ostalo skoraj 1600 let, dokler ni zgodovina odločila: Portugalski pomorščaki, ki so okrog leta 1485 prvikrat ob jadrali črno zemljino, so spet pri vzeli staro ime Rimljanov: Afrika so -rekli svetu, ki se je raztezal do Rta dobre nade, Afrika po majcenem plemenu Afrov, ki je v dobi Rimljanov bivalo na severu te zemljine in ki ga že zdavnaj ni bilo več. | * Z Ameriko ni bilo mnogo bolje. Odkril jo je Krištof Kolumb in jo je koj zamenjal, ko jo je napačno krstil za "Zahodno Indijo" in slednjič po priimku gospoda Vespucci ja (1451-1512) kot "Amerika." Ta drugi krst je opravil nemški zemljepisec Walz-muller leta 1507 "Americi terra" — zemlja Ameriga zemljine, s čemer pa niso bili zadovoljni ne Portugalci ne Španci. Ti so se žjlavo držali Kolumbovega imena, kar se je reklo po špansko "Las Indies Kr.). Njemu kot sploh Atencem, je bila Azij'a stara kulturna dežela, in mati Azija je rodila hčerko in Evropa je bilo ime novi zemljini. Kar sta Homer in Moschos pripovedovala v obliki bajke, to si je znanost dva tisoč let kasneje po svoje razlagala. V Fenici-ji so bile korenine grške kulture; od Feničanov so se Grki naučili brodarstva in ladjedelstva. Na sončnem vzhodu je bila Mala Azija, v tminah severozahoda se je skrivala Evropa. Feniča ni pa so temo nazivali z imenom "ereb." Zanje je bila Evropa v "erebu." Evropa, to je bila Feni-čanom "temna dežela na severu." Pa Azija? — Herodot pripoveduje bajko, da je bila Azija žena Prometeja, boga ognja. Spet je videti, kako je bajka izšla iz nasprotja med lučjo sončnega vzhoda in temo zahoda. In spet nam ostanki starih jezikov pojasnijo znanstveno zvezo. Niti Grkota niti Rimljanom kaj naj beseda "Amerika darle pomeni? Izvedena je bila iz priimka Amerigo, ki jo je Vespucci, doma iz Florence, pisal še "Amer-rigo" in je poudarjal tretji zlog. Brezzgodovinska Avstralija! Zaradi oddaljenosti je bila tako pozno odkrita, zaradi ubo-štva obale tako kasno obljudena z Evropci. Leta 1605 so bili Ho-landci že ondi na obali velikega otoka — in leta 1788 je nastala prva evropska naselbina. In šele 1. 1813 so prodrli v notranjost te zemljine. Dotlej je bil ta mogočni otok zemljepiscem in pomorščakom in tudi državnikom kar navaden "neznan južni otok," ki so ga po latinsko nazvali "terra australis incognita." In beseda Australia — to je Južna — je postalo ime petega in najmlajšega dela zemlje. Pet imen je bilo treba dati. Tri zemljine je krstila zgodovina po straneh neba kot zepljine vzhoda (Azija), zahoda (Evropa) in juga (Avstralija). Amerika je dobila priimek Italijana Vespuccija. Samo Afrika je bila krščena po enem njenih plemen. Toda ta imena ne vsebujejo ničesar o drznosti ekspedicij, ničesar o skrivnostih daljnega živ ljenja, ničesar ne povedo o bo gastvu in o bistvu naše zemlje. Človeška domišljija, ki se je sicer tako živo udejstvovala, ki je majhne krajine slovesno krstila na ime "Zlata obala" ali "Dežela črnih gora"; ki je skušala reke, jezera in morja v imenih simbolično dojeti'—: spričo zemljin so ji odpovedale vse pesniške sile in prepustila je krščenja pomorskemu pojmovanju in pa dolgočasnim nasvetom zemljepisca in državnega uradnika. ven- sledilo odlikovanje 338 mater s številnimi otroci. Listi niso prinesli njihovih imen gotovo pa je bila med njimi večina domačink. —Gorica. Ob koncu meseca februarja se je v goriški okolici pripetila velika nesreča z granato, ostalo izza časa svetovne vojne. Zaradi visoke cene starega železa in pomanjkanja drugega zaslužka, je še danes polno ljudi, ki se morajo na en ali drugi način pečati s tem načinom prehranjevanja. V pa-noviškem gozdu na vzhodni strani Rafuta so našli 38-letni Kari Piani, 18-letni Franc Umek, 40-letnik Jakob Bonan in 36-letni Štefan Pavšič, vsi iz mesta, veliko granato in so jo seveda hoteli odpreti. Eksplozija, ki je nastala,' je bila tako silna, da so jo slišali po vsem mestu. Okolišni delavci in kmetje so takoj hiteli na kraj, odkoder so slišali pok. Tu se jim je nudil na robeh velike jame, ki jo je izkopala granata, strašen prizor: štiri trupla so ležala okrvavljena, eno izmed njih je bilo strašno razmesarjeno. Takoj je bila na mestu nesreče rešilna postaja "Zeleni križ". Dva sta ostala še pri življenju in to Piani kateremu je odneslo levo nogo in ima poleg tega še druge težke rane ter Umek, kateremu je pj-av tako odneslo levo nogo. Za oba so zdravniki v skrbeh, če jih bo sploh mogoče ozdraviti. Ostala dva je ubilo: Bona-na ter Pavšiča in so njuni trupli odpeljali na pokopališče. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -o- IZ PRIM0RJA MAH OGLASI Dodatna zahvala V zahvali za pokojnim Frank Zajcem so bila pomotoma izpuščena sledeča imena: Mr. in Mrs. Geo. Richnar, Mr. in Mrs. Philip Hosta, Mrs. Mary Papež, ki so darovali za sv. maše. Prosimo oproščenja in se jim tem potom najlepše zahvalimo. Družina Zaje. ni bila beseda Azija ime za veli- occidetales," portugalsko pa "As kansko vzhodno zemljino. Azija se je imenovalo vse, kar je bilo na vzhodu na obalah. In ko je j ta naziv že zdavnaj pomenilo Indias occidentaes." Slednjič je tudi Zahodna Indija pripadla Ameriki. In nastalo je vprašanje tam med domačini, Popravek V zahvali za 25 letnico Mr. in Mrs. Anton Vadnal so bila pomotoma izpuščena imena Mr. in Mrs. John Jerse Jr. ter Mr. in Mrs. Louis Ark. Tudi njim gre enaka iskrena zahvala. Mr. in Mrs. Vadnal. Tudi na fronti mora biti zabava, katero pa si vojaki sami pripravijo. Neki francoski vojak se je utaboril v stari kočiji, ki pa se, seveda, ne bo nikamor premaknila, ker ji je kolesa pobrala vojna. Kdo ve kam ta vojak potuje s svojimi mislimi. . . -Planina pri Vipavi. Na Brithu je umrl 79 let stari Anton Petrič. Svoj vinski pridelek je vedno tako pospravil v sode, da ga ni nikdar pretočil, dokler ga ni prodal, tudi če ga je hranil doma dve leti ali več. Vino se mu kljub temu ni nikdar pokvarilo. Ker je bil bolj čudaškega značaja, svoje skrivnosti ni razkril nobenemu — šla je z njim v grob. Prvo postno nedeljo pozno zvečer se je vračal proti domu 29 letni fant Jože Kete iz Dolenje vasi. Na slabi stezi, kot jih je pri nas mnogo, je imel božjastni napacf in je tako nesrečno padel, da je obležal na mestu mrtev. Naslednje jutro ga je našel deček, ki je šel v šolo. Fantje in dekleta so ga počastili s 14 venci in ob-suli njegovo krsto s cvetjem, cerkveni pevski zbor mu je prisrčno pel v slovo. Kljub mrazu —12 stopinj pod ničlo—ga je na zadnji poti spremljala vsa fara. —Gorica, marca, 1940. V nekdanji dvorani Trgovskega doma je bila pred dnevi svečanost podelitve častnih kolajn, ki so bile podeljene v imenu min. predsednika Mussolinija 338 materam iz goriške pokrajine in podelitev denarnih nagrad. Svečanosti so prisostvovali predstavniki vseh oblasti na Goriškem s prefektom na čelu. Po svečanih govorih in ostalih formalnostih je sledila razdelitev nagrad najmlajšim zakonskim parom, ki so v najkraj-šeb času imeli največ otrok. Prvo nagrado 2000 lir je dobila družina Jakoba Rupnika, 35-letnega kočarja in Tereze Reven, stare 38 let iz Črnega Vrha. V 12 letih sta imela deset sinov, zadnjega šele pred kratkim. Drugo nagrado 1500 lir je dobila družina Humberta Pas-sadoria iz Romansa z osmimi sinovi. Tretjo nagradoUOOO lir je dobila družina Evgena Rus-j Hiša naprodaj j ana, kmetovalca, starega 36 let i za 2 družini, 6 sob zgorej, 6 spo~ in 33-letne Sofije Velišček iz daj; kakor nova; cena $6,950. jKrmina, ker sta v trinajstih le- Vprašajte na 18105 Waterloo Rd. . tih srečnega zakona imela osem Tel. KEnmore 4696. 1 sinov. Po podelitvi nagrad je (apr. 20, 22, 24, 27) Fante bi rad Na delo se vzame štiri fante v starosti okrog 16 let, čedne zunanjosti, ki bi raznašali letake. Vprašajte na 982 E. 63rd St. v sredo ali četrtek zjutraj ob desetih. Naprodaj je Proda se gostilna in konfekcijska trgovina. Proda se radi bolezni. D-2 licenca. Kogar veseli ima tukaj lepo priliko. Naslov izveste v uradu tega lista. (98) John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 . We pick and deliver (x) Poceni avtomobili! 1939 Ford coupe, deluxe, radio ,heater, seat covers $495 1937 Chevrolet Deluxe 2-door trunk, heater, radio, samo en lastnik ...... 365 1938 Oldsmobile "6," 4-door trunk, zelo fin družinski avtomobil ............. 545 Dorner Chevrolet Co. 14115 St. Clair Ave. ! (apr 22, 24, 26) Oliver Twist C. Dickeus-O. Župančič UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESR0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena 9 flf in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Nemški mornarji na podmornici s kapetanom Werner-jem, ki so se vrnili v pristanišče in se bahajo, da so baje potopili od 4-5 do 80 tisoč tonaže angleških ladij. prišel prepozno. Noe je daleč iztegnil noge. "Nič več lepih starih krst, Čarlota, ampak po gosposko se bom razprezal in ti, če te veseli, boš gospa." {Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE majhno zaveso, prepeto preko p edine šipe v steni, nekako pet h čevljev od tal, ter gledal vse go- r: ste v zadnji sobi, ne da bi se mu s; bilo treba dosti bati, da bi ga ti -opazili (1 i n a je bila namreč v temnem kotu, in opazovalcu se je bilo treba samo stlačiti med steno in debelo pokončno bruno) ; pa tudi že samo, če je pritisnil uho na prekat, je razločil s precejšnjo gotovostjo vsebino njihovega pomenka. Gospodar te hiše že pet minut ni ganil očesa od te opazovalnice. Barney je bil sporočil gostoma, kar smo povedali zgoraj, ter se baš vrnil v prvo izbo, ko pride Fagin, ki je hodil po svojih večernih opi-aVkih, v točilnico, i da bi vprašal p0 nekem svojih . mladih varovancev. I "Pst!" ga je opomnil Barney. "Tujce ibabo v drugi sobi." ) "Tujce!" je ponovil starec še-t petaje. "Tako je! In čuddo ljudstvo - povrhu," je pristavil Barney. "S • 1 kmetov, abpak dekaj za vas, če .. se ne botib." Videti je bilo, da je sprejel Fa-j gin to novico z velikim zanima-e njem. Stopil je na stol, oprezno il približal oko k šipi ter gledal, j: kako se je gospod Clay pole za-I lagal z mrzlim mesom in zalival " s pivom in delil obojega v ho-meopatskih dozah čarloti, ki je sedela vdana poleg njega ter je-la in pila po njegovi volji. "Aha," je zašepetal Žid in se ozrl proti Barneyu, "ta dečko mi je pa všeč. S tem bi se utegnili mi okoristiti; že ve, kako treba ravnati z dekletom. Ne delaj prav nobenega šuma, dragi moj, da bom slišal, kaj govorita." Žid se je obrnil zopet proti li-nici, nastavil uho na steno ter pazno poslušal s tako prekanjenim in radovednim izrazom na I licu kakor kak star škrat. "In tako bom posihmal go-I spod," je rekel gospod Claypole ' nadaljuje pogovor, kateremu Fagin ni slišal začetka, ker jc Kb je Irwin Meyers hitel s svojo ženo v bolnišnico, k jer sc mu je rodila hčerka, je dobil povabilo od policije, ker je "parkal" svoj avto na prepovedanem kraju. Ko pa je prinesel na policijo pred sodnika odtise nog novorojenke in s tem dokazal sodniku, da je bil v resnici nujen slučaj, ga je sodnik oprostil. VSAKA mogoča stopnja gorkole ... za vsako potrebno kuho, imate lahko z moderno plinsko pečjo Q Kadar kupite novo peč, boste hoteli tako, ki se bo takoj odzvala za vsako kuho, ki jo potrebujete. Zato boste pa imeli radi prožnost plina. Novi grelci, ki hitro razgrejejo in ki so ekonomični, ki vam dajo majhen plamen za kuho brez vode in dušenje, in iz istega grelca v hipu lahko dobite največjo vročino za naglo vretje. Nova zračna peč, ki je insulirana, vam da vsako toploto, ki jo potrebujete, nizko za mehke, slastne pečenke, hitro vročino za pečenje in zarumenjavanje ter vsako vročino med temi za perfekt-no pečenje vsake vrste. Uspehi kuhe so lahkejši, bolj gotovi, če imate takojšen, prožen PLIN. Torej oglejte si peči, ki so cenejše in stanejo manj za obrat. Oglejte si nove plinske peči na razstavi v uradu plinske družbe. THE EAST OHIO GAS COMPANY rfcl TIUZA 4 VE- KUHO * HIŠNO GRETJE rLllN LIKA DfeLA MRZLOTO • VROiiO VODO V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA ANTON KMET ki je preminil 24. aprila, 1939 Vsa narava se prebuja, zgodnjo cvetje že duhti, Tebe grob zeleni krije, za nas pa utehe ni. Večni naj mir Ti bo, spavaj zdaj prav sladko, v raju se snidemo, večno srečo uživamo.V Žalujoči ostali: ,JENNIE KMET, soproga. JENNIE in BETTY, hčeri. ANTHONY, sin. Cleveland, O.. 24. aprila, 1940. Dr. James W. Mally jj SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK S a • s Uradne ure od 9.-12, 1.-5, 6.-8. | Ob sredah in sobotah od 9. aj. - do opoldne. • 6411 St. Clair Ave. | (v Slovenskem narodnem domu) = da bi moral zbuditi njegov pri- i hod v krčmo toliko pozornosti. < "Ali so to 'Tri pokveke'?" je < vprašal Noe. i "Tako se ibeduje ta hiša," je ] odgovoril Žid. < "Neki gospod, ki sva ga srečala še izven mesta na cesti, na- , ju je napotil semkaj," je dejal Noe ter namignil .čarloti, mogoče, da bi jo opozoril na svojo bistroumno domislico, s katero si |bo pridobil ugleda; mogoče tu-1 di, da bi jo opomnil, naj ne kaže nič začudenja. "Spala bi ra-jda nocoj tukaj." "De veb datadko, ali je bo-igoče," je rekel Barney, kajti ta j je bil točaj; "abpak vprašal 'bob." ! "Pokažite nama sobo za goste ' in prinesite nama kos mrzlega J mesa in požirek piva," je ukazal Noe. | Barney ju je povtedel v tesno ■zadnjo sobo ter jima postavil na . mizo naročeno jed in pijačo. Po-. tem jima je prišel javit, da no-, coj lahko prenočita, ter pustil . ljubeznivi parček pri okrepčilih. t Ta z&dnja izba pa je bila ne-. posredno za točilnico in nekaj 3 stopnic nižja. Vsakdo, ki se je ! v hiši spoznal, je lahko odgrnil je odgovorila deklina, ga pogla- ( dila po podbradku ter se ga o-ji prijela pod pazduho. Res je bilo tako. Toda ker 1 gospod Claypole ni imel navade, da bi zaupal komurkoli kar,« na slepo in brez pameti, moramo biti temu gospodu pravični :i in pripomniti, da je imel za to j svoje veliko zaupanje do čarlote^ poseben vzrok: če bi ju zasledo-, 1 vali in našli denar pri njej, bij imel on ugodno priliko, zatrjeva-, ti glede tatvine svojo nedolž-; nost, in tako bi se kaj lahko iz-vil. Sedaj se kajpada ni spustil i [ v razkladanje svojih razlogov in I L tako sta v lepi slogi korakala J . dalje. i Po svojem previdno zasnoya-' bi nem načrtu je šel gospod Claypole brez odmora naprej, dok- " ler ni prišel do islingtonskega | n 'Angela,' kjer je po gosti gneči ^ ljudi in voz umno razsodil, da. se tukaj resno začenja London, z, Pravkar se fje ustavil ter opazo- n val, katere ceste so videti naj- t< bolj obljudene in se jih je zato c treba najbolj ogibati. Nato je l krenil v Saint Johnsko cesto in skoro se je potopil v zmedo za- 1 . pletenih in umazanih ulic, ki se s . vijo med Gray's-Inn-Lanom in ^ Smithfieldsom, tako da šteje ta i okraj med najbolj zanemarjene I [ dele mesta, kljubujoč sredi Lon- -i dona vsaki popravi in olepšavi. Po teh ulicah je hodil Noe i Claypole in vlekel čarloto za sail bo; včasih je postal, da bi objel*' - z enim samim pogledom ves vna- li j i značaj kake majhne krčme, r nato je mahnil dalje, kadar se -mu je po kakršnemkoli zname-o nju zazdelo, da je za njegove namene še vse preveč vidna. Na-•i posled se je ustavil pred najne-I- znatnejšo in najzanikarnejšo, kar jih je kedaj videl. Šel je t, preko ceste ter jo ogledoval od r. nasprotne strani, nato je milo- ii stno naznanil, da kani tu preno-i, čiti. "Tak daj no meni sveženj," je rekel Noe, ga vzel ženski z ram ter ga zavihtel sebi na pleča. "Pa ne govori, razen kadar te kdo nagovori. Kako se pravi pri tej hiši? Tr . . Tri . . Aaj?" "Pokveke," je rekla čarlota. "Tri pokveke," je ponovil Noe. "Dobro znamenje. Torej! Glej, da mi ostaneš prav za petami in pojdiva." S takimi opomini je s pleči odpahnil škripajoča vrata in stopil v hišo, njegova družica za njim. V točilnici ni bilo nikogar, sa-. mo mlad Žid, ki je prebiral, oprt . s komolci ob mizo, zamazane no-1 vine. Srepo je pogledal Noeta, in Noe je srepo pogledal njega. Da je bil Noe v svoji obleki iz - ubožniške šole, bi bil imel Žid . nazadnje še vzrok, tako strmeti; ker pa ni več nosil jopiča z naši vi,"'temveč kratko suknjo nad usnjenimi hlačami, ni bilo vide-. ti nikakega posebnega povoda, pa zdaj se je obrnil do nje, stresel nestrpno z glavo, kakor da jo hoče pokarati zaradi počasnosti in vzbodriti k hitrejši hoji. Tako sta se vlekla po prašni cesti, kaj malo se oziraje na predmete v obližju, razen kadar sta se morala umakniti kakemu poštnemu vozu, ki je ropotal iz mesta, dokler nista prišla skozi highgatski obok, kjer §e je sprednji popotnik ustavil in nestrpno zaklical svoji družici: "Stopi no, stopi! Kakšen polž si, čarlota!" "Težak mi je tovor, lahko mi verjameš," je odgovorilo žen-, šče, od upehanosti skoraj iz sa-• pe. "Težak! Kaj ga govoriš! Če-' mu si pa na svetu?'" je odgovo-l ril popotnik in preložil svojo cu-s lico z rame na ramo. "O, ti si mi i prava . . . že zopet počiva. Res, 1 če človek pri tebi ne bi izgubil i potrpljenja, pa tudi ne vem - kai!" "Ali je še daleč?" je vprašala C ženska, ki je sedla na klop ob b cesti ter pogledala kvišku; cur- z koma ji je lil znoj po obrazu. n "Daleč! Saj sva že kakor n tam," je dejal dolgopetec ter po- n kazal predse. "Tja poglej, to so r londonske luči." r "To je še najmanj dve dobri r milji hoda," je dejala ženska o-bupano. "Naj bo dve milji ali dvajset, 1 prava reč," je rekel Noe Clay- i pole, on je bil namreč. "Vstani s vendar in stopi, če ne, te sunem, < da si boš zapomnila." Ker je Noetu rdeči nos od je- : ze bolj in bolj rdel in ker je ko-račil čez cesto, kakor da hoče svojo grožnjo tudi izivršiti, je ženska brez besede vstala ter klecala vštric njega naprej. "Kje misliš, Noe, bova drevi nočila?" je vprašala, ko sta prehodila nekaj sto korakov. "Kako bi to vedel?" se je za-■ drl Noe, ki se mu je od potova-> nja volja še poslabšala. " "Blizu kje, upam," je rekla čarlota. "Nak, blizu že ne," se je odre- r zal gospod Claypole. "Ne! BJi- s zu ne, to si kar iz glave izbij!" ^ "P,a zakaj ne?" . 1 "Kadar ti pravim jaz, da tega ne maram, je pribito in vsak 1 zakaj čemu je odveč," je odgo- 1 voril mogočno gospod Claypole. * "Veš, tako kipeti ti pa ni tre- J ba," je dejala njegova družica. > "Ta bi bila pa lepa, kajne: 1 kreniti kar v prvo krčmo pred . mestom, tako da bi Sowerberry, ako naju zasleduje, samo svoj stari nos vanjo pipmolil, pa naju z uklenjenimi rokami odpeljal," se je rogal gospod Claypole. "Nak! Jaz se bom izgubil v najtesnejšo ulico, ki jo le morem najti, in ne ustavim se prej, dok-! ler ne prideva do najbolj skrite hiše, ki jo iztaknem. Strela, zahvali Boga, da imam jaz glavo; ■ zakaj, da nisva takoj od kraja ■ nalašč ubrala napačne poti in ■ se po ovinkih vrnila na cesto, bi • ti sedela že teden dni pod klju- ■ čem, gospa milostiva. In prav • bi ti bilo, topoglavka." "Sama vem, da nisem tako - premetena kakor ti," je odgo-i vorila čarlota. "Toda ne obme-" taj mene z vso sramoto, češ, da s bi bila samo jaz zaprta. Tudi ti Š bi bil, če bi bila jaz, na vsak S način." | "Ti si vzela denar iz predala, i to menda veš," je rekel gospod | Claypole. | "Zate sem ga vzela, Noe, dra-| gi moj," je odgovorila čarlota. | "Sem ga vzel jaz?" je vpra-1 šal gospod Claypole. 1 "Nisi; ti si ga le meni zaupal, Š in jaz ga nosim zate, srček moj," "Te dame sin in te gospodične p mnogoleten prijatelj," je dejal s< doktor in mignil proti gospe h Maylijevi ter zelo pomenljivo ii pogledal njeno nečakinjo. Rozo je obšla živa rdečica,, c ugovarjala pa predlogu ni — ne- p mara je čutila, da bi ostala v s manjšini — in tako sta bila spre- j jeta v odbor Harry Maylie in r gospod Grimwig. I "Mi ostanemo seveda v me- s stu," je dejala gospa Maylijeva, s "dokler bo le količkaj kazalo, da smemo pri svojem zasledovanju s računati na uspeh. Meni ne bo žal ne truda ne stroškov pri stva- ' ri, ki se nas vseh tako živo tiče, s in meni je prav, če ostanemo tukaj tudi leto in dan, dokler mislite, da imamo še kaj upanja." "Dobro!" je odgovoril gospod Brownlow. "Ker vam berem z obrazov željo, izvedeti, kako da me ni bilo, da bi bil podkrepil Oliverovo pripoved, in zakftj sem odpotoval tako nenadno iz Anglije, si izgovorim še to, da me i i. *...__...» X ^ ..■»,-» 1-J 4- nm n A.. ne boste izprasevaii o tem, uu- ze kler se ne bo zdelo meni same- « mu, pojasniti vam vse s pripo- ki vedovanjem svoje zgodbe. Verjemite mi, da imam za to pro- U šnjo tehtnih vzrokov, kajti sicer k bi lahko vzdramil upanja, ki se k ne bi nikoli uresničila in bi samo pomnožila težave in razoča- n rani a ,ki jih je že tako več ko b preveč. Pojdimo! Večerja je že napovedana, in mladi Oliver, ki p je sam samcat v sosednji sobi, si p gotovo že misli, da nam njegova v druščina preseda in da sklepamo