Novi casi — novo društvo. Z Murskega polja. Čas se spreminja in mi se spreminjamo ž njim. Kolo easa se hitro vrti, in kdor ne hiti ž njim. ta zaostane. Mursko polje s svojim razumnim prebivalstvom ni zaostajalo za tekom časa. Da, Se prednjačilo je v marsikaterem oziru. Zaslovelo je s svojim slovenskim taborom v narodnem oziru in od tistega časa bilo vedno v prvih vrstah v boju za narodne svetinje. Veselo je Slo vse naprej, kar je nakrat potegnil drugi veter od severa — orehovski prerok. To seveda ni bilo tako nepripravljeno. Tla so se pripravljala že dolgo poprej. Prišli so tudi na Mursko polje za kmeta s!abi časi: slabe letine, slabe uene, vničene gorice. Treba bo pomoci. AH cdkod? Od same narodnosti tudi človek ni sit. Kmetje so se začeli gospodarski organizirati s snovanjem kmetijskih zadrug, Reiffeisnovih posofilnic itd. Nekatere zadruge so res dosegle lepe vspehe. Tako se n. pr. Cvenska zadruga lahko meri z vsako drugo na celem Štajerskem. Druge zopet so začele hirati, ker se je pokazalo, da nimajo dovolj izobraženih ljudi. Nekateri so spoznali nove potrebe ter začeli prenavljati prejSnja bralna druStva ter jim dajati značaj izobraževalnih druStev. kjer bi se naj izobraževali posebno mladeniči za poznejši svoj poklic. Ali sila kola lomi. Pri dači nič ne čakajo. Treba bi bilo hitre odpomoči. Tu se zglasi ptujski kramarski »Štajerc« s svoio gostobesednostjo: »Ljubi kmet, jaz bom ti pomagal.« S tc ugodno priliko je vlovil »Štajercc vebko prej dobrih sloveoskih kmetov, ki so pa prišli vsled neugodnih razmer gospodarski na kant. K temu se je pridružilo veliko drugih nezadovoljnežev, ki so se sprli kdaj s kakim odvetnikom, duhovnikom ali uciteljein. Ker je »Štajercu« veliko na tem iežeče, da bi razdražil slovenske stanove, da bi se tako sami med seboj ugonablja.ll, je odprl drage voije svoje predale za različne psovke proti duhovnikoru, odvetnikom itd. In tako je dobila stara nemškutarska stranka, ki jo je vodil orehovski Vračko že dolgo poprej, predno se je narodil v krošnji »Štajerc«, nove zaveznike. Ta prenovljena »Štajerc« - nemskutarska stranka je mnogo nevarnejša nego stara. Stari nemškutarji so samo po tajč guljaš hrustali pn nemSki gospodi, a sicer bili le Ijudje, ki so plesali, kakor so jim godli nemški Skrici. A ti novi nemSkutarji hočejo preplaviti vse slovensko ozemlje na Spod. Štajerskem ter izdati tujcem. V gospodarskem oziru si seveda ne bodo pomagali z nemščino; gaj se nemSkemu kmetu na Žgornjem in Srednjem Štajerskem ravno tako slabo godi, dasi zna dobro nemSki, pač pa bodo izdali svoj materni jezik, in če bo to tako dalje šlo, bodo propadli i gospodarski in njih ctroci ali vnuki bcdo služili kot hlapci nemSki gospodi. 'fujec se bogati s slovenskim denarjem, Dakupuje slovenska posestva, zida tovarne ter si dela denar s slovenskimi žulji, a nemSkutar je ves biažen, ako sme tujcu lizati pete, s katerimi ga tepta. Ali kdor ima Se kaj piemenitega slovenskega čustva, ta mora reči: »Ne, tako ne sme več iti naprej! Slovenec mora biti na svoji zemlji svoj gospod.« Iz tega namena se snuje za Mursko polje proti nemSkutarsketu.il, versko, narodno in gospodarsko izdajalskemu gibanju novo druStvo. To društvo bo predvsem zastopalo koristi domacega kmetskega Ijudstva. V domačem bralnem ali izobraževalnem društvu se uaj kmetje posvetujejo o svojih zadevah, pri tem novem društvu pa naj razcdevajo svoje težnje obsirnemu občinstvu, svojim sosedom, da se lahko potem začne kaka skupna akcija za to ali ono stvar. Glede zadružništva bomo predvsem prosili vrle cvenske zadrugarje, da nam bodo prišli poročat. Gujemo, da ti delujejo za slovensko kmetijsko šolo na Cvenu. Mi bomo pozdravili in podpirali to misel. Vsakdo se pripravlja za svoj poklic, le kmet bi moral za druge šole plačevati, sam pa ne bi smel imeti šole za-se; le kmečki otrok bi moral hoditi 8 let v šolo, ne da bi se kaj naučil za svoj bodoči poklie? Zato bomo govorili tudi o ljudski Soli, kako bi se dalo narediti, da bo kmečki otrok več pridobil od nje. 0 raznih panogah gospodarstva bomo naprosili od časa do časa po potrebi in zahtevi udov raznih govornikov-strokovnjakov. Dalje bo skrbelo novo druStvo za politično izobrazbo našega Ijudstva. Če vprašamo navadnega cloveka, kaj je potrebno, da bodo boljši časi, bo rekel: »Žito bi moralo biti bolj drago, in manj dače bi nam morali napisati!« To je resnica. Ali kako pridemo do tega? Zdaj ne vlada več cesar sam, ampak vlada ž njim ljudstvo samo po svojih poslancih. Poslanci delajo postave, oni lahko skrbe za ceno pridelkov, da se ne izkoriSčajo ž njimi bogati in zviti špekulanti. Dača je labko za kmeta nižja, toda poslanci ali vlada mora skrbeti, da se potem od drugod pokrijejo stroški države. Kmečki poslanci zato lahko zahtevajo, da se naloži večja dača bogatim kapitalistom, ki sede na svojem denarju, ne da bi kaj ali veliko dali od svojih obresti za državne stroSke. Seveda pri tem kmečki poslanci ne dobijo lahko večine, ker so si bogataSi poskrbeli, da imajo dosti svojih poslancev. Tu treba zabtevati za kmečko Ijudstvo več poslancev. Pa že zdaj bi imeli poslanci, ki zastopajo poljedelce, pracejšno moč, ako bi bili edini v držav. zboru in ne bi bili ločeni po narodnostih ali drugih ozirih. Zato bo naše društvo za zjedinjenie poljedelskih zastopnikov, naj si bo ta Nemec, Čeh ali Poljak itd. S tem naže društvo pokaže, da ne sovražimo nobene narodnosti, tudi Nemcev ne, kar nam nemSkutarji očitajo. Ali v drugern oziru bomo odbijali z vso skrajno odločnostjo vsak uapad na naSo narodnost. To je zlasti zdaj potrebno, ko hočejo »lerpajbi« ptujskih kramarjev izdati svoj narod, dasi pravijo in dajejo pred cerkvijo oznanjevati, da niso nemčurji. Ravno to je nevarno za naš narodni obstoj, ker ti potuhnienci pravijo, da so Slovenci. Ravno tako pravijo Mažaroni s svojim bivSim Hedervaryjem - vsepokvarijem, da so Hrvati ter nazivljajo svojo stranko »narodno stranko«. In ravno tako je nasvetoval zdaj nemSki listič v Celju, »Deutsche Wacht«, rekoč, naj se ljudje okoli »Štajerca« imenujejo »slovenska ljudska stranka«. Takim Slovencem bomo skuSali s pomočjo narodno probujene mladine do dobra posvetiti, da bo prišel naroden plevel tje, kamor spada, na gnoj. Kar se pa tiče te »ljudske« stranke, pa omenimo, da ima v našem narečju beseda ljudski (iiidski) pomen tuj; ta ljudska stranka bo torej za nas tuja ali ptuja ali ptujska stranka, kar je v resnici. Končno še omenimo, da bo novo druStvo imelo na čelu tudi ime katolisko. Mi ne bomo poznali nikake omahljivosti, ne v gospodarskem, ne v narodnem oziru, a tudi v verskem oziru ostanemo »možjeklen«. »Štajerčevi> »lerpajbi« nimajo drugega dela, kakor zbadati duhovnike in smešiti vero. Ako je kateri duhovnik nevreden v svojem poklicu, naj se obsodi, ako v politiki dobro ne dela, naj se obsodi, ako v gospodarskem oziru kmetu dobro ne svetuje, naj se obsodi. Toda pri tem nam mora sveta ostati katoliška cerkev, ne smejo se smeSiti njene naredbe in njeni služabniki kot taki. Mi ostanemo pri veri očetov; naj drugi iščejo novih ver, mi imamo drugib skrbi dovolj; toda v verskem oziru hočemo imeti mir vesti, ki ga zadobimo v naSi sveti veri, po kateri hočemo živeti, ž njeno tolažbo se boriti v tem življenju, da bomo smeli pričakovati lepšega življenja onkraj groba. To so vodilne misli, s katerimi bomo skušali zadostiti novim potrebam in novemu času, da si ohrani Mursko polje svojo staro slavo in ne pride v last oholemu tujcu, ki vzdiguje že mogočno svojo glavo na obeb koncih Murskega polja. Svoj sedež bo imelo novo druStvo v središču Murskega polja, pri Sv. Križu, kjer so prvi narodni mučeniki, ki so bili kaznovani zato, da so zadali orebovskemu Vračku prvi udarec, ko so ga v Bučečovcih posadili iz zborovalne sobe na eesto. »Štajerc« nam veliko škoduje, a nekaj nam tudi koristi; on nam je ustanovil list >NaS Dom« s 16.000 naročniki, on je pospeševal mladeniSko gibanje in povzročil, da se je začel biti odloSilen gospodarski in narodni boj na vsej črti. Odpor proti delovanju >Štajerca« naj dobi tudi krepek odmev v novem društvu; in novi narodni ogenj, ki se opazuje po eelem slovenskem Štajerju, bodisi pri naših slovenskih listih mariborskih in celjski >Domovini«, bodisi pri narodnih govornikih, starejših in novih, ta ogenj naj vsplamti tudi v novem društvu, da bomo našemu narodnemu nasprotniku lahko rekli: Mi vstajamo, a vas je strah!