.'- i,- s V SHiMB GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE * 12. september 1969 — Leto V. St. 17. (100) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini Milan Šterban, predsednik občinske konference SZDL Velenje je povedal mnenje o našem časniku Bodite še vnaprej p objektivni Preden smo izdali stoto številko šaleškega rudarja smo glasilo SZDL občine Velenje, obiskali Milana Sterbana, predsednika občinske konference Do takšne odločitve smo prišli, SZDL Velenje in se z njim pogovarjali o zadevah okrog iz- ker smo menili, da jc pisana dajanja lokalnega časnika. V daljšem razgovoru smo ga se- beseda boljša in razumljivejša znanili z našimi težavami in nadaljnjimi načrti. Pri tem pa smo se pogovarjali tudi o malem jubileju, ki ga naše uredništvo slavi ob izdaji stote številke šaleškega rudarja. »Menim, da ne moremo brez vaše uredništvo, temveč za vse posebne pozornosti mimo do- družbeno-politične in samo-gotlka, ki ni pomemben le za upravne dejavnike v naši lokalni skupnosti, katerim ne Večji vpliv- večja odgovornost O odgovornosti zadnje čase precej razpravljamo in pišemo. Želimo namreč zaostriti odnos do vrste anomalij. ki smo jim bili pričf doslej zaradi neodgovornosti. Odgovornost je odnos do dela. Vsakdo je za svoje delo odgovoren. Pri tem pa je treba nedvomno upoštevati tudi vpliv pri odločanju in pri izvajanju odločitev. Tisti, ki ima večji vpliv na odločitve, mora biti tudi bolj odgovoren. Sistem odgovornosti osebne in kolektivne, bo torej treba razširiti in zaostriti. V statutih delovnih organizacij bo treba uveljaviti tak sistem, da bo vsakdo odgovarjal za neodgovornost, in sicer moralno, politično, strokovno in prav no. Delitev dela mora pogo-jiti tudi tak sistem osebne odgovornosti vsakogar. Zakaj se zavzemamo za razširitev in zaostritev sistema odgovornosti? Praksa kaže, da na odgovornost, predvsem osebno, kaj radi pozabljamo. Res ni, včasih, težko ugotavljati, kdo ima zasluge za uspešno poslovanje delovne organizacije. Težko pa je z ugotavljanjem »zaslug« v primeru, nastopijo težave. Takrat odgovornost za položaj kaj radi hitro pripišemo kolektivom. Vprašanje pa je, ali so bili kolektivi obveščeni, seveda mislimo na pravo-fasno in verodostojno seznanjanje s položajem in posledicami, ki temu utegnejo slediti. Verjetno bi ngotovilj marsikdaj, da temu ni bilo tako. Poraja se vprašanje, kolikšno mero neodgovornosti lahko pripišemo takim kolektivom, oziroma ali ni še toliko večja odgovornost tistih, ki so imeli pri ouločanju večji vpliv. Res ni enostavno prevzemati razne dolžnosti, tudi v kolektivih: Toda če posameznik prevzame dolžnost, mora tudi vedeti, tla iz tc dolžnosti ne izhajajo samo pravice (ali pa morda pri-tilegiji), pač pa tudi in predvsem odgovornost. Te-!a bi se morali zavedati ofc vsaki priložnosti, posebej še pri skrbi za nadaljnji razvoj delovne organiza-tije. Večkrat pa lahko ugotavljamo prav nasprotno. Govorimo lahko o neodgovornosti. In tisti, ki tako ili drugače neodgovorno delajo ali odločajo, morajo za tvojo neodgovornost tudi idgovarjati (moralno, politično, strokovno in pravno). more biti vseeno v kolikšni za širši krog občanov. Imeli pa smo tudi določeno prednost, ker so v velenjskem rudniku že izdajali lastno glasilo delovnega kolektiva in smo dejansko iz njega razvili zdajšnji šaleški rudar.« Kaj mislite tovariš pred- meri so naši občani obveščeni sednikj je šaleški rudar v času in od koil prihajajo informa- izhajanja vsaj delno uspel v cije,« je dejal predsednik Šter- svoji vjogi kalnega obvešča- ban. «Ko smo pred leti v velenjski občini uvideli potrebo po nekem lokalnem mediju informiranja smo razpravljali o dveh variantah — o lokalni radijski postaji ali domačem pisanem obveščevalcu. Odločili smo se za časnik, ki je 1. maja 1965. leta začel izhajati kot nja? »Zdaj je minilo že tolikšno dbdobje, da lahko realneje ocenimo poslanstvo Šaleškega rudarja. Stota številka, ki jo vaše uredništvo pravkar pripravlja, (Dalje na 3. strani) KASNI Z DOBAVAMI PREMOGA TRGOVSKI MREŽI, PA TUDI INDUSTRIJI Velenjski rudarji so imeli vici septembra rabili okrog 380 vagonov, prejeli pa so jih precej manj, težave, pa so bile tudi zaradi dokaj neenakomerne dostave vagonov. Od 13. septembra naprej so septembra, že drugič letos, morali deponirati precejšnje težave pri odpremi premoga, količine lignita; nekaj lignita Čeprav poteka proizvodnja so potem spet naložili, vendar premoga tako, kot so računa- deponiranje in ponovno klali, ne morejo zadostiti vsem siranje premoga veča proiz-naročilom. Zaradi pomanjka- vodne stroške. Predvsem pa nja železniških vagonov kas- velenjski rudarji ne morejo nijo dobave velenjskega ligni- ustreči vsem željam kupcev ta, tako trgovskim podjetjem po dobavi premoga. kot industriji. Železniških vagonov, mimo- Julija letos je velenjskemu grede zapisano, manjka že ne-rudniku prvič priman jkovalo kaj časa. Vzroke za to je iska-vagonov. Takrat so morali de- ti v občutnem povečanju pro-ponirati več tisoč ton debelih izvodnje pri nas, v prepoeas-vrst premoga. 13. septembra nem praznjenju vagonov, in pa se je začelo drugo razdob- to kljub ležarini, in pa v naje pomanjkanja železniških raščajočem prometu v lukah vagonov. Za odpremo velenj- severnega Jadrana. AVSTRIJSKI NOVINARJI V VELENJU Sredi septembra je skupi- vprašanja novinarjev član na avstrijskih novinarjev obi- republiškega izvršnega sveta skala Velenje. Najprej so bi- in predsenik komiteja za tuli v tovarni gospodinjske rizem pri IS SRS, inž. Franc opreme Gorenje, kjer jih je Razdevšek, predsednik Tu-tehnični direktor, Oskar Pi- ristične zveze Slovenije, dr. stor, seznanil z razvojem in Danilo Dougan, in predstav-načrti tega največjega jugo- niki Gospodarske zbornice slovanskega proizvajalca opreme in strojev za gospodinj stva. Slovenije. Novinarje iz Avstrije je V sejni dvorani velenjske sprejel tudi predsednik ve- občinske skupščine je bila zatem tiskovna konferenca, lenjske občinske skupščine, Nestl Žgank, in jim pripravil na kateri so odgovarjali na v hotelu »Paka« kosilo. ZDRUŽITEV LESNE INDUSTRIJE ODLOŽENA Sredi poletja so v šaleški ugotovil, da je temeljila združi- dolini začeli pripravljati zdru- tvena analiza na neresničnih žitev lesne industrije. Priprav- podatkih, saj je inšpekcija SDK ljenost za združitev sta izrekla ugotovila, da je bil polletni kolektiva lesnoindustrijskega obračun v podjetju Stix po- kombinata Šoštanj in podjetja tvorjen (namesto izgube je bil za izdelavo pohištva STIX prikazan ostanek dohodka). Velenje, in sicer z referendu- Torej analiza ni pokazala cle- mom 28. julija. Prejšnji četrtek pa je de- štix. lavski svet lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj, na osnovi ugotovitev inšpekcijskih organov SDK, sklenil odložiti združitev obeh podjetij za nedoločen čas. Delavski svet šoštanj- V Šentilju osrednja proslava Bliža se čas praznovanj našega občinskega praznika, ki ga leto za letom slavimo v spomin na zgodovinski dogodek, ko so 8. oktobra 1941. leta borci I. Štajerskega bataljona hrabro in uspešno napadli šoštanj in ga za nekaj ur osvobodili. Letos se v velenjski občini temeljito pripravljamo za praznovanje. Poleg številnih prireditev v raznih krajih naše občine, bo osrednja proslava občinskega praznika v Šentilju, v soboto 11. oktobra, ob 9. uri. Takrat bodo v Šentilju otvorili tuili novo šolsko poslopje. Naše praznovanje pa se bo pričelo že pred tem. V soboto, 4. oktobra bodo ob 19. uri v delavskem klubu Velenje otvorili likovno razstavo akademskega slikarja Lojzeta Zavo-lovška iz Velenja. Ob 20. uri bo v domu kulture slavnostni koncert v počastitev 50. obletnice rudarske godbe. V nedeljo, 5. oktobra pa bo popoldne ob Velenjskem jezeru srečanje pihalnih orkestrov Slovenije. V Šmart-nem ob Paki bodo v ponedeljek, 6. oktobra ob 18. uri otvorili likovno razstavo Tineta in Mitojka Kumra. šoštanjčani, ki v tem času praznujejo tudi krajevni praznik, pa bodo imeli naslednje prireditve: v torek, I. oktobra bodo ob 18. uri otvorili v glasbeni šoli razstavo domačih likovnih amaterjev, uro kasneje pa v Napotnikovi galeriji razstavo Goca Kalajdžinskega. V sredo, 8. oktobra bo ob 9. uri komemoracija pri spomeniku talcev, za tem bodo odkrili spomenik partizanskemu pesniku in narodnemu heroju Karlu Destov-niku — Kajuhu in predali namenu obnovljeno Koroško cesto. V Šmartnem ČESTITKE PRED SPET POMANJKANJE ŽELEZNIŠKIH VAGONOV RUDNIK LIGNITA VELENJE skega lignita bi v drugi polo- janskega stanja v podjetju Zaposleni v podjetju za izdelavo pohištva Stix so za mesec avgust, in sicer s precejšnjo zamudo, prejeli izplačane le minimalne osebne dohodke, skega kombinata je namreč in to po 300 dinarjev. srečanje koroških in štajerskih partizanov Prihodnjo nedeljo, 12. oktobra bo v Šmartnem ob Paki srečanje koroških in štajerskih partizanov, in sicer ob prenosu posmrtnih ostankov prvoborcev Jožeta in Vlada Letonje v miniaturno grobnico pred centralnim spomenikom. Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika se bodo borci in delovni ljudje naše občine še posebej oddolžili spominu dveh prvoborcev iz Smartnega ob Paki, bratov Jožeta in Vlada Letonje. Prvoborec Jože Letonje je bil najprej zaposlen kot elektromonter v velenjskem rudniku, kjer pa so ga zaradi naprednega delovanja in povezanosti z delavstvom preganjali. Prisiljen si je bil poiskati službo drugje, našel pa jo je v Zabukovici. V NOV je stopil med prvimi, in sicer leta 1941. Bil je komandir Savinjske čete, vodil je prvo borbo z žandarmerijsko patruljo v Dobrovljah, pa tudi napad borcev I. Štajerskega bataljona na Šoštanj. Legendarni komandant, revolucionar in politični delavec Jože Letonja-Kmet j« padci 6. septembra 1942. kot sekretar komiteja za Savinjsko dolino pri kmetu Ramšaku na Ljubnem. Vlado Letonje je bil inštalater, zaposlen je bil v Zabukovici, tesno pa je sodeloval z bratom Jo-žetom. partizanom se je pridružil avgusta 1941. Bil je komandir II. čete I. Štajerskega bataljona, 1942. leta se je priključil Pohorskemu bataljonu in postal komandir I. čete, v začetku januarja 1943 pa je odšel na Koroško. Skupino, v kateri je bil tudi Vlado Letonje so Nemci nad železno Kapljo obkolili. Vlado je bil ranjen v boju, poškodbam je podlegel, pokopan pa je v Železni Kaplji. Posmrtne ostanke Jožeta Leto-nje-Kmeta in žaro Vlada Letonje bodo v nedeljo 12. oktobra, položili v grobnico pred spomenikom padlih borcev in talcev z območja Smartnega ob Paki. Ob tej priložnosti bo v Šmartnem tudi zbor preživelih borcev s Koroškega in Štajerske, bivših aktivistov in sodelavcev NOB. Rudarska godba, moški pevski žbor Kajuh in re-citatorji iz Velenja bodo izvedli priložnostni program, govorili pa bodo predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje Ivan Malenšek, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije tovariš Osolnik in pa predstavnik koroških partizanov Karel Pušnik-Gašper. Prireditve se bodo začele ob 10. uri. PRAZNIKOM Prebivalci velenjske občine vsako leto praznujemo svoj občinski praznik in se spominjamo herojskega podviga treh partizanskih čet prvega Štajerskega bataljona, ki so pred osemindvajsetimi leti v noči od 7. na 8. oktober napadle šoštanj in ga osvobodile. Zdaj je vsakoletni 8. oktober naš praznik in dan, ko se znova s ponosom spominjamo vseh tistih številnih borcev in bork, talcev, internirancev in aktivistov, ki so žrtvovali svoja življenja, da lahko živimo, u-stvarjamo in delamo v svobodi in miru. In ker tako tudi živimo, zato ob našem praznovanju pregledujemo bero uspehov in prebiramo plevel neuspehov in razočaranj. S tem pa iščemo nore poti in možnosti, ki bodo vzpodbudnejše od lanskoletnih in bodo vodile k napredku. Pred letošnjim občinskim praznikom lahko ponosni ugotavljamo, da so v velenjski občini naši dosežki na področju gospodarstva zadovoljivi. Naši občani so vsak po svoji moči in sposobnosti prispevali, da so na vseh področjih naše dejavnosti rezultati vidni in nas res lahko zadovoljujejo. Zadnje leto smo začeli v ▼ečji meri misliti tudi na okoliške kraje in na prebivalstvo, ki je v času narodnoosvobodilne borbe ogromno prispevalo za svobodo. To so ljudje, ki so dali poslednjo skorjico kruha s svoje gostoljubne kmečke mize, pa po tolikih letih mirnega življenja do zdaj, sorazmerno z drugimi, niso bili deležni večje pomoči naše družbene skupnosti. Res je skrajni čas. da jim sedaj olepšamo njihovo trdo življenje. Zato menim, da bi morali z akcijo, ki smo jo simbolično imenovali »Mesto — vasi«, nadaljevati tudi v prihodnje. Za Šentiljem, Skalami, Plešivcem, Graško goro in Hrastovcem, naj pridejo na vrsto še drugi okoliški kraji v velenjski občini. Dolžnost ljudi v mestnih središčih in vseh delovnih organizacij, kjer so okoliški prebivalci zaposleni in tudi ustvarjajo dohodek, pa je, da jim pomagajo pri njihovih prizadevanjih. Prezreti tudi ne smemo deleža, ki so ga prispevali sami prebivalci iz teh krajev. Tako bi bilo lahko tudi drugod in potem bi bil problem nerazvitih — kar zadeva komunalni standard - vedno manj- ši. Vsaka občinska skupnost bi morala poiskati sebi primerne oblike in načine za odpravljanje teh problemov, ki jih pa seveda v celoti moramo reševati tako, da tem področjem zagotovimo dobre pogoje za delo in razvoj in jih kasneje tudi enakopravno vključimo v skupna prizadevanja. Res je, da moramo v velenjski občini še marsikaj zgraditi in urediti, ker vsega kar bi rabili in želeli imeti še nimamo. Zategadelj je še tembolj pomembna naša zavestna enotnost in resno sodelovanje. Brez teh in povečanih naporov za gospodarski napredek, ne bomo mogli zadovoljivo izpolniti nove naloge in še 2 večjim optimizmom gledati v prihodnost. Če bomo v naši občini enotni boilo rezultati našega dela zagotovljeni, brez sodelovanja vseh dejavnikov pa napredka ne bo! Vsem občanom občine Velenje in delovnim kolektivom želim prijetno praznovanje občinskega praznika in obilo uspeha pri nadaljnjem delu. NESTL ZGANK predsednik skupščine občine Velenje OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE in uredništvo ŠALEŠKEGA RUDARJA čestita občanom ob letošnjem prazniku — 8. oktobru šoštanj slavi — šoštanj slavi - šoštanj slavi — šoštanj slavi — šoštanj Leto je spet naokoli in mesto šoštanj bo 8. oktobra spet slavilo svoj krajevni in hkrati občinski praznik. šoštanjčani se bodo tudi to leto spomnili tistih oktobrskih dni 1941, ko so se na Grmadi nad Plešivcem zbrali borci Pohorske, Savinjske in Revirske čete ter ustanovili pod vodstvom komandanta Jožeta Kmeta-Lctonje L štajerski bataljon, ki je v noči od 7. na 8. oktober 1941 napadel šoštanj — prvo mesto v Sloveniji — in ga za dve uri tudi osvobodil. To je bila prava senzacija in hkrati zmagoslavje v času, ko so Nemci zmagovali po vsej Evropi. šoštanjčani bodo hkrati počastili tudi spomin na 10 mladincev — talcev, ki so jih pripeljali okupatorjevi krvniki v mesto ter jih v besu nemoči in maščevanja zverinsko pobili. Spominjali pa se bodo tudi vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za svo- bodo, za novo socialistično Jugoslavijo. In kot je že običaj bodo šoštanjčani tudi letos ob prazniku — 8. oktobru — slavili pomembno delovno zmago lia komunalnem področju — namenu bodo svečano izročili modernizirano Koroško cesto. Program slavja ob šo-štanjskem prazniku, 8. oktobru, je naslednji: Torek, 7. oktobra: ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del amaterjev v glasbeni šoli, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del Goca Kalaj-džinskega v prostorih Na-potnikove galerije; Sreda, 8. oktobra: ob 9. uri komemoracija pri spomeniku talcev, ob 9,30 odkritje spomenika Karla Destovnika-Kajuha, ob 10,30 otvoritev obnovljene Koroške ceste. Čestitkam šoštanjčanom 1 za praznik, 8. oktober, se pridružuje tudi uredništvo »šaleškega rudarja«! IAJIIH0V SPOMENIK Besede za praznik Letošnje prireditve Tudi šoštanjčani so zgrabili za krampe in lopate V Šoštanju letos z zadovoljstvom ugotavljajo, da so glavni komunalni problemi mesta takore-koč urejeni. Letos je bilo namreč več pomembnih komunalnih del, šoštanjčani pa so tudi sami s prostovoljnim delom pripomogli, da je mesto spremenilo videz. Največji uspeh predstavlja nedvomno ureditev in modernizacija Koroške ceste ter ureditev kanalizacije ob tej cesti. Urejena Koroška cesta, do mostu proti Ravnam, je rezultat uspešnega sodelovanja predsedstva občinske skupščine Velenje in krajevne skupnosti Šoštanj. Rešenih pa je bilo letos še več drugih komunalnih problemov. / Modernizirana je bila Cesta talcev, reguliran hudournik za gradom. urejena kanalizacija ob Aškerčevi cesti, urejeni in asfaltirani pločniki v mestu ter nasploh obnovljena oz. na novo urejena kanalizacija v mestu. Ob tem naj še omenimo, da je v teku gradnja nadomestne ceste Pesje—Šoštanj, ki bo Šoštanj še bolj približala Vefenju in omogočila še večji razmah turizma. Letos je Šoštanj torej spremenil videz. Zasluge za to imajo tudi sami prebivalci, ki so se odločili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri urejanju mesta. Tako so uredili okolico gasilskega doma, urejali so zelenice in parke, prav tako pa tudi prostor, kjer bodo postavili Kajuhov spomenik. Izkazali so se predvsem člani šo-štanjskih delovnih kolektivov, š6l-3ka mladina, pa tudi drugi niso zaostajali. Šoštanj postaja z urejenimi cestami in pločniki ter z vse večjimi pankovnimi površinami, precej novih zelenic in nasadov je bilo urejenih letos, vse bolj urejeno mesto. In prav je tako! Zadet od okupatorjevih krogel jc pred 25. leti obležal skoraj na pragu rojstnega kraja, Šoštanja, revolucionar, partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik — Kajuh. Vodstva šoštanjskih družbeno političnih organizacij in krajevna skupnost so dale letos pobudo, da bi se-oddolžili temu velikemu krajanu s postavitvijo spomenika. Akcija je stekla in tako bodo 8. oktobra, ob prazniku Šoštanja,-odkrili Kajuhov spomenik. Družbeno političnim organizacijam in krajevni skupnosti je pri tem zgledno priskočila na pomoč tudi DPD »Svoboda« Šoštanj. Revolucionarju, partizanskemu pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku — Ka-juhu bodo postavili šoštanjčani spomenik v neposredni bližini rojstne hiše. Stal bo torej v bližini hotela »Kajuhov dom« in se vključeval v novo ureditev mestnega središča Šoštanja, kjer bodo zgradili tudi nov kulturni dom. Statuo Kajuha (2,20 metra visoko), delo akademskega slikarja Marjana Keršiča, bodo namestili na podstavek. Nekaj denarja za Kajuhov spomenik je prispeval občinski odbor ZZB NOV Velenje, pretežni del pa ga bodo zbrali Šoštanjčani. šoštanjčani vabijo na slo-vestnost ob odkritju spomenika Karla Destovnika — Kajuha vse člane kulturnih skupin, komandante in borce partizanskih enot, v katerih je bil Kajuh, prav tako pa tudi vse prijatelje in sodelavce. Na slovesnost, ki bo 8. oktobra ob 9,30. uri, pa bodo povabili tudi predstavnike vseh pionirskih odredov v naši republiki, ki nosijo ime revolucionarja, partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika — Kajuha. šoštanjčani se bodo tako oddolžili spominu domačina Karla Destovnika — Kajuha, čigar dela postajajo vse bolj zgovoren pesniški dokument usodnega časa druge svetovne vojne, človeškega trpljenja in slovenskega narodno osvobodilnega gibanja. Ob krajevnem prazniku Šoštanja — 8. oktobru, čestitam vsem članom Socialistične zveze in vsem občanom. Hkrati se jim zahvaljujem za sodelovanje pri reševanju in izvrševanju pomembnih političnih in družbenih nalog. Posebej se zahvaljujem vsem za razumevanje, ki so ga pokazali s sodelovanjem v akciji za ureditev zunanjega izgleda Šoštanja. Želim, da bi tudi v prihodnje šoštanjčani razumeli napore krajevne organizacije Socialistične zveze pri uresničevanju vseh tistih nalog, ki bodo koristile prebivalcem Šoštanja in tudi širši družbeni skupnosti. Martin Primožič — Branko predsednik KO SZDL šoštanj Gradnja nove termoelekrarne šoštanj III Sredi oktobra začetek montaže kotlovnice Na gradbišču nove šoštanj-ske termoelektrarne je čedalje bolj živahno. Izvajalec gradbenih del, ljubljansko industrijsko gradbeno podjetje Gradiš — enota Celje, hiti z gradbenimi deli, da bi bila čimprej opravljena. Do sedaj so potekala gradbena dela skladno z roki, določenimi s pogodbo. Zaradi tega bo mogoče začeti 15. oktobra že z montažo "kotlovnice. Ogrodje kotla, dobavila ga bo mariborska Metalna, mora biti zmontirano do marca 1970, ko bodo začeli z montažo aktivnega dela kotla. Izvajalec montažnih del je Hidromon-taža iz Maribora, ki bo za montažo ogrodja kotla od višine 30 do 89 metrov uporabljala specialni žerjav, uvožen iz Zahodne Nemčije. Montaža tega dela ogrodja kotla bo opravljena, kot računajo, v sedmih tednih. Termoelektrarni šoštanj je uspelo podpisati vse pogodbe za dobavo opreme, tako da ni bojazni, da ne bi nova termoelektrarna šoštanj III šla v obratovanje decembra 1971. V termoelektrarni celo računajo, da bo v primeru, če bodo gradbena in montažna dela ter dobava opreme potekala v redu, dograjena nova termoelektrarna celo pred rokom. Ljubljanski Gradiš je začel te dni z deli pri postavljanju pilotov za hladilnik, urejene so dovozne ceste na plato in pa sam plato za 220 kilovoltni odvod. Nova lužilnica v tovarni usnja Šoštanj TA ŠOSTANJSKI KOLEKTIV BO ZE LETA 1971 DOSEGEL NAJMANJ 80 MILIJONOV DIN REALIZACIJE V tovarni usnja šoštanj so že začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove lužilnice. Gradbena dela bo izvajala Nova izdelka industrije plastike Polypex Šoštanj: Ril 1F iJ jLi šoštanjska industrija plastike Po'vpex je začela v sodelovanju s tvrdko »Bauche-mie Krieglach« proizvajati dva nova izdelka, in sicer »Rubeton« in Decolith«. »Rubeton« je tekočina za vezanje betona za fine in izravnalne sloje na novih in starih betonskih površinah ter za popravila betona vseh vrst. Posebej jc »Rubeton« uporaben pri gradnji betonskih cest, vzletišč na letališčih, industrijskih terenov, kotalka-lišč, umetnih drsališč, beton- skih prefabrikatov, robnikov, navoznih robov, peronskih pragov, mostnih stebrov, betonskih lokov, betonskih podpornikov in stopnic. »Decolith« pa je tekočina, ki se dodaja malti za dosego vodotesnosti pri novogradnjah in pri starih objektih. Tekočina »Decolith« je uporabna zlasti še pri gradnji zbiralnikov vode, kopalnih bazenov, dolinskih pregrad, tunelov, naprav za čiščenje, silosov za krmo in kletnih naprav. ŠOŠTANJ PRED PRAZNIKOM KAJ JE NOVEGA V KMETIJSKI ZADRUGI ŠOŠTANJ celjska enota Gradiš iz Ljubljane, opremo pa bo dobavil Kostroj iz Slovenskih Konjič, Vrednost celotne investicije bo okrog 7 milijonov din, ugodno pa je, da bosta oba izvajalca investicije šoštanjsko tovarno usnja zaenkrat kreditirala. Pa tudi sicer je financiranje izgradnje nove lužilnice urejeno. Nova lužilnica naj bi bila dograjena, kot računajo, do marca 1970. leta, omogočila pa bo za skoraj tretjino večji na-mok in za prav toliko povečanje proizvodnje. Pomembno je tudi, tla bo z izgradnjo nove lužilnice tudi boljše in smotrnejše izkoriščanje surovin, Najsodobnejša oprema in tehnološki postopek bosta omogočila res racionalno izkoriščanje surovin. Izgradnja nove lužilnice bo pogojila povečanje predelavi za kromovo proizvodnjo tako, da bo tovarna usnja Šoštanj dosegla že v prihodnjem leti okrog 70 do 75 milijonov din realizacije. Že leto pozneje, 1« je 1971, bo šoštanjska tovarni usnja dosegla najmanj 80 milijonov din realizacije letne, pri tem pa bodo ustvarili okrog 2,500.000 din amortiza-. cije, za sklade pa namenili okrog 3 milijone din. GOSTINSKO PODJETJE KA JUKOV DOM IZ SOŠTANJJ BO lO-LETNICO OBSTOJA PROSLAVILO Z _adaptacijo ZE SEPTEMBRA LETNI PLAN Intenzivni plantažni nasadi hotela ' LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ JE v PRVIH OSMIH MESECIH DOSEGEL ŽE BLIZlJ 11 MILIJONOV DIN REALIZACIJE INTENZIVNE PRIPRAVE ZA POSTAVITEV NOVEGA OBRATA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA V VELENJSKI INDUSTRIJSKI CONI Pri sestavljanju proizvodnega in finančnega načrta za leto 1969 v lesno industrijskem kombinatu Šoštanj, kot vse kaže, niso računali, da bo potekalo poslovanje tako zadovoljivo, kot je mogoče ugotavljati zdaj. Plan predvideva, da bo LIK Šoštanj dosegel v tem letu 11,440.000 din realizacije, v prvih osmih mesecih pa jo je že 10,990.000 din, se pravi, da so septembra že dosegli letni plan. Tako povsem upravičeno pričakujejo, da bodo do konca leta dosegli najmanj 14 milijonov din realizacije. Pomembno je tudi, da so v šo-štanjskem lesno industrijskem kombinatu do konca avgusta zaposlili na novo 40 delavcev, tako da imajo zdaj že nad 220 zaposlenih. Letos so zaposlili na novo več strokovnjakov, pričakujejo pa še ekonomista. Zlasti je razveseljivo, da poslujejo vse enote rentabilno. Sistem delitve je izoblikovan tako, d,i morajo delovne enota pokriti najprej stroške, določene s planom, ostanek pa razdelijo v obliki osebnih dohodkov. Ta sistem nagrajevanja po delu je pogojil občutno povečanje storilnosti, zaposleni pa čedalje bolj razmišljajo o stroških. Vsak mesce delavski sveti enot ugotavljajo, kolikšno realizacijo so dosegli, kakšni so stroški in koliko denarja bo za delitev oz. kolikšna bo vrednost točke. Ni redek primer, tla delavski sveti enot ne razdelijo vsak mesec vsega denarja, pač pa ga nekaj namenijo v rezervni sklad, seveda za »vsak slučaj«. In ko že pišemo o delitvi dohodka naj omenimo, da so znašali v prvem polletju poprečni osebni dohodki zaposlenih 1.040 din. V lesno industrijskem kombinatu Šoštanj so zdaj v polnem teku priprave za izdelavo programa za gradnjo novega obrata (tovarne) za proizvodnjo pohištva v Industrijski coni v Velenju. Računajo, da bodo z gradnjo začeli še letos, maja 1970 pa naj bi v novi tovarni že stekla proizvodnja. Nov obrat :. vs.tvar.jal najmanj 40 milijonov t realizacije, bo pa proizvajal ikokvalitetne izdelke, saj bosta lehnologija kot oprema najsodobnejši. Precejšen del proizvodnje novega obrata bo namenjen tovarni gospodinjske opreme Gorenje za dopolnitev ponudbe celovitejšega programa strojev in opreme za gospodinjstva. Dodamo naj še, da je financiranje gradnje nove tovarne urejeno; del potrebnega denarja bodo zraven Gorenja prispevale še nekatere druge delovne organizacije iz; Šaleške doline. V navadi je, da jeseni ocenjujemo letino. Med Obiskom v kmetijski zadrugi šoštanj smo se zato predvsem zanimali, kako je z lastno proizvodnjo v okviru te kmetijske Zabeleženo: Poslovalnica šoštanjske »Zarje« tudi v Velenju? Trgovsko podjetje »Zarja« iz Šoštanja ima v mestu štiri poslovalnice, in sicer' samopostrežno trgovino, manufakturno in konfekcijsko trgovino ter prodajalno pohištva. V zadnjem času so uredili snr.iop ost-ežur, trgovino, zdaj pa S" pripravljajo na ureditev po-f.Ioviiinice »ManufaKtura« na Glavnem trgi,, v načrtu je, da bi jo preuredili prihodnje leto. Zaradi nerodnega dostopa do konfekcijske trgovine pa bi radi preselili v primernejše prostore to trgovino. Šoštanjska »Zarja« skrbi še posebej, da je poslovalnica »Manu-faktura« dobro založena. V Šoštanj prihajajo na nakupovanje tudi številni Velenjčani. Zato ni čudno, če v »Zarji« razmišljajo o možnostih, da bi odprli poslovalnico »Manufaktura« tudi v Velenju. To so za zdaj seveda le še načrti, uresničitev pa je odvisna še od številnih drugih dejavnikov. Sicer pa bo letos 24 zaposlenih v trgovskem podjetju »Zarja« Šoštanj ustvarilo 7,500.000 din prometa. V primerjavi s prejšnjim lcJ,om dosegajo letos v »Zarji« za 8 odstotkov večji promet. Prometu primerno so se povečali tudi osebni dohodki, saj so povsem odvisni od njihovega dela; lani so znašali osebni dohodki v poprečju 1.220 din na mesec, letos v prvem polletju pa 1.310 din. Soštanjski trgovci ob tem ne pozabijo tudi na sklade, saj namenijo, preden delijo osebne dohodke, kar 35 odstotkov ustvarjenega dohodka za sklade. organizacije, kakšen je bil letošnji pridelek in kaj vse so pridelali. Kmetijska zadruga šoštanj je imela to leto posajen krompir na 4 ha površin, pšenico na 13 ha, hmelj na 22 ha v lastnih nasadih ter na 80 ha nasadov, urejeraih na zemljiščih kooperantov, v lastnih hlevih pitajo 220 glav živine (pri kooperantih pa še nadaljnjih 70 glav), last KZ, vseh sadovnjakov pa so imeli skupaj 40 ha, od tega 7 ha intenzivnih plantažnih nasadov, IS ha polintenzivnih nasadov ter 15 ha ekstenzivnih sadovnjakov jablan. S pridelkom so v soštanjski kmetijski zadrugi zadovoijni. Pšenice so pridelali nekaj več kot lani, in sicer v poprečju 45 metrskih stotov na ha (lani 44), sicer pa se je pridelek gibal med 40 in 50 metrskimi stoti na ha. Krompirja so pridelali v poprečju nad 200 mq/ ha, prvi izkop pa je dal kar okrog 250 mq/ha. Prihodnje leto, točneje 4 julija, bo poteklo 10 let tx ustanovitve gostinskega pod jetja Kajuhov dom v šošta nju. Podjetje, ki združuje obratov, v hotelu Kajuhoi dom pa je na voljo tudi 25 le žišč za goste, bo 10-letnico ob stoja proslavilo z ureditvijo oziroma adaptacijo hotela Idejni načrti za to so že v ii delavi, računajo pa, da bodo v hotdki uredili recepcijo, po seben dostop za goste ter kil pili novo opremo, skratka do seči želijo večjo funkcional nost prostorov. Ob tem račii najo na urejanje tudi drugil obratov, ki jih bodo uredil vsakega v posebnem stilu ~ dogledhem času pa bo treba urediti nadomestni obrat za kmečki dvor, ki ga bo treba zaradi urejanja nove cesti porušiti. 47-članski kolektiv, med te mi je tudi 8 vajencev, bo tos ustvaril nad 2,800.000 prometa; v primerjavi z tom dni poprej se bo prome! povečal za nad petino. din I le- RUDARSKA GODBA SLAVI PETDESETLETNICO Slavnostni koncert v domu kulture in srečanje slovenskih pihalnih orkestrov ob Velenjskem jezeru Letos mineva pol stoletja, ko so pri velenjskem rudniku ustanovili godbo na pihala. Zato so se sedanji godbeniki in upravni odbor rudarske godbe odločili, da bodo ta pomembni jubilej svečano proslavili. Prvi kapelnik rudarske godbe je bil FRAN KORUN-KOZELJSKI (na levi sliki), za njim pa je več let vodil godbo MIHA LETONJE (v sre dini) in jo predal pod dirigentsko palico FRANCU TAUSlCU (desni) Rudarska godba iz Velenja, ki letos telavi 50. obletnico obstoja, bo imela v soboto, 4. oktobra ob 20. uri v domu kulture slavnostni koncert pod vodstvom dirigenta Ivana Marina. Naslednjega dne pa se bodo popoldne zbrale ob Velenjskem jezeru na srečanju pihalnih orkestrov Slovenije rudarske in delavske godbe iz Šoštanja, Idrije, Hrastnika, Trbovelj, Raven na Koroškem in obe domači godbi iz Velenja, to sta mladinska godba rudarskega šolskega centra in rudarska godba. Začetki dela velenjske rudarske godbe segajo v leto 1919. Takrat je peščica rudarjev in naprednjakov, ki so v svojih srcih čutili več kot samo vsakdanjo borbo za življenje, ustanovila pripravljalni odbor z namenom, da ustanovijo ru- V začetku leta 1922 je postal kapelnik rudarske godbe Miha Letonje. Pod njegovim vodstvom je bila rudarska godba pomemben kulturni dejavnik v takratnem glasbenem in naprednem življenju majhnega rudarskega trga. Godbo iz Velenja pa so poznali tudi v Savinjski in Mislinjski dolini. Za rudarsko godbo iz Velenja je značilno, da je bila vseskozi aktivna. V njej so povečini sodelovali stalni godbeniki. Med njimi je bil tudi prvo-borec Jože Letonje — Kmet, doma iz Velikega vrha, ki se je v premogovniku Velenje izučil za elektromonterja in se žc tu povezal s komunistično partijo. Jože Letonja — Kmet jc 8. oktobra 1941 zmagovito vodil partizanski napad na Šoštanj. graditi svoje domove, kulturni dom, park, vodovod, regulirati reko Pako in urejevati vsvojo okolico. S svojo dobro voljo, ki so jo prenašali tudi na ostale, so bili pričujoči akter nastajanja novega Velenja. Za kapelnikoni Mihom Leto-njem je devet let vodil rudarsko godbo Franc Taušič. Ta je bil organizator in glasbeni vodja, zato njegovo delo v tem času ni bi o lahko. Za krajši čas so bili ka;jelniki še Matija Kereži. Frs nc Grebenšek in Ri-hard Beuermann. Rudarska godba iz Velenja je imela v povojnih letih več pomembnejših nastopov Nepozabni so nastopi na partizanskih srečanjih v Dolenjskih Dirigent Ivan Marin ... Godbeniki rudarske godbe leta 1921 darsko godbo na pihala. Zbirali so denar za instrumente in iskali ljudi, ki so se hoteli glasbeno udejstvovati. PRVI NASTOPI Kmalu zatem, bilo je 1. septembra 1920. leta, je rojak glasbeni ustvarjalec Fran Ko-run — Koželjski, začel vaditi 125 ljudi, ki so hoteli igrati pri rudarski godbi. Bili so to ljudje različnih poklicev, največ pa je bilo med njimi rudarjev. Pod vodstvom prvega kapel-nika Frana Koruna — Koželj-skega je rudarska godba iz Velenja prvič nastopila 1. maja 1921 ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika. RUDARSKA GODBA, JE BODRILA RUDARJE PRI DELU Pos osvoboditvi je rudarska godba iz Velenja znova začela svoje kulturno poslanstvo. V velikem razmahu rudnika lignita Velenje je rudarska godba s svojim igranjem bodrila člane rudarskega kolektiva, da so lažje premagovali velike delovne naloge. Godba je bila navzoča, ko so velenjski rudarji zakoličevali novi jašek in tudi kasneje, ko so po tem jašku že izvozili prve tone na-kopanega lignita. Rudarska godba pa je bila navzoča tudi takrat, ko so rudarji začeli Toplicah, Okroglici, Ostrožnem in na kulturnih prireditvah, kot so bili zlet Svobod v Trbovljah, revija rudarskih godb v Hrastniku in Velenju. V zadnjih desetih letih pa je rudarska godba imela nastope ob sledečih prireditvah in praznikih: republiška revija pihalnih godb v Postojni, obisk* maršala Tita v Velenju, 90-ob-letnica Tabora v Žalcu, proslava 40-obletnice KPJ in SKOJ na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, republiška revija pihalnih godb v Ravnah na Koroškem, zlet Svobod v Celju, otvoritev novega Velenja, revija mladinskih pevskih zborov v Celju, republiška revija pihalnih orkestrov v Novi Gorici, sodelovanje na zvezni reviji pihalnih orkestrov v Nišu, obisk kozmonavta Titova v Velenju, otvoritev TGO Gorenje, republiška revija rudarskih in metalurških godb Slovenije v Idriji, izseljeniški piknik v Velenju, 8. kongres ZMS v Velenju, osrednja proslava »Štajerska in Koroška v revoluciji« v Velenju, srečanje slovenskih in hrvaških pionirjev v Velenju in še na nekaterih drugih. ŠTEVILNI NASTOPI IN KONCERTI V povojnem obdobju je imela godba preko 1000 raznih pa več kot 400 celovečernih koncertov in več sto raznih drugih nastopov. Zadnja leta rudarske godbe Velenje so neločljivo povezana s kapelnikom Ivanom Ma-rinom, ki je po dvanajstih letih šele. letošnjo pomlad zavoljo bolezni predal dirigentsko palico svojemu sinu. Kapelnik Ivan Marin je načrtno pripravljal mladino in ustanovil pionirsko rudarsko godbo v kateri je sodelovalo nekaj nad 70 učencev iz osnovnih šol. Pionirska godba je v dveh letih prerasla v mladinsko rudarsko. godbo. Tak mladinski značaj ima godba še danes, saj je poprečna starost godbenikov 24 let. - Kapelnik Ivan Marin je tudi sam skladal koračnice s petjem, ki obravnavajo delo rudarjev (»Rudarska koračnica«), izgradnja novega Velenja (»Graditeljem Velenja«), življenje in delo godbenikov (»Godbeniki pojo«); skladal pa je tudi nagrobnice in različne priredbe nekaterih pesmi, ki jih igrajo tudi druge godbe. Rudarska godba iz Velenja in vsi tisti, ki so kdajkoli pri njej sodelovali, bodo letos s ponosom praznovali 50. obletnico. Bodite še vnaprej objektivni .. in njegov sin Ivan, ki je sedan ji kapelnik rudarske godbe stoto številko ŠALEŠKEGA REDARJA (Nadaljevanje s 1. strani) je brez dvoma dokaz, da imamo v velenjski občini pri Socialistični zvezi informativno enoto, ki je sposobna se spoprijeti z organizacijskimi tehničnimi in drugimi nalogami, ki so potrebne za redno izdajanje nekega časnika. Šaleški rudar je redno izhajal kot štirinajstdnevnik, od številke do številke pa je tudi oblikovno domiselnejše oblikovan in ure-jevan. Čeprav sodim, ste v tem pogledu ujeli ravnotežje in kot začetniki že postali samostojni. Podobno je tudi z vsebinsko platjo. Najboljše ogledalo, ki seva iz vseh stotih številk Šaleškega rudarja, pa je objektivno napisana časnikarska beseda. Le z nepristranskim poročanjem si je časnik v razmeroma kratkem času ustvaril rned bralci zaupanje in ugled. Zelja ustanoviteljev in izdajateljev pa je tudi bila, da bi bili naši občani kar najbolje in objektivno obveščeni o pomembnih dogodkih v velenjski občini. To nalogo smo zaupali vašemu uredništvu.« — Pa vendar nekatere slabosti oziroma pomanjkljivosti le obstajajo. Kaj svetujete našemu uredništvu, da bi jih odpravili? »Ne bi dejal, da so pomanjkljivosti, niti slabosti. Gre za to, da bi v našem lokalnem obveščevalcu sodelovalo tudi več občanov — bralcev Šaleškega rudarja. Naš občinski časnik bi moral v večji meri postati oblika preko katerega bi obča- ni izmenjavali svoja mnenja in predloge ter s tem aktivno sodelovali pri krojenju družbenega, političnega in gospodarskega življenja v velenjski občini. To pa ni v toliki, meri naloga le vašega uredništva kot je naloga mnogih drugih dejavnikov v občini, ki se vse premalo zavedajo poslanstva glasila, ki ga bere vsak tretji občan v občini Velenje.« — Prosimo še besedo ali dve o majhnem in skorajda nepomembnem jubileju, ki ga naše uredništvo slavi z izdajo stote številke. »Vsak jubilej je y nekem pomenu prelomnica. Pa naj velja tudi za našg glasilo šaleški rudar. Seznanili ste me s finančnimi težavami, ker nekatere delovne organizacije, ki imajo pogodbeno najete strani, ne plačujejo svojega mesečnega prispevka. Imamo pa še nekatere delovne oranizaci-je. ki nimajo notranjega informiranja. niti se ne poslužujejo razvite oblike lokalnega obveščanja. Tiste delovne organizacije, ki ne izpolnjujejo svojih denarnih obveznosti do Šaleške.a rudarja, naj vedo, da časnika ne moremo tiskati zastonj. Zato vsi skupaj sklenimo, da od 101. številke dalje ne bomo več delali po starem in zavoljo neporavnanih finančnih obveznosti otežkočali normalno izdajanje Šaleškega rudarja. Uredništvu Šaleškega rudarja pa želim ob izidu stote številke časnika dober posluh in še vnaprej objektivno poročanje.« V SLOMGBAŠKI BOIAIŠMCI B0U0 OBNOVILI I #1 rt i»* ! N s : * - .■ > ODDELEK RAČUNAJO TUDI NA POMOČ VELENJA Pred dnevi je skupščina občine Slovenj Gradec potrdila investicijski program za obnovo internega oddelka in laboratorija tamkajšnje splošne bolnišnice. Interni oddelek je deloval v zgradbi male bolnice, stari okrog 70 let, prostori so nefunkcionalni, dotrajana je oprema, manjka dnevnih prostorov, garderob, kopalnic in stranišč. Takojšnja obnova je nujna, saj bi bilo' sicer ogroženo normalno strokovno delo in zdravljenje na tem oddelku. Potrjeni investicijski program določa, da se bo obstoječi zgradbi dozidal prizidek in sicer na zahodnem krilu. Zmogljivosti posteljnega fonda bi tudi po končani investiciji ostale nespremenjene, to je, da bi interni oddelek imel na voljo 116 postelj, večinoma v eno in dvoposteljnih sobah. Izboljšal pa bi se tudi sicer standard bolnikov. V kolikor bodo v dogled-nem času urejene vse zadeve okrog financiranja, bodo začeli z deli pri obnovi internega oddelka še letos. Celotna investicija bo veljala nekaj nad 5 milijonov dinarjev. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je doslej zbrala 2.300,000 dinarjev in jih oro-čila banki, le-ta pa bo odobrila posojilo v višini 2,5 milijona dinarjev. Računajo pa še na prispevek delovnih kolektivov v višini 310 tisoč dinarjev. V letih 1972—1982 bo treba odplačati nekaj manj kot 400 tisoč dinarjev anuitet letno. 30 odstotkov anuitet, to je nekaj nad 110 tisoč dinarjev, bi plačala splošna bolnišnica Slovenj ^Gradec preostalih 70 odstotkov potrebnih sredstev za odplačilo anuitet, to je nekaj manj kot 258 tisoč dinarjev, pa naj bi zbrale občine Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi, upoštevaje pri določitvi višine prispevka delež koriščenja uslug internega oddelka. V splošni bolnišnici Slovenj Gradec računajo, da bo velenjska občinska skupščina pokazala razumevanje do obnove internega oddelka bolnišnice in tudi zagotovila del potrebnih sredstev za odplačilo anuitet. Rudarska godba v sprevodu po ulicah Velenja Člani rudarske godbe iz Velenja v jubilejnem letu Promenadni koncert v glasbenem paviljonu v velenjskem parku Njihova pomoč je dragocena PREBIVALCEM IZ SKAL, PLEŠIVCA, GRAŠKE GORE IN HRASTOVCA SO PRISKOČILE NA POMOČ ENOTE JLA IZ CELJA TONE BOLE OBISKAL Mladina na prostovoljnem delu na cesti proti Hrastovcu. Do zdaj se je akcije udeležilo že 3.500 Velenjčanov in okoličanov Spet sem izbral za objavo dve »zgodbici«, ki sem ju slišal zadnje tedne. PRVA ZGODBICA: Zaradi gradnje stanovanjskih blokov so v našem mestu zaprli eno od cest. Res da so na »ograjo« namestili veliko modro puščico, ki naj bi preusmerila promet, vendar so potem pozabili označiti obvoz. Velenjčanom pravzaprav niti ni težko prevoziti obvoz, teže pa je tistim lastnikom motornih vozil, ki Velenja ne poznajo. Najbolj prav bi bilo, da bi pred zaporo ceste ozna-L čili obvoz. Seveda na ra-mtčun tistega, ki ima zaradi Hzaprte ceste korist. DRUGA ZGODBICA: Velenjčani lahko zadnje dni z zanimanjem opazujejo pri delu stroj, ki koplje jaške za polaganje cevi za kanalizacijo. Zato tudi ni čudno, če je izkopanih precej jarkov. Izkopanih že, vendar pa ostalo delo napreduje precej počasneje ■ kot izkop. Občani zavoljo I tega precej negodujejo. Iz- kopani jarki za kanalizacijo na prehodih za pešce niso zavarovani (posebej nevarno je to ponoči), na nekaterih odsekih pa je onemogočen tudi promet z motornimi vozili. Nihče ne dvomi v nujnost urejanja kanalizacije, vendar pa bi kazalo delo organizirati tako, da bi bilo tudi čimprej opravljeno do konca, ne pa, da je odprto »veliko gradbišče«, vprašanje pa je, kdaj bodo zasuti jarki in odstranjena nevarnost za pešce. Seveda pa ne bi bilo napak, če bi se izvajalci del, preden začno z deli, na »kraju samem« prepričali, kako glede prometa, če že morajo prekopati cesto. Sicer pa ne bi bilo napak, če bi večkrat na »kraju samem«' videli tudi ustrezne inšpekcijske organe. Upam, da bodo zgodbice v prihodnji številki »bolj vesele« in z drugega »delovnega področja«! Upanje pa je že precej, ali ne? N. K. V začetku tega meseca smo začeli s prostovoljnim delom pri modernizaciji ceste od Velenja do Skal. Dejansko smo samo nadaljevali z letos začeto prostovoljno delovno akcijo, ki jo imenujemo »Mesto — vasi«. Najprej smo začeli z deli na odseku ceste od Velenja do Skal. Tu so številni Velenjčani in okoličani opravili vsa zemeljska dela. Enote JLA pa so z mehanizacijo prebile novi del cestišča na Šmonovem klancu in sicer v dolžini 1 kilometra ter razširile del sedanje ceste proti Plešivcu. Njihova pomoč je zlasti dragocena v tem, ker so v kamnolomu odstrelili blizu 7 tisoč kubikov kamenja. Prejšnji teden pa so prostovoljci delali tudi na odseku ceste od jezera proti Hrastovcu. Kot onega proti Skalam, bodo tudi ta del ceste asfaltirali. Do 30. septembra je na obeh deloviščih delalo 3.500 prostovoljcev in opravilo blizu 10.500 delovnih ur. V tej prostovoljni delovni akciji so se najbolj izkazali delovni kolektivi rudarskega šolskega centra, rudnika lignita in TGO Gorenje. Največ prostovoljcev je bilo iz Velenja, prizadevni pa so bili tudi domačini iz Skal in Hrastovca. Pri delu so jim pomagali tudi Sentiljčani. V glavnem so vsa zemeljska dela opravljena. Na cesti proti Hrastovcu bodo morali še utrditi cestišče, potem pa bodo delavci cestnega podjetja Celje na odseku ceste od Velenja do Skal in od jezera do Hrastovca položili tudi asfalt. Modernizirana dela ceste v oba okoliška kraja bo ponovna delovna zmaga številnih Velenjčanov in okoličanov, prebivalcem teh krajev pa najboljša čestitka ob letošnjem občinskem prazniku. Vojaki so obiskali tudi TGO Gorenje. Tu so jih sprejeli predstavniki mladine, sekretar podjetja LOJZE NAPOTNIK pa jim je razkazal tovarna Inženerske enote JLA iz Celja so v preteklih dneh prebivalcem iz Skal, Plešivca in Hrastovca pomagale pri modernizaciji cesle. V Škalskem kamnolomu so razstrelili blizu 7.000 kubikov kamenja DELOVNE KOLEKTIVE Predsednik gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije obiskal tovarno usnja Šoštanj, LIK Šoštanj in tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje Delo v kamnolomu je bilo naporno, pa vendar so ga vojaki veseljem opravljali Skupina fantov, vojakov JLA, ki so pomagali v Skalah se je pred odhodom slikala za spomin Major BLAGOJE DEDOVIC je vodil pripadnike JLA, ki so pomagali pri delih v kamnolomu in na cesti Pred dnevi je obiskal Velenje predsednik Gospodarskega zbora slovenske skupščine, Tone Bole, sicer velenjsko — mozirski poslanec tega zbora. Skupaj s predsednikom občinske skupščine, Nestlom Žgankom, je obiskal tovarno usnja Šoštanj, lesno industrijski kombinat Šoštanj in velenjsko tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Med obiskom v šoštanjski tovarni usnja se je predvsem zanimal za položaj v katerem je ta usnjarna zdaj in za možnosti za nadaljnji razvoj. Izrazil je priznanje kolektivu, predvsem pa novemu vodstvu tovarne, saj so uspeli v kratkem času premagati precejšnje težave, v katerih je bila tovarna, in začeli poslovati izredno zadovoljivo. V lesno industrijskem kombinatu Šoštanj se je Tone Bole zanimal za procese združevanja lesno predelovalne industrije v šaleški dolini in za predvidene novogradnje oz. sploh nadaljnji razvoj te industrije v velenjski občini. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju pa si je predsednik Gospodarskega zbora Skupščine Slovenije, Tone Bole, ogledal pro izvodnjo pralnih strojev in hladilnikov. Predstavniki TGO Gorenje Velenje so gosta seznanili s predvidevanji za nadaljnji razvoj tega največjega jugoslovanskega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstvo. Med nedavnim obiskom v šoštanjskih in velenjskih delovnih organizacijah je Tone Bole razpravljal med drugim tudi o nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih sedanjega razdobja, predvsem še o problemih v zvezi z nelikvidnostjo našega gospodarstva in prizadevanji, da bi žarišča nelikvidnosti čimprej in kar najbolj dosledno odpravili. Nosilca prostovoljnega dela JOŽE VEBER in IVO GORO-GRANC na delovišču v Skalah RESNIČNO, A CUDN0! ■MMMH L 0! I Skalčani pa so jim pred slovesom pripravili sprejem in jih pogostili. Fantje so bili tega zelo veseli Sekretar občinske konference SZDL Velenje JOŽE VEBER je izročil majorju DEDOVlCU majhno darilo za njegovo požrtvovalno delo pri delih v kamnolomu Predsednik štaba za prostovoljne delovne akcije IVAN JAMNI-KAR med vojaki i. oktober 1969 SARESEI RUDAH Stran S Nova stanovanja za PRED DELOVNIMI DOGOVORI VELENJSKIH KOMUNISTOV velenjske rudarje Velenjčani lahko letos opazijo, da je gradnja stanovanj v družbenem sektorju znova oživela. SGP Vegrad gradi ob Efenkovi cesti 3 stanovanjske bloke, ob novi cesti v starem Velenju pa štiri stanovanjske stolpiče. Med tistimi, ki se bodo letos in prihodnje leto vselili v nova stanovanja v družbenem sektorju bo tudi sto velenjskih rudarjev. Stanovanjska enota rudnika lignita Velenje namreč že od leta 1968 naprej oroča pri KB Celje vsa razpoložljiva sredstva za novogradnjo (to je letno okrog 1,600,000 dinarjev), z namenom, da si zagotovi pri banki 6,400.000 dinarjev posojila. Sredstvom stanovanjske enote pa je velenjski rudnik lignita dodal še 1,400.000 dinarjev. Tako je za gradnjo stanovanj za velenjske rudarje v družbenem sektorju na voljo skupaj 12,135.000 dinarjev. Denar bodo porabili za gradnjo treh stanovanjskih stolpičev na začetku Efenkove ceste, ki bodo namenjena za reševalce. Stanovanja bodo vseljiva decembra letos, bodo trisobna s površino 77 kvadratnih metrov. Gradnja stolpičev, z zunanjo ureditvijo, bo veljala okrog 3,5 milijona dinarjev. SGP Vegrad pa gradi za velenjske rudarje tudi 2 stolpnici ob novi cesti v starem Velenju in sicer bo v eni 40 dvo in pol oziroma trosobnih stanovanj, v eni 30 štirisobnih stanovanj. Gradnja teh dveh stolpnic mora biti končana prihodnjo jesen, veljala pa bo brez zunanje ureditve okrog 7 milijonov dinarjev. V pritličju obeh stolpnic bodo lokali. Stanovanjska enota rudnika lignita Velenje si prizadeva, da bi na prostoru med Partizansko in Prešernovo cesto v sodelovanju z dru-Simi investitorji (predvsem s TGO Gorenje), postavili garažno hišo s 110 boksi. Načrti za to so že naročeni. V pripravah na bližnje kon- Predlog možnih kandidatov ference organizacij Zveze ko- za nove člane komiteja OK munistov bodo skušali dati v ZK so dali v razpravo orga-Velenju poseben poudarek nizacijam ZK. kadrovskim pripravam. Pri- zadevali si bodo namreč zagotoviti takšno kadrovsko sestavo vodstev ZK v občini, da bodo sposobna idejno usmerjati delo, zavzemati stališča in sklepati o najpomembnejših vprašanjih v komuni. Občin- DELOVNI ZNAČAJ KONFERENC ORGANIZACIJ ZK Bližnjim konferencam orga- povezovanja ter tehnološke Zdaj menijo, da bi se morali delitve dela na osnovi dogo- v prihodnje bolj temeljito in varjanja, sporazumevanja in poglobljeno lotiti obravnava- dolgoročnega načrtovanja nja nalog v tej zvezi. Prevla- proizvodnje, dalje o nekaterih duje mnenje, da bi kazalo aktualnih problemih sedanje- pripraviti dodatne analize, ga razdobja (predvsem o ne- predvsem tudi v smeri, ali in likvidnosti), o nagrajevanju če, na kak način, tudi velenj- po delu in o kadrovski politi- ske delovne organizacije pri-ki. Decembra bodo vseljiva stanovanja v treh stolpičih, ki jih na začetku Efenkove ccste gradi Vegrad vprašan in v koiiiuiu. uuuiii- • .. j„+; „ \ra ska konferenca ZKS Velenje ",zac,J ZK zcl °, datl ijž pa mora v prihodnje v večji ggj že°hio da i7na kS meri odražati strukturo ob- lako želijo, da Di na Konre činske organizacije ZKS Ve- rencah cm po o- lenje, se pravi, da mora biti zaJ .P° VL Ht ^ izvol enih v občinsko konfe- genije m. renco več neposrednih proiz- Jugoslavije ter po brionskih vajalcev, mladih in žena, pri seJfh Izvršnega biroja Pred- predlaganju kandidatov pa bo ^^ekSarfatl CK ZK Slo treba upoštevati tudi sposob- g ™1 nosti in moralno politične 07Knnreorea kvalitete posameznika razu- ^TregS mevanje vloge ZK v danas- hen(y^ično aktivnost konjih razmerah, pripravljenost skuša]i bodo tu. za prevzemanje odgovornih to^ti kako je /izva. nalog ter ne nazadnje tudi - sprejetih sklepov ter odgovornost m ugled. Oceniti idejno politično raven Tudi v prihodnje bo štela članov ZK. Občinska konferenca ZKS Ve- _ , , ... lenje 71 članov. Oktobra bodo Na konferencah organizacij zamenjali polovico doseda- Zveze komunistov bodo na- njih članov konference; kan- menili posebno pozornost ne- didate za nove člane pa bodo katerim gospo^rskim vpra- pvirlentirale kadrovske komi- sanjem. Tako bodo spiegovo- evidentirale KadrovsKe Komi rm q samoupravijanju ;n so- sije organizacij ZK oz. se- dobni organizaciji dela, o in- kretariati, izvolili pa jih bodo tegracijskih procesih, ki naj potem na konferencah OZK. manifestirajo spoznanje de- Velenjski komunisti bodo na lovnih organizacij o ekonom- vsakih 19 članov volili po 1 skcm pomenu medsebojnega člana občinske konference ZK. Organizacija Rudnika ______________ lignita Velenje bo tako volila 21 članov, OZK Velenje 18, OZK RŠC 11, OZK šoštanj 7, OZK TGO Gorenje 5, OZK Termoelektrarne šoštanj 3, OZK Vegrad in Šmartno ob Paki po 2 in OZK Pesje ter Topolšica 1. speva j o svoj delež k temu, da je gospodarstvo v težavah, predvsem glede nelikvidnosti, in v primeru, če tudi Velenjčani po svoje vplivajo na nelikvidnost gospodarstva, predvideti ukrepe, da se žarišča nelikvidnosti odpravijo. Pomembna je odločitev, da bodo osnutek programa razvoja šaleške doline posredovali vsem članom ZK. Program mora predvideti stanje in možnosti razvoja prav vseh panog gospodarstva v občini, nadalje možnosti financiranja Računajo, da se bo sredi predviclenih investicij in ne-novembra sesla na 7. sejo Občinska konferenca Zveze Na terenu pa bodo spregovorili tudi o družbenih službah, o delu članov ZK v krajevni samoupravi in o delovanju samoupravnih mehanizmov na vseh ravneh, od krajevnih skupnosti do zvezne skupščine. SKRBNE PRIPRAVE TUDI ŽE ZA SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE komunistov Velenje. V pripravah na sejo občinske konference ZK je zaznati predvsem razmišljanja o organiziranosti in metodah dela ZK katera druga vprašanja. Na osnovi razprav bi bilo treba potem izoblikovati dogovor o izvajanju sprejetih nalog ter določiti faze za uresničevanje programa in to v sodelovanju ter o nadaljnjih idejnih izjio- z vsemi gospodarskimi dejav- diščih za program srednje- njkj v občini. Ko pa bodo ročnega razvoja občine. taka izilociišča izoblikovana in Velenjski komunisti so na ko bo dogovor sprejet, pa bo 6. seji Občinske konference treba uveljaviti načelo nepo- ZKS Velenje podprli idejna sredne odgovornosti za tiste, izhodišča za nadaljnji gospo- ki bodo družbeni dogovor darski razvoj šaleške doline, sprejeli. iz Smartnega ob paki NOVA BRIZGALNA IZOBLIKOVAN PREDLOG KANDIDATNE LISTE ZA NOVI KOMITE OBČINSKE Brežic, pela pa je Metka Ma KONFERENCE ZKS lus, uslužbenka v Brežicah, drugače pa rojakinja iz V Velenju so izoblikovali Smartnega. Mlada pevka je s predlog možnih kandidatov fOjim leP>m glasom n um r 1 v, , . Tv. lenim nastopom takoj domia za člane komiteja obemske 'ezavo z občinstvom. Ni konference ZKS; ta izvršni or- čudno če je bila deležna gan občinske konference ZK spi0šnega odobravanja, želi- bo tudi v prihodnje štel 15 mo jj vso srečo na nadaljnji članov. Njegova skrb pa je pevski poti. izvajanje sklepov in stališč i gledamo, kako se utrujeni in večkrat lačni proti večeru Gasilsko društvo Šmartno vračajo na svoje domove,, se ob Paki je nedavno tega pre- res čudimo, da to vzdržijo, vzelo novo prenosno motorno Nekako bi bilo treba urediti, brizgalno. da bi tovornjaki z naloženo Po proslavi je na veselici robo prihajali prej v Šmart-nastopil ansambel »Steb« iz no, da bi nakladači lahko od- hajali prej domov in ne kakor se to sedaj že dalj časa dogaja. Nekaj bi bilo res treba storiti! Z. K. V NEKAJ VRSTAH ® 130 zaposlenih v kmetijski zadrugi Šoštanj bo letos doseglo okrog 15 do 16 milijonov din skupnega prometa. 0) Tovarna usnja šoštanj je v prvih osmih mesecih letos iz-Cudno res, da javna razsvet- vozila na tuja tržišča, izključ' ljava v Šmartnem ob Paki ne no na konvertibilna območja, funkcionira tako, kakor bj za 250.000 dolarjev blaga. Iz- LUC PA TAKA ... Za velenjske rudarje pa gradi velenjski Vegrad tudi dve stolpnici ob novi cesti v starem Velenju konference, koordiniranje, vsklajevanje in organiziranje dela organizacij in članov ZK v občini, komite OK ZKS je tudi pobudnik za razreševa- ______ _________ ________ nje idejno političnih proble- b"JčT"potrebna Sveti le 2—3 voz "nekoliko" zaoštaja za pla- mriir +£»*• trr»r1i nhpinclfp DclclVCC * -> . _. -» > mov ter vodi delo občinske konference ZK. Po dialogu — sporazumevanje Tovarna gospodinjske opreme Gorenje in cetinjski Obod začela sodelovanje in sporazumevanje med jugoslovanskimi proizvajalci opreme in strojev za gospodinjstva * ure, nato pa ugasne. TGO druge izmene, ki se vračajo okoli 23. ure iz Velenja, na postaji v Šmartnem pozdravi popolna tema, tisti pa, ki gredo ob 5. uri na delo niso nič na boljšem. Luč naj sveti od večera do zore, kajti drugače nam javna razsvetljava nič ne koristi! Čudno res, da morajo ljudje plačevati prispevek za mestno zemljišče, ko pa ne deluje pravilno, razen vodovoda, ne eno ne drugo, da o kanalizaciji niti ne govorimo. nom, ker so dajali prednost oskrbi domačih tovarn. TES s polno zmogljivostjo Lansko leto so v Šoštanju s proizvedenimi 813 milijoni KWh električne energije dosegli, podobno kot že leto dni poprej, rekordno proizvodnjo. Letos je,proizvodnja nekoliko pod planskimi predvidevanji, predvsem zaradi ugodnih hidroloških pogojev in pričetka obratovanj novih elektrarn. Plan za,leto 1969 predvideva proizvodnjo 749 milijonov KWh električne energije, računajo pa, da je bodo proizvedli okrog 730 milijonov KWh. Do konca septembra je prišlo iz šoštanjske termoelektrarne skupaj že 493 milijonov KWh električne energije. Proizvodnja je zadnje dni zadovoljiva, saj obratujejo s polno zmogljivostjo. Zagotoviti velenjskemu potrošniku ceneno in bogato izbiro vsega potrošnega blaga, jačati gospodarsko moč združenega podjetja z razširitvijo prodajnih kapacitet in vključiti se kot močnejši dobavitelj reprodukcijskega materiala razvijajoči se domači industriji, naj bi bile osnovne bodoče naloge trgovskega podjetja PROMETNO OGLEDALO Že večkrat smo opozorili na tujih trzisem, predvsem pa, fntra J povečevanje prepotrebno ogledalo. Ce je da_ zagotovita jugoslovanskim ^™rana za P°vecevanje P^ ^ ^ Letug_L V letošnjih vročih počit- jenih akcij in prizadevanj, lovne uspehe in uspešno uve-niških dneh pa smo izvedeli Ugotavljati je ob tem mogo- ljavljati tudi na tržišču zu-tudi za načrte jugoslovanskih če, da je dialog, ki so ga ne- naj Jugoslavije, proizvajalcev strojev in kateri označevali tudi kot „ e opreme za gospodinjstva, ta- spor, pogojil začetek spora- Začetke sporazumevanja oz. ko glede povečanja samega zumevanja in skupnega dela. sodelovanja, za katerega sta obsega proizvodnje, kot tu- To je nedvomno izredno po- se odločila velenjsko Gorenje di za osvajanje novih izdel- membno in nujno, saj imata in cetinjski Obod, pa bo ne- nevaren ovinek pri Jazbecu v kov. Vse je že kazalo, da bo- tako velenjska tovarna go- dvomno z zadovoljstvom po- šmartnem ob Paki. Žal se začeli jugoslovanski pro- spodinjske opreme Gorenje, zdravila dokaj razvejana ko- nihče ne zgane, da bi podre-izvajalci gospodinjskih stro- kot cetinjski Obod možnost, operantska industrija v Ju- zal pri cestnem podjetju, da jev in opreme boj za nase- da z uspehom nastopata na laviji ki • š kako na tej neVarni točki postavi kupca vsak zase, prav ta- tujih tržiščih, predvsem pa, J ' • ko pa tudi vsak zase nastopati pri osvajanju novih tržišč. V času, ko se je dialog med proizvajalci gospodinjske opreme in strojev nekoliko >atišal«, pa je prišlo v Velenju do srečanja direktorjev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Ivana itelška, in celinjskega Oboli, Draga Joviča. Iz poročila o srečanju je mogoče razbrati, da stadirek- lorja tovarne gospodinjske ska tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje in era velenje i i f (t. trgovsko podjetje na veliko ift malo potrošnikom stroje in opremo za gospodinjstva pod najugodnejšimi pogoji, kar pa nedvomno brez večjih serij dejansko ne bo mogoče doseči. Prvi korak v prizadevanjih, da se začne sporazumevanje in sodelovanje jugoslovanskih proizvajalcev gospodinjske opreme in strojev je torej storjen. Začela sta dva velika kolektiva, velenj- obsega proizvodnje pri domačih proizvajalcih strojev in opreme za gospodinjstva. ml opreme Gorenje in cetinjski Obod. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje sporazumevanja med tema dvema proizvajalcema, posebej še, ker sta tako velenjski kot cetinjski kolektiv doslej že poslovne uspehe, ne vsaka za- nekajkrat dokazala, da sta !, pač pa na podlagi vskla- sposobna dosegati velike de- cetinjske tovarne Obod razpravljala na velenjskem srečanju predvsem o tem, kako najti način, da bi tovarni dosegali v prihodnje še boljše Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR dane in sprejete ob združitvi bivših podjetij BAZEN in VELMA v enotno podjetje. Čeprav ima trgovsko podjetje EIIA za sabo le nekaj mesecev skupnega poslovanja lahko trdimo, da je krepko zakoračilo k realizaciji tega programa. Prizadevanje po močni notranji organizacijski ureditvi, ki daje prve rezultate in izgradnja kapacitet z razširitvijo in renoviranjem poslovalnice na SELU, razširitvijo prodajnih prostorov v blagovnici CEN-TEK, ter ob razumevanju in sodelovanju Rudnika lignita Velenje z izgradnjo nove samopostrežne trgovine na Efenkovi cesti, bo trgovsko podjetje ERA že v tem letu zadostilo nekaterim stremljenjem po sodobni in urejeni trgovski službi v velnjski občini. Načrti za prihodnje leto so še drznejši in pričakujemo lahko, da bo v Velenju in njegovi okolici v prihodnjih dveh ali treh letih precej več samopostrežnih trgovin za dnevno oskrbo z močnim ter velikim osrednjim preskrbovalnim centrom v centru razvijajočega se Velenja. Realizacija zadnje zamisli bo nedvomno največja pridobitev iz blagovnega prometa za velenjsko občino in ne nazadnje najtežji problem pri realizaciji zamisli, ki so jo združena podjetja osvojila ob svoji združitvi. Ob občinskem prazniku 8. oktobru, ko se spominjamo hrabrosti osvoboditeljev Šoštanja in primerjamo rezultate našega dela, lahko z gotovostjo trdimo, da se tudi trgovsko podjetje EKA VELENJE krepko vključuje v razvojna dogajanja in poizkuša ter želi, da daje svoj prispevek k dvigu življenjske ravni delovnega ljudstva Šaleške doline. ska dolina več takih ogledal in to na ovinkih, ki niso tako nevarni kot naš, zakaj bi se tu tako ogledalo ne moglo postaviti. Da je predrago? Mislimo, da so človeška življenja dražja! TO PA NI PRAV! Lesnoindustrijsko podjetje »Glin« ima nekaj delavcev, ki nakladajo lesno robo na železniške vagone v Šmartnem ob Paki. Ti ljudje so večkrat preobremenjeni z delom. V najhujši pripeki, dežju, snegu in mrazu morajo nalagati na vagone, kajti le-ti ne smejo čez noč stati na postaji prazni. To že razumemo, ne razumemo pa, da opravljajo to delo (/) od jutra do večera. Ko jih g^sKSSSSSS^ Odslej vsako let« Vse kaže, da je bila odločitev, ki so jo sprejeli v rudniku lignita Velenje, da se poveča število krajev, kjer lahko zaposleni letujejo, povsem na mestu. Res, da so o tem izvedli med dopustniki posebno anketo, vendar je le malokdo pričakoval, da bo zanimanje za organiziran dopust tolikšno, kot je to leto bilo. V poletnih mesecih je bilo na dopustu ob morju, v planinah in na Češkoslovaškem 2.000 članov delovnih kolektivov rudnika lignita Velenje in rudarskega šolskega centra Velenje ter njihovih družinskih članov ali dobro tretjino več kot prejšnje leto. Zanimanje za organiziran dopust je bilo tolikšno, da so bile vse razpoložljive zmogljivosti v glavni sezoni, teh pa niti ni bilo malo, povsem zasedene. KJE VSE SO LETOS LETOVALI? Že uvodoma smo zapisali, da se je letos povečalo število krajev, kjer so lahko velenjski rudarji preživeli del dopusta. V počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi, je v eni izmeni lahko letovalo 176 oseb, v okviru Počitniške skupnosti Alpe Adria iz Ljubljane je bilo na voljo v Umagu in Bašaniji pri Savudriji 13 vveekend hišic, pri Počitniški skupnosti Žalec v Biogra-du pa 4 weekend hišice. Zraven tega so imeli za čas sezone rezerviranih 16 sob v Ka-štel Lukšiču, 5 pa v Kaštel Starem. Seveda so imeli rezervirano še 1 sobo na Pohorju. Letos jc bilo že drugič organizirano izmenjalno letovanje s češkoslovaškimi delavci. Diel dopusta je preživelo tokrat na Češkoslovaškem 60 velenjskih rudarjev s člani družine. Preživeli so lahko vseh deset dni v znanih letoviščih in zdraviliščih Karlove Vary in Marianske Lazny, mogoča pa je bila tudi kombinacija tako, da so pet dni bili v Pragi, 5 dni pa v Karlovih Varyh oz. Marianskih Laznyh. 31 Velenjčanov pa jc bilo letošnje poletje na turističnem potovanju po Češkoslovaškem. POČITNICE SO BILE RES POCENI Poudariti je treba, da so počitnice velenjskih rudarjev res poceni. Letos so se odločili, da zaposlenim zakoncem več ne priznavajo regresa za letovanje. Kljub temu je podpora organiziranemu preživljanju dopusta kar precejšnja. V večini krajev, izjema so bili le Kaštel Lukšič, Kaštel Stari in Pohorje, je veljal pen-zion 28 dinarjev za odrasle, 18 dinarjev pa za otroke. Člani kolektiva so plačali dnevno le 15 din, otroci pa 10 din, saj je priznal velenjski rudnik lignita za zaposlenega člana 13 din regresa, za otroke pa 8 din regresa. Ob tem je treba zapisati še, da so prejeli vsi zaposleni 140 din nadomestila za dopust, nezaposleni zakonci 90 din, otroci do 10 let starosti pa 40 din nadomestila. 1 ŠE V VEČJI MERI IZKORISTITI ZMOGLJIVOSTI FIESE Res je letos preživelo organiziran dopust izven domačega kraja rekordno število velenjskih rudarjev in njihovih družinskih članov. Vsem med glavno sezono niti ni bilo mogoče ustreči, saj so bile zmogljivosti povsem zasedene. Verjetno bi jih nekaj še odšlo na morje, če bi bil prostor. Počitniški dom velenjskih rudarjev v Fiesi odpro že 1. maja, goste pa začne sprejemati okrog 10. junija, zadnji gosti odidejo iz Fiese okrog 20. septembra. Vendar pa je do začetka glavne sezone, ki je letos trajala od 20. junija do 7. septembra, le malo cio-pustnikov, prav tako pa tudi v posezoni, čeprav je dnevni penzion za 3 dinarje cenejši, se pravi, da plača velenjski rudar za dnevni penzion le 12 din. Ob Jadranu je lepo tudi v maju in juniju, prav tako J5a tudi septembra. Predvsem tiste družine, kjer nimajo šoloobveznih otrok, bi si verjetno lahko izbrale za dopust ob morju čas v pred in posezoni. Tako bi zagotovili, da bi lahko čimveč velenjskih rudarjev in njihovih družinskih članov preživelo organiziran dopust izven domačega kraja, zagotovili pa bi še večjo izkoriščenost zmogljivosti počitniškega doma v Fiesi. PO SREČANJU PIONIRJEV IZ NOVIII MEST JUGOSLAVIJE 11. in 14. septembra je bilo v Novi Gorici, v okviru letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger, prvo srečanje predstavnikov mladih iz novih mest Jugoslavije. Na novogoriško srečanje so povabili 10-članske delegacije pionirjev iz 15 novih mest Jugoslavije, prišli pa so predstavniki 10 novih mest, med njimi tudi 10-članska delegacija pionirjev iz Velenja. Velenjčani so se na novogoriško srečanje skrbno pripravili, s seboj pa so peljali športnike,kulturna skupinapa je pripravila poseben, šest Mimogrede v podjetju Kleparstvo - vodovod Šoštanj Verjetno ni šoštanjčana, ki ne bi poznal delovne organizacije KLEPARSTVO-VODO-VOD in njene dejavnosti, to je vzdrževanje šoštanjskega vodovoda in pa opravljanja vodoinstalaterskih, kleparskih, krovskih ter strelovod-skih del. Delovno območje šoštanjskega podjetja Kleparstvo-vo-dovod zajema šaleško dolino, Celje, Rogaško Slatino in Slovenj Gradec. Najpomembnejši naročniki del so TGO Gorenje Velenje, SGP Vegrad Velenje, Gradiš Celje, Ingrad Celje, termoelektrarna šoštanj in stanovanjsko podjetje Velenje. Letos bo 25 zaposlenih ustvarilo okrog 1,300.000 do 1,400.000 din realizacije. Že v prihodnjem letu pa imajo v načrtu povečanje zmogljivosti in realizacije za tretjino. Predvsem želijo povečati obseg ključavničarskih del, ob tem pa si zagotoviti artikel, ki bo omogočal serijsko proizvodnjo. Med obiskom v podjetju Kleparstvo-vodovod šoštanj smo izvedeli, da tarejo tudi ta kolektiv težave. Slaba je oskrba z reprodukcijskim materialom, manjka predvsem tanjših valjanih profilov, nizki osebni dohodki, v poprečju dosegajo letos le 840 din na mesec, pa pogojujejo odhod kvalificirane delovne sile. Kljub temu, da vsako leto izučijo 5 do 6 vajencev, jim manjka delavcev. Ob tem, ko bodo v prihodnje povečevali zmogljivosti, bodo skušali z izboljšano organizacijo dela ter z večjo produktivnostjo dvigniti tudi osebne dohodke tako, da bi jih vsaj približali dohodkom zaposlenih v delovnih organizacijah v Šoštanju oziroma v občini Velenje. 100 ŠTEViLK ŠALEŠKEGA RUDARJA minut trajajoč, program za osrednjo prireditev v okviru srečanja. Predstavnike pionirjev iz 10 novih mest Jugoslavije je v Novi Gorici najprej pozdravil tamkajšnji predsednik občinske skupščine, Rudi Šimec in jim zaželel prijetno bivanje v mestu. Na prisrčnem sprejemu je mladim zapel tudi novogoriški oktet. Po sprejemu so odprli razstavo fotografij in likovnih del. Za razstavo so prispevali učenci obeh velenjskih osnovnih šol Drugi dan srečanja, 14. sep tembra, so bila najprej vrsti športna tekmovanja.' teku pionirjev na 60 metra je zasedel Velenjčan Jane Dolinar drugo mesto, me pionirkami pa je Velenjčani! Irena Krašek prav tako u sedla drugo mesto v teku i 60 metrov. Pionir Ivan Jera pa je bil prvi v teku v vri čah. Sledil je razgovor predstai nikov sodelujočih mest srečanju na temo »Menjanj socialno-kulturnega okol kot faktor oblikovanja m dih.« Ugotovili so, da je novih mestih vrsto slični problemov, saj se mladi sn čujejo s povsem novimi svojstvenimi pogoji življenj in dela. Po razgovoru so pionirji in spremljevalci ogli dali nastop modelarjev Nove Gorice z motornimi m deli, zatem pa je bilo v telu Park skupno kosili Predsednik novogoriške čine, Rudi Šimec, je ob priložnosti podelil vsem udi i Prvo srečanje pionirjev iz novih mes Jugoslavije, ki so se ga udeležili tudi Ve lenjčani, je bilo v Novi Gorici, prihodn leto pa bo gostitelj pionirjev Novi Travnik — 4 fotografije in 2 risbi. Zvečer je bila osrednja prireditev, akademija, ki so jo pripravili predstavniki pionirjev iz 10 novih mest Jugoslavije. Na akademiji' so pionirji prebrali tudi spise oz. pesmi o domačem kraju. Spis o rudarskem Velenju je ob tej priložnosti prebrala Barbara Ambrožič. Po akademiji so nbvogo-riški pionirji odpeljali pionirje na domove. Prebivalci Nove Gorice so pionirje izredno prisrčno sprejeli, pokazali pa so se tudi kot izredni gostitelji. n. ležencem srečanja spominsk plakete. Predstavniki mladih iz vih mest Jugoslavije so se Novi Gorici dogovorili, dana bi bila v prihodnje ta čanja tradicionalna. Tako bodo predstavniki pionirje iz jugoslovanskih novih mes zbrali prihodnje leto v vem travniku. Predstavniki Titograda so povabili vsa nova mes! Jugoslavije, da naj bi vsak let o poslala na počitnice počitniško bazo po 15 nirjev v počitniško središi titograjskih pionirjev v tomoru. N: Pl! Njihova skrb jih je rešila Vsaka vojna zahteva žrtve. Za seboj pa pusti tudi številne ranjence, ki okrevajo in se zopet vključijo v boj, ali postanejo invalidi, za boj nesposobni. Tega dejstva se je zavedal tudi vrhovni štab NOV, zato je ravno partizanski sanite-ti posvetil posebno skrb. Že leta 1941 zasledimo razne načine reševanja tega, tako občutljivega problema. Mogočne planine Srbije, Bosne, Črne gore in Makedonije ter njihovi skorajda nedostopni gozdovi, so nudili prvo zavetišče ranjencem in bolnikom. Čeprav je bil transport v tistih časih izredno težak, so ranjenci in bolniki le našli varno zatočišče. Tamkajšnje prebivalstvo je dalo zadnji košček kruha, poslednji liter mleka, da bi pomagalo ranjenim borcem k čim hitrejšemu okrevanju. Lažje je bilo skrbeti za ranjence na ov oboj enem ozemlju. Toda tudi ta so bila le začasna. Določeni predeli so prepogosto menjali gospodarja. Treba je bilo evakuirati cela področja in najti druga ustrezna zatočišča. Ranjencev in bolnikov, spričo srditih borb, ni bilo malo. Spomnimo se samo preboja na legendarni. Sutjeski. Že tako izčrpane enote so morale rešiti še nad 2.000 ranjencev pod najtežjimi pogoji herojstva. Ta primer je edinstven v zgodovini narodnoosvobodilnih gibanj in bo kot tak za vedno ostal zabeležen v analih gverilskega bojevanja našega naroda. Nič lažji ni bil položaj na Slovenskem. Zlasti v letu 1943 in 1944, ko so se odvijale najsrditejše borbe, so imele naše enote mnogo ranjencev. Posebne sanitetne ekipe so pričele intenzivno gradnjo partizanskih bolnic. Ena takih postojank je bila bolnica »Franja« pri Cerknem, največja v Sloveniji. Po prihodu XIV. divizije, se je tudi na Štajerskem pričela pospešena gradnja partizanskih bolnic. Gostoljubno Pohorje je skrivalo v svojih nedrjih nad deset postojank. Samo na Slovenjgraškem območju je bilo šest objektov. Sirom domovine znane Pavčkove bolnice so združevale bolnice Sladki, Primož, Krn, Trška gora in še tehnike na obeh straneh Pohorja. Samo v letih 1944 in 1945 se je na Pohorju zdravilo nad 200 ranjencev in bolnikov, pretežno borcev XIV. divizije. Vsi ti ranjenci ne bodo nikdar pazabili ganljive pozornosti in skrbi domačinov, za njihovo varnost ter za tiste čase dobro počutje. Noe in dan so ranjence čuvali budni intendantje ter varnostne ekipe pod vodstvom komandanta sektorja vojno-partizanskih bolnic dr. Ivana Kopača — Pavčka, komisarja Jožeta Oblaka — Simeta in njunih sodelavcev. Nepozabna je tudi skrb kmetov — domačinov Legna, bližnje in daljnje okolice, ki so nosili veliko breme preskrbe vseh borcev tega območja dolgi dve leti, vse do osvoboditve 1945. leta Prav bi bilo, da bi naša socialistična skupnost vsaj danes, po 25 letih posvetila več pozornosti tem predelom Pohorja, pomagala z davčnimi olajšavami in drugimi ukrepi, s katerimi bi olajšala trdo delo, za svoj vsakdanji kruh — za večji kos kruha. Dolžnost bivših borcev — ranjencev pa bi bila, da te predele pogosteje obiščejo, saj bodo tudi tokrat gostoljubno sprejeti in dobrodošli. Naši Pohorci niso spremenili svojega lica. Trdi so, toda pošteni so in iskreni. SLAVKO VRTAČNIK iz Velenja takole obuja spomine na tiste čase in delo partizanske sanitete. »Bil sem mlad fant, še ne 17 let star, ko sem se prostovoljno vključil v II. četo I. bataljona Tomšičeve brigade. Udeležil sem se borb brigade na Graški gori, po Savinjski dolini in celjski kotlini, na Pohorju, v Ribnici in končno v Mislinjski dolini. Napadali smo sovražnikove postojanke in bunkerje ter se tepli s švabi, vermani in nemško policijo na raznih položajih od Černivca nad Kamnikom pa do mej Maribora. Imel sem še kar srečo, da sem bil do usodne borbe v Mislinjski dolini le dvakrat »opraskan«. Borba v noči od 3. na 4. oktober 1944 pa je bila sorazmerno huda. Napadli smo sovražne postojanke, ki so bile v železniških postajah od Mislinje do Slovenj Gradca. Večkrat smo jurišali in se spet umikali. Sovražnik je bil močno utrjen in dobro oborožen. Imel je odlično kritje, saj je bil skrit za debelim zidovjem postajnih poslopij. Brigada je rušila železniško progo in tako preprečila oklopnemu vlaku njegovo intervencijo že nekaj sto metrov izven Slovenj Gradca. Bližala se je polnoč, vendar izid boja še ni bil odločen. Imeli smo še to smolo, da so se nekaj pred 24. uro oblaki razkadili in je posijal mesec. V svitu raket, ob mesečini in na čistini, smo bili še bolj izpostavljeni sovražnikovim kroglam. Švabi so v tej borbi pretežno uporabljali municijo z dum-dum naboji (eksplozivnimi). Naša četa je napadla železniško postajo Dovže z dveh smeri. Z mitraljezko trojko sem bil v nekem porušenem poslopju, kakšnih 80 metrov pred sovražnim bunkerjem. Cev »šarca« je bila že pošteno vroča, ko smo ponovno jurišali. Pred nami je bila čistina, edini zaklon pa nekaj mladih dreves, debelih kot fi-žolovke. Razumljivo, da sem bil dobra tarča za »odstrel«, kar se je v naslednjem hipu tudi zgodilo. Zadele so me dum-dum krogle in skoraj mi je odtrgalo levo roko nad laktom. Strašno me je zapeklo. V trenutku, ko sem padel, je mesec prekril oblak. Vsaj mračno je postalo. Poleg mene sta se znašla borca Franjo Sevčnikar — Obirc iz Velenja in Jože Smrečnik — pomočnik iz Strmca pri Vojni-ku. Mukoma sta me odvlekla v koprive ob glavni cesti in čakala na priložnost, da me spravita čez cesto v strugo. Videl sem to cesto, ki se je od eksplozij svetila. Pozneje sem se znašel v neki hiši ob cesti, kjer me je bolničarka Ančka zasilno obvezala. Močno sem krvavel. Okoli druge ure zjutraj sem se znašel v večjem poslopju pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je bilo brigadno prevezoval išče. Dobro se spominjam Vladota (dr.Weinger-la), ki mi je dal prvo injekcijo. Tam so me tudi pošteno obvezali in spravili n!a gare z volovsko vprego, ki je ranjence transportirala proti Pohorju. To transportno sredstvo se je zatem celo dopoldne naslednjega dne pomikalo po grapah in kolovozih proti Mali Kopi. Ne vem več, kje so me preložili na angleška nosila in pustili na jasi sredi gozda. Tu sem čakal na prenos v Pavčkove bolnice, ki so bile verjetno v neposredni bližini. Ne spominjam se, kdo me je nosil, vem le, da sem prvič izgubil zavest. Nesli so me namreč čez ozko brv, ki je prečkala močnejši hudournik. Tu je enemu izmed tovarišev spodrsnilo. Da bi ujel ravnotežje, je nosila močneje stisnil, le-ta so pa stisnila tudi mene. Dobro sem se zavedel šele na operacijski mizi dr. Pavčka. Spominjam se, da so me privezali na operacijsko mizo in da sem nekaj vdihaval, nekaj pa požiral. Prav sem se zbudil šele na pogradu v baraki bolnice in tudi tam ugotovil, da roke ni več. Verjetno sem bil nadpo-prečno odporen, zato sem kmalu okreval. Hranili so nas dobro vsaj za tiste razmere. Za nas je skrbela ekipa in-tendantov, med njimi Luši-nov Bertl, Vivod Miran, Šta-lekar — Sladki, kuhar France ter številni požrtvovalni člani intendantskih ekip. Bili smo v zanesljivih rokah komandanta bolnic dr. Ivana Kopača — Pavčka in komisarja Jožeta Oblaka — Simeta. Prevezovali so nas bolničarji Kristl iz Slovenj Gradca ter Tončka in Klara. Nekako v januarju leta 1945 smo iz bolnice Primož, kjer sem se do takrat nahajal, zaradi izdajstva bežali v bolnico »Krn«, ki jo je vodil Hotimir (dr. špiler). V tej noci smo ranjenci sami p magali nositi svoje sotrpin najnujnejšo opremo, pos« in podobno. Gazili smo na meter visok sneg in vsi mo no izčrpani le dosegli noi zavetišče, to je bolnico Kt Tu sem se pozneje vkljui v intendantsko skupino pomagal pri prenašanju hi ne za tovariše, prav tako sem sodeloval v posebni ei pi, je zbirala padala okn Pohorja in tja do celjske la line. Svobodo sem dočakal blii Dobrne, vendar smo se ekipo takoj vrnili v bolni na Pohorju. Do končnega o hoda v dolino smo preživi še nekaj kritičnih trenutko ko smo se morali skriva pred ostanki ustašev in gih kvizlingov. Teh je namreč v tistih časih pob Pohorje, saj je razumljii da so njihove horde isk najbližjo in najvarnejšo proti Koroški. Konec maja 1945 smo zapustili gostoljubno Pohoi vsi ranjenci z našega podu j a in se zbrali pri »Popije! v Legnu, od koder smo kra li proti dolini. Nekaj nas odšlo v Topolško vojno nico, nekaj v Dobrno, nek v Ljubljano in drugam. Ko obujam spomine na ste čase, ne morem min neverjetnih skrbi, ki jih imela za naše ranjence, sti Pavčkova mama, to je pijelova, Angela Fišer prav vsi domačini, ki so bivali v tem — za ranjen tako gostoljubnem kraju Vsekakor pa brez požrt valnih intendantov, terena zlasti pa vodstva pairtiza skih bolnic na Pohorju, bode verjetno ne bi kali. V imenu takratnih ranje cev, prav lepa hvala vsem z P' I SI doc Rally petih dolin TELESNA KULTURA V NAŠI OBČINI 1 g Telesna kultura in športno življenje sta v naši občini, tako po dejavnosti, kakor tudi po raznolikosti te dejavnosti, zelo razgibana. V občinski zvezi za telesno kulturo je vključenih 10 društev in klubov; Lz Velenja »Partizan-Rudar«, nogometni klub »Velenje«, kotalkarsko drsalni klub »Rudar«, atletski klub »Velenje«, smučarski klub »Velenje«, karate klub »Gorenje«; iz Šoštanja »Partizan«, ki ima sedem sekcij in • n i- e- i i t> i • n i i -i v Šoštanju pa so morali opra- »Partizan« Šmartno ob Paki. Poleg navedenih pa se vjtj ge spretnostno vožnjo. sedem šolskih športnih društev na vseh petih osnovnih to '?:«- ^ ^ _____ ______. _ šolah, gimnaziji in rudarskem šolskem centru. Strelske Prv? mcsto jc osvojil tek- vrstitvi so zmagali tekmoval- movalec iz Litije Ivan Svetic, ci AMD Maribor Center pred Start in cilj sta bila v Velenju, pot pa jih je vodila skozi Gornji Dolič, Vitanje, Stranice, Celje, Žalec Letuš, Mozirje, šoštanj in nazaj v Velenje. Tekmovalci so morali upoštevati cestno prometne predpise. V Žalec in Mozirje so morah pripeljati točno ob določenem času, ki so ga imeli na kartonu. V ske opreme Gorenje. Nagrado za drugo mesto 10 ton premoga, darilo rudnika lignita Velenje, je dobil Jože Košenina iz Maribora. Tretje mesto je osvojil Franc Kolšek iz Šmartnega ob Paki, za nagrado pa dobil element kuhinjske opreme tovarne za izdelavo pohištva »STIX«. Med šestimi ženskami je bila prva Marta Jelen iz Velenja in je dobila lep pokal AMD Velenje. V ekipni raz- organizacije odboru. pa so povezane v občinskem strelskem Nogomet — sodi med naj- »Partizan« Šmartno ob Paki starejše športne panoge v na- — Društvo ima poleg nogo- ši občini. Nogometaši v Šo- metnega kluba še zelo aktiv- štanju in v Velenju bodo no namiznoteniško sekcijo.] kmalu lahko proslavili že če- Spričo pomanjkanja prostorai trt stoletja svojega obstoja, (telovadnice), kljub dobri V zadnjih letih pa so se jim volji ne morejo svoje dejav- priključili še Šmarčani. No- nosti razširiti, gometna igrišča so vselej ži- ki je osvojil prvo nagrado AMD Velenje in AMD Šmart-| hladilnik tovarne gospodinj- no ob Paki. Rezultati vahna. Šmarčani in Velenjčani nastopajo v slovenski conski ligi in se trudijo doseči kar najbolj vidno mesto na lestvici. Soštanjčani pa tekmujejo v celjski podzvezi. Šolska športna društva — Vse bolj postajajo šolska športna društva osnovne športne organizacije, ki vključujejo in usmerjajo mladino v športni dejavnosti. Na vseh šolah v občini že nekaj let Rokomet — ima v naši ob- uspešno delujejo ŠŠD, ki ima-čini že več kot petnajstletno jo zelo pestro dejavnost. Sko-tradicijo. Prvi začetki so bili raj vsa društva imajo roko-v Velenju, danes pa je to naj- metno, košarkarsko sekcijo, bolj množična športna igra. V dalje sekcije za namizni tenis, zadnjem času žanjejo največ gimnastiko, smučanje, strelja-uspehov rokometaši »Partiza- nje in šah. Nastopajo na ob-na« šoštanj, ki tekmujejo z činskih prvenstvih ter na pod-najboljšimi republiškimi eki- ročnih prvenstvih šol. pami v prvi slovenski ligi. v celoti vzeto lahko ugoto-Svoj derby so proslavile tudi vimo, da imamo v naši občini rokometašice »Gorenja« v slo- zej0 pestro športno dejavnost, venski ligi. Mlada ekipa »Par- y društvih in sekcijah je tizan-Rudarja« pa tekmuje v štajerski coni. Košarka — Vzporedno z razvojem rokometa v Velenju, se je v Šoštanju razvijala košarka. V slovenski ligi letos uspešno nastopa mlada ekipa, ki je nasledila petnajstletno delo starejših igralcev. Košarkarji »Partizan-Rudar ja« pa igrajo v II. slovenski ligi. Kotalkanje — Kotalkarji so v kratkem času dosegli najvišje naslove v jugoslovanskem merilu. Uspešni pa so tudi na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto priredijo veliko mednarodno tekmovanje — kotalkarski kriterij. 1. Ivan Svetič 2. Jože Košenina 3. Franc Kolšek mšmuaa 4. Borut Brezovšek 5. Jurij Vernik 6. Ivan Gavez 7. Hubert Camlek Litija Maribor Šmartno ob Paki Maribor Škofja Loka Velenje Velenje ostali Velenjčani 10. Marjan Klavž 16. Adi Oprčkal 22. Franc Oštir 24. Milan Lukman 26. Anton Mihelič 33. Marta Jelen 35. Rudi Lesjak Ženske 1. Marta Jelen 2. Terezija Lipovnik 3. Olga Šramel 4. Marija Mravl jak 5. Magda Breznikar so se razvrstili: Austin 130 Škoda 136 Fiat 124 136 Fiat 600 139 Fiat 750 141 Citroen 142 Fiat 600 143 NSU 143 Zastava 750 149 Zastava 750 156 škoda 158 Zastava 750 160 Zastava 1300 189 Škoda 199 Velenje Maribor Maribor Velenje šoštanj Zastava 1300 Zastava 850 Zastava 850 VW AMI vključenih 300 občanov, ki se redno ali občasno bavijo, bodisi tekmovalno ali rekreativno, s športom. Pri vsem tem pa lahko beležimo tudi vidne rezultate tako v množičnosti, kakor tudi v kvaliteti. Saj ni malo športnikov iz naše občine, ki so ponesli sloves Velenja ali Šoštanja širom Jugoslavije, pa tudi širom Evrope. Brodomodelarji za prvenstvo Jugoslavije Atletika — Ta koristna občinski odbor Ljudske športna zvrst je bila do lan- tehnikc in modelarski klub skega leta bolj v šolskih Velenje sta nedavno tega pri-okvirjih. Z ustanovitvijo atlet- redila v Velenju republiško skega kluba Velenje pa je atletika dobila širši značaj. Prvi rezultati so že vidni. Na jveč so dosegli tekači na srednje proge. Organizirali so tudi več uspelih tekmovanj. ' Smučanje — Vse večje zanimanje za smučanje je narekovalo ustanovitev smučarskega kluba v Velenju, ki ima že blizu 200 članov. Svojo dejavnost želijo usmeriti v organizirano aktivno smučanje, iUde pa vzgojiti za tekmo: ^^^^ šole 'sm^čfrnjjf za odrasle. * lepotni vik modelov V Velenju so bile tudi karting dirke za prvenstvo Jugoslavije špo rt š p o rt šport in državno prvenstvo brodo-modelarjev. V treh skupinah so modelarji pokazali svoje znanje s skrbno izdelanimi modeli na vodni gladini. Za hitrost 30 km na uro je bil tokrat v Velenju potolčen državni Blatnik osmi, D er m o lov a petnajsta Karate — Najmlajša športna organizacija v občini pa je karate klub »Gorenje«. Kljub kratkemu času obstoja so dosegli vdclilno mesto v republiki med osmimi karate klubi. »Partizan« šoštanj — ima poleg že omenjenih sekcij rokometa, košarke, nogometa, še gimnastično sekcijo, ritmično baletno, smučarsko, keg-ljaško in šahovsko. Seveda imata vodilno vlogo rokomet in košarka, pa tudi ostali dosegajo v okviru svoje dejavnosti lepe uspehe. Društvo organizira vsako leto sedaj že tradicionalno prireditev »Teden športa«, kjer prikaže vso svojo dejavnost v pestrem enotedenskem programu. »Partizan-Rudar« Velenje — združuje pod svojim okriljem vrsto sekcij, kot so dviganje uteži, judo, rokomet, košarka, veslanje, smučanje (skoki). Če tem dodamo že prej omenjene klube, ki obstajajo v Velenju, potem lahko rečemo, da imajo občani Velenja res heterogeno izživljanje. Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: B1 pionirji: 1. Ljubo Avra-movič, MK Velenje, 81,81 km/h; 2. Mirko Trebičnik, RŠC Velenje, 80,39 km/h. B 1 seniorji: 1. Arpad Šala-mon, MK Velenje, 135,3 km/h; 2. Drago Hažič, MK Velenje, 87,8 km/h. Prvo mesto na državnem prvenstvu je osvojil Drago Hažič iz domačega modelarskega kluba. Najlepše modele pa so imeli razred B-l-J Branko šipuš (RŠC V.), B-l-S in Al Arpad Šalamon (MK V.). ala M A LIO G L A SI Na evropskem prvensfvu v umetnostnem kotalkanju v Milanu sta nastopila za barve Jugoslavije tudi Velenjčana Nataša Dermol in Franci Blatnik, poleg Bince Kristanove ter tekmovalne dvojice Barb-ke Šenk in Mitje Šketa. Na tekmovanju so se pomerili med seboj kotalkarji iz desetih držav. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz ZR Nemčije, ki so v vseh skupinah dosegli prvo mesto. Od jugoslovanskih reprezentantov so se najbolje uvrstili: dvojica Šenk — Šketa na tretje mesto, Franci Blatnik je osvojil zelo dobro osmo mesto. Naši ženski predstavnici pa sta se uvrstili — Binca Kristan na enajsto mesto, Nataša Dermol, ki je bila najmlajša tekmovalka na prven- stvu, pa na 15. mesto. Za mlado tekmovalko je to vsekakor lep uspeh, saj je do sedaj' tekmovala le v tekmovalni dvojici. KROS V ŠENTILJU Atletski klub in občinska zveza za telesno kulturo Velenje prirejata občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanje bo v počastitev občinskega praznika v kraju praznovanja — Šentilju. Nastopili bodo člani šolskih športnih društev vseh osnovnih šol, gimnazije, zidarskega šolskega centra in člani atletskega kluba Velenje. Najboljša ekipa prejme pokal občinske zveze za telesno kulturo Velenje. RAZNO PREKLICI ® ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmemo takoj. @ Veljavnost plačilnih kar- Čevljarstvo Velenje, tončkov RLV preklicujejo: @ NA AVTO RALLYJU in Stane Geršak, Šalek 25, števil- karting dirkah za prvenstvo ko 512; Anton Vidovič, Jenko- Jugoslavije je bila v Velenju va 6, Velenje, številko 588 in izžrebana vstopnica št. 1406, Milan Zaponšek, šaleška 18, ki je zadela pralni stroj »Go- Velenje, številko 72. renje«. Med ženskami je zmagala udeleženka rallya MARTA JELEN iz Velenja ZA OHRANITEV ZDRAVJA če te leta in mast k tlom tiščijo, ti vid slabi in revma stiska... S temi vrsticami je bilo napisano vabilo za ustanovni občni zbor košarkarskega kluba »Torpedo«. Na pobudo »upokojenih« košarkarjev iz Šoštanja so ustanovili košarkarski klub v katerega se lahko včlanijo le igralci starejši od 25 let. Namen kluba je redno vaditi bolj v rekreativnem smislu in se vključiti v medobčinsko košarkarsko ligo. Klub bo vodil tričlanski odbor, ki ga sestavljajo Marjan Komar — predsednik, Matjaž Natek in Lovro Praznik. Treningi bodo vsako sredo v domu Partizana v Šoštanju ob 19,30. DERBV ZA ŠMARTNO V 4. kolu sta se na stadionu Ko je že vse kazalo, da se bo ob jezeru pomerili med seboj srečanje končalo brez golov, enajsterici Velenja in Šmart nega ob Paki. Več kot 400 gle- so Šmarčani v zadnji minuti 189 204 299 387 391 dalcev je prisostvovalo po- igre dosegli gol in zmago, prečni igri, ki pa je imela Strelec zmagovitega gola je vrsto razburljivih trenutkov, bil Hohnjec. ŠMARTNO : FUŽINAR 1:1 (1:0) V enakovredni igri obeh gostje izenačili iz 11-metrov- nasprotnikov so v prvem delu ke. prišli v vodstvo doiftačini z Šmartno: Kolšek Berdnik I, , . . . , T, Drev, Dolinsek, Podgoršek, golom, ki ga je dosegel Kozo- Berdnik II, Hofer, Polak, vinc. V nadaljevanju pa so Hohnjec, Želcznik, Kozovinc. KOVINAR : VELENJE 2:0 (0:0) Velenjčani so v Štorah bili ponovno neuspešni. Napadalna petorka tudi tokrat ni uspela doseči gola. Obramba Velenjčanov pa je proti koncu klonila in domačini so v zadnjih minutah dosegli dva gola. Velenje: Blagus, Ramšak, Vogrin, Lipar, Koren, Trpin, Petek, Zlodej, Kujan, Hanže-kovič, Devič. Rezultati ostalih srečanj V. kola: Celulozar — Osankarica 2:0 (1:0) Papirničar — Peca 1:1 (1:0) Branik — Dokležovje 2:1 (2:0) Sever — Steklar 1:4 (1:0) Lestvica: Steklar 5 4 1 0 15:4 9 Fužinar 5 4 1 0 10:3 9 Branik 5 3 1 1 16:7 7 Kovinar 5 3 1 1 8:5 7 Celulozar 5 3 0 2 9:7 6 Peca 5 2 1 2 8:8 5 Šmartno 5 2 1 2 5:7 5 Sever 5 2 0 3 7:11 4 Osankarica 5 1 1 3 7:11 4 Velenje 5 1 0 4 5:7 2 Dokležovje 5 1 0 4 11:15 2 Papirničar 5 0 1 4 4:18 1 KOŠARKA ELEKTRA : OLIMPIJA 88 : 80 {32 : 48) Mladim košarkarjem Elek- Pri Elektri pa so bili glavni tre je po odlični igri v dru- realizatorji Polovšak, 27, Je- gem polčasu uspelo premagati moštvo Olimpije, ki je na- rič 22, Skornšek 21 in Koren stopilo z Basinom, Božičem, 13. Ostercom, Večerinom in dru- Tekma je bila izven konku-gimi. ILIRIJA : ELEKTRA 58 : 50 (24 : 23) Vodeče moštvo na lestvici segli Jerič 20, Polovšak 18, ljubljanska Ilirija je s težavo Skornšek 3, Koren 2, Kristan premagala košarkarje Elek- 2, De Costa 5. tre, ki so skoraj ves prvi del Moštvo Elektre je po 19. igre bili v vodstvu. Kljub po- kolu na 6. mestu z 22 točka- razu so Soštanjčani prikazali mi. V vodstvu pa je Ilirija zelo dobro igro. Koše so do- z 28 točkami. ROKOMET SLOVENSKA LIGA TRŽIČ : ŠOŠTANJ 11 :10 (8 : 7) • KAKOVOSTNA ZIMSKA JABOLKA in hruške dobite v drevesnici Jelen, Šentilj pri Velenju. PRODAM Na prodaj je vseljiva hiša ob glavni cesti v Mislinji. Tri sobe, nekaj zemlje. Informacije v gostilni Čebular, Mi-slinja. V zanimivem srečanju so Tržičani s tesnim rezultatom uspeli premagati borbene goste. Za šoštanjčane je največ golov dosegel Požun 3, Kac Štefan, Kočevar in Hri-bernik po 2 gola. V petem kolu so Soštanjčani igrali v Mariboru z Branikom 8:8. Za šoštanj nastopajo: Horvat, Kokot, Kac Š., Kac R., Požun, Pejovnik, Klemenčič, Bubik, Kočevar, Hribernik. ŽENSKE USNJAR : GORENJE 7 :10 (3 : 7) ■ Mlade igralke Gorenja so Zavolovšek 2, Tkavc 2, Le- svoj nastop v slovenski ligi skovšek 1, igrale pa so še končale s prvo zmago. Gole Slomšek, Stopner, Sevšek in so dosegle Hojan 3, Vivod 2, Mravljak. V odstavku • 14. septembra so planinci iz Slovenije prvič proslavili »Dan planincev«. Planinsko društvo Velenje je pripravilo ob tej priliki enoinpol dnevni izlet na Ojstrico, Planinsko društvo Šoštanj pa v Logarsko dolino (Okrešelj, Kamniško sedlo in Matkov kot). NOV IZDELEK GORENJA Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je na jesenskem mednarodnem Zagrebškem velesej-mu prikazala obiskovalcem nov izdelek, trajno žarno peč domače konstrukcije, prilagojeno za kurjenje z domačimi vrstami premoga. Izkoristek premoga pri gorenju v novi peči »Gorenje« je od 70 do 80 %, in sicer pri minimalnem gorenju, pri katerem je grelna zmogljivost peči kar 36 ur. Poskusi so pokazali, da zadošča za poldrugi dan trajajoče neprekinjeno kurjenje samo 16 kg premoga, nižjih kalorij- Trajno žarna peč »Gorenje« je oblikovno izredno lepa, naprodaj pa bo že sredi oktobra. • 300 mladih Velenjčanov se je udeležilo nedavne proslave na Kozjem, posvečene 50-letnici KPJ, borbenih sindikatov in SKOJ. Na Kozje so odšli taborniki in po-čitnikarji, ki so tudi sodelovali v programu »Plavega večera«, sicer pa postavili tabor. V programu osrednje prireditve pa so sodelovali mladi Velenjčani z recitalom, ki ga je pripravil Mladinski klub. • Občinski odbor RK Velenje in komisija za krvodajalstvo sta pripravila te dni za aktiviste RK in večkratne prostovoljne krvodajalce enodnevni avtobusni izlet. Velenjčani so se mudili v Ljubtjani in na Urhu, zatem v Žužemberku, Dolenjskih toplicah, v Novem mestu, Kostanjevici in v Krškem. • Pri velenjski delavski univerzi je začela sredi septembra z delom kovinarska delovodslta šola. V dveh oddelkih je 85 slušateljev. • Aktiv Zveze mladine Slovenije in družina Počitniške zveze iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje sta pripravila za člane izlet v Zagreb, združen z ogledom jesenskega mednarodnega Zagrebškega velesejma. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE OBVEŠČA da se ni prijavilo dovolj kandidatov za naslednje tečaje: — za začetni in nadaljevalni tečaj angleškega in italijanskega jezika — za začetni knjigovodski tečaj zalo PODALJŠUJEJO VPISOVANJE do 20. oktobra. Izguba našega dragega moža, sina in očeta, JANEZA RESMKA nas je hudo prizadela. Zato smo še toliko bolj hvaležni vsem vam, ki žalujete z nami, vsem ki ste nas tolažili in vsem, ki ste se prišli posloviti od našega dragega. Hvala vsem, ki ste mu pripravili tako lepo zadnje slovo. Vsi ste bili z nami in z njim: uprava Rudarskega šolskega centra, Janezovi sošolci, Planinski društvi šoštanj in Velenje, šaleški alpinistični odsek, Gorska reševalna služba iz Celja, rudarska godba, šaleški oktet — vsem izrekamo iskreno zahvalo! Hvala vsem, ki ste ob preranem grobu našega dragega počastili njegov spomin s poslovilnimi besedami in vsein, ki ste s cvetjem okrasili kraj njegovega večnega počitka. Žena s sinom Dejanom, mama in sorodniki KOČA NA PAŠKEM KOZJAKU SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Dne: 22. 9. 1969 OBVESTILO lastnikom motornih vozil, ki so upravičeni do vračila komunalne takse na osebne avtomobile za leto 1968 V mese.cu juniju tega leta so bile vročene vsem lastnikom osebnih avtomobilov, ki so upravičeni do vračila komunalne takse za leto 1968 posebne izjave s priporočilom, da lastniki osebnih avtomobilov, s temi izjavami prostovoljno prepustijo komunalno takso občinskemu cestnemu skladu za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest na območju občine Velenje. Dobra polovica lastnikov osebnih avtomobilov je odstopila komunalno takso cestnemu skladu, dočim od ostale polovice nismo prejeli izjav, bodisi, da komunalno takso odstopajo za vzdrževanje cest, ali pa zahtevajo vračilo. Smatramo, da po vsej verjetnosti vsi lastniki osebnih avtomobilov niso prejeli priporočila in izjave, da bi jo izpolnili ali pa * da so se s tem, da izjave Iniso izpolnili tiho odločili, Jda podarijo komunalno 'takso za vzdrževanje cest. Vse tiste lastnike osebnih avtomobilov, ki izjave niso podpisali in jo dostavili tukajšnji skupščini ponovno prosimo, v kolikor komunalne takse niso pripravljeni iz kakršnihkoli vzrokov prepustiti za vzdrževanje in sanacijo cest, da predložijo tukajšnji občinski skupščini poseben pismeni zahtevek za vračilo komunalne takse na cestno motorno vozilo za leto 1968 in sicer najkasneje do 10. oktobra 1969. Od vseh ostalih lastnikov osebnih avtomobilov, ki zahtevka do navedenega roka ne bodo vložili, bomo njihovo takso prenesli na občinski cestni sklad za vzdrževanje in sanacijo cest. Vsem lastnikom motornih vozil, ki so komunalno takso odstopili cestnemu skladu se v imenu občinske skupščine najlepše zahvaljujemo. Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank, s. r. 20 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA VELENJE in njenih enotah Nagrade: ® Avto Zastava 750 ® 30 desetdnevnih potovanj v Pariz in Lodon © 94 denarnih nagrad Žrebanje bo 13. decembra letos v Brežicah. Kreditna banka Celje KREDITNI BANKI CllJE LETOS SLAVI VELENJSKO PLANINSKO DRUŠTVO 20-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA Ko danes ugotavljamo, da se je število članov PD Velenje povečalo od 48 leta do 1954 na 823 leta 1968 in predstavlja eno najbolj množičnih društvenih organizacij v občini Velenje, želimo poudariti, da so, ti člani bili vseskozi angažirani pri izvajanju konkretnega programa dela; pri gradnji koče na Paškem Kozjaku, pri elektrifikaciji in ureditvi vodovoda na Paškem Kozjaku in pri graditvi 4,5 km ceste iz Pake na Paški Kozjak, pri čemer so opravili nad 22.000 prostovoljnih delovnih ur. Z gradnjo in adaptacijo koče na Paškem Kozjaku (v letu 1968 ureditev centralne kurjave, vodovoda, nakup opreme) in z graditvijo ceste je PD Velenje zasledovalo turistič-no-reicreativne interese pre-bivaclev šaleške doline, posredno je s tem prispevalo k gospodarski krepitvi Paškega Kozjaka in k izboljšanju življenjskih razmer tamkajšnjih prebivalcev. Ker je planinstvo sestavni del turizma in je opremljenost gorskega sveta važen motiv za privabljanje obiskovalcev — izletnikov, si bo PD Velenje tudi v prihodnje prizadevalo, da bi področje Paškega Kozjaka zaživelo kot ceneno rekreacijsko območje za mesto Velenje in njegovo bližnjo okolico. V ta namen bo potrebno poleg obstoječe koče zgraditi še depandanso, weekend naselje delovnih organizacij, postaviti smučarske vlečnice in druge naprave za šport in razvedrilo. Zaradi prometne povezave Paškega Kozjaka z dolino pa bo predvsem potrebno dograditi cesto. Z nadaljnim razvojem industrializacije, urbanizacije in splošne tehnizacije življenja je realno pričakovati, da bo vse več ljudi obnavljalo svoje telesne in duševne moči z vračanjem v naravo, to pomeni tudi s hojo v gore. Naloga PD Velenje bo v tem Naloga PD Velenje bo v tem, da v še večji meri usmerja svoje člane, zlasti mladino v prostem času v naravo, v naše gore in da navaja ljudi k zdravemu načinu življenja, k pravilnemu odnosu do naše družbe in k ljubezni do domovine. Pri tem poslanstvu planinci pričakujemo v prihodnje še večjo družbeno podporo in istočasno zahtevamo, da se delo naše organizacije pravilno ovrednoti, t. j., da se poudari družbeni pomen tega dela. Planinstvo danes ni več idila in romantika, privatni konjiček nekaterih posameznikov, ampak zelo resen napor društvenih delavcev, amaterjev, da bi prispevali s svojim delom k družbenemu napredku in s tem vzpostavljali pravične socialistične in človeške odnose. Ob 20-letnici PD Velenje se velenjski planinci zahvaljujemo vsem, ki so karkoli v tem obdobju prispevali za društvo. Miroslav Žolnir Gregor Rupnik-Groga V planinskem domu na Paškem Kozjaku je bila spominska svečanost ob dvajsetletnici ustanovitve planinskega društva Velenje. V pozdravnem govoru je predsednik prof. Peter Ficko med drugim poudaril pomen društvene dejavnosti za razvoj in preobrazbo prebivalcev Paškega Kozjaka (elektrifikacija, vodovod, cesta). Podpredsednik planinske zveze Slovenije Tone Bučar pa je čestital društvu za pomnožitev članstva, organizacijo vodniške dejavnosti in izletništva. Ob tej priliki je podelil tudi srebrne častne značke planinske zveze Slovenije Petru Ficku, Nežki Tanšek, Alojzu Penšku in Stanetu Jamnikarjn. Za dolgoletno delo v društvu pa so prejeli knjižno priznanje: Valter Demšar, Ivo Jamnikar, Franc Ojsteršek, Alojz Penšek, Jože Zohar, Anica Podlesnik, Dušan Kukovec za dosežke v alpinizmu in Franc Fajmut za največkrat prehojeno slovensko transverzalo. Vsako slovo je težko. Se težje pa je slovo od človeka, ki je v naši burni zgodovini nekaj pomenil. To je bil Groga, revolucionar in proletarec. Rojen je bil pred 67 leti v Podkraju pri Vipavi kot sin kmečkih staršev, grčavih Gorenjcev. Mladost je preživljal v truda polnem delu na očetovi kmetiji vse do svojega 15. leta, ko je odšel za delom drugam. Nekaj časa je delal na železnici, bil dve leti v Franciji, se zopet vrnil ter se do vojne preživljal kakor je vedel in znal. Tiste čase je bil Gregorjev rojstni kraj pod italijanskim jarmom. Njegov nacionalni čut in ljubezen do matične domovine sta ga silila, da se je že pred okupacijo preselil v Poljane nad Skofjo Loko. Tam ga je doletela II. svetovna vojna. Do njenega izbruha se je preživljal s kmetijstvom in priložnostnimi deli v gozdarstvu. Ze takrat je bil napreden. Takoj po prihodu Nemcev se je vključil v NOB. Leta 1941 je skupaj s člani družine pričel z organiziranim delom, zbiral je orožje ter pomagal pripravljati domači teren za vstajo. Povezan je bil z znanimi prvo-borci Gorenjske, katerih večina je med narodnoosvobodilno borbo darovala svoja življenja in ostala na bojnih poljanah za vedno. Gregor je dobil nalogo, da organizira partizanske bolnice v bližini domačega kraja, kar je zavestno izvršil. V improvizirane partizanske bolnice je sprejemal borce in bolnike gorenjskega in škofjeloškega odreda vse od spomladi leta 1942 dalje. V teh bolnicah je v tistih težkih časih našlo zdravje veliko partizanov in se tam usposobilo za nadaljnje boje. Gregor je imel poleg drugih lastnosti tudi to, da je znal strokovno posredovati in s prešernim humorjem vliti ranjencem vero v samega seBe, pa čeprav pod najtežjimi pogoji takratnega takoimenovanega »zdravljenja«. Gregor je bil med redkimi preživelimi borci legendarne Draž-goške bitke, ko je le nad 200 borcev razbilo večtisoč glavo nemško hordo. Svojega edinega sina je izgubil v začetku leta 1943 — ženo pa nekaj časa pozneje. Ostal je sam s hčerko in z njo dočakal osvoboditev. Njegov delež k osvoboditvi domovine je velik, z izrednim čutom za organizacijo je uspel zgra-diti sedem partizanskih bolnic in zatočišč. Narodnoosvobodilnemu boju je s tem storil neprecenljivo vrednost, saj je neposredno poma-gal vrniti zdravje številnim borcem in voditeljem v najtežjih časih borbe. Čeprav bolan in izčrpan sc je takoj po vojni vključil v družbeno politično življenje. Ustvaril si je nov dom v Šoštanju in tam tudi opravljal razne odgovorne funkcije vse do upokojitve. Z Gregorjem Rupnikom smo izgubili še enega vidnega borca, nosilca »partizanske spomenice 1941«, enega redkih preživelih borcev, ki jih je danes, žal, vedno manj. Gregor Rupnik je dal kar je mogel. Vzgojil je svoje otroke v duhu patriotizma in ljubezni do domovine. Dal je vzgled kako se je treba boriti za rodno zemljo, svobodo in boljšo bodočnost živeče generacije. S. V. zahvala DECEMBRSKO NAGRADNO ŽREBANJE hranilnih vlog pri vseh