Kaj vemo o Jožetu Moškriču?
Kaj imamo njegovega?
PRED OBLETNICO
Kaj vedo o Jožetu Moškričii slarejši prebivalci naše občine, ki so ga poznali in se ga še spomi-njaju? Kaj vedo o Cirilu njegovi
polilični sodelavci i/ ra/nih kra-jev Slovenije in njegovi partizan-ski lovariši? Ali ima mogoče kdo še kak njegov spis, kaku pesem.
igro, pismu, sliko, kak doku-menl, ki priča o njegovem življe-nju in delu?
1'rosimo vas, da nam /daj, ko bi bil Jo/.e Moškrič-Ciril, če bi bil živ, slar X0 let (rudil se je 2. marca 1902), in ko bo kmalu 40-lelnica njegove smrti (ubit je bil 22. februarja 1943), pomagate /birati gradivo o njegovem živ-Ijenju in delu. /glasite se pri uredništvu Na.šc skupnosti — lahko tudi po lelefonu (šl. 447-817)!
Na vprašanje: Kaj imamo Mo-škričevega? bi kdo lahko odgo-varjal: Imamošolo, ki sc imenuje po njem. imamo ulico, imamo po njem imenovano krajevno skup-nost, imamo Moškričevo sliko v mnogih knjigah in zavodih. Imamo Moškriča — narodnega heroja. Kaj še hočemo?
Jože Moškrič-Ciril se je zapi-sal v našo /godovino kot preka-Ijen komunist, dosleden borec /a pravice delavskega ra/.reda in sposoben organizator partizan-skcga hoja. Poleg tega pa je bil ludi pomemben kulturni dela-vec: pisatelj, dramatik, pesnik, režiser, igralec, godbenik, pevcc. Medtem ko njegovo politično delo živi v najboljših dosežkih naše stvarnosti in je vtkano v preprogo našega boja in naše se-danjosti, tako da je posamezne niti te preproge kar težko ra/lo-čiti, pa je njegova pisateljska za-puščina nt*kaj povsem določene-ga, oprijemljivega in osebnega, nekaj, kar /ares"lahko imamo v rokah in pred očmi. Zapuščino je večinoma shranila njegova dru-žina. a jo je.dajala tudi na ra/.po-lago raznim interesentom.
Prav neverjctno pa je. kako je pi-sateljsko delo tiskarja Jožeta Mo-škriča dandanes vendarle še neznano in nei/dano (nerazmnoženo, nenati-skano). Naš teren. našc krajcvne skupnosli. našc kulturnc organi/aci-je. naši odri, naše knjižnice, naše šolc, naša literatura, naša /godovina nujno potrebujcjo Moškričevc spise. Ne samo zaradi njegove zgodovinske vrednosti. ampak predvsem zato. kcr je Moškričcvo besedno ustvarjalno delo ncusahljivi vrclecsrčne kulturc, življenjskega opnmizma.. umctni-škcga užitka. poučenosti, socialne pravični)sti. Ijube/ni do Ijudi in živ-Ijenja. volje do boja s težavami in kri\icami. kar vse potrebujejo tudi novi, mladi rodovi.
/a izdajo Moškričevih literar-nih del sta doslej naredila prve. a pomcnibne korake Franc Can-kar (Pesmi, 1963) in Herbert Griin (priredba dramc Rdeče rože, 1959). Pesmi še niso izdanc v celoti, v zapuščini so ohran jena poleg izvirnih Rdečih rož še vsaj štiri velika dramska dela; med njimi žal cno (Dani se) ni v celoti ohranjeno. Ncizdana je tudi po-vcst Slikc iz zgodovine, ki je po-sebno primcrna /a mladino.
Najpomembnejši \n najobsež-nejši del Moškričeve literarne zapuščine je njegova dramatika. Pri/adevali si bomo (podpisani sem od občinske kulturne sku|f-nosti prevzel nalogo pripraviti Moškričcvo i/brano delo) ne samo za knjižno izdajo. ampak da bi spro/ili sprejemanje Mo-škričcvc dramatikc v spored slo-venskih poklicnih gledališč, čcmur naj bi čimprej sledila tudi osvcžilcv sporeda slovcnskih amaterskih odmv prav na osnovi i/jcmno hogatc. po krivicj, po-zahljenc Moškričeve dramatikc.
V drami Rdeče rože pravi dc-liivski zaupnik Tone Jerič: »Hoeem dokazati, da s« ludi mcd dclavci značaji, ki sc nc dajo podkupiti.« Tovarniški podrav-natclj inž. Filder pa pravi o Jeri-dr. »Od vraga trd jc talc elovek. Naša sreča. da jc malo takih. Da, tndi med dclavci se dobc talenti. ki bi lahko čisto prcdrugačili odnos mcd dclom in kapitalom. Toda takc jc treba čimprej ločiti od dclavcev...« Hote ali nehotc jc s tcmi besodami Moškrič oz-načil pravzaprav samcga sebe.
Jožc Moškrič-Ciril je bil velik talcnt tako v politiki kot v umet-nosti.
MILAN DOLGAN