UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
Leto VIII. — Štev. 5 (147)
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
UDINE, 16. - 31. MARCA 1957
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir —'1 letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Izhaja vsakih 15 dni
Hribovci Furlanije, združimo se! Meglio lardi che mai!
Hribovski kraji v videmski pokrajini so reveži kot v ser od v Italiji, kot vserod po svetu. Kakšni reveži smo mi v Beneški Sloveniji, smo najprej kričali mi pri »Matajurju«, zdaj kričijo za nami tudi pri *Gazzettinu« in »Messaggeru Venetu«. Kakšni reveži so v Karniji, smo že pisali v našem listu. Sicer pa sami dobro vemo fe vsakdanjega življenja, da v Karniji ni dobrot. Karnijeli se nam zaradi naše mižerije ne morejo pomilovalno smejati, fcer bi bilo to, kot da bi se kotel loncu smejal.
Trpini Valcelline
Zdaj, ko se je naenkrat z vso resnostjo Pojavilo vprašanje pordenonske provinci-je, je zvedela javnost še za eno novo hribovsko mižsrijo. Sicer pa, kjer so hribi, ne more biti drugo kot mižerija. Na desni strani Tagliamenta imajo tudi neke hribe in zraven hribov neke doline, take da se Bog usmili. Imenujejo te kraje »Prealpi ^arniche«, kar se nobel sliši. Ni pa tam nobel za ljudi, ki tam živijo.
V treh dolinah: Valcellina, Val Meduna in Val d’Arzino je obsojeno, da živi 16 tisoč ljudi. V prvem italijanskem ljudskem štetju leta 1871 jih je bilo 21 tisoč, teta 1954 komaj 16.656. Vsako leto jih je ntanj.
Nobenih obiskov v Valcellini
Pritožujejo se, da jih že desetletja ni °biskal noben pokrajinski administrator. ^ nekatere kraje pa še ni stopila noga Provincialnih administratorjev iz Vidma. Briznati moramo, da se nekaj takega pri n as v Beneški Sloveniji ne dogaja. Obi-skujejo nas najvišje videmske oblasti: Prefekt in. celo njegova gospa, posamezni Provincialni svetovalci, državni poslanci bi senatorji. Največkrat pridejo gospodje h Vidma k nam, ko odkrivajo kak spo-Ptenik. Seveda smo, mi beneški Slovenci In že zaradi tega jo primahajo k nam; če Po. bi bili le navadni Furlani iz Valcelli ne, bi najbrže tudi k nam ne prišel nobe-den prefekturni ali provincijski gospod iz Vidma. Mi beneški Slovenci smo sviti, Prefrigani ljudje in vemo, da se nam splača biti Slovenci ne samo zaradi tega, ker smo pač rojeni Slovenci in bomo kot laki ostali, ampak tudi zaradi tega, ker Se nam splača čisto iz materialnih razlogov biti Slovenci, okoli katerih vsi skačejo in se smukajo. Mi dobro vemo tn vtak naš kmet se dela, kakor da ga vsi taki obiski prepričujejo, da mora biti italianissimo«, v srcu pa le ostane Slovenec, ker mu tako bolj nese in pa, ker pač °<Z svojega materinega slovenskega jezika ne more odstopiti. Naj nam ne bodo hribovski sotrpini iz Valcelline preveč nevoščljivi, če nam zaradi našega sloveniva kane kak vodovod, kaka cestica, kak Orilo, kaki paketi in darovi videmskih go-sPà, ker pa imajo pač vsi ti darovi svoj oilj, da bi mi popustili malo od našega iovenstva. Vedite pa, ubogi hribovci iz Clauta in drugih krajev Valcelline, da nseh teh darov in majhnih javnih del bomo postali nikdar debeli, da vseeno Po moremo živeti, da se bomo srečavali *e kar naprej skupaj z vami na delu v tuiini. Ne za vas ne za nas ni kruha do-Pia.
^°še simpatije so na vaši strani
Krav je, da pišete v žurnalih, da ima eVfl stran Tagliamenta 800 km državnih n Provincialnih cest, mi na desni strani Bh samo 160 in da ste za novo pordenon-*^° provincijo, ker bo ta reševala turi-
^Prasanje slovenskima solslva
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu, dr. arko Cerne je posredoval pri zunanjem j^nistru Martinu glede zakonskega osnut-za ureditev slovenskih sol v Italiji. V Ugoslaviji prevladuje mnenje, da vsebu-omenjeni osnutek določbe na škodo slovensko narodnostne skupnosti, ki niso skladu s čl. 8 Posebnega statuta, ki je * Podpisan kot priloga Spomenici o Slasju v Londonu leta 1954. Jugoslavija > da bi čimprej pričel poslovati mešani ansko-jugoslovanski odbor, ki ima a°go nadzirati uporabo londonskih spo-^kumov.
stične probleme samo za Valcellina, Val Meduna in Val d’Arzino. četudi nam bodo v Vidmu zamerili, da je naša simpatija na naši strani, ker se hočete z novo provincijo izkopati iz zapuščenosti in izolacije, bomo zmeraj razumeli vaš boj za provincialno avtonomijo. Ceste, ki jih gradijo pri nas v Beneški Sloveniji, nam pomagajo, da se ne mučimo več s prenašanjem naših pridelkov v dolino, v mesta in blaga iz mesta v naše hribe. Za te ceste smo hvaležni provincialni upravi v Vidmu in našemu slovenstvu, zaradi katerega nam ceste gradijo. Toda po teh cestah ne teče noben poseben turistični promet, če ne smatramo za turizem tistih dveh izletov za smučanje na Matajurju, ki jih dvakrat v letu prirejajo športniki iz Vidma. Drugih turistov pri nas ni z vsemi našimi cestami.
Tri cenerentole
Karnija, Beneška Slovenija in Valcellina so tri pepelčice, tri cenerentole videmske pokrajine. Vse te tri hribovske pokrajine imajo iste probleme, iste težave.
V vseh treh število prebivalstva v sedanjih ekonomskih pogojih pada, ker ljudje doma ne morejo živeti.
Mi beneški Slovenci in Furlani Karni-je in Valcelline se moramo združiti, da bomo po novih administrativnih reformah zahtevali enotno skupno rešitev hribovskih teritorijev Furlanije.
Mi smo patriotični steber
Mi, hribovski Slovenci in hribovski Furlani smo res pravi patriotični steber videmske pokrajine in ne nacioalisti na komodnih položajih v Vidmu.
Mi smo se v vseh vojnah Furlanije in Italije borili in padali ter ne razni nacionalistični frazarji po Vidmu.
Mi še imamo otroke, mi še delamo in trpimo na zemlji videmske pokrajine in ne sterilni, netolerantni šovinisti nacionalističnih strank.
Združeni ne glede na narodnosti moramo rešiti sebe, da rešimo obstoj vsega hribovskega ozemlja Furlanije.
Slovenski in furlanski hribovci Furlanije združimo se!
Dopo che le nostre ormai lontane prese di posizione sul tema dell’autonomia regionale (del 1954 e del 1955) avevamo deciso di attendere la maturazione di questo grave problema, ben consci che troppe forze, troppi ostacoli e troppe incomprensioni erano ancora in campo perchè si potesse avanzare sulla via della creazione della nostra Regione.
Ci son voluti ben due anni per liquidar re l’equivoco dello Status intemazionale del territorio di Trieste: due anni perduti per la Regione, due anni di lavoro costruttivo, di organizzazione, di soluzione di problemi locali indilazionabili, e, lasciatecelo dire, anche due anni di contributi statali, da valutarsi in un certo numero di miliardi!
Quanta gente si era sbizzarrita a costruire tesi più o meno giuste per ottenere alla fine questo bel risultato!
Noi siamo beni felici che alla fine la ragione e il buon senso si siano imposti anche al tecnicismo di certi avvocati da strappazzo; se qui vogliamo sottolineare
niiiliiiiiiiin iiiìii nun imi 111 mn i ni i milnimi muli i iiimviiiiiiniii mimili i imi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii ni ni uhm mimmi uhm m i ihiimii 111 munii
Maslene skrbi ali maslo na glavi
Uradna gazzetta z dne 17. januarja 1957 prinaša zakon, ki se tiče skoraj vseh kmetovalcev Beneške Slovenije. Italijanski parlament in senat sta že 20. decembra 1956, torej tik pred Božičem, izglasovala zakon št. 1526, s katerim hočeta za-garantirati pristnost masla in preprečiti razne falsifikacije.
Mi beneški Slovenci, ki se po vseh naših vaseh pečamo s produkcijo masla, vemo le predobro, kakšno porkerijo prodajajo po italijanskih mestih za maslo. V tem maslu po raznih botegah je v štrucah vse sorte stvari, samo masla bolj malo. Za drage soude kupujejo ljudje loj, margarino, skuto, mast in le po vrhu namazano malo masla.
Falsiflkatorji — naši konkurenti
Ti razni falsifikatorji masla so tudi naši največji sovražniki in konkurenti, tako da ne moremo prodati našega masla kot to zasluži po svoji aromi, okusnosti in maščobi, ter tudi po trudu, ki ga imamo, da zberemo skupaj seno iz najboljših planinskih trav. Če bi primerjali naše maslo iz naših hribov z onim iz furlanske ravnine, bi moralo biti naše maslo zaradi svoje kvalitete in okusnosti vsaj za 200—300 lir dražje pri kilogramu od furlanskega. Na žalost se nam pri prodajanju zgodi pa glih narobe.
Nismo sami angelci
Ne rečemo, da so po naših dolinah sami angelci in poštenjaki. O, tudi pri nas se dobi kakšen pašticator, posebno v dolinah med botegarji, ki kupujejo od nas maslo; ti vam tako zamešajo skupaj tak pašticjo, da bi pes od tega crknil, kaj šele človek. Takega masla prihaja iz naših dolin bolj malo, komaj 10%, 90% pa je najboljše maslo cele Furlanije.
Kako delamo maslo?
Zaradi novega zakona, ki hoče preprečiti falsificiranje, bomo imeli mi beneški Slovenci sitnosti. Maslo pridelujemo namreč na zelo primitiven način. Posamezni kmetje v nekaterih vaseh stolčejo mleko v pinjah, da se napravi maslo, ki ga prodajajo nato v štručkah razne velikosti. Drugod ima po več kmetov skupaj mašino centrifugo in končno pridelujemo velik del masla po naših mlekarnah. Tudi te naše mlekarne so bolj zaostale. Posebno mlekarne tumarie ne pridelujejo dosti boljšega masla kot posamezni privatniki. Vse maslo, ki ga pridelujemo v navadnih štručkah ali pa v modelih od pol ali pa enega kilograma, zavijamo poleti v zelna-te liste, v prtiče in tu pa tam v oljnato pergameno.
Karta pod petatom
Po predpisih novega zakona se bo smelo prodajati maslo samo v hermetično zaprti pergameni, zapečateni s takimi si-
gilli, ki se zlomijo, ako se paket odpre. Naši kmetje in naše mlekarne bodo morali poskrbeti embalažo za vsak komad masla, ki ga bodo hoteli prodati. Na za-vojnem papirju bo moralo biti natiskano ime in priimek producenta, datum, ko je bilo maslo narejeno, teža komada in kraj, kjer je bilo maslo napravljeno. Prodajati se bo smelo maslo v paketih ne težjih od enega kilograma, torej modeli masla po 100, 250, 500 ali pa največ 1.000 gramov.
Praskamo se za ušesi
Ker poznamo naše razmere in vemo, kako so mizemi ne samo naši kmetje, ampak celo večina naših mlekarn, se od skrbi praskamo za ušesi, ker vemo, kako težko bo pri naših razmerah izvajati novi zakon o zaščiti pristnosti masla.
V Karniji proučujejo razmere, ki so nastale z novim zakonom. Društvo direktnih koltivatorjev in Consorzio agrario se mar-trata, kaj bi svetovala pametnega Karni-jelom. Pri nas imamo tudi tako društvo koltivatorjev, toda komaj vemo zanj, ker spi spanje pravičnega.
Ni špas
Zakon določa stroge kazni. Nas ubogih kmetov in majhnih mlekarn se tiče v glavnem artikolo 4, ki predpisuje, kako mora biti maslo zavito in sigilirano kot smo že prej opisali, če nas ulovijo finan-ci ali pa kaki taki drugi državni tiči, bo multa od 30.000 do 300.000 lir. Ni torej noben špas!
Z obmejnim prometom prinašajo Unej-ci z Unejskega v našo deželo velike količine masla. Tudi to maslo bomo morali zaviti tako, kot predpisuje novi zakon, če ga bomo hoteli naprej prodati.
V Karniji mislijo, da bodo morali reorganizirati svoje mlekarne na bolj indu-
strijski način ter da bodo morale manjše mlekarne odpasti. Mi v Beneški Sloveniji stojimo pred istim problemom. Toliko let smo odlašali z ustanavljanjem velikih zadružnih mlekarn in nič nismo napravili. Sedaj bo treba, da se več vasi takoj spravi skupaj in da postavi novo moderno mlekarno z vsemi napravami za predpisano higienično pakiranje, če tega ne naredimo, bo pa kak privatni kapitalist postavil s svojim kapitalom mlekarno in nam prav drago zaračunal karto in sigil-le, tako da za naše maslo ne bo ostalo dosti.
Maleduna z jasnega
Zakon je sicer dober, toda padel je kot maleduna z jasnega. Mi bi rabili vsaj eno leto dni, da bi se organizirali in pripravili na novi način produkcije in prodaje masla. Tako pa ne vemo ne kako in ne kam, ker nas lahko za vsakim voglom čaka multa.
Za pospešitev uvoza jugoslovanskega lesa
V Rimu je bil sestanek mešanega italijansko - jugoslovanskega komiteja za les. Z jugoslovanske strani je vodil pogajanja ing. Branko Matič, glavni ravnatelj podjetja »Exportdrvo« v Zagrebu, z italijanske ing. A. Camaiti, ravnatelj oddelka za gozdove v ministrstvu za kmetijstvo. Gre za to, da bi Jugoslavija pospešila izvoz mehkega lesa, ki je lansko leto zelo zaostajal. O tem bodo razpravljali zlasti na bližnjih pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe. Pri komiteju je bil ustanovljen mešan podkomite, ki bo pogosto proučeval razna vprašanja v zvezi z lesno trgovino med Jugoslavijo in Italijo.
ČEDAD: HUDIČEV MOST
queste circostanze di fatto, non è per amor di polemica, ma soltanto perchè la memoria delle medesime ci può essere di sprone a vigilare sia nei confronti di chi non vuole la Regione, sia nei confronti di chi la vorrebbe su misura, e cioè alla stregua di certe ambizioni e finalità politiche di parte che ben si conoscono.
Dunque, un passo si è fatto; ma, purtroppo non è il più importante. Anzi dobbiamo riconoscere che l’ostacolo rimosso era un sasso buttato tra gli ingranaggi, senza una vera ed organica relazione con il problema della regione autonoma. A due anni di distanza dalla polemica si comincia a capire che l’opinione pubblica è stata menata pel naso dietro le pretestuose apparenze di una formula pseudo-giuridica, che in realtà mascherava varii sottintesi.
Certo, non mettiamo in dubbio la buona fede di alcuni letterati, nè l’ingenuità di qualche avvocato cui non pareva vero di poter aggiungersi al coro, improvvisandosi tecnico del diritto pubblico, internazionale ed interno; ma siamo stati e restiamo ancora scettici nei confronti di altri interlocutori, politici e non, cui poteva benissimo convenire anzi conveniva una posizione siffatta, a difesa di interessi locali o sezionali, o addirittura a difesa di interessi che esulano e dal campo regionale e da quello statale.
L’assurdo di quella posizione fu messo a nudo quando si scopri (finalmente!) che i nemici della Regione, quelli più pericolosi, perchè più insidiosi, non erano gli avversari dichiarati del regionalismo, ma, da una parte, coloro che vorrebbero, a dispetto del testo costituzionale e della prassi che ne è seguita negli 8 anni trascorsi, costruirsi, per così dire, una Regione su misura, e cioè alla stregua delle loro mire ed interessi particolari, politiche o non, o di gruppo, o di partito, e, dall’altra, coloro che per suggestione di forze estranee al quadro storico-istituzionale del problema, hanno inteso paralizzare la creazione di una Regione, articolata sì, ma unitaria e doppiamente solidale.
E quell’assurdo più sottolineato dalla pratica collusione tra gli uni e gli altri, per fini diversi od anche difformi, ma convergenti nel risultato che si è visto; collusione che vi fu, naturalmente, anche all’interno di questi due schieramenti, in quanto il campanilismo friulano che fu mobilitato dagli uni corrispose all’indipendentismo triestino che fu sfruttato dagli altri ora, bontà loro, questa fase appare definitivamente superata.
Si apre, così, una nuova fase, quella veramente può condurci alla creazione della Regione.
La discussione è aperta ora su alcuni problemi fondamentali, tutti collegati fra loro.
Si tratta di sapere quale tipo di Regione speciale convenga alle nostre popolazioni; se di tipo siciliano, di tipo trentino-alto atesino o di tipo sardo-aostano; se quella articolazione in province autonome che la caratteristica fondamentale della Regione »Trentino-Alto Adige« debba essere accentuata in funzione di necessità particolari proprie della nostra Regione; se l’elezione del Consiglio regionale, anche del primo, debba farsi col sistema delle »politiche« (sistema della proporzionale); e così via.
Ciò che è necessario è che il Parlamento non ne sia investito prima che le questioni principali siano state dibattute pubblicamente. L’argomento che si è atteso troppo sin qui è irrilevante e bisognerà anche vedere se, per caso, a sollevarlo non sarà proprio chi in passato fece fuoco e fiamme perchè la questione rimanesse inchiodata allo Status di Trieste!
Prima che la burocrazia romana ci cucini qualcuna delle sue sorprese, è bene che anche gli esponenti locali dei varii gruppi politici parlino chiaro e presto su ogni singolo problema di base. Basta con le chiacchere e fuori con le proposte concrete e pratiche!
PRAPROTNO
ASFALTIRALI BOJO CJESTO ČEDAD - STARA GORA
/rn/M?
B * • ■
' SP?
;• >■’■■■	i	v	s:'>	'yK-*
Pretekli tjedan so se sestali predsednik provincialnega konsejà Candolind, čedadski šindik Pelizzo, šindik iz Prapot-nega Napoli, pater čuvaj svetišča Stare gore an provincialni konsiljer Olivieri, de so razpravljali o asfaltiranju cjeste Čedad - Stara gora. Stroški za tisto dje-lo bojo znašali 37 milijoni lir, ki jih bo adno part krila država, ostalo pa čedadski an prapotniški kamun, ker tista cje-sta teče skuozi oba kamuna.
Ljudje iz Stare gore so zelo kontenti te novice, saj bo takuó paršlo k svetišču višno več romarjeu. škoda pa, de ne asfaltirajo cjesto še od Stare gore do Pra-potnega, ker je tud na tistem kraju dosti ljudi, ki kumrajo, de ne morejo se vozit po njih cjestah, ker so slabe. Sevjeda tam ni nobenega svetišča, so samo ljudje an raztrgane bajte, zatuó ne kor, ne rečemo jim asfaltirati cjeste, ampa niti dobre poti. Donàs u telej Italiji živimo prau takuó, če se če imjet dobro cjesto, asfaltirano, če se Cé, de bi se kaj-šen senator al president od provincije se interesù, bi se muorla u tistem kraju kaj-šna sveta Marija parkazat.
Za cjesto u Staro goro, kjer živi 60 ljudi, od, teh je 30 patru, 37 milijonu lir za asfaltirat cjesto; u Prapotnem, kjer živi 2000 ljudi, pa samo 4 milijone lir za popravit slabe cjeste. Napri komentirati bi bluó use odveč, troštamo se pa, de naš kamunski konsej ne bo odobrim tistega djela, če bo imeu le no malo pameti.
NUCAMO ŠUOLO U OBORČAH
Suola u Oborčah je groznuó prepuščena sama sebi. Ni zadost, de u naših var seh imamo že tarkaj mizerje, tud Suole muoramo imjet mizeme. če nam ne morejo pomagat z djelom, naj bi dali našim otročičem tajšno šuolo kot jo imajo drugje, ne adnegà senika, drugače ne moremo imenovat, kot je par nas. Velik škandal ja tuo za use tiste, ki imajo komando u rokah.
REZIJA
Manjka nam izobrazbe
Ni dolgo od tega, da je prišel v našo dolino nek profesor iz Inštituta orientalskih jezikov v Neapelju, da bi posnel na magnetofonski trak- našo govorico. Profesor, kot smo pozneje zvedeli, je eden izmed najboljših jezikoslovcev, ki jih imamo v Italiji, star mož, ki je obhodil pol sveta v študijske namene.
Pri nas so sicer ljudje vajeni videti tuj-
taaafeaar
WJl J «s i*#-
Diuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinii
ce, saj je vedno polno izletnikov v poletnem času, niso pa vajeni, da bi jih kdo opazoval in poslušal z napetostjo kako govore. Večina ljudi kmalu razume za kaj gre, a se raje skrijejo, kot da bi odgovarjali na stavljena vprašanja raziskovalcev, ker se boje tistih parih domačih »patriotov«, ki smatrajo vse tujce, ki se
1111111111 m 1111 i 1111 ■ 11111111111111111:1111111111111 ■ 11111
Premiar» kmetje na konkorsu za povečanje produktivnosti zemje an zbuojšanje hlevov
Na, IV. nacionalnem konkorsu za povečanja produktivnosti zemje, ki ga je razpisalo ministrstvo za agrikulturo an gozdarstvo, je bluó premjanih u videmski provinci 84 kmetu, od tjeh 15 iz Beneške Slovenije.
Naši premjani kmetje so tile:
KATEGORIJA GRIČEVITI (ZONA DI COLLINA).
KRAJI
II premijo za 100.000 lir je ušafu De Luca Anseimo iz Fojde; III premijo po 50.000 lir so uduobli: Kvarina Jožef, Vi-sentini Felice, Costaperaria Pia, Kvarina Anton vsi iz špjetarskega kamuna an Leban Mario iz Sv. Lenarta; IV premijo za 25.000 lir je udobiu Jušič Renzo iz špe-tra.
KATEGORIJA GORSKI KRAJI NA MONTANA).
(ZO-
II premijo 100.000 lir je udobiu Kr amar Lino iz Nem; III premijo po 50.000 lir so uduobli: Kvalica Jožef iz Sredenj, Cuf-folo Ivan iz Tipana, Juretič Emesto an Maršel Renzo iz Podboneškega kamuna; IV premijo po 25.000 lir so uduobli Di Betta Valentin an Croatto Anton iz Nem an Černetič Anton iz Sredenj.
Kakor vidimo so uduobli naši kmetje za 750.000 lir premijou. Tuo se bo sevjeda dosti poznalo par gospodarstvu an jim bo dalo tud iniciative, de se bojo u prihodnosti še buj potrudili.
Tud na sedmem kongresu za izbuojša-nje hljevu an gnojnih jam, ki ga je razpisala provincialna administracija an hranilnica je bluó premijanih cjelo vrsto naših kmetu. Naši ljudje so spoznal, kaj pomjeni imjeti dober hljeu, že Ijetos so se pokazali parvi sadovi. Živina je buj zdrava an zatuó tud več daje. Troštamo se, de bo na ljetošnjem konkorsu, ki je že razpisan an o katjerem smo tud mi že pisali, še več kmetu, ki bojo napravili mi-lijoracije.
Premijam kmetje za izbuojšanje hljevu so tile:
PARVI PREMIJO za 100.000 lir je udobiu Cenčič Jožef iz Črnega vrha (Pod-bonesec); II premijo za 80.000 lir sta uduobla špekonja Marija iz Črnega vrha an Krapic Fermo iz Brega (Gorjani).
TRETJI PREMIJO za 60.000 lir so uduobli Balus Emil iz Porčinja (Ahten), Negro Viktor iz Zavrha (Brdo).
ČETRTI PREMIJO za 50.000 lir so uduobli Kjabaj Jožef iz Črnic (Sv. Le-
nart), Kjuk Vincenc iz Hrastovja, Can-tarutti Riccardo iz Preštinta (Tavorjar na), Trušnjak Franc iz Seucà (Grmek), Di Betta Gino iz Krnic (Neme), Dassi Nemesio, Mauro Albina an Mauro Jožef iz Vizonta (Neme).
PETI PREMIJO za 40.000 lir Blazutič Jožef iz Seucà (Grmek), Molaro Peter iz Brišč pri Prapotnem, Batistič Jožef iz Dolenjega Mrsina (Podbonesec), Kuko-vac Angel an Zorza Ermenegildo iz Gorenjega Mrsina, Simac Anton iz Kosce (Sv. Lenart), Mline Alojz iz Dolenjega Brnasa (Sv. Peter), Drekonja Jožef iz Gorenjega Trbilja, Sinicco Kristina iz Brda, Zanitti Alojz iz Gorjanov, Mauro Valentin, Mauro Valentin, Mauro Dominik an Sturma Anton iz črneje (Neme), Di Lenardo Regina iz Belega potoka (Rezija).
ŠESTI PREMIJO za 30.000 .ir so uduobli Bertolutti Gino iz Kostelunge, Colus-sa Jožef iz Campejà, Di Gallo Eliseo iz Raščaha, Del Fabbro Franc iz Raščaha, černotta Gianfranco iz Dolenjega pri Sv. Lenartu an Stulin Ivan iz Gorenjega Trbilja.
SEDMI PREMIJO za 20.000 lir 'Petri Attilio iz Rekluža, Piputto Santa iz Porčinja, Tomasino Tarcisio iz Subida, Kurinčič Franc iz Barbjanov pri Čedadu, Gradina Evgen iz Čampeja, Jelina Pierina iz Jeline pri Srednjem, Dorboló Evgen iz Ažie, Scrignaro Hektor iz Dolenjega Barnasa an Crapigna Franc iz Nem.
OSMI PREMIJO za 10.000 lir Petri Tarcisio iz Rekluža, Scubla Raffael iz Subida, Busolin Primo iz Prješnjega, čer-nejac Lucija vd. Borgnolutti iz Strmice pri Fojdi, Lovo Jožef iz Rekluža, Sturam Olga iz Čenebole, Prapotnik Filomena iz Lombaja, Cenčič Karla vd. Cotič iz Obarč pri Prapotnem, Jerset Jožefa iz Podbo-nesca, Vogrič Ivan iz Gorenje Mjerse, Kostaperaria Aldo iz Dolenjega Barnasa, Kukovac Ermenegildo iz Lipe pri špetra, Hvalica Evgen iz Gorenjega Trbilja, Ber-njak Pierina iz Gnidovce pri Srednjem, Malignani Adele iz Montine pri Tavorja-ni, Di Betta Luciano iz Krnic, Comelli Peter i Kanaliča, Cramaro Alliano iz Tor-lana, Manzocco Giovanni iz Dolenje črneje, Monaj Giovanni iz Kanaliča, Cobai Alma iz Viskorše, Cormons Alojz iz Bon pri Tipani, Pascolo Peter, Slobbe Alojz iz Tipane an Zussino Ermenegild iz Brezej pri Tipani.
zanimajo za naš jezik, »špijone« in »agente« tujih držav. Profesor, ki ne vemo, če je mogel dobiti kaj posnetkov, je odšel užaljen, saj se mu je pripetilo gc-tovo prvič v življenju, da bi ga kdo smatral za.... špijoma in to v svoji lastni državi, kateri služi.
Kdo je kriv takega postopanja? Znano je, da je pri nas nekaj zelencev, ki bi radi več vedeli kot drugi ljudje in ti strašijo in zastrupljajo ljudstvo na vse mogoče načine. Razgovarjati se s tujcem v domačem jeziku je zanje že velik zločin in večkrat se dogodi, da kar tekmujejo kdo bo preje ovadil pri policiji prišleca, ki se je zanimal za rezijanske običaje. Ce bi bili naši ljudje seznanjeni z resnico', to je, da lahko svobodno tolmačijo raziskovalcem rezijanske zanimivosti, bi se prav gotovo ne zgodilo tako žalostno z neapeljskim profesorjem. Liudem bi bilo treba povedati, da smo mi Rezijani zares predmet zanimanja, ker govorimo čisto posebno narečje, ki ga govorimo samo v Reziji. Že Baduyn de Courtenay je pred več kot pol stoletja dosti pisal o tem in zato ne bi bilo napačno, če bi v šolah
ob kaki priliki otrokom to povedali, da bi potem ko dorastejo, znali ceniti svoj jezik in da bi tudi vedeli zakaj prihajajo jezikoslovci v Rezijansko dolino.
SMRTNA KOSA
V Osojanih so žalostno zapeli zvonovi, umrl je Madotto Jožef, po domače Zef Rep. Vsi ljudje so ga poznali in radi imeli, saj je znal toliko zanimivega povedati, že kot otrok je hodil z očetom, ki je bil brusač, po raznih krajih Evrope, da je potiskal voziček z orodjem. Ko je doraste!, je sam nadaljeval očetovo delo in si tako trdo služil vsakdanji kruh. Na stara leta, sedaj jih je imel 81, je pripovedoval rade volje dogodivščine in čudne navade, k.i jih imajo po svetu. Njegovo pripovedovanje je bilo vedno tako živo, kot da bi se vse to zgodilo včeraj, čeprav je cd tega preteklo že mnogo let. Vest o smrti dobrega starčka je presunila vse vaščane, saj so izgubili moža, ki je toliko znal in toliko preizkusil. Naj mu bo lahka domača zemlja!
ZASLUŽENA F REMI J A. Na kenkorsu. ki ga je razpisal videmski Inšpektorat za kmetijstvo za izboljšanje hlevov in drugih gospodarskih poslopij, je dobila Di Lenardo Regina iz Belega potoka peto premijo 40.000 lir. Naredila je cementni strop v hlevu, nova vrata, tla iti korita
KI'lif IM'f t l I I I   HI'lllll'l'ITI'IIMit t mirn i m IIM UMI I I m n 11 Ul 1111,11 WUHMM . III II lil i I II I1111I I m I lil lil titilli
PODBONESEC
Občinski svtsi je skieni! povečali davke
Pretekli tjedan se je sestal kamunski konsej, de so razpravljali o zlo impor-tantnih problemih, ki riguardajo največ naše kamunske administracije. Najvenča diskusija se je razvila, kar je šindik pro-ponu, de se bojo muorale povečati tase. Več konsiljerjeu je bluó pruot temu, ker tisti zastopijo, de so tase že takuó velike, de jih ljudje težkuo plačujejo. Takuó je paršlo na varsto tud uprašanje šuole u črnem vrhu. Tista šuola je bla nareta z denarjem, ki ga je štat posodu kamunu an sevjeda ga kor sada vrnit. Nekaj so že varnil an ljetos bi muoru dat kamun še več kot milijon lir, a 'kje naj se uza-me ta denar. Ker kamun ne more udo-biti dragega izhoda an ker nejče sevjeda narditi garde figure pruot štatu, je sevjeda sklenu tasirati uboge ljudi. Podbone-ški kmet bo zatuó za nekaj taužentu lir več tasiran. Usi se uprašujejo, če je tuo
pravično an ljudje nimar kumrajo nad slabimi administratorji.
Pruot koncu konsej a so odobril tudi bilanco za ljeto 1957. Tud par tej postanki so se dougo ustavili. Nekatjeri kamunski konseljerji so tjeli, de bi se u proračun dala tud stalna plača tistemu djelu-cu, ki bi poskrbù za elektropompo u vasi špinjon. Tuó bi dosti keštalo an za-
tuó je kamunski konsej zavrnu tisto propošto, ki jo je stavu kamunski konsiljer Uštin Dorboló. Kor vjedet, de kamun že Spenda 74.000 lir na ljeto za električno energijo za elektropompo an povarh tega skarbi še za uzdarževanje vodovoda. Kamun je že takuó ubuog an ne more uzet še spež za tistega djeluca. Zatuó so sklenil, de naj bi družine iz špinjona skarbjele same za uzdarževat djeluca par tistem djelu.
Nazadnje je kamunski konsej imenovu revizorje računu za ljeto 1956, ki so tile: Gino Birtič, Uštin Dorboló an Ivan Birtič.
Kar so ljudje zvjedel kaj so sklenil na kamunskem konseju so bli zlo hudi, ker še do nedaunega se je kamun hualu, de je država nardila šuolo u črnem vrhu, popravila cjeste an mostove, sada pa vidijo, kakuó so jih oslepil. Use bojo muo-rali sami plačat, s svojim denarjem, ki je biu zaslužen s krvavimi žuji. če ne bo zadost samo povišanje tas na zemjo, jih bojo pa še kje drugje uščipnili, prauzar prau so jih že, kar so povišali trošarinski davek (dazio) za 5C%.
Več ku kajšen je že zapustu hišo an zemjo an odšli u eštero, pa še več jih bo odšlo, če kamunski administratorji ne bojo buj pametno runali kamun.
TATOVI U MARSINU
U noči 2, do 3. tega mjesca so tatje uderli u ki jet Jakoba Juretiča an mu odnesli use salame an muzete, kajšnih 100 kil usega skupaj. Okradenemu kmetu nje ostalo drugega kot naznanit tatvino. Ka-rabinerji so šobit začeli djelat preiskave an so ušafal blizu Pcdbonesca. žakej, a prazen, le smardii je po svinjini. Na tistem kraju so se tatje višno delili plen1.
KMETIJSKA KONFERENCA. U Ronca je preteku tjedan guoriu ljudem en funcionar Inšpektorata agrikolture iz Vidma. Pravu je o najnovejših sistemih sadjarstva. Po končanem predavanju je bilo pokazano tud p”eko filma kakuó u nckatjerih deželah gojijo sadjarstvo.
PRAPOTNO V IDRIJSKI DOLINI
BRDO
ZA VALORIZATI ZAVRŠKE JAME
Naš šindik e se interesóu par prefetu, zak’ no autoritadi pridita inkuintri našemu kumiinu s kako pomočjo za valorizati završke jame. Tej, ki to e znano., završke jame so šnje malo poznane tu naši regioni zavoj tea, ke fin: donàs te se zlo malo nardilo z-a je storti spoznati.
To koventa narditi propagande, a propaganda na zlo košta e naš kumun u ne more tjeh spež uzdaržat.i, zak’ u je deficitari. če autoritadi no pridejo inkuintri to če zlo žovati. Ma na nje rat kuj propaganda za valorizati naše jame, to koventa tu Zavrhu narditi še kak Ijep hotel. Judje, ki no bojo no zajtra h nam parhajali no če mjeri njih preteze, tuó to se pravi, ki to ma jim dati sóuse te komoditadi, ki no dajejo druzji turistični kraji.
SREDNJE
IZ KAMUNSKEGA KONSEJA’
Na zadnjem zasedanju kamunskega konsejà so odobril bilanco za ljetošnje ljeto, za katjero bo muoraia videmska prefektura dodati en milijon lir, de se bo moglo nardit paregio. Med drugim so odobril tudi proposto, de bojo varnili štatu 50% posojila, ki jim ga je dau po uojski za narbuj nujna djela an za olajšanje dižekupacioni. Tisto posojilo bojo varnili u teku 20. Ijet.
SOVODNJE
IZ OŠTARIJE U ŠPITAU
U predpustnem času se popije več vina kot druge dneve an zatuó ni čudno, de pride u tajšnih okažjonah tud do prepiru an pretepu. Takuó se je dogodilo tud 34 Ijetnemu Eliu Petričiču iz So-
vodenj, ki ga je udaru s pestjo po licu njek njegou vaščan. Zavoj poškodbe pod očesom je muoru iti h mjedihu u čedadski špitau.
Spoštovani g. urednik!
Oglašam se s temi parimi vrsticami in upam, da mi ne boste zamirili, če Vas na nekaj važnega opozorim. Dostikrat si stavim vprašanje kdo nam je nadel ime beneški Slovenci in od kod ime Beneška Slovenija ali Benečija. Jaz, kakor še nekateri moji prijatelji smo mnenja, da je to naziv za našo deželo in naše ljudi popolnoma napačen. Mi Benečani? Od kdaj? Od dobe, ko smo spadali pod beneško Republiko? Kakor mano, je ta propadla že pred skoraj 200 leti in zato nimamo nič več skupnega z Benetkami. Po mojem mnenju bi bilo mnogo bolje, da bi nas imenovali italijanski Slovenci, ker živimo v okviru italijanske države. Vsekakor pa tudi ta naziv ne bi bil prav točen, ker so tudi tržaški, goriški in kanalski Slovenci, ki žive v okviru italijanske države. Najbolj logičen naziv bi bil za nas še furlanski S’ovenci, ker živimo pravzaprav na Furlanskem in tudi semkaj upravno spadamo. Govoriti o Benečiji in o Benečanih se mi zdi zares absurdno n smešno. Pa ni samo to, naši ljudje, če jih vprašate kje je Benečija, Vam bodo odgovorili, da v Benetkah. Res je, Benečija je »Veneto«, Benečani so pa prebivalci dežele »Veneta«.
Prosim zato, da popravite v Vašem listu podnaslov »Glasilo beneških Slovencev« saj »Matajur« ni glasilo ljudi iz Beneškega ampak Slovencev furlanske pokrajine. Slovencev ni na Beneškem, obstojajo le v fantaziji kakega zastarelega zgodovinarja, ki se še ni seznanil z novejšo dobo naše dežele.
Ferdinand Cenčič
HLAPEC
»MATAJUR«
mm
m
ri
D
i
Prašna krastavost na krompirju
Ta bolezen je značilna bolezen krompirja v vlažnih in hladnih predelih. Optimalna temperatura za razvoj bolezni je 12 do 18 stopinj C. Tej bolezni posvečajo vse države veliko pozornost, ker je znana kot ena izmed nevarnih bolezni krompirja. Okuženi gomolji dobijo v začetku mar le izrastke, kraste, ki so temne barve in prekrite z lupino. Ko lupina razpoka, se številni trosi znebijo parazitske glivice in širijo okužbo. Včasih je ta tako močna, da so gomolji popolnoma prekriti s kra-stami. Odprte kraste so obkrožene z ostanki razpokane lupine. Skozi odprtine krast prodirajo v notranjost sadeža tudi glive in bakterije, ki povzročajo gnitje. Bolezen je nevarna tem bolj, ker v ugodnih letih za svoj razvoj uniči razen go-
moljev tudi stebla in korenine. Razumljivo je, da okuženi krompir zgubi precej na svoji tržni vrednosti. Ista bolezen napada tudi paradižnike.
Kako zatiramo to bolezen
Trosi zadržijo v zemlji kaljivost do 5 let. Zato je prvi pogoj za zatiranje prašne krastavosti krompirja pravilno kolobarjenje, to je, da najmanj 5 let ne smemo saditi krompirja na svet, kjer je bila bolezen ugotovljena. Za saditev krompirja v okuženih krajih je treba poiskati nevlažna zemljišča, če obstoja sum, da so gomolji okuženi, je priporočljivo razkuževanje z raztopino sublimata (1 gram na liter vode).
anilinu! m 11111111 ■ 1111 ■ ■ 11 m m tim ii ii n i m n 11 um 11 m i ■ i n 111 ■ it 11 ■ 11 n i iiiiiii,ni n 11 n m iiiin mini mn
Pripravite hren
Med trajno zelenjavo vrtov prištevamo tudi hren. Poznamo samorasli »divji hren«, ki raste kot plevel po vrtovih in njivah. Ta hren ni kaj prida, ker so debelejše korenine navadno prekratke, daljše pretanke, večkrat pa so tudi prestare, lesene in neokusne. Ves drugačen pa je hren, ako ga pravilno gojimo: da nam okoli 30 do 40 cm dolge, do 5 cm debele ter popolnoma ravne, gladke in sočne korenine. Hren najbolje uspeva v debeli ilovnati zemlji, ki je dobro pognojena. Rahla zemlja mu ne ugaja.
Hren je sicer trajna rastlina, toda pridelujemo ga enoletno in sicer iz centimeter dolgih korenin, ki jih je dobiti povsod, kjer raste. Zgodaj spomladi potakni-te te korenine na pripravljeno gredo v vrstah po 40 cm narazen, pa ne navpično, ampak prav plitvo poševno v smeri, kakor tečejo vrste, zato da se lahko med vrstami zemljo obdeluje. Posamezne korenine potaknite po kakih 10 cm drugo od druge. Tanjši konec, ki bo pognal navpične korenine, pride približno 10 cm glo boko v zemljo, debelejši, ki bo pognal cimo, pa samo dobra 2 cm. Kadar sadite, mora biti zemlja dovolj vlažna, da se po-
ševne luknje, ki jih naredite s primemo dolgim klinom, sproti ne zasipljejo.
Med rastjo obdelujemo hren kakor vsako drugo zelenjavo, čim bolj plevete in rahljate zemljo pod vrstami, tem bolj se bodo potaknjenci do jeseni zdebelili. Ako hočete, da bodo hrenove krenine prav posebno debele in gladke, ne smete pustiti, da bi pognale stranske korenine drugje nego samo na koncu. Da to dosežete, je treba vsako korenino med letom enkrat (julija ali avgusta) odgrebsti, nekoliko privzdigniti in s kako cunjo oguliti, zlasti na spodnji strani od glave do tanjšega konca, ki ima največ korenin. Pustite samo tiste korenine, ki so prav na koncu. Ko ste vse druge odstranili, potisnite korenino nazaj v njeno prvotno lego in jo zagrebite.
Konec oktobra je hren dorasel; tedaj ga porujte in shranite v kleti v vlažni zemlji.
Pri ruvanju se navadno potrga navpične korenine. Najbolje je, da jih čez zimo pustite v zemlji, spomladi pa jih izkopljite in porabite za nov nasad na drugem mestu.
Hren je pa lahko zelo nadležen plevel,
ker vsak najmanjši košček odžene in ozeleni. Zato je treba zemljišče, kjer je ra-stel, globoko prekopati in skrbno odstraniti vse korenine.
Koristni nasveti
STAR KROMPIR dobi boljši okus, če mu med kuhanjem dodaste nekaj kapljic kisa.
V TOPLIH DNEH shranite meso dalj časa, če ga povijete v mokro cunjo, namočeno v slanem kisu, ali pa ga položite v mleko. Posebno teletina postane mehka in sočna.
TRD KRUH se omehča in postane kakor svež, če ga denete v lonec in postavite v vrelo vodo. Lonec pokrijte in pustite v vodi tako dolgo, da postane voda mlačna.
V POLETNEM ČASU ostanejo jajca dalj časa sveža, če jih položite v peč na rešetko. Stalen prepih jih ohrani sveža.
OSTALO JAJCE ali rumenjak se ne osuši, če nalijete nanj mleka ali vode. Rumenjak več izda, če mu dodaste malo soli. Rumenjak potemni.
ŽITNO KAVO ALI CIKORIJO dajte vedno v mrzlo vodo in pristavite. Ko je kava vrela deset minut, dodajte žličko prave kave, premešajte, odstavite in pokrijte. Taka kava bo imela izvrsten okus.
MLEKO NE PREKIPI, če namažete robove lonca z maslom.
ČE JE JED PRESLANA, jo izboljšate, če napnete čisto cunjo preko lonca, v kateri jed kuhate, na cunjo pa potresite 2 žlici bele moke. Pustite tako približno 20 minut, da se moka napoji s slano paro.
Dolar USA Sterlina papir Nemška marka Švicarski frank Avstrijski šiling Belgijski frank Avstraljanski šterlin Francoski frank Dinar
Dolar Kanada Funt šterling Napoleon Zlato
626
1642
152
147
24
12,20
1720
1,46
0,90
640
6625
4900
719
Štev. 5----------------------------------
Oglje za boljšo prebavo perutnine
Perutninarji vedo, da oglje s pridom uporabljamo v začetnem krmljenju piščancev. Rejci trdijo, da je koristno, če za prvo krmo damo piščancem med drobno mivko zamešano oglje. Piščanci zobljejo mivko in oglje ter se potem dobro izčistijo. Nekateri tudi trdijo, da oglje odpravi drisko ali zboljša prebavo — preprečuje mnoge prebavne motnje, kakor napihnjenost golše, zapeko in podobno.
Oglje so včasih zelo cenili v zdravilstvu. Zdaj je zgubilo precej na pomenu. Pravijo, da oglje zaradi svoje poroznosti (luknjičavosti) veže v prebavnih ceveh razne presežne kisline in pline ter priteguje tudi notranje zajedavce in njihove Zametke. Pri reji se je oglje že večkrat Pokazalo učinkovito. Oglje je torej domače zdravilo, s katerim varujemo perutnino pred obolevanjem na prebavilih. Vsebuje nekaj apna, magnezija, fosfora in kalija. Kokošim ga dajemo v prahu zamešamo med krmo ali pa ga pokladamo v koščkih samega, da ga živali uživajo Poljubno same.
Manjšo količino oglja pridobivamo tako, da v pločevinasto posodo, ki se zapira, vložimo ze ene, še slabo olesenele koščke drobnih vej. Posodo potem potisnemo v žerjavico v peči. če to storimo zvečer, ko več ne kurimo, vendar ob žerjavici, so zjutraj v posodi vejice že zoglenele. Oglje zlaok" zdrobimo in ga lahko takoj začnemo uporabljati. Tudi iz ugasle žerjavice v peči lahko zjutraj potegnemo koščke oglja in jih uporabimo za ■dodatek h kokošji piči.
Krompir in kokoši
Krompir je za kokoši zelo dobra hrana, sevega pa mora biti kuhan. Ne smet-ino pa dajati kokošam samo krompirja, ker je preenostranska hrana. Krompir vsebuje namreč mnogo škroba, a zelo malo beljakovin. Zato je potrebno primešati krompirju kake moke, ki vsebuje mnogo beljakovin. Take moke so predvsem moke živalskega izvora, kot ribja in mesna moka. Dnevno lahko damo 205 kokošim po 1 kilogram kuhanega krompirja. Večje količine niso umestne, ker živali lahko dobijo drisko.
Sedai pripravite cepiče
Marsikateri sadjar pozabi na to, da si mora sedaj, ko rastlina še popolnoma spi svoje zimsko spanje, nabaviti potrebne cepiče.
če hočemo računati na dober uspeh Pri cepljenju, mora biti podlaga vedno bolj sočna, bolj muževna, kot je cepič, če je narobe, cepič ovene in uspeh cepljenja izpade.
Cepiče povežite v svežnje, navežite na 'ste deščico z navedbo vrste, potem pa, jih vložite v pesek ali mah, z glavicami navzdol. Ko jih boste rabili, jih boste i-hieli takoj pri rokah.
Milan pugelj:
Gostilničar Konda in njegov hlapec Tone sta kupila v Beli Krajini vina pa ga Peljeta zdaj — štiri sode na dveh vozovih — proti Novemu mestu. Gospodar sedi na prvem vozu, polahko popeva in maje z glavo, hlapec Tone gre z bičem v roki ob drugem vozu, noge ga nekoliko Zanašajo, z glavo kinka naprej, žvižgati hoče, pripravlja in šobi ustne, ali vsak Poizkus se mu izjalovi.
Dal je Bog Beli Krajini letos vina na moč. Starec in otrok ga pijeta, gospod in Pastir in berač in beračica, ki vrtita lajno va vbogajme. Tudi Konda in Tome sta §a pila, da imata zdaj misli iz svinca in nči brljave.
»I-hà!« zakliče gospodar na prvem vozu, ne da bi se obrnil na desno ali levo. »I-ha, Tone !«
»Ho-ja!« odkrikne Tone, dvigne glavo, kakor bi mu jo kdo od -spodaj gor izpodbil in se zaleti v trebuh soda, da se voz žamaje. Iz stoterih gub postarnega in za-raščenega obraza gledajo skaljene oči in 86 gubé nekam daleč tja v vrh Gorjanov, kj se pno pred njimi.
»Gospodar kriči spredaj : »Ali veš, če
dal konjem jesti?«
»Ho-ja!« zakriči Tone. »Dal sem!«
»Ali veš prav za gotovo?« vpraša Kon-<ia.
»Ho-ja!« odgovori hlapec. »Prisegel pa be bi!«
Konda gleda pred sabo daljno cesto, ki 86 vije v hrib, počasi premišlja in reče:
»Če nisi dal konjem mrve in ovsa, bodo opešali, preden bomo na vrhu!«
»Ho-ja!« kriči zadaj Tone in se vedno malo zaletava po poti. »Tisto pa tudi jaz rečem: če niso dobili konji mrve in ovsa, pa ne bomo prišli z njimi do vrha!«
Gospodar se zdaj okrene na vozu, pogleda z rdečim obrazom nazaj in se razjezi nad hlapcem. »Glej ga, mrcina nečloveška, boš pa vendar toliko pameten, da boš vedel, če so konji jeli ali niso jeli!«
»Ho-ja!« zakliče Tone. »Strela me ubij, če vas nimam rad, oče, Bog me kaznuj ! Ali to sem pa pozabil, kakor bi sapa odnesla, Ali so jeli, ali niso jeli, tega ne vem, pa smo pri kraju!«
Konda gleda zopet predse, nekaj časa še vozi dalje, pa skoči naenkrat z voza, ustavi konje, podloži zadnja kolesa in obstane sredi ceste. Tudi drugi voz ustavijo konji sami od sebe, Tone podloži in vpraša: »Kaj bo pa zdaj, oče?«
»Tamle,« kaže gospodar na polje, »vidiš, v tistem kozolcu se suši mrva in stara baba se meša okoli nje. Morda bi nama prodala mrve!«
Tone takoj zasenči usta z rokami in zar kriči: »Baba, baba, prodaj nama krme!«
Baba, stara, grda in sključena prične gledati na cesto in nič ne odgovori.
»Baba, grdoba čarovniška!« kriči hlapec. »Prodaj nama krme!«
»Starka!« kliče zdaj tudi gospodar. »Daj nama mrve, pošteno bova plačala!«
»He, he, he!« se nasmeje baba od ko-
zolca. »Nič ne boš dobil, mladenič, prav nič! Kar odpeljita!«
Hlapec se naglo razjezi, zavihti bič, leti proti babi in jo zmerja: »Metlo imaš pod kiklo, čarovnica grdogleda, zajaši jo, da ti ne bo treba teči! Jaz ti bom dal!« Z bičem žvižga po zraku, baba beži vkreber in on za njo. V gošči med grmovjem baba izgine, Tone se vrne h kozolcu, napuli iz nje mrve in jo nanosi konjem na cesto.
Nikogar ni nikjer, tudi baba se ne vrne, ki je zbežala v goščavo. Ko so konji siti, poženeta voznika dalje, pa gresta peš ob vozeh vse do vrha Gorjancev. Tja pripeljeta že pozno v noč. Trudna sta, da se jima ne ljubi govoriti. Komaj dočakata, da se prične položnejša pot v dolino, sedeta vsak na svoj voz pa strmita trudna in zaspan^, predse.
Tone gleda ogromen sod, ki se pomika pred njim dalje po cesti, vidi, kako so zdrknile z njega težke konjske odeje, pa že v dremanju neumevno žužnja predse: »Malo se bom še peljal, še malo se bom odpočinil pa jih pojdem pobrat! Saj ne bodo ušle! Nimajo nog, da bi hodile, nimajo peruti, da bi letale...!«
Trdno je zaspal, kimal z glavo in enkrat tudi globoko omahnil. Zabolelo ga je malo v rami, skoraj bi se bil zbudil, ali bolečina je prenaglo ponehala. Mirno bi mu bilo in prijetno, da bi ne bilo pričelo nekaj okoli njega šumeti in vršati, smu-keti po grmovju in se šarati ob drevesnih deblih.
Tone je pogledal in ostrmel:	»Tristo
zelencev!« je zasmrčal z zaspanim in nejevoljnim glasom »Prav natanko tista baba je, ki sem ji kradel mrvo!«
Baba je jahala na stari, zbrušeni bre-
zovi metli, kislo se držala pa ga obletavala in se zadevala s svojimi golimi in suhimi stopali zdaj v njegov hrbet, zdaj v njegovo glavo.
Tone se je hotel potuhniti in spati, baba pa se je spustila tik njega na tla pa ga namazala za ušesi z nekakšnim salom. Takoj na to je zajahala svojo brezovko in sfrčala visoko v zrak.
Z njim se je zgodilo tako, kakor bi ga kdo nabodel zadaj na hrbet z mesarsko kljuko pa ga potegnil z vrvjo v vis. Visel je v dve gubi, roke in noge so nerodno bingljale in otepavale po hladnem nočnem zraku, glava se je zibala sem in tja, šlo je pa prav tako ta prav tam, kakor in koder je hotela baba, ki je frčala pred njim. Enkrat samkrat ga je popadla nad vrhom starega gabra taka jeza, da je zamahnil nad babo, ki mu je jezdila takrat ravno pred nosom. Udaril je, a namesto da bi zadel, se je zaletel v deblo redkega bora, pred očmi se mu je zableščalo ta takoj je zagledal globoko pod sabo v gozdni grapi neznansko število letajočih ta plešočih lučic.
Baba ga je posadila na najvišjo smreko in mu rekla: »Tja dol skoči, angelček!«
Grdo se je režala, Tone pa se je držal z vsemi silami vrha in trepetal je od straha in groze, kadar koli se je ozrl v prepad, ki je zijal okoli in okoli.
»Skoči, angelček!« se je režala baba ta ker še ni hotel, je zletela nazaj pa se zakadila vanj, da je odletel kakor žoga. Hitro je smukal po. zraku, vrtil se kakor kolo in se potil v strahu, da zadene vsak hip ob trda tla in se razleti na tisoč kosov. Ali baba je sfrčala pod njega, dvignila ga s svojim koščenim in upognjenim hrbtom kvišku pa pričela z njim preo-
Stran 3
Snažite živino redno
Dobri živinorejci pravijo, da je »štrl-gelj« pol reje. Res je tako, saj strokovnjaki trdijo, da daje redno snažena krava ob enaki krmi na dan liter mleka več kot zanemarjena žival.
Z rednim snaženjem se ohrani koža prožna in znojnice ostanejo odprte in zaradi tega lahko izločajo kožne žleze razne snovi, ki bi sicer živalskemu telesu škodile. Vemo tudi, da koža podpira redno delovanje pljuč, da diha telo tudi skozi kožo. Ako to zaradi nesnage zastane ali se omejuje, trpi zdravje živali in predvsem mlečnost krav.
Redno snaženje in drgnenje draži tudi kožno živčevje in pospešuje krvni obtok ter s tem sploh vse življenjske pojave. Preprečuje tudi, da bi se naselili na koži razni škodljivci in zajedavci, uši in tako dalje. Redno snaženje je sploh najcenejše ta najuspešnejše sredstvo proti ušem, ki posebno v zimskem času postanejo lahko prav nadležne in motijo živalim mir in počitek. Ker pijejo živalim kri, škodujejo predvsem mladi živini v rasti in moizro-sti krav.
živina, ki jo redno snažite, je že po svoji zunanjosti lepa ta se ji vidi, da je zdrava. Taki živini krma vse bolj tekne in tudi več zaleže kakor zanemarjeni. Zato je redno snaženje izredne važnosti za ohranitev zdrave goveje živine, še prav posebno važno pa je pozimi. Snažit : jo vsak dan in ji odstranjujte s keže neprijetni prah, izpadlo dlako in prhljaj, ker s tem ohranjujete živino zdravo in odporno proti boleznim. »Red in snaga pol krme odvaga« pravi stari kmečki pregovor.
Malo prostora - malo snage
Ce je hlev premajhen, ga je težko ohraniti čistega. Prav posebno velja to za svinjake. Prašič sam si želi snage in tam, kjer ima dovolj prostora, si svoje ležišče ohrani suho in čisto. A žal so naši svinjaki večinoma tako tesni, da si žival sama pri najboljši volji ne more pomagati. V skrbi, da svojega ležišča ne bi onesnažila, se obrača tako, da svoj zadnji konec čim dalje odnese od svoje postelje. V premajhnem hlevu pa se pri tem prav lahko zgodi, da ponesnaži korito.
Računajo, da mora biti v svinjaku za enega prašiča najmanj 2 metra kv. prostora. Toliko ga je pa v naših svinjakih le redkokdaj in zato so prašiči večinoma tudi precej umazani. Kadar popravljate stare ali delate nove svinjake, ne pozabite, da je treba prašičem dati v hlevu toliko prostora, da ga sami po svojem nagonu morejo ohraniti vsaj kolikor toliko čistega.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
bračati kozolec. Tone je začel ves za-sopljen obljubljati: »Nikoli več ne bom zaklel, nikoli več se ne bom pridušil, za vraga ne...«
Prifrčala sta med tako število luči in lučic, da je jemalo očem vid. Baba je obesila Toneta za hrbet nad dolgo in golo gozdno grapo. Luči in lučice so plesale okoli in pod vsako lučjo je jezdilo na palici ali metli žensko telo, ki se je zdaj skrilo v gozdni temi, zdaj zopet pokazalo očem ta šinilo mimo. Niso bile same stare babe, tudi ženske so bile in celo dekleta. Ena je bila tako zala, da je ob pogledu nanjo pozabil Tone na vse svoje težave in jo zgrabil za nogo. Zavriskala je, zajahala ga okoli vrata, zakadila brezovko od sebe in šinila z njim po zraku kakor blisk božji. Po vratu ga je včasih poščegetala s prsti, da se je posmejal sam sebi ta pozabil bi bil vse nadloge tiste noči, da bi ne bila vršala za njima cela jata suhih bab, ki jih je podžigala nevoščljivost in ženska za vidnost.
Baba, ki ga je bila zanesla sem, ga je potegnila za noge k sebi, iztrgala ga mlademu dekletu, vrgla ga na rame pa ob-jezdila z njim ta kričala kakor sova: »Jaz sem ga našla, moj je, moj je!« In kazala je nazaj tovarišicam ostudna zijala.
Odnesla ga je visoko v Gorjance v skalnato duplo, posadila ga tam tik sebe, sedla v mesečini, ki se je kradla skozi špranjo, tik njega, pa zahtevala, da jo takoj objame in poljubi.
»Tega pa ne!« je rekel Tone, že ves spehan in utrujen, »če bi bila od vratu dol vsa zlata in srebrna, pa tudi ne storim tega! Fej te bodi!« In odkritosrčno je pljunil po njenih nogah.
»He, he, he!« se je zarežala baba in
za ruzte rruxzcbt
POLENEC A.:
Zapihale so južne sape
POMLAD
Pomlad se je začela oglašati.
Popki na vrbovih grmih so odvrgli rjave luske in pokazale so se mehke, sive mačice. Tudi leskove mačice, ki so vso jesen in zimo vse skrčene in zelene čepele na vejicah, so se stegnile in zamajale v vetru. Zvončki in trobentice so že cvetele po sončnih rebrih in škrjanček se je tudi že vrnil iz toplejših južnih krajev, žvrgolel je nad polji in naznanjal pomlad.
Res, pomlad je počasi prihajala v deželo. S sončnih bregov je sneg že izginil. Led na ribniku se je tudi že stopil in celi roji mušic so plesali nad njegovo gladino. Le žab ni hotelo biti na spregled. Poleg prvih zvončkov, trobentic in škrjanč-ka so bile prav one zanesljivi znanilci pomladi. Sonce je bilo še prešibko in njegovi žarki niso mogli prodreti do žab, ki so čepele na dnu ribnika, globoko v blatu. Tudi noči so bile še hladne in ribnik je bil vsako jutro pokrit še s tanko ledeno skorjo.
Neke noči pa se je vzdignil nekje izza hribov jug in zavel po dolini, še zadnji sneg so pobrale tople južne sape. Jug je zbudil tudi žabe. Izkopale so se iz blata in zaplavale po mrzli vodi. Ko pa je nastopila noč, so zaregljale, da se jih je slišalo daleč naokrog. Njihov glas je prišel tudi do Matevžka in Lojzka, ki sta komaj čakala, da bi se žabe prebudile.
Tisti večer je jug na vso moč pihal, žabe so regljale, da je bilo veselja. Nenadoma pa so utihnile. Suha trava, ki je obrobljala ribnik, je zašumela, čez ribnik pa je zasijala močna luč. Matevžek in .Lojzek sta se skoraj neslišno prikradla do vode.
»Vražja trava«, se je na tihem jezil Matevžek in že segel z eno roko po žabi, ki je buljila s svojimi velikimi očmi v žarko svetlobo, ki je sijala iz svetilke.
»Cof,« je udarila dlan ob vodo in že je žaba izginila v vrečo, ki jo je nosil Lojzek. Marsikatera skokica je ta večer končala v temni vreči. Med njimi je bila tudi še zelo mlada, komaj 4 leta stara žabica, ki jo je Matevžek v svoii veliki vnemi tudi ujel in spustil v vrečo.
Pozno je že bilo, ko sta se Matevžek in Lojzek vsa blatna vrnila domov, žabe sta stresla v velik čeber, ki ga je mati za to že pripravila. Pòtem sta hitro pojedla še nekaj kuhanih suhih krhljev in zadovoljna nad obilnim lovom šla spat.
žabe so se v čebru še kar dobro počutile. V vreči jim je bilo mnogo slabše, mlada žabica bi se v njej skoraj zadušila. Sedaj pa je naenkrat začutila spet prostost in se z vso silo odgnala od dna. Toda zadela je ob trdo čebrovo dogo in par dia nazaj, še nekajkrat je poskusila preskočiti čeber, toda vselej se je znašla na dnu.
Drugi dan je Matevžek na vse zgodaj stekel k žabam. Skrbelo ga je, da bi katera ne ušla. Ko jih je pregledoval, se je njegov pogled ustavil tudi na mladi žabici. Tudi ona je upirala svoje velike oči nekam navzgor. Nekaj časa jo je Matevžek gledal, potem pa se je sklonil k njej : »Saj si še premlada,« je dejal in jo spustil na travo.
Žabica je z dolgimi skoki odskakljala proti vodi. Topel, vlažen jug, ki je prinašal pomlad v deželo, ji je dobro del.
YKAIBCEIK
Preljuba si ti pomlad, kako si vesela!
Ptičica vsaka še skoraj bo pela.
Prva je kukavica, ki nas bo klicala: »Kmetič, le pojdi orat, ženka sejat!«
Ljudska
11 m i nn m i imiii imniiiiiiuiiiiiiii i m 111 n umi 11 mi i imunimi m n1 in i ninni mi m ini m imi n i n nun i mn
JOSIP STRITAR:
KRTA
Bilo je o mraku, ko mi je Miklavž prinesel nebogljenega vrabčka. Sosedovi otroci so staknili gnezdo na vaškem kozolcu in ga razdrli. Svilena, rožnata kožica je vrabčku zgubana pokrivala prsi in zadek. Na drobnem, golem vratu je otožno vrtel glavico in čivkal. Moralo ga je zebsti, ker se je neprenehoma krčil, če si se mu približal z roko, je na široko odprl kljunček in se napenjal, da so se mu pod kožico pokazale koščice. Kaj bi s takim vrabcem? Na milijone jih je.
Poiskali smo nekje staro gnezdo. Položili smo ga vanj in ga pokrili s cunjami, da hi ga ne zeblo. Neprestano je čivkal in stegoval vrat, da bi nas opozoril na svojo lakoto. Namakal sem krušne drobtine v mleko in mu jih dajal. Vselej je požrešno odprl kljun, da so se videle le dve žol-ti progi in rdečkasta odprtina. Požiral je, da se mu je vse telesce napelo. Svarili so me, da naj preneham, češ, saj bo počil. Ko se je najedel, se je poskušal izmotati iz gnezda, a ga niso držale noge, niti se ni mogel s perutnicami opreti. Obupal je nad svojim početjem, se skrčil pod cunja-
gnezda, se je motovilil po sobi, skakljal po tleh in odpiral kljunček, če sem se mu le približal.
Neko jutro je bil nekam nemiren in je neprestano prhutal okoli okna. Sonce je veselo sijalo, lahna sapica je zibala veje na jablani. Nagon se mu je preživo oglašal, ni ga mogel več krotiti. V sobo se ni več ozrl. Dvakrat je razširil perutnice, se pripognil in nato z veselim čivkanjem poletel v zelenje.
(Dva krta rijeta nasproti, pa se trčita z rilčkom).
Prvi krt: »Oha! To sem jaz pa moj rilec !«
Drugi krt: »Jaz pravim ravno tako!«
Prvi krt: »Brez zamere sosed!«
Drugi krt: »Nič zamere! Saj se nisva nalašč trčila. Ali kaj se hoče, ko se nič ne vidi.«
Prvi krt: »še ne vem, kaj bi dejal: dober dan ali kako?«
Drugi krt: »Ubogi krt ne ve nikoli, ali je dan ali je noč, nikar pa, da bi vedel, koliko je ura.«
Prvi krt: »Kaj trdo življenje ima ubogi krt. Koliko trde zemlje mora preriti, da najde kaj malega za želodec. Meni se zdi, da je čimdalje manj mrčesa na svetu — pod zemljo, hočem reči.«
Drugi krt: »Pa kar je pri tem vsem najhujše: svojega življenja si nikdar nismo svesti.«
Prvi krt: »Nespametni človek nas preganja in nam streže po življenju, kakor da bi mu bili najhujši sovražniki.«
Drugi krt: »Pa smo mu pravi dobrotniki. Koliko mu pokončamo škodljivih ogrcev, bramorjev in drugega mrčesa! Tisti kupčki, ki jih delamo na polju in po vrtovih, so mu tako napoti, pa jih lahko z
majhnim trudom spomladi razgrebe.«
Prvi krt: »On nam pa stavi pasti ali pa nas čaka z motiko, ko rijemo, da nas pobije. Mene je eden zadel. Tu gori na hrbtu se mi še pozna.«
Drugi krt: »Mene je bila pa past uščipnila. Uboga žival res nima miru.«
Prvi krt: »Pa kaj sem še slišal. Nova šega je prišla sedaj med ljudi.«
Drugi krt: »Kaj nam mari človeške šege, če nas le pri miru puste!«
Prvi krt: »Saj -to> je ravno! Ko bi nas pustili pri miru! Ali ravno ta nova šega je kriva, da nas zdaj še huje love kakor poprej. Mestne ženske, gospe jim pravijo, nosijo zdaj, to je tista nova šega, naše kožuščke za nekako obleko ka-li.«
Drugi krt: »Kaj? še tega nam je bilo treba! Da jim kaj takega šine v glavo! Koliko izmed nas mora dati življenje, da se kaj prida napravi iz naših kožuhov. Ali kaj to človeku ! Ta misli, da je vse njegovo, pa ne pozna usmiljenja.«
Prvi krt: »Prej je polhovina veljala, zdaj pride pa krtovina na njeno mesto, človek pač hoče vedno kaj novega.«
Drugi krt: »Tisto pa moram reči: lepši je že naš kožušček.«
Prvi krt: »In zdaj je tudi imeniten.«
Drugi krt: »Da bi jo — tisto imenifc-
mi in zaspal. Vzel sem ga s seboj v podstrešno sobico, odkoder je segel pogled čez žita in travnike, preorano rdečkasto zemljo, nizke gozdove do krških hribov.
Počutil se je udobno. Videti je bilo, kako mu z vsakim dnem postaja puh gostejši, dobival je peresca in se v dobrem tednu rešil golote. Ko sem ga vzel iz
nost ! Jaz bi rajši mirno na tihem živel brez vse imenitnosti.«.
Prvi krt: »Jaz tudi. — Toda dovolj pogovora! Ne utegnem. Mudi se mi zopet na delo. Zdrav ostani, sosed! Brez zar mere!«
Drugi krt: »Dobro srečo!«
O kozi, zelju in volku
Mož je kupil na sejmu volka, kozo in zelje. Volka je vodil z desnico, z levico kozo, zelje pa je nesel'na hrbtu. Tako pride do potoka. Ali sedaj si ne ve pomaga--ti. Moral bi prenesti vsako stvar posebej na drugo stran, ali koze nikakor ne more pustiti same z volkom, zelja pa ne samega z kozo.
To je pripovedoval nekdo v vasi in vprašal: »Povejte mi sedaj, kako bi vi to storili?«
In se oglasi nekateri: »Najprej kozo, ker volk ne mara za zelje, potem volka in nazadnje zelje.«
»Nikakor ne«, jim odgovori oni. »Kdo pa ve, če bi med tem, ko bi/ šel po zelje, volk ne požrl kozo?«
In zopet se oglasi drugi: »Potem ne volka, temveč kar za kozo zelje, nazadnje pa volka.«
»Tudi ta ne velja, ker bi koza pojedla zelje.«
In jim pripoveduje: »Vsekakor najprej kozo, ker volk ne mara za zelje. Potem bi se vrnil po zelje, ga pustil na drugem bregu in se vrnil s kozo zopet na to stran. Kozo bi pustil potem takraj potoka in volka spravil na drugo stran. Ta za zelje ne mara. Potem bi šel zopet po kozo, pa bi vse v najlepšem redu spravil domov.
Sonce sije, de/ek gre...
Sonce sije, dežek gre, siva mačka v brez je gre.
Kaj boš v brezju delala?
Šibice bom rezala.
Kaj ti bodo šibice?
Metlice bom delala.
Kaj ti bodo metlice?
Hišo bom pometala.
Kaj boš s hišo pometeno?
V njej bom z miško rajala.
Ljudska
pokazala svoje brezzobe čeljusti. »Me boš pa s plesom kratkočasil!«
Vstala je, potegnila po enkrat z brezov-ko po njegovi desni in levi nogi, stisnila med suha kolena obtrgano in razpraskano kiklo pa mu pomigala z grdim kazalcem.
Tone je poskočil, kakor bi ga zbodlo tri sto šivank in plesal je, kakor še nikoli prej v svojem življenju. Tudi baba se je vrtela in oba sta odplesala iz dupla in se prisukala do skalnate soteske. Tam je uprla baba brezovko ob kamenito steno in velela: »Preskoči, angelček!«
Ošinila ga je s šibo, ki jo je izpulila iz brezovke, in takoj nato se je Tone zaletaval in skakal preko metle, da mu je kar pai pot od lic in od brade. Ko se je baba igre naveličala, je potisnila brezovko med noge, prijela hlapca za lase, pa smuknila z njim preko gozdnih vrhov na prostrano ln zeleno jaso. Tam ga je posadila na tla, sedla sama tik njega in rekla: »Ce mi obljubiš večno zvestobo in mi zapišeš dušo, bom od te minute naprej s teboj lepo ravnala.«
Tone se je potuhnil in mislil: Kaj bi jaz, revež, napravil! če ji obljubim večno zvestobo in ji zapišem dušo, ne bom imel nikoli več miru pred njo. če ji ne dam zdajle povoljnega odgovora, me bo še naprej mrcvarila kakor otrok mačko. Vse je enak hudir!
»Govori, lepi moj angelček!« je hinavsko zacvrčala baba in ga poščegetala z grdimi prsti po podbradku.
»Ali bi mi ne dala nekaj dni premisleka !« je vprašal dosti modro in zvito Tone. »Eno sedmino mi pusti, pa pridi, ka-dar bo v kraju, da ti povem, kako sem se odločil I« To je povedal, na tihem pa si je
mislil: Zavezal se bom s takim spovednikom, ki je v veri najhujši in ki mi bo zaklenil dušo pred hudičkom in njegovo tolpo s sedmimi ključavnicami. Naj pride takrat ta vražjo baba, pa jo bom tako iz-podrepil, da ji bodo vsi dolenjski dimniki in zvoniki na potu!
»Hehehe!« se je zarežala baba in rekla: »Ti si zvit angelček, pa sem jaz še bolj. Grehov imaš na duši, kakor ti je zrastlo kocin na bradi, zato te imam jaz v rokah, da nikoli tega. Vrag mi je povedal, da si uganjal nečistost z deklo svojega gospodarja, da si kradel v Beli Krajini vino in ga skrivaj pretakal iz bokalov v grlo in na poti proti domu si uzmal mrvo. Ti bi rad zdajle časa, da bi se otresel grehov pa se zvezal z božjo močjo zoper mene. Nič ne bo, angelček! Kar hitro povej, če ne, bova še eno zaplesala!«
Tone je še vedno potuhnjen, gleda po strani na babo, ki naenkrat poskoči, mu sezuje čevlje in ga prične ščegetati po podplatih. Hlapec odmika in taka jeza ga popade, da zagrči, kakor bi se hrast nar lomil.
»Na! Figo ti obljubim, baba, ne večno zvestobo!« in pokaže z obema rokama naenkrat figi. »Tudi hudir nima gršega kopita kakor je tvoj obraz. Fej te bodi!«
Tone pljune vanjo, baba ga potegne z brezovko po njegovih podplatih, da mu ni moč več sedeti. Plane kvišku, pa odskakuje, kakor bi tlela pod njim sama žerjavica. Više in više skače, baba pa ga oplazi z brezovko vselej, kadar se približa zemlji.
Ko se Tone okoplje v lastnem potu, mu potisne baba metlo med noge, sede mu na desno koleno in zdaj prične Tone letati in švigati po zraku, da je strah in
groza. Sove in skovirji kričijo, čuki Cukajo, Tone pa jaha in frči nad gozdnimi vrhovi, kakor bi ga hudoba obsedla.
Po dolgem letanju potisne baba brezovko navzdol in oba zletita kakor blisk v gozdno grmovje. Tam obtičita drug poleg drugega: baba sope kakor meh, Tone žaga, da odmeva daleč v noč.
Ko se baba pomiri, pravi: »če me nočeš objeti, pa pusti, da te jaz poljubim, angelček!«
Tone še vedno žaga, vendar pogleda po strani babo in se jezno otrese njene ra ke, ki mu leze na podbradek. »Nak!« zar renči. »Tako si grda, da bi te še tri dni po smrti brcnil od sebe!«
»Hehehe!« se reži baba. »Le pusti, le pusti!« Pa mu počasi leze za vrat.
Tone žaga, pa se še huje otresne. »Tudi smrdiš kakor gnoj! Na!«
Baba odleti v grmovje, pa se prireži nazaj, vtakne v usta dva prsta in zažvižga, da gre zemlji in drevju skozi ušesa.
Nato je vse nekaj časa tiho, kar prične šumeti v grmovju, veje se razmikajo in zopet stikajo, bližnji grm zine in iz njega se prikaže pajek, velik kakor oven. Zelen je, oči se mu svetijo kakor bakle in so velike kakor buče, vrti jih, da obhaja človeka zona, s seženj dolgimi prednjimi nogami, prične tipati po Tonetu, ki je naenkrat bled kakor mrlič.
Pajek lazi po njem, prede pajčevino, leze podenj, pa zopet nadenj, zaprede ga tako, da se ne more geniti. Nato se ustavi nad glavo, vrti oči kakor buče in bakle, pogleda, če je dobro napravil, pa odgoma-zi in odsumi v grmovje.
Baba sede k Tonetu, obme ga tako, da položi njegovo glavo v svoje naročje in se pripravlja, da bi ga poljubila. Res se
skloni in res ga poljubi, ali dotiki j aj njenih ust je tako grozen, da se splaši sama noč in pred njim uide.
Tone odpre oči, gleda v dan nad sabo, mežika in se prične zavedati kraja in položaja, V obcestnem grmovju leži ves zamotan v robidovje. Na desno se vije cesta v dolino proti krajema, ki se jima pravi Luža in Podgrad, zadaj stoji vrh Gorjancev s cerkvama svetega Miklavža in svete Jere.
Pred prvimi jutranjimi urami je pripeljal gospodar Konda do doma in ustar vil konje prvega voza; konji drugega voza so se ustavili sami od sebe. Skočil je z voza, položil bič preko sedeža in tipal za odejami, ki bi morale biti na sedežu ali na sodu ali za sodom zadaj. Mračno je še bilo, vse je pretipal, pa ni ničesar našel.
»I-ha !« je zakričal za hlapcem, da bi ga doklical.
Odziva ni bilo.
»Hé, hé!« je ponovil. »Tone, zdrami se, doma sva!«
Nič.
»Hé, koce sem, konji so vroči!«
Zopet nič.
Stopil je k drugemu vozu, pogledal spredaj, sedež je bil prazen, pogledal zadaj, ali nikjer ni bilo ne odej ne Toneta. Prestrašil se je. Ce je padel v spanju z voza, je lahko zdrknil med kolesa in bilo je po njem. Pravijo pa, da pijanca čuva devet angelov-varuhov, torej osem več kakor treznega zemljana.
Zbudil je pastirja pa ga poslal iskat hlapca.
Pastir se je vrnil že pozno dopoldne, ničesar ni videl in ničesar ni vedel pa vedati.
Domači so si mislili, da je zašel na kak način sam domov, pa so hodili okoli kozolca in hleva in ga klicali. In okoli pa ludne se je na skednju resnično oglasil.
»Tone, ali si tukaj?« je vprašal gospa dar in Tone se je prebudil v mrvi in ogla-sil. »Ho-ja! Tukaj sem, oče!«
Hlapec vstane in se odpravi na pot proti domu.
»Pa si peš prišel domov, vrag te dal!« se je zanimal gospodar.
»Haja!« je pritrdil Tone. »Prišel sem, pa sem se zaril v mrvo. Kaj pa bi taval okoli, sem rekel, ko nisem bil za nobena delo!«
»Kje so pa odeje?« hoče vedeti Konda.
»Padle so, zdrknile z vašega soda!« razlaga odznotraj hlapčev glas. »Saj sem jih videl, kako so padle na cesto, kako jih ne bi videl?«
»Zakaj jih nisi pobral?« se zadere ga spodinja.
»Sem mislil,« pojasnjuje Tone, »sem mislil, da se bom še malo peljal.«
Pastir se zagrohoče in dekla Neža, ki je prišla izza vogala, zakliče jako glasno: »Tak pridi ven, klada pijanska!«
»Ho-ja! Že grem!« se ji odzove Tone in se pokaže v odprtih vratih prostranega skednja. Razkuštran je, raztrgan, zarar ščen in čokat kakor medved. Po laseh in po obleki se ga drži mrva, ki prav nič ne moti njegovega očesa.
Gospodar je jezen zavoljo odej, obrne se in odhaja, a Tone kliče za njim z da brohotnim obrazom: »Oče, oče, čarovnica me je zmešala, tista vražja baba, ki sem ji kradel mrvo, tista je vsega kriva... «
In iz besed in iz obraza sije lahkovernost in dobrota njegove preproste in ne-spačene duše.