PoStninafplačana v gotovlnl Izbaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Djn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,zainozemstvolODin Račun, pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlora&oba Gena 1.50 Dln R«dakcija In nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 30. Celje, petek 19. julija 1935. Leto XVII. Razpust „Svobode" Banska uprava v Ljubljani je z na- ; slednjim odiokom razpustila delavsko kulturno in telovadno zvezo -»Svobodo« v Ljubljani in vse njene podružnice v Sloveniji : »Kr. banska uprava dravske banovine. n/2. No. 361/52 Ljubljana, 13. julija 1935. ODLOČBA Kraljevska banska uprava razpušča na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih društvo »Svoboda«, deiavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani radi ravnanja zoper državni in družabnl red in radi prekoračenja statutarnega delokroga. S tem so razpuščene vse njene po- družnice v dravski banovini. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na mi- nistrstvo notranjih poslov v 15 dneh po dnevu dostavitve. viožiti pa bi jo bilo kolkovano s kolkom 20 Din pri kraljevski banski upravi. Morebitna pritožba po drugem od- stavku § 11. že imenovanega zakona nima odložilne moči. RAZLOGI Z odiokom Narodne vlade v Ljubljani pod št. 2632/pr iz leta 1920 so bila odobrena prvotna pravila društva, ka- terih izpremembo je odobrilo ministrstvo za notranje posle z odiokom z dne 16. februaria 1926 Sl. Št. 814/26 oz. Veliki župan ljubljanske oblasti z odio- kom z dne 25. 2. 1926 U. br. 1675/1. Po teh pravilih (§ 1) je zveza ne- politična, njen delokrog pa obsega po § 2. pospeSevanja duševne in telesne vzgoje delavstva, pri čemer )'e po točkah še obeleženo, kako skuša zveza doseči svoj namen. Nasproti označenemu delokrogu pa se je Že delj časa opažalo, da je usmer- jeno delovanje društva in podružnic na poseben poudarek delavskega razreda in gojitev ekstremno socijalističnih teženj, ki so prehajale že na komuni- stično polje. Pošebno se je moglo to opaziti po- vodom društvene prireditve dne 7. t. m. v Celju. Prireditev je biia po osrednjem vodstvu društva najavljena kot kulturni delavski dan po določenem sporedu. Povodom te prireditve se namreč ni samo prekoračil obsegprograma, marveč je ta zavzela tudi popolnoma proti- državni in komunistični značaj. V prvem pogledu je bila pred izva- janjem določenega programa obdržana posebna konferenca delegatov, ki ni bila oblastveno prijavijena in na kateri se je sklenila ustanovitev socijalistične stranke. S tem se je društvo udejstvo- valo politično, za kar po pravilih ni bilo upravičeno. S potekom povorke in zborovanja pa je društvo tudi po- svedočilo ravnanje zoper državni in družabni red. Med povorko, ki se je je udeležilo kakih 5500 oseb, so se ! nosile table in rdeči trakovi z napisi »Zastopstvo neodvisnih siovenskih štu- dentov«, »Delavstvo, združi se proti ! vojni in fašizmu« itd., izmed udeležen- cev pa so se čuli vzküki: »Živela Snvjetska Rusija«, »Živel Ljenin«, i »Živela svoboda«, »Živeh sovjeti«, | »Živela ruska svoboda«, »Del s fašisti«, I »Dol z buržuazijo« in »Proč s terorjem«. Pri tem so izzivatelji držali roko s stisnjeno pest jo. j Po završeni povorki se je nadaljsvala i prireditev na Giazij', kjer se je zbralo | kakih /000 oseb. Tej množici so govo- rili razni vodje, ki so iznašali politična in prevratna gesla. Tako je govornik LeskovŠekgovoril : »Organizacija svo- boda« je univerza marksistov. Na svetu se ustvarjata dva tabora, in sicer na eni strani Rusija in Francija za mir, | na drugi strani tabor fašističnih držav, ! ki so za voino. Zahtevamo priznanje Sovjetske Rusije, arnnestijo vseh poli- \ tičnih kaznjencev, zbolišanje delavskega i stanja, uvedbo 48 urnega tedna, svo- j bodo tiska, svobodo združenja.« | Sedej Alojzij iz Ljubijane je govoril: | »Ta množica, ki je tukaj zbrana, bo \ storila smrt današnjemu družabnemu i redu. liočemo politično svobodo, da | se organiztramo politično v socijalistično j zvezo delovnega ljudstva. Hočemo amnestijo političnih kaznjencev in vr- nitev državljanskih pravic in ukinitev zakona o zaščiti države, da se takoj razpusti narodna skupščina in razpišejo nove velitve. Ureditev drŽave naj se l fzvrši v soglasju s Hrvati, Slovenci in Srbi. Hočemo minimalno mezdo, med- narodno razorožitev.« ) Tudi dr. Živko Topalovič je imel j govor politične vsebine. Med vsemi temi in še drugimi go- vori so se Čuli vzkliki, zlasti iz vrst akademikov, kakor pri sprevodu. Ko so se delavske množice vračale z vlaki iz Celja domov, so iz z rdečimi trakovi , okrašenih vagonov še nadalje vzklikali razna protidržavna in komunistiČna gesla. Potemtakem je delavski kulturni dan prešel na politično polje in v velike protidržavne in komunistične demonstracije. Ta dan je torej društvo, cigar vodstvo odgovarja za potek pri- reditve, očitno delalo zoper državni in družabni red ter prekoračilo svoj sta- tutarni delokrog. Obseg izgredov pa kaže tudi, da je moralo biti delovanje društva in podružnic, ki so bile pri celjski prireditvi v velikem številu zastopane, že prej usmerjeno v tem pravcu, sicer bi v Celju do take kršitve državnega reda in društvenih pravil ne bilo moglo priti. Zato ie razpust matice utemeijen. Njen razpust pa ima za posledico razpust vseh njenih podružnic. Po pravilih so namreč društvene organi- i zacije tako povezane med seboj, da je delovanje centrale brez podružnic in obratno statutarno in pravno nemogoče. Ta odločba se dostavi: Društvu »Svoboda«, deiavska kultur- na in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani in vsem podružnicam. Ban : Dr. Dinko Puc.« Ta odlok je bil dostavljen centrali v Ljubljani in vsem 38 podružnicam v Sloveniji. Centralno vodstvo *Svo- bode« namerava vložiti proti temu odloku pritožbo na notranje ministrstvo. Žena in mož c ^)^ Kaj imata ^mJs ^0>A / /' I/Hi wl»"*** bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREE Preffled celjske gledališke sezone 1934-35 Pregled letošnjega repertoarja Me- : -mega gledališča v Celju nam ipri- j čuje, tla jozimi pa neumornim Ijubiteljeni belega sporta. kadar se prekucavajo v zankah njegove octeje. V gornjem delu »Ravnega« že nad 500 let kraljuje zanimiva cerkvica sv. Miklavža. Stoji na Ijubkem holm- cu tik 15 ni globoke vrtače, ki tvori s podzemsko jamo »Balunjačo« svo- jevrstno privlačnost. V ueposredni bužini je leto in zinio odprta restav- racija SPD. ki jo je v zadnjih 5 letih posetilo že nad i'5.000 planincev. Pač zgovoren doka/, da j? Boč biser na- ših gora. Ko se pri restavraciji nekoliko oti domu po isti poti ali jo pa mahneš proti Rogaški Slatini, PoljCanam ali Studenicam, kakor pač kaže. ^'saka stazica ti bo prišepetala, kje zopet. išči novih moči. kadar bo tvoja duša zmučena. Tudi ne bo nikomur žal. ako jo mahne proti Zg. Gaberuiku. Pot te povede po džungeiskem klancu minio rogaSko-sIatinskega vodovoda do naj- boijše točke slatinr, do »Aleksandro- vega vrelca«. Ako se tu malo poza- nimaš, te prijazni >>Cika Stevo« takoj posluži s kozarcem slatine z vabiloui. da se kmalu zopet vrneš v kralje- stvo BoCa, gotovo pa v nedeljo Zl. t. m. ob priliki bočke proslave pri Sv. Miklavžu, odnosno 28. t. ni.. če bi vienie i^rvikrat ne godilo. Stev. 30 »Nova Doba« 19. VII. 1935. ----------.-------.----------------------——--------------------— Odrasli si poiščejo clobro dalmatin- sko kapljico, za posebne prilike pa si privoščijo bakarske »vodice«. Vsi, ki bolehate v giiu, na revma- tizmu. bledičnosti, slabokrvnosti, po- manjkanju teka in podobnih bolez- nih, najdete tarn gotovo izboljšanje že v najkrajšem času. Staršem, ki so poslali svojo deco v počitniški dom v Bakarac, se vrača deca zdrava, krepka, od solnca ožgaiva, kar j« po- rok, da si bodo prištedili marsikak dinar, ki bi ga morali drugače izdati za zdravila. Privoščite torej lepe počitnice sebi in malčkom v divnem Bakarcu, kjer že dozoreva grozdje! III. kolonija pojde iz Celja 25. julija in ostane v Bakarcu do 16. avgusta. Nekaj pro- storov je še na razpolago. Prijave sprejem-a in daj-e pojasnila ga. Ma- rica Sernečeva, Celje, Gragorčičeva St. 1. Political pregled p Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je prispel 12. t. in. z dvorniin vlakom z Bleda v Sinajo. Na žalezniški postaji v Sinaji so ga prič-akovali Nj. Vel. kralj Karol in prestolonasiednik Mi- hajlo, predsednik vlade Tatarescu. zunanji minister Titulescu in drugi člani rumunske vlade. Nj. Vis. kne- zu-namestniku Pavlu je bil prirejen izredno prisrčen sprejem. Nj. Vis. knez-namestnik P-avle je imal v Si- naji važna posvetovanja z Nj. Vel. kraljem Karolom. zunanjim mini- strom Titulescom, francoskim posla- nikom v Bukarešti in drugimi viso- kimi političnimi osebnostmi, v pone- cleljek pa se je vrnil na Bled. Posve- tovanjem v Sinaji pripisujejo v med- narodnih krogih izredno važnost. Ta posvetovanja so bila odločen deman- ti vseli vesti o nesoglasjih v Mali an- tanti in resen opomin vsem, ki ho- čejo rušiti fronto miru. Med država- mi Male antante \iada popolna slo- ga. Mala antanta je zavzela -enotiio in kategorično stališče proti habsbur- ški restavraciji in je pokazala enako solidarnost tudi v vseh drugih vpra- š-anjih. p Podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondylis je prispel v soboto ob 12.42 s tržaškim brzovlakom iz Rima v Ljubljano. K sprejemu v Ljubljani se je pripeljal iz Rogaške Slatine preko Celja v Ljubljano tudi naš vojni minister ge- neral Peter Živkovič, ki se je po sprejemu na kolodvoru odpeljal z ge- neral om Kondylisom v hotel »Union«. Minister general Živkovic se je po- poldne z avtomobilom vrnil v Rogaš- ko Slatino, general Kondylis pa se je odpelj'al na Bled. V nedeljo je prispel na Bled tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovie in se v teku dne- va trikrat sestal z generalom Kondy- lisom. Ob 18. je bil general Kondy- lis v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji. V ponedeljek zvečer je odpo- toval v Beograd in na Oplen&c, v to- rek zvečer pa v Grčijo. p Narodna skupščina je imela v četrtek popoldne sejo, na kateri je m. dr. finančni minister dr. Letica odgo- voril na zahtevo poslanc-a Uroša Sto- ] jiča iflede znižanja cen monopolskih predmetov, da se ta zadeva v mini- strstvu že proučuje in da bo v krat- kem prišlo do zadevnih odlokov. Po- miue na neznosno trp- ljenje naših bratov, ki še vedno ča- kajo in upajo na rešitev. — Kdor pre- čita ta ]>oziv, naj ined svojimi prija- telji in znanci agitira, da bo udeiež- ba nmogoštevilna. Drugih vabil ne bomo raz].X)šiliali. — Poilružnica >So- če« v Celju. c Iz sodne službe. Za stnlniska pri- stava pri okrožnem sovnico ali Celovnik je človek tarn v nekaj skokih. V Loki je vedno prijetno in ves^Io, zlasti pa bo v ne- deljo 21. t. m.. ko bo imel loški Sokol svoj javni nastop. Posebno so vabljeni vsi S-okoli in prijatelji sokolstva iz posavskega de- la oeljske župe, seveda pa tudi iz Celja samega. I5LI I V6 suhe In oljnate, raznc emajlc ter drugc slikarskc in mizarskc potrebščine nudi po zclo zmcrnih ccnah Ivan Ravnikar « Celie gtev. 30.___________________________ -Nova Doha« 19. VII. 1935._____________________ Stran 3. c Žetev sinrti. Na Mariborski cesti ; 30 v Gabeiju je umrla v nedeljo t>7- ! letna žena cinkarniškega upokojen- I ca g-a. Terezija Voukova, tašča stav- | benika g. Konrada Gologranca, v Ko- nien.sk^ga ulici 10 v Celju pa 73-letna j zasebnica Fani Plešnikova. V Kovaš- j ki ulici 1 v Celju je umrl v sreilo 43- j letni trgovski potnik in bivši trgovec j g. Anton Dimetz. V celjski bolnisnici | sta umrla: v torek 58-letna žena ( davenega služitelja ga. Julijana Kra- i merjeva iz Ceija, v četrtek pa 70-let- ni posestnik Josip Kranjc iz Zlateč pri Novi cerkvi. N. p. v m.! ( Predstava Jadranske siraže na Ostrožnem. Odsek Jadranske straže na Osnožnem bo vprizoril v nedeljo 21. t. in. ob 20. na vrtu gostilničarja g. Jožefa Velenška igro »A njega ni . . .«, tli-amo iz svetovne vojne s petjem v 4 d-ejanjih in 6 slikah. Vpri- zoritev bo na prostem. Ker je Ostrož- no-lepa točka za izprehod, so vablje- ni vsi prijatelji, da podprejo idejo JS in njeno propagando za naš Jadran. V primeru slabega vremena bo vpri- zoritev v nedeljo '28. t. m. ob 20. c Obrtniški zbor v Celju. Ob pri- liki obenega zbora osrednj^ga dru- §tva jugosl. obrtnikov iz Ljubljana, ki bo 15. avgusta v času Obrtne raz- stave v Celju, bo v Celju tuili zbor obrtništva iz dravske banovine, na katerega so povabljeni obrtniki iz vse države. Iz glavnih eentrov se priprav- j ijajo za to priliko skupni izleti v Cc- lje. c Odbor obrtne razstave v Celju. j ki bo od 4. do 18. avgusta v niestni narodni soli, prosi vsa sreska načel- stva, občinske uprave. obrtniška združenja in društva. ki bodo prejela I te dni lepake za razstavo, da jih iz- ! vesijo na vidnih mestih. Lepake je v j Stirih barvah zelo lieno izd^lala | Zvezna tiskarna v Celju. c Celjski akrobat Adolf Krajnc bo nastopil zopet v Celju na žici in si- ce r v času obrtne razstave. Predva- jal bo nove, neprekosljive točke. Krajnc je nastopal v zadnjem casu j z akrobati z Ježice. V Celju pa bo j imel vodstvo sam. j c Delo za napredek j? važna naloga -vsak-e tvrdke. Med trgovine, ki kora- kajo s časom in se trudijo ustreči kupujočemu občinstvu. moramo pač Šteti znano celjsko manufakturo Va- lentin Hladin. Njene obširne in lepe izložbe so vzbujale pozornost, lepa razsvetljava je v večernih urah va- bila in celo radio je klical vse. ki so hoteli videti kaj lep-ega. Sedaj pa je ž? nekaj dni vse tiho. temno in za- grnjeno. Govori se, da novi aranžer. absolvent strokovnega tečaja v Nem- čiji, za zastrtimi okni umetniško nreja izložbe. ki bodo občinstvu žo fez nekaj dni nudile vse, kar je lepo. dobro, pa vkljub temu poceni. i Maša za planince in izletnike bo v uedeljo 21. t. m. pri Mozirski koei na Golteh. Službo božjo bo opravil župnik iz Šmihela. Sodeloval bo tu- di šmihelski pevski zbor. Planince vabimo, da ta. dan obiščejo Mozirsko kočo. Iz Mozirja je le poltretjo uro hoda. Od tarn je priporočljiv izlet h koči na Smrekovcu. c Izlet z odprtim avtobusom v Lc- garsko dolino bo v soboto 20. t. m. s povratkom v nedeljo. Prijavite se ta- koj v trafiki pri »Belem volu« na Kralia Petra cesti. c Delavske mezde v Celju in oko- licL Mezde delavstva v območju eks- poziture OUZD v Celju v drugem tro- mesečju. t. j- v preteklem letu repro- ! biranih dijakov, ki so s pomočio in- struktorjev-akademikov zadovoljivo končali svoje izpite. Prijave je treba poslati Diiištvu jugoslovenskih aka- demikov v Celju. c Kronika nesrec in napadov. V če- trtek okrog 10.45 dopoldne je privo- zil iz Gab^rja po Aškerčevi ulici to- vorni avtomobil tvrdke Westen, ki ga je vodil šofer g. Viktor Želenik. Ko je prispel avtomobil do križišča Aškerčeve ulice in Caukarjeve ceste, je privozil izpod viadukta proti pošti z motor j em 18-letni trgovski pomoč- nik Mirko L-ednik iz Čreta. Zaradi precejšnje brzine ni mogel pravočas- no ustaviti vozila odnosno se izog- niti ter je z vso silo zadel v zadnji del avtomobila, tako da se je razbila deska na avtomobilu. Lednika je vrglo na hodnik ob javnem nasadu pri kolodvoru. Pri padcu z glavo na trdi tlak si je prebil lobanjo in je ob- ležal nezavesten. Pri karambolu se je tudi motorno kolo močno poško- dovalo. V sredo je padel 38-letni, pri g. Fuchsu v Celju nameščeni in na Dečkovi cesti 17 stanujoči dimnikar- ski poslovodja Metod Kroflič med vož- nio s kolesom iz Vojnika v Celje s tako silo, da se je občutno poškodo- val po glavi in levi ključnici. Istega due je padel 49-letni dninar Alojzij Senegačnik iz Socke pri Novi cerkvi. ki je pri nekem posestniku v Trnov- ljah nakladal seno, tako nesrečno z lestve, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. V nedeljo je posestnikov sin Ivan Vovk iz Jarmovca pri Dram- Ijah v neki hiši v Hrastniku pri Voi- niku z nožem napadlniš- nici. c Sejmske in tržne pravice mestne občine celjske, Mestno poglavarstv- v Celju razglaša: Kr. banska uprava . i ilravsko banovine v Ljubljani je 4. { i VII. t. 1. pod VIII. No. 1234 2 odloči- i la: »I. Na podstavi § 444. ob. z. se • ugotavlja, da so pravno veljavno pri- dobljene nastopne sejmske in tržne pravice mestne občine celjske: za ži- j vinski in kramarski sejem prvo so- j boto po sredi posta, dne 21. oktobi'a. | in 30. novembra, za svinjski sejem I vsako sredo in soboto ter za tržne ! divove vsako sredo in soboto. Ce je ! označeni dan nedelja ali praznik. se j sme sejem prirediti naslednji delav- nik. II. Na podstavi § 193., odst. 1. obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem že nad dve leti zaporedoma ni vršil, sejemska pra- vica mestne občine celjska za živin- ski sejem vsak prvi pomedeljek v mesecu ter za živinski in kramarski sejem dne 1. maja, 15. juni.ja. 10. av- gusta in 28. avgusta.« — V 30 dneh oil dneva objave tega razglasa (do 12. avgusta) na uradni deski se lahko mestnemu poglavarstvu prijavijo morebitne sejmske ali tržn-e pravi- ce, ki tu sploh niso ali pa so druga- če označene, sicer bodo po tern roku prestale veljati. <¦ Antikvarične šolske knjige ku- puje knjigarna. umetnine in muzi- kalije Karl Goričar vdova, Celje, za- •oga papirja in pisalnih potrebščin. c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 2«i. t. ni. lekarna "Pri križu<.. ( dasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 21. do 27. t. m. II. vod, reševalno IV. skupina, inspekcijsko n-am. poveljnika gosp. Kališnik. žalec. Prostovoljna gasilska četa v Ž-alcu bo vprizoril a v soboto 20. t. m. ob 20. in v nedaljo 21. t. m. ob 16.30 na. dvorišču gostilne Virant v Žalcu Golievo veseloigro »Kulturno prire- ditev v Crni mlaki« v režiji g. Rada Sioklja. Pred črnomlaško slavnostjo bo ki-enil po žalskem trgu sprevod črnomlaške inteligence in društev. V primeru slabega vremena bo pred- stava v soboto 27. in nedeljo 28. t. m. ob istem času. To bo prva predstava na prostem v Žalcu. Loka pri Zidanem mostu. Sokol- ska četa v Loki pri Zidanem mostu bo priredila v nedeljo 21. t. m. popol- dne svoj letni javni nastop. Prijatelje sokolstva in našega Posavja prav le- po vabimo na to prireditev. Celjanom in LašČanom bo to lep popoldanski izlet, obiskovalcem Lisce in Kozja pa se priporočamo, naj se gredoč ogla- sijo pri nas v Loki. Videli boste, kaj vse znamo. Na trati ob Savi bo pa prav prijetno. | Glasovi iz obcinstva i Dve važni križišči v Celju brez prometnega stražnika Med najbolj prometne točke v me- stu Celju spadata brez dvoma kri- žišče Cankarjeva cesta — Trg kralja Aleksandra — Aškerčeva ulica — Klavniška ulica in križišče Kralja Petra cesta — Cankarjeva cesta — ^'odnikova ulica. Na teh dveh kri- žiščih je vozniku in pešcu često pre- gled nemogoč, zaradi Cesar se je na njih dogodilo ž-e več nesreč. Zadnja taka nesreča je bila v četrt^k dopol- dne na križišču pri pošti, kjer se je promet silno povečal, odkar so po- daljšali Aškercevo ulico do Maribor- ske ceste in ustvarili tu direktno zve- zo z Gaberjem. Da se prepr^čijo nadaljne nesreče, je nujno potrebno, da postavi polici- ja na obeli križišCih prometnega stražnika, ki bo urejeval promet. Na križišču pred Ljudsko posojilnico bi bilo zelo poti^ebna tudi zgraditev pro- metnega otoka za pešce. ki bi se tja zatekali v primeru velikega prometa. -P- Sport i t Zaključna prvenstvenn tekma | Olimp : Atletiki. (Službeno iz Okrož- | nega odbora LNP v Celju.) V nedeljo | 21. t. m. ob 17. se bo pričela na Gla- ! | ziji zakljuCna dmgorazredna pmn- ¦ ' ^'vena tekma SK Olimp : SK Atlotik. , Mužbujoci odbornik.g. Albin Jegiis- { nik. \'sak klub določi po 4 starejse i in resne reditelje, ki morajo oprav- ljati rediteljsko službo brezpogojno do konca tekme. Radi tega se mora- jo javiti pred pričetkoin in ob za- j ključku igre službujočemu odborni- ku. Gledalci. ki bi se vedli nedostoj- no in žalili sodnika ali igralce z iz- l'azi, ki ne spadajo na igrišča, bodo s silo odstranjeni s prostora. Vstop- nina znaša (i Din, za člane, ki pred- ložijo člansko izkaznico, pa 5 Din. t SK Rapid : SK Celje 8 : 2 (3 : 1). V nedeljo je prvo moštvo SK Celja igralo v Mariboru z Rapidom zadnjo podsavezno prvenstveno tekmo v se- zoni in doživelo težek poraz. Razme- re v klubu in moštvu so takšne, da je moralo v prvem moštvu SK Celja »pomagatifc vee igralcev mladinske- gamoštva! Ta poraz in poraz na tek- mi z Ilirijo sta Skandal za SK Celje in docela nepotrebna blamaža. Javno pozivamo vodstvo SK Celja in nogo- metne sekcije, da pokaže vso dobro voljo in železno energijo ter napravi temeljit red v klubu! To je brezpogoj- no dolžno prestižu SK Celjti in celj- skega nogometa. ki ga klub zastopa v potlsavezni ligi. t SK Jugoslavia (Celje) : SK Svo- boda (Maribor) 3 : 3 (1 : 0). V nede- ljo popoldne je bila na novem igriš- ču SK Jugoslavije na Sp. Lanovžu prijateljska tekma med mariborsko Svobodo in celjsko Jugoslavijo. Gost- ji. ki so nastopili z več rezervami, so bili tehnično in kombinatorno boljši ter so lahno prevlaovali. bili pa so neodlocni pred golom. Jugosla- vija je igraia v prvem polčasu učin- kovito, v dimgem polčasu je vodila še s 3 : 1, potem pa je njen napad znat- lio popustil. Goli za Jugoslavijo so padli v 8. minuti prvega ter v 22. in 28. minuti drugega polčasa, goli za Svobodo pa v 26., 36. in 43. minuti drugega polčasa. Tekmo je vodil sod- nik g. Veble objektivno. V predtekmi je mladina Jugoslavije premagala mladino Olimpa v razmerju 5 : 0. Po svetu s Zleta bolgarskih jnnakov, ki je bil te dni v Sofiji, se je poleg ogrom- nega števila Junakov udeležilo tudi zelo mnogo jugoslovenskih, češkoslo- vaških, poljskih in iiiskih Sokolov, ki so bili nadvse prisrčno sprejeti. Ta zl^t je znatno pripomogel k po- globitvi odnosajev med Sokolstvom in bolgarskimi Junaki, zlasti pa še h kulturnemu zbližanju mecl jugo- slovenskim in bolgarskim narodom. s Težka avtomobilska nesreča av strijskcga kancelarja. V soboto 13. t. m. se je peljal avstrijski kancelar dr. Schuschnigg s svojo rodbino z avtomobilom z. Dunaja na Gornje Av- strijsko. Na ovinku pri vasi Ebbels- berg v bližini Linza je šofer Tichy nenadno izgubil oblast nad volanom. avtomobil je zdrknil čez cestni rob in se z vso silo zaletel v drevo. Uči- nek je bil strahovit. Potnike je vrglo iz avtomobila, šoferja pa je s tako silo pritisnilo na volan, da se je zgru- j dil nezavesten med ruševinami avto- J mobila. Kancelar dr. Schuschnigg j-e ! padel v cestni jarek in dobil hud živčni napad, odnesel pa >e samo lažje poškodbe. Kancelarjeva soproga Hernia je zadela z glavo v železni rob avtomobilske strehe. si zlomila hrbte- nico in padla nato na obcestni ka- men, pri čemer si je zdrobila še loba- njo. Obležala je na mestu mrtva, Šo- fer Tichy je dobil življenjsko nevar- ne poškodbe, kancelarjev sin Kurt, njegova vzgojiteljica in kancelerjev osebni detektiv pa so bili lažje ra- njeni. Avtomobil je začel goreti, ker se je bil bencinski rezervoar razbil. ! Trij^ oficirji. ki so v drugem avto- mobilu spremljali kancelarja. so na- glo pogasili ogenj. Truplo kancelar- jeve soproge so prepeljali najnrej v Ebbeisberg, nato v Linz, odtod pa na Dunaj. kjer so pokojnico položiti v sredo popoldne ob ogromni udeležbi i k zadnjenui počitku I s Miren potek narodnega praznika 14. julija v Parizu. Za latosnji narod- ni praznik v Parizu so bili napove- • dani težki neiniri zaradi spopadov štev. 30. . »Nova Doba^ U>. VII. U>35.______________m------------------------------------------------------------¦----- Stran 4.__________________^———¦^*—mmmm~^^ m-ecl levičarji in nacionalisti. Napo- vedi o nemirih se niso uresničile in je potekel narortni praznik povsem mirno, dasi se je udeležilo levičarskra manifestacije 200.000 do 300.000 ljudi. Kino Kino Union Celje. Petek 19.. sobota 20. in nedelja 21. julija: »Rože z ju- ga«. Izvrstna dunajska opereta. Johann Strauss kot pokrovitelj dveli mladih, nesrečnih zaljubljencev. V glavnih ulogah Pavel Hörbiger, Roszi Czikos, Gretl Theimer, Oskar Sima, Oskar Szabo in Hans Junker- mann. Predigra: zvočni tednik. — Od 22. do konca julija kino zaprt. Smešnice Žena: »Naša soseda je zares čudna ženska. Ves božji dan ne dela niCe- sar in samo klepeta!« — Mož: »S kom pa klepeta toliko?« — Žena: »No, z menoj seveda!« * * »Moja tašča je pravcat dnevnik.« — »Ali ima vedno toliko novic?« — »Tisto ne, ampak prihaja vsak dan!« Ena aii dve sobi s posebnim vhodom v centru mesta s po- hištvom ali brez se odda. Informacije: Celje, Vrvarska ulica 1 /11. RAZGLAS Na prostovoljni javni dražbi se bo pro- dal gozd, ajiva in travnik v kat. ob- čini Sv. Jungerta, last dedičev Hriberšek Ane v Gorici št. 17, in sicer gozd parcela št. 715/1 s površino 1 ha 72 a 89 m2, njiva s travnikom pare. 717, 718 in 719 pa s po- vršino 1 ha 37 a 64 m2, dne 9. avgusta 1935 ob 8. zjutraj na lieu mesia v Gorici Lt 17. Izklicna cene znaša Din 50.000*-, vadij Din 5000'-. Pojasnila daje jav. notar dr. Stojan Ivan kot sodni komisar v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200000 — i Rupuje Iimpro- daja d« viase* In Izdaja uverenje za izvoz blaga ! Sprejema hranilic vloge na knjižice in tekoči račan ter nudi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Učenec oli nčenka s primerno šolsko izobrazbo, po možnosti vešč vsaj nekoliko nemščine, ki bi imel preskrbo pri starših. se takoj sprejme v trgovino z galanterijo in mešanim blagoni Kramar & Mislej,-Celje. 2 eobno sianovanje se o d d a stranki brez otrok. Vprašati: Krekova cesta 9. Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse druge vrste papirja in pisarniške po- trebščine kupite poceni pri tvrdki franc LeskovšeK knjigarna in trgovina s papirjem Celje, Glavnl trg 16 Absolvent trgovnke sole v Celju letnika 1934/35 se sprejme za takojšen vstop. Lastnoročno pisane ponudbe s prcpisi spri- čeval je poslati tv. Persil, družba z o. z. Celje. Sobo majho, oprernljeno, uporabno tudi za pisarno oddam na^Äleksandrovem trgu 4, pritliCje. S sobno čisto stanovanje s kopalnico iščc za 1. november al: prej stranka brez otrok. Ponudbe pod >-ViSji uradnik« na upravo lista. Lepe stavbne partele ki mejijo na hrib sv. Jožefa, se prodajo. | VpraSati: Faninger, Celje, Glavni trg 8. | V globoki žalosti sporočam v svojcm in v imenu vseh sorodnikov, I da je moj Ijubi, dobri brat, gospod Viktor Schwab I iovarner in hisni posestnik I dne 17. julija 1935 v 82. letu starosti po kratkem, težkem trpljenju, pre- I viden s sv. tolažili za urairajoče mirno v Gospodu zaspal. I Truplo dragega pokojnika bo v soboto, dne 20. t. m. ob 5. pop. I v hiši žalosti, Kralja Petra cesta 23, slovesno blagoslovljeno in nato I na mestnem pokopališču položeno v rodbinsko grobnico k večnemu I počitku. I Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dnc 22. julija ob I 8. zjutraj v Marijini cerkvi. I CELJE, dne 17. julija 1935. I Ana Schwab Franjo Dplžan • Celje ?:.v,v."M kleparstvo, vodovodne instalacije____________________________________ (trclOVOdfiß naDrai/ß Pre»zema ma « zgcraj navedene stroke spadajota (tola in ________________JM CIW*"Mllfc "U|<"""i popra»ha — Cene zmcrne — Pottrežba tožna in ioMdna PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAKILNICA DRflVSKE BANOVINE I E 1 I E # prej Južnostaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje I Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Štev. 689/1935. Gradnja planinskega doma pod Tovstom. Razpis Alestno poglavarstvo v Celju razpisuje ' celokupna gradbena in ostala obrtniška dela in dobave za gradnjo planinskega doma pod Tovstom nad Celjem. Ofertni pripomočki z načrtom se dobe od 18. t. m. dalje med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu v Celju v sobi št."21. Pravilno kolkovane ponudbe za celokupna dela je "vložiti v zapečatenem ovoju z na- pisom »Ponudba za gradnjo planinskega doma pod Tovstom« najkasneje do 30. (tridesetega) julija 1935 do 12. ure v vlo- žišču mestnega poglavarstva v Celju. Mestuo poglavarstvo v Celju, dne 13. VII. 1935. Predsednik: Dr. Goričan s. r. NALIVNA PEREŠA (z garancljo do 10 let) vveliki izbiri Strokovna popravila v 24 urah. Knjigarna in papirnita ,Domovina', Celje, Kralja Petra c. 45. Ustanovljena leta 1864. ^__ Pod stalniro driawnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moqo No vim hranilnim vlogam jetakojsnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brczpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. - Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan «ktina. - OhavPoH,,