slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, hfaaja vsak dan izvzemffi nedelj ki praznikov. •. - NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. r k The only" Slovenic daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. ■TELEFON PISARNE: 4887 OORTLANDT. Entered m Second-Class Hatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. SO. — ŠTEV. 30. flfaWNEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 5, 1909. — PETEK, 5. SVEČANA, 1909. VOLUME XVIL — LETNTK XVUL Miss Helen Maloney. Nekoliko premišljevanja. NEKOLIKO "MORALE" IZ NAJVIŠJIH NEWYO RŠKIH MILIJONARJEV. ženitev in končno pri-poznanje poroke s prvim možem ČASNIKARSKA VESTNOST. Miss Helen Maloney se je srečno lopet poročila in sicer z cerkveaim privoljenjem. Naši šitatelji bodo povpraševali: "Kedo je Miss Maloney. in kaj nas brigajo poročila o njej T" Tega naši čitatelji seveda še ne vedo, in radi tega nas peče vest. kajti pronašli smo, da iitateljem še nismo ničesar poročali o najvažnejšem dogodku, ki se je pripetil te dni. To pa prihaja od tod, ker mi poročamo pred vsem druge novice, tako one o izkoriščanja delavcev, pomanjkanju plače, odslovitvah in slične za naše ljudi zanimivejše vesti. Vendar je pa t odi potrebno, da se piše o porokah milijonarjev, kajti rnače časopis ni popoten ter je "no good". Tako je prišlo, da v našem časopisu dosedaj ni bilo citati niti jedne besedice o Miss Helen Maloney, datura vno je vse ameriško časopisje že teden dni polno poročil o tej gospodični. Ko smo proč it al i vsa ta poročila. smo pa pronašli, da je v njih kolikortoli morale, in sie*r na ta način: Mi** HeJen J^ hčerka Martin Ma-loneya. večkratnega milijonarja in sokrivca pri vseh grehih, ktere je izvršil newyorški plinov trust. Poleg tega je njen oče tudi skrajno pobožen. tako, da je s pomočjo denarja postal papežev marqniz. Njegova hčerka je izredno lepa in ker je lepa. se je pred leti seznanila z mladim dijakom Arthur H. Osbomom, ki je «an nekega vslužbenca pri tru-stu za sladkor. Ta mladenič je pro-lA>tut To ju pa nikakor ni motilo in tako Kta se do ušes zaljubila ter se po zakonih pravilno poročila, da-Kiravno je pomka ostala tajna. Pri poroki sta povedala napačna imena. Vrag si ga vedi, kako je potem prišlo, toda kmalo po poroki je mlada žena nšla z mladim Anpitiem Sam R. Clarksonom v London, kjer je nekaj časa z njim živela. O tej sreenej " honeymoo.i*4cej'' dobi ni jarrooBti ničesar znanega, kajti vemo le toliko, da je tedaj mama Maloney dejala časniškim poročevalcem: "Mislim, da se je moja hči poročila s Clarksonom." Kmalo potem je pa Helena prišla zopet na polje naših "400" in sicer brez Claik-«ona, kajti ta je ostal v Londonu-Tadkoj aa to je pa naprošala sodišče, da raeveljavi njeno prvo poroko. V to je sodišče seveda privolilo, kajti milijonarju in papeževemu marki ju je lahko vse doseči. Ker je pa bil Onborn tedaj ko se je poročil protestant, katoliška cerkev veljavnosti te poroto sploh ni mogla pripoznati. Reda j je pa postal Osbom katoličan, in ker nvažuje milijone, ktere bode dobil, je zatianil jedno oko. tako. da esbiMpade s Clarksonom več ne vidi. in ta teden se je s privoljenjem cerkve in med petjem vseh angeijev zopet poročil z Heleno. In vse časopisje — razun "Glas Naroda" — js o tem skrajno obširno poročajo. 0 tej zadevi poročamo daoea, toda le rudi morale. Ako bi se kaj tacega — tuši brez cerkvenega dovoljenja — pripetilo med navadnimi ljudmi, ki niso milijonarji in poleg tega tudi markiji, potem bi sodišča mlado ženo zasledovala radi bigatmje in vse časopisje bi se zgražalo vsled "podivjanosti" in " razuzdanosti" take ienske. Nekteri časopisi bi tudi pisali, da vera peša rn da nižji sloji Ijodetva podkopojejo temelje sedanjega družabnega reda ter onečašča-jo svetost rodbinskega življenja.... Konvencija premogarjev. Lewis izvoljen. OSTALI URADNIKI PREMOG AB-SKE UNIJE NISO DOBILI DOVOLJ GLASOV. H konvenciji so prišli sedaj tudi lastniki premogovih rovov. SKUPNA POSVETOVANJA. Indianapolis, In d., 4. febr. Thom. L. Lewis iz Bridgeporta, O., je bil ponovno izvoljen predsednikom pre-mogarske organizacije in sicer, kakor smo že poročali, z večino 16.000 tri a so v. Socijalistični kandidat Walker iz Illinoisa je sijajno propadel, kajti dobil je le nekaj nad 66.000 glasov. Uradniki, ki so šteli glasove, so o tem včeraj konvenciji poročali, in tem povodom se je tudi zvedelo, da od ostalih uradnikov organizacije, ni nijeden dobil za veČino potrebnega števila glasov. Volitev teh uradnikov se bode vsled tega vršila sedaj pri konvenciji in sicer še tekom današnjega dneva. Seunkaj je prišlo tudi dvajset lastnikov premogovih rovov, da govore in agitujejo proti predlogu, kterega podpira premogarska organizacija, in ki določa večje varstvo premogarjev na delu. Lastniki rovov trdijo, da bodo potem, ako postavodaja ta predlog sprejme, na milost in nerni-li»st izročeni premogarjein, dasiravno predlog ne določa nič drttzega, neiro to. da bode v nadalje kot samostojen premoga r zamogel delati le tak delavec, ki je preje že dve leti delal v kakem rovu pod nadzorstvi m kakega starejra premogarja. To lastnikom rovov seveda ne ugaja, in vsled tega so pri pristojnem odseku postavodaje energično nastopili proti predlogu. Predlog najbrže ne bode sprejet, kajti postavodajal-ci so za znane "argumente" bogatinov vedno pristopni. Protijaponski predlogi odklonjeni v Californiji. CALTFOR. ASSEMBLY JE DRE-WOV PREDLOG Z VEČINO GLASOV O D-KLONILA. Predlogu so nasprotovali veliki trgovci in lastniki velikih zemljišč. ROOSEVELTOV VSPEH. Sacramento, Cal., 4. febr. Tuk. assembly je včeraj z 48 proti 28 glasovom odklonila Drewov predlog, ki je zabranjeval vsem inozemcem, ki ne morejo postati državljani, nabavo zemljišč v Californiji. S tem so saj začasno vsi poskusi pregnati Japonce iz Californije zaman, to tem bolj, ker se je californijski senat že v naprej izrazil proti predlogu. V raznih govorih se je povdarjalo, da ' zamore Japonce izključiti iz Zjed. držav le zvezina postavodaja, da pa ima California pravico Mon-golcem zj ubran rti nabavo zemljišč, oziroma nepremičnega premoženja. Temu so se pred vsem protivili veliki trgovci v Los Angeles in San Francisco, kakor tudi lastniki velikih zemljišč, kteri se boje, da bi potem ne imeli ljudi, kterim bi zarno-srli svoja zemljišča prodajati. Glavni eovornik proti predlogu je bil Melrose. ki je trdil, da bode potem. ako bode predlog sprejet, samo j mesto San Francisco zgubilo 100 mi-i lijonov dolarjev kapitala iz inozera-j stva. Ako se pa izženo -Japonci in i «pl«ih vsi Mongolci iz Californije, hode ta svota desetkrat večja. To bi ' pa izredno škodovalo razvoju Cali-1 fomije. Ko so postavodajalci vse to uvaževali so glasovali z večino proti predlogu. Montreal, Que., Canada, 4 febr. Is rasnih krajev Canade se porota, da se je danes zjutraj pripetil lahek je bilo tadi tj šutiti. To je bil ie tretji po- Taftova inšpekcija panamskega prekopa. Culebra. Panama. 4. lebr. Novoizvoljeni predsednik Taft je dokončal s pregledovanjem pananu-kega prekopa. kajti danes je prišel na paei-fično obrežje. Danes si bode še ogledal velike izkopine pri Tulebri in v nedeljo odpluje iz Colon a v New Orleans. Ogenj v newyorskem kapitolu. Albany, N. Y., 4. febr. Medtem, ko se je v torek popoludne vršila v ka^ pitolu seja newyorške posta voda je, pričelo je v kleti prekrasnega poslopja goreti. Vse poslopje je bilo kmalo v gostem dimu, tako, da je med uradniki in postavodajalci kmalo prišlo do velikega razburjenja. Gasilci so imeli dve uri obilo opraviti, predno so pogasili ogenj. Pri gašenju je bilo več gasilcev ranjenih in so jih odpeljali v bolnico. Škoda ni velika. Ljubosumen ljubimec. Yonkers, X. Y., 4. febr. Julius Lubig je danes z britvijo napadel 1 Dlesno Susie Cherris in jo nevarno ranil na obrazu, tako. da se bode rana vse njeno življenje poznala. Lubig je zasledoval deklico že dolgo ^asa in jo prosil naj se z njim poro-či. Poleg tega je bil tudi skrajno ljubosumen. Dekletu ni niti dovolil, da bi pogledala kakega možkega. Nedavno ga je dala Susie zapreti. keT jej je ^pretil z revolverjem. Gorerner Haskell obtožen. Muskogee, Okla., 4. febr. Zvezina velika porota je včeraj vložila proti governerje Haskellu tožbo, ker sii je na protuzakonit način pridobil zemljišča Indijancev iz rodu Muskogee in Creek. Jednake tožbe je vložila velika porota tudi proti trem dragim dostojanstvenikom. V dosmrtno ječo. Toledo. Ohio. 4. febr. Tukajšnje sod išče je obsodilo 17 let starega H. Hazelja v dosmrtno ječo. ker je umoril svojo lastno mater. Umor je izvršil dne 11. januarja t. I. in sicer radi tega, da je zamogel poten materi vzeti f§7, SLOVENSKE NOVICE Vrag se je iz South Jersey preselil v Pennsylvanijo? Rojak nam piše iz Large. Pa- da je sel januarju t. I. zvečer iz nekega sal>>ona proti domu. Naenkrat plošno se zatrjuje, da se je potopila. na Balkanu. Zopet zmešnjave. '' ZGUBLJENI *' PARNIKI NAJDENI. Paraika Maria Riekmers in Montana sta dospela v Philadelphijo. Philadelphia. Pa., 4. febr. Parnik Maria Riekmers. ki je bil na potu iz Škotske v Ameriko, je srečno dospel semkaj, dasiravno se je njegov prihod zakasnil za dvanajst dni. Tudi parnik Montana, ki je plul iz Londona. je dospel srečno v luko. Montana je imel teden dni zamude." Sedaj st pogreša še parnik Canada, ki bi moral priti semkaj že pred petimi dnevi. Ostanki Modock Indijancev. Washington, 4. febr. Po triintri-desetletnem čakanju je vlada sedaj končno vendarle dovolila Modock Indijancem. da se zamorejo napotiti proti deželi zahajajočega solnca, kjer so bila njihova nekdanja lovišča. Po krvavih indijanskih bojih proti belim naselnikom v državi Oregon, v 1. iS/4, je vlada Modock Indijance poslala v nekdanji Indian Territory, kjer so se nastanili na rezervaciji Quapaw. Tedaj so Modock Indijanci šteli 201 osobo. toda sedaj jih je h- še 49. Varana železnica. Toronto, Ont., Canada. 4. febr. Tukaj so zaprli železniška sprevodnika D. Corrigana in F. McCalluma, kte-ra sta obdolžena. da sta prevarila Orand Trunk železnico za velikansko svoto v znesku $62,000 in sicer z voznimi listki. Zaprli so tudi tri druge l jihove prijatelje, kteri so prodajali ponarejene vozne listke, ktere so po=-tem sprevodniki pmatrab za prave, dasiravno so vedeli, da so ponarejeni. Rešitev s pomočjo brezžičnega brzo-java. Mexico Ciudad, Mežico. 4. febr. S pomočjo brezžičnega brzojava se je rešil mehikaneki vladini parnik Josevius Limentour, kteri bi se ina-če potopil. Parnik se je nedavno pokvaril, ko je bil 50 milj oddaljen od ^obrežja in sicer blizo mesteca Culiacah. K sreči so pa imeli na parniku napravo za brelžiini brzo-jav in tako so brnojavili po pomoč. Brzojavko se vjeti na jparniku Alamos in ta parnik je takoj odplul na mesto nesreče, ter sreiae dovedel parnik v AVSTRIJSKA VLADA JE ZELO RAZOČARANA RADI RUSKEGA PREDLOGA. Sedaj vidi, da njen vpljiv na Balkanu vedno bolj zginjeva. EVROPA ZA RUSIJO. —O- Dunaj, 5. febr. Uradoma se naznanja. da Avstrija za sedaj ne bode podpirala ruski predlog glede poravnave odškodnine, ktero ima Bolgarija plačati Turčiji za svojo neodvisnost. V tozadevnem naznanilu se tudi povdarja, da avstrijska vlada nikakor ne more spoznati, kakega vpljiva je ruski predlog, dasiravno ve, zelo dalekosežen. Končno ponižno izjavlja, da se v notranje zadeve Turčije in Bolgarije ne bode vmeševala. Avstrijska vlada je sedaj uvidela, da je njen minister inostranih del Aehrenthal doživel v diplomatičnem boju s svojim ruskim kolegom ministrom Izvoljskim, velik fiasco, ka-koršnjega v Avstriji ni nihče pričakoval. Ako ruski načrt vspe, potem je avstrijski vpljiv na Balkanu za dolgo doba popolnoma izigran, to tem bolj. ker vlada med vsemi balkanskimi deželami najlepšje soglasje. Berolin, 5. febr. Vsled novega položaja. ki je nastal na Balkanu radi ruskega predfbga. je tudi nemška I vlada dokaj vznemirjena, ker so pri j vladi uvideli, da je nemško - avstrij-i ska polit'ka doživela na Balkanu izdaten poraz. Radi tega sedaj Nem-i čija ponovno povdarja. da bode vedno podpirala Avstrijo. (Kadar se gre za zatiranje Slovanov). Tako bode sedaj Nemčija zavzela glede ruskega predloga ravno tako stališče, kakor Avstrija, oziroma Avstrija bode morala zavzeti tako stališče. kakor jej bodo v Berolinu ukazali. Carigrad. -">. febr. Turška vlada je poslala Bolgariji posebno noto. s ktero jo poživlja, naj ne najema več vojaških novincev in naj odpozove svoje čete od turške meje. Ako Bolgarija tega ne stori. | m t fin je Turčiji nemogoče z Bolgarijo še v nadalje obravnavati. To noto so poslali v Sofijo potem, ko se je veliki vezir Kjamil paša posvetoval s sultanom. Pri tem posvetovanju je sultan pripomnil, da bi vgled Turčije in turške vlade zelo trpel, ako bi se Turčija udala bolgarskim zahtevam samo radi tega, ker Bolgarija preti z vojno. Jednako rzjavo so izdali tudi Mla-doturki. kteri izjavljajo, da se na bolgarske grožnje niti malo ne bodo ozirali. Vsled tega se Turčija tudi ne more strinjati z ruskim predlogom, tudi ako bi Rusija ponudila dvesto milijonov frankov, ako Bolgarija ne odpozove vsega vojaštva od turške meje. Medtem, ko se je še včeraj mislilo, da je položaj med Bolgarijo in Turčijo že poravnan in picer radi ruskega predloga, zavladala je glasom najnovejših poročil, na Balkanu sedaj še večja zmešnjava. Bolgarija je z ruskim predlogom popolnoma zadovoljna v največjo jezo Avstrije in Nemčije, in ker tudi Turčija ni protivna temu predlogu, bode Bolgarija najbrže odpozvala vojaštvo od meje. Sedaj se še v Turčiji, kakor t-udi v Bolgariji nadaljuje z vojnimi pripravami. Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig. Kakor običajno, sprejemamo tudi letos naročnino, oziroma Mo- horjeve družbe za L 1910. Ista zna-ša $1.00 s poštnino vred za vse on« ude ali preplačnike, ki nam isto do-pošljejo najkasneje do 1. marca tega leta, in želijo biti tiskani v imenika družbenega Koledarja. Za prihodnje društveno leto dobi vsakteri ud kakor doslej šestero knjig in sicer: 1) Marijansko knjigo, "Marija v zarji slave", 2) Misijonsko knjigo, "V misijonskih deželah", 3) Molitvenik, naslov in vsebina še nedoločena, 4) Leposlovno knjigo '' Slovensko večeraice" 62 zv. 5) Slovenske vecernice 63 zv. 6) Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1910. Za tiste ude, ki ne žele prejeti mo-litvenika, bo družba izdala leposlovni izvirni spis dr. Vošnjaka "Blodnje življenja", ki opisuje iz polpretekle dobe razne dogodke iz življenja štajerskih Slovencev. To knjigo dobijo vsi tisti udje, ki se sedaj pri vpisovanju ali vplačevanju udnine zglase ter IZRECNO POSEBEJ označijo, da se jim ta knjiga pošlje MESTO molitvenik a; kdor pa želi to knjigo prejeti poleg gorioznače-nih šesterih, naj nam dopošlje 15c več; za molitvenik z zlato obrezo pa 30c. Opomba! Za Cleveland. O. in bližnjo okolico sprejema naročnino trudi naša ondotna podružnica. Upravništvo "Glas Naroda", t 82 Cortland St., New York City. Iz Avstro-Ogrske. Češka taktika. ČEHI NE BODO OBŠTRUIRAU PROTI NOVIM JEZIKOV* NIM ODREDBAM ZA ČEŠKO. Nepričakovano so glasovali za imenovani vladin predlog. NEMCI RAZOČARANI. Junaška deklica. Pittsburg, Pa., 4. febr. Desetletna Ana Lubovič je včeraj v stanovanju svojih starišev, 1409 Our Alley, rešila na junaški način svoja dva mlajša brata. Dasiravno je bila bosa, kajti stariši jej ne morejo kupiti obuvala. je odšla v goreče stanovanje, kjer je bila zibeljka. v kterej je ležal njen šest mesecev stari bratec. Svojega brata je srečno prinesla na varno in potem je še enkrat odšla v gorečo sobo, iz ktere je rešila tudi svojega šest let starega brata, ki se vsled strahu ni mogel niti ganiti. Ko sta bila brata rešena, je šele pozvala sosede, da so požar pogasili. Na ta način je rešila tidi hišo. Dunaj, 5. febr. Med Nemei je zavladalo nepričakovano iznenadenje, kajti Cehi so kar preko noči popolnoma spremenili svojo taktiko glede novih jezikovnih odredb za kraljevino Češko. ktere je vlada predložila poslanskej zbornici. Medtem, ko so še včeraj pretili z najstrožjo ob-štrukcijo. tako. da so se Nemci že radi tega veselili, so potem pri debati o imenovanem predlogu nakrat vladin predlog v vsem obsegu odobrili in izjavili, da todo za predlog glasovali. S tem je bila češka ob-štrukcija nakrat končana. Da so to storili, so imeli brezdvom-no dovolj tehtnih vzrokov. Češki poslanci so vladin predlog glede jezikovnih odredb natančno proučili in uvideli, da je predlog za Čehe zelo ugoden. Vest. da so Cehi opustili obštruk-cijo, se je jk> vsej Avstriji po blisko. vo razširila in Xemci so nepopisno iznenadeni. Sedaj Nemcem ne pre-ostaja druzega. nego pričeti z ob-štrukcijo proti istim jezikovnim na-rtdbam, s kterimi so bili do včeraj še popolnoma zadovoljni. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35............. 50 kron za 20.50............. 100 kron sa 41.00............. 200 kron za 8 10^.50............. 500 kron sa 204.50............. 1000 kron za $1018.50 ............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do 25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Dom art-2 Postal Money Order ali pa New York Bank Braft/ FRANK SAKSER CO. 82 Oorttandt St., New York, F. Y, 6104 St. Olair Ave., N. E„ Cleveland, OMe. .rv&Jj?''';-> , * "GLAS HM8M" (Slovesne Dally.) _«ned and pebliahed by the ILOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAXSER, Pnaident VTCnOK VALJA VEG, Secretary« LOUIB BENEDIK, Treasurer. Place of Boaineaa of tfie corporation and addieaeee of above officers: 8iJ Cortland t Mreei^Boroogh of Manhattan, New fork " » la lato velja bat as Ameriko m »Ganado.........$3.00 M pol leta.........1.60 h lato ca meeto New York . . . 4.00 „ pol lata ua meeto New York . 2.00 ,, «Trope sa ne leto , . . . 4.50 „ „ „ pol leta 2^0 j, „ „ četrt leta .... 1.75 ▼ Mvropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja rBak dan i*-vzemii nedelj in prarnikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") iaaaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00. oA.dvertisem.ent on'agreement. Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne aatianejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Koney Order. Pri spremembi kraja naročnikov yrooimo, da se nam todi prejAnJe blvalldče naznani, da hitreje najdemo nasiovaika. Dopisom i d poeUjatvam naredite naalov: •'□LAS NAHODA" •S Oortlan.it 8treet, New York City. """Telefon: 4687 Cortland t 0 krizi. čerja—jedna same rodbine, ki šteje tri osobe, $100. Za smodke plačujejo sedaj naši milijonarji po $7 do $10 komad, medtem, ko so se pred leti zadovoljili s smodkami, ki stanejo po 25 do 50 centov. In oni ljudje, ki niso tako bogati, skušajo bogatine posnemati, nakar pride neizogibni bankerot... Kakor pri nas in v Londonu, tako se živi tudi v Parizu, Petrogradu in Rimu. Henri Rochefort je v pariškem listu "Figaro" nedavno objavil Članek, v kterem pripoveduje o mukah, ktere morajo prenašati "Vsled sedanje krize "najboljši parižanski krogi". Tamliaj so namreč uvedli modo, vsled ktere se mora vse blago kupiti le v najdražjih prodajalnijab. Ta moda se je med denarnimi aristokrati tako razširila, da so pričeli trgovci na svojih izložbenih oknih razobešati napise: "Najdražja prodajalniea v Parizu." V Parizu sedaj smatrajo vsakogar modernim, kedor kupuje svoje potrebščine v takih prodajal-nicah, ne da bi pri tem uvaževal, da zamore ravno tako ali pa še boljše blago drugod dobiti trikrat cenejše. Tako imajo sedaj v Parizu trgovine s Čevlji, v kterih velja najcenejši par čevljev 150 frankov. Nadalje imajo v Parizu sedaj "najdražje" izdelo-valke klobukov, tovarnarje srajc, tapet nike in — last but not least — najdražje krošnjarje. Navadna Črna obleka v Parizu, ki ne velja 600 frankov. se v družbi sploh ne sme nositi. — In na drugej strani — nepregledna množica stradajočih ljudi, kamorkoli se človek ozre! In povsodi je beda. pomanjkanje ter »obup, kjer se kraj teh pojavov šopiri zapravljivo bogastvo in razkošje. To so kontrasti, kakoršnjih si človeška družba dosedaj ni zamogla predstavljati. In tiho, mirno ter potrpežljivo gledajo ljudske mase, kako se bogastvo, ktero so TE MASE USTVARILE, zapravlja... Gospodarska kriza se je razširila po vseh eivilizovanih deželah na svetu. V Angliji in Franciji, v Zjedi-ujenih državah, Italiji in Avstriji, kakor tudi v Nemčiji je na milijone marljivih rok vsled krize prisiljenih počivati in se nikdar ni bilo na ulicah velikih mest videti toliko bede ir. pomanjkanja kakor sedaj, kajti bedo mora občutiti pri nas in v Evropi na stotisoče ljudi. Vendar pa krizo ne občutijo le dekliški sloji, kajti dan za dnevom za-nn>remo citati v vseh časopisih, ki se bavijo v prvej vrsti z ljudskim go-spodarstvom, vesti iz kterih je razvidno, da kriza, oziroma slabši pro- .__-„„ Nihče ne more trditi, da postavo- niet ir pomanisana trgovina ter x _ ' -, j.- i- „ „„ daia države New iork ničesar ne obrt. tudi zelo škodljivo vpliva na |a-'a U1 . i i i, - ' ukrene za brezposelne ljudi, fiie -doje prebivalstva, kteri so dokaj | ^ 'iti x jnemožm in imajo svoja lastna podjetja. Tako je moralo priti, kajti ako počiva na milnone marljivih rok, ktere sedaj ničesar ne izdelajo, kar, ^ajset tisoč dolarjev, bi imelo kako vrednost, ki bi priha-, dobi^ devet komisarjev, da bodo jala v žepe lastnikov podjetij, potem je samoumevno, da so dobički sled- j njih izdatno manjši, kakor so bilij^edlog sprejet preje. Iz vsake pojedine dežele se namreč zajedno s poročili o krizi tudi javlja, da postanejo premožni sloji tako razkošni, da je temu razkošju v človeški prekoristae dražbe sv. Cirila is Metoda in po njej Slovenstvo, da pozo vemo vsakega Slovenca na krov! Slovenci, rojaki l Ako Vam je mila domača gruda, mili o mi kraj, kjer Vam je tekla zibei. pomagajte, zbirajte darove vedno pri vsaki priliki in povsod! Iz vsakega darovanega centa bode v Sloveniji zrasel nov cvet svobode, kteri bode prinašal nove nade, da še žive plemenita slovenska srca, ktera bijejo le za svoj mili, dragi dom! Darujete za domovino, za Slovenijo, za rešitev njeno! Dopisnikom v uvaže-vanje. VSEM GG. DOPISNIKOM NAŠEGA LISTA NAZNANJAMO, DA «0 NAM DOPISL TIČOČI SE RAZMER V TEM ALI ONEM KRAJU, VEDNO DOBRODOŠLI, SEVEDA LE TAKI, KI SO ZA NAŠO JAVNOST ZANIMIVL K TEM DOPISOM PA NIKAKOR NE SPADAJO ONI, KI SE BAVIJO Z-OSOB-NOSTMI, DOMAČIMI ŠALAMI, Z DEKLETI ITD. KER SO SE V NOVEJŠEM ČASU PRIČELI MNOŽITI DOPISI SLEDNJE VRSTE TAKO, DA DELAJO ŠKODO STVARNIM DOPISOM, BODEMO V NA-J3AI JE PRISILJENI TAKE DOPISE JEDNOSTAVNO SPRAVITI V KOŠ! Vse eenjene dopisnike prosimo, naj pišejo s črnilom in ne s svinčnikom, in sic«* le na jednej strani papirja. Uredništvo. Noj Josip, moj sin! Spisal Boleslav. DOPISI. Newyorska postavodaja. V senatu v Albany, N. Y., je bil te dni vložen zakonski predlog, vsled kterega naj newyorska vlada dobi ktero svoto Allegheny, Pa. Slavno uredništvo:— Že dolgo nisem čital dopisa iz našega mesta, zato prosim malo prostora v našem priljubljenem listu. Rojakom naznanjam, da je po dolgi in mučni bolezni umrla soproga Viljema Tomca na Villa St. 54. Imenovana je bila pri društvu Marija sedem žalosti K. S. K. J-, ktero ji je kupilo lep križ. Prijatelji njeni so ji prinesli svežih vencev in jo spremili k večnemu počitku. Dne 30. jan. t. 1. smo pokojnieo pokopali. Pokoj niča zapušča žalujočega soproga in enega otroka 10 let starega. 1 '' preiskali'" vzroke brezposelnosti. I Docela smo prepričani, da bode ta ' Naj počiva v miru! Imenovanih dvajset Rojakinje! Pristopajte k tisoč dolarjev sieer ni namenjenih v šivom; posebno opominjam vas P« oajo razk vala kak Tak iskati kakor izgleda lato, fc.ah.or " " i t_ i i. i i vil i slo i i človeštva' brezposelne državljane. Denar bodo i J ej bom preskrbel vse potrebno! \isji s ji . I potrošili pred vsem za to, da doženo, Vsem rojakom srčen pozdrav! ueio meti njuni in * 1 ' . zgodovini zaman To pa izgleda tak> da tu takozvani nalašč skušali mejo med njitm siradajočo maso š? povečati. V Angliji, kjer so ceste polne stra-li brezposelnih delavcev, .1,1 isl bogatinov tako napredo-la so se z njo pričele baviti bla.-ti ktere se že posvetujejo, bi bilo mogoče to odpraviti, s.* je o tej zadevi nedavno go-vorilov nekem konservativnem lon-d :iskem klubu. Tu so se vsi govorniki pritoževali, da so priprosti običaji, ki so še pred 25 leti v Angliji prevladovali, sedsj popolnoma zgi-Koli. V vsej Angliji ni najti niti jedne družabne ženske, ktera bi se zadovoljila s tem, da bi vsako leto izdala za svojo obleko le tisoč dolarjev. Celo takozvani srednji stan, z le&imi prihodki v znesku $5000 do $10,000, skuša posnemati bogatile. kteri so s svojimi avtomobili, obiskovanjem najdražjih restavrantov, neštevilnimi služabniki, dragim vinom in še dražjimi smodkami nad-kriiili vse, kar je bilo dosedaj znano na polju zapravljivosti in razkošja. Kakor v Londona, tako se ravnajo tudi v drugih velikih mestih na ev-ropskej celini, dasiravno tamkaj ni toliko denarja. Zapravljivost v Berolinu, zlasti med onimi ljudmi, ki so v zvezi s ta-kozvanim "dvorom", na kterem gospodari prismojeni Viljem, je nad-krilila vse, kar se je dosedaj doseglo na tem polju. Tam se prirejajo pojedine in plesi, kjer vsakdo tekmuje r- svojim sosedom. Samo jedna tvrd-ka, ki ima svojo trgovino na cesti Unter den Linden, je tekom jednega tedna prodala za pol milijona dolar dru- de- s vrho razdelitve med brezposelne Iju- | klet a iz fare Fara in Banja Loka, di. toda indirektno pride imenovana j vas je mnogo tukaj, pri podpornem svota vendarle brezposelnim v prid, j društvu pa še ni nobena! Strošek tako, da zamoremo biti prepričani, j vendar ni velik; ktera želi pristopiti da država saj nekaj stori za svoje ; k društvu, naj se oglasi pri meni, rad "Ob 6edmih zvečer sem pri vhodu mestnega parka; sama moreva biti samo dve uri. Bodite točen! Vaša — no seveda: Vaša Julija." Vendar! Že eno leto leta Mirko Vranov ko nor za lepo to gospo. Ona mu je prevzela vse misli in čustva, brez nje ni mogel živeti in končno premagal je njeno hladnočo, dovolila mu je sestanek. Prvi sestanek! Tako dobre volje, tako srečen ko v tem trenutku ni bil Še nikolL Njegov obraz mu je žarel veselja, objel in poljubil bi bil celi svet. Ta krasna, božanska, oboževana žena bode njegova; vendar j ta lepa plavolaska, ktera Človeka navadno še pogledala ni; ta ponosna, ohola in mrzla dama, nepristopna za celi svet, ljubi njega, saj to stoji vendar črno na belem: "Vaša — no seveda: Vaša Julija!" Njegova Julija! Ali kaj naj do sedme ure začne? Naj se prekucujef Za enega znorelega zaljubljenca bi bilo to res najpametnije. Tega pa ni storil. Oblekel se je skrbno, odprl novo steklenko parfuma in vlil nekaj kapljic v svoj žepni robec, nato pa se odpravil na pot. Vsi ljudje so ga gledali, ko je šel čez cesto. Bilo je pa tudi preneumno! Vsa njegova sreča mu je sijala iz očij tako jasno, da je pozornost vzbudil pri vseh mimoidočih. Hotel je najeti voz, ali bilo je komaj 6 ura. Tako bi moral eno celo uro tam pri parku čakati in tam bi ga mogel kak znanec srečati. Ne, voza ni vzel, šel je po postranskih ulicah, da tako pride do parka. In tako bo trajala hoja dalj časa, najmanj pol sedmih bo že, ko pride na mesto in čakati bc moral še samo pol ure, da pride ona, da pride ona... Prižgal si je smodko, ali kaditi ni mogel, presrečen je bil! Vrgel je smodko proč in jel peti ono:-Daj, da Te objamem, od ljubezni vnet... Ves pijan je bil sreče in ko kak pijanec je taval po ulicah. Nekoliko nenež-no se je zadel ob neko staro ženico, ktera je kraj zida omahovala. Ozrl sc je. Starka je bila najmanj 80 let stara. O vel, zgubančen obraz, rmen liki citrona. Suho njeno telo je tre- sestanek! pctalo vsled jake mrzlice, držati in I nite! oprijemati se je morala hiš, da je Tu ni gtalo tako mogla naprej priti, kljub temu nice, sem šla radi Tebe, Josip, moj Josip!" mu je govorila milo in potegnila ga je, četudi se je na lahko upirati hotel, k sebi. "Tvoja žena ni dobra", je počela ječati, "proč me je pognala. Sedaj si pa Ti pri meni, moj Josip, pri meni, Tvoji stari mamici!" Božala ga je z uvelo umazano svojo roko po njegovi lepo počesani glavi, ni ji mogel tega zabraniti, pustil jo je. Mar naj on tej starej ženici, ki tu leži v agoniji, razdere sladko domišljavo, da ona ne leži v naročju svojega sina t Ona itak umre mogoče še isti trenutek, mar naj pusti njo, ki ga drži v svojih blodnjah za svojega sina, umreti samot Z roko gs je objela in njegovo glavo je pritisnila k sebi. "Tako je dobro, moj Josip", je ječala, "sedaj se ne ločiva nikoli več." Z obema rokama mu je gladila lica, nato pa je zopet pritisnila njegov obraz k sebi in pritisnila svoja usta na njegovo čelo. Šepetala je še vedno, vendar so bili tc nejasni glasovi, kteri so prišli iz njenih "ust, nato pa je onemela popolnoma; njena roka, ktera je držala njegovo, je pala brez moči j na poste-Ijin rob. Bila je že brez zavesti. Vstal je in hotel se odstraniti. Ko je pa še enkrat pogledal umirajočo beračico, je videl v njenih ugašajočih očeh tako neizmerno bolečino, da se je takoj zopet k njej vsel in prijel jo za roko. Zaprla je oči, roke so postale ledeno mrzle, bila je mrtva. Vzdignil se je in hišniku izročil vsoto denarja, da pusti beračieo odpeljati v mrtvašnico. Sedaj je še le mogel iti. Stemnilo se je že in kljub temu je Šel počasi proti parku. Tam še le je pogledal pri eni svetilnici r>a uro in zapazil, da je že davno čas minil, kteri je bil določen za sestanek. Počasi se je zopet vračal v mesto. Več ko eno uro je potreboval, da je prišel do svojega stanovanja. Napravil je luč in na mizi je opazil pismo. Bilo je od Julije, vendar ni hitel, da bi ga odprl. Najprej se je umil, potem pa jc vzel škarje in odrezal rob kuverte, vzel je pisemce venkaj in bral. Bilo jt zelo kratko: "Gospod! Žena odpušča ljubljenemu možu tudi. če jo udari. Ne odpusti mu pa nikoli, ako ne drži ure. določene za Nikdar! To si zapom- Slovensko kato8SSk^ i ^jedlnjene države Sevti Sedež; Forest City, Pa. Otty. Pa. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bos 374, _ Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, W L tajnik: IVAN TET.BAN, P. O. Box 607, Forest Oity, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60tk 8t, Cleveland, OUa Blagajnik: MARTIN MUH1ČJ, P. O. Box 637, Forest Qtty, Fm. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora, Weir, la KAROL ZA T. AR. L nadzornik, P. O. Box 647. Forest Oity. Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Aram J dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 MHl BL, Lauras, Pa POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfflock. Pa. IVAN TORNIČ. IL porotnik. P. O. Box 822, Forest City, Pa Dopisi naj as pošiljajo L tajnika: IVAN TET.BAN. P. a Forest Oity, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA.' fionppie Generale Transatiantlaua (Francoska parobrodna družba«) Te- vlada li- pri nas brezposelnost v res- j Glas Naroda pa želim obilo, obilo niči ali ne. Posiavodajalec, ki je j uspeha! Jurij Vovk, je vložil ta predlog, želi najbrže vedeti, 800 Wooster Ave., Allegheny, kje zamore iskati brezposelne ljudi in potem, ko jih bod 0kla- korak. ali ni šlo, ne izustivši glasu iSega dopisa ne moremo Priobčiti> ker __________, , diši po gotovi reklami. Ako želite, nepremično oble- , , . a i: se ta dopis priobči, nam izvolite zgrudila in se je zala. V enem skoku je bil Mirko pri njej. Stara beraeica. Mar je že mrtva? Piipognil se #je k njej; ne-; Mr- A- p-> Cleveland, Ohio. Ame-kaj življenja je bilo še v njej. Kaj i riška carina ali dac od importira-naj začne on? Dišal je po dehtečem ; ne?a vina zn»ša 40^ pri jedni ga-vonju, na rokah je imel fine nove loni (okoli 31/s L) do 14 stopinj giaee rokoviee, stara žena pa je biia, močne tekočine. Ako ima pa vino ' 15 stopinj, je plačati 50£ pri jedni poslati $10.00. Pozdravljeni! more nihče trditi, da se newyoraka postavodaja ne briga za brezposelne državljane. Prihodnje leto, ko se naša postavodaja zopet snide, bode morala odbrana komisija poročati o svojem delovanju. Upajmo, da bodo brezposelni tedaj še pri življenju, kajti medtem se bode dognalo, so li v resnici brez dela in morajo li v resnici stradati. Vsekako pa naša država po očetovski skrbi za svoje brezposelne državljane! mo povsod v vsakem kotu, imeli smo ne jedne, temveč dve .krizi: To veste, da smo zgubili svoje drage otro-čiče pri požaru v šolskem poslopju, no in kaj sedajf Nič zato! Kljub žalujošim starišem se bo šola zgradila tam, kjer je bila do sedaj. Torej na pepelu 170 zgorelih otroki Kaj mislite, da je to prav t Jaz pravim, da ne, in tako pravi večina! Kdo je bil kaznovan za toliko umorov t Nobeden ! I Neki zelo priljubljen rojak J. S. ; mi je rekel: Celo leto smo tožili, kje fla naj stoji nova šola, mestni očetje , pa pravijo, da nimajo drugje primer-; nega prostora. Humbug- In šola bo —°— stala tam. kjer je bila prej! Ne ma- Od tajnika družbe sv. Cirila in j ram pa gledati poslopja, zidanega na Metoda v Ljubljani smo dobili pis- pepelu mojih treh otrok, zato grem V uvaževanje. mo sledeče vsebine: Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali Slovenci v Cleve-landu -340 kron posebej še 1 'Sokol" v Clevelandu 25 kron. To vsoto je izročil odvetnik dr. Kokalj v Ljubljani. Obveščajoč drage rojake o tem rodoljubnem daru Slovencev v Clevelandu, izrekamo iskreno zahvalo požrtvovalnim darovalcem in jih stavi- V jt v biserov, med kterimi je bila jed- j na ovratnica, ki je sama veljala pol n^o v posnemovalni vzgled Sloven milijona mark. Vse bogatine in vse dvore na svetu cem, bivajočim v tujini in domovini. Geslo nam bodi: Vse za Sloven-pa nadkriljujejo ameriški milijonarji, j stvo, vse za obrambo ljube slovenske Dame iz naše "society" so obložene domovine proti vsem nakanam so-v oblekah, ki čestokrat veljajo od vražnih nam Nemcev in Italijanov I $20,000 do $50,000 in poleg tega ima- | Naprej, zastava Slave!! jo na sebi dragulje, kterih vrednost j sega v milijone. Ljudje, ki ao se Privatno se nam naananja tudi, da preje zadovoljili z navadno večerjo delujejo nasprotniki slovenskega na-r }hM dolarjev, plačujejo v hotelu roda s potencirano silo zoper Slo-St Regis v New Yorku za večerjo venstvo, krče nam našo zemljo kar običajno od $25 do $50, dočim pla- po kilometrih in to sistematično 11 f*ajo za vino pri večerji naravno ie Slovenija je v nevarnosti ~ posebej, tako, da oeetokrat stan« ve- naša je torej. Dolžnost ako hočemo ohraniti rajši za vedno iz Collinwooda. — In tako je tudi storil. Staro leto nam jc zapustilo grenke sledove, udarec je sledil za udarcem. Upajmo v novem letu na bolje! Imeli smo v starem letu dovolj tudi drugih nesreč. Na Železnici je našlo smrt 8 rojakov pod vlakom, dalje govore številke, mrličev smo imeli 47, porok 22 in 105 novorojencev je prikukalo na svet, v tem jedino imamo vedno napredek! Prosil bi nekaj rojake, kteri niso še pri kakem društvu! Sedaj se jim nudi najlepša prilika pristopiti k društvu sv. Barbare, ktero vam daje v potrebi vse, kar potrebujete. Pridite na prvo nedeti° v mesecu in vpišite se, da se kasneje ne bodete kosali! H koncu pozdravljam vse društvene brate* vseh postaj, Tebi, cenjeni list, pa želim mnogo braloev po Zje-dinjenih državah! Praa Kosel, preiissisii- drsftva sv. Barbare. tako umazana, tako strašna. Kaj naj stori? Samo ti) trenutek je omahoval, nato pa je vzdignil ono na pol mrtvo telo in je nesel v bližnjo vežo, kjer jo je položil na tla. Kmalu je prišlo več ljudij blizu, kteri so prinesli vode in jesiha. Poživil je ženico imate že drugi ameriški državljanski! galoni. Voznina iz Trsta do New Vorka znaša za 1000 kg 28 kron. Carina od importiranega žganja je pa $2.25 pri galoni. Naročnik v Calumetu, Mich. Ako , iREKTNA HRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQM0STA IN UUBL)A*r Poštni parnild so:* ■L-j* Provence" na dva vijaka...................14,200 ton, 30,000 komsic.B mot 'La Savoie" e: * „ ..................12,000 „ 25,000 La Lorraine" ^ „ „ ..................12,fXX) ,, 25,000 LaTouraine" , „ ................ .10,000 „ 12,000 La Bretaens"............................. 8,000 ,, 3,u00 ' \a Gasgogne"............................... 8,000 ,, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. i urniki odpluje j o od sedaj naprej redno cl) četrtkih ob 10. a* : tooIudne iz pristanišča št. North River, ob Morton St,, N. J 18. marca 1909. 25. marca 1909. 1. aprila 1909. 8. aprila 1909. 15. apr. 1909. La Bretagne *LA PROVENCE •LA SAVOIE LA TOURAINE La Bretasrne 11. febr. 1909. 18. febr. 1909. 25. febr 1909. 4. marca 1909. 11. marca 1909 •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORAINE •LA PROVENCE čez nekaj minut je odprla oči. Vprašal jo je, kje stanuje in hotel j«> je domov odpeljati; iz njenih tankih, modrih ustnic pa so prihajali samo pretrgani in nejasni glasovi. Razumel jo je samo toliko, da je bila v bolnici in da so jo zjutraj od tam odpustili. Šest mesecev je bila v bolnici. Hkrati je pa pričela glasno blesti. Razumelo se jo je prav dobro: Zdravnik me je danes zdravo odpustil, prav zdravo— Moj sin, Josip, zdaj grem k njemu... Žena njegova pravi, da naj grem, da nima sama kaj jesti. Josip, moj Josip je umrl že pred tremi meseci. Moj Josip je mrtev in ona je sama. Nazaj da naj grem v bolnico, je rekla.. % Moj Josip je umrl, mrtev; tako me je rad imel... — In zaplakala je suho, brez solza, ustnice njene so obledele in upala njena prsa so se dvigala in spuščala krčevito. In zopet je jela blesti: trde in cveiljičnjakov s točno uplačujejo 1 vrst«, saden j a in ravnanja je izšel v sloveasken jesftn. Vsako vrsto sadnega drevja ▼ m-logi, t rt j a, senčnata drevesa nnfngt sveta, različnih, velikosti, veA viol rože najceneje cene. Opozarjam kmetovalce aa ~ nsfcovo vrtov in vinogradov. HMne ke, čč. duhovščino i vesa in lepih rož si dinje za olepšavo vrtov itd. prosto, prosto psiluino. 7. GRAM, -lifeftec « Katol. Jednota. .Jugoslovanska UnMpmiiin« dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. M83 »m« Avsl, 60. P. 0. Baz fiT, F. Ben JM L. Bas MS, Baz 106, HJLDDOBSI1K5:: VCRAiNT, Sc. LansiB, O. IfiK FBDCOCSC, KLOBUČAR, tntji Wje. Ose. KMfti Ave. P. 6. Box 641 116 ~ 7* 8L, P. 9. Box UM, POBOTNI ODBOR E¥Uf EHBtiflNlK, Pioitssilnft porotne Pa. ITI« K. GOBAR, drogi p mute*, 6819 Batter 0L, Ifiur OTRHAR, tretji imietn*, Box 66, By, DR. inA&nar J. xvwc, ru. N. droftra nsj MmepwaHjo pošUfr* vse ■tine as glavnega tajnika: QOOBQX L. HBOGECH, Bok po smjem tsjukn in poiiU^a naj pofcljajo OBM omot*, P. Be* 106, By, Ifineu, p* »ni* I milili in tedi na tajnika J Tss |iilp*i od stnai hrnjsruft eaj es pottjsjo na predsednika porotnega odbora: IYiAH KXR2D&ZK, •os m Bordia«, Pa Prideja«i montfe tati gissOo H "ALAI NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. kros t Ljubljani. Umrl je ti davčni nad inšpektor An t. Oebek. — Pokopali so trgovca Avg. Benigarja, ki je omrl v ljubljanski dežel ai bolnici. — 16. j an. so pokopali Pavlo Škerl, ki je omrla v 26. leta aro je starosti. — Umrla sta v Ljubljani Be zla j Anton iz Krakove-ga, in Loretič Jurij iz Starega trga pri Kočevje Ilirska Bistrica postane trg. Ker je Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih znatno napredovala in ga na Notranjskem ni kraja, ker bi industrija tako lepo razvijala, je pač naravno, da kraj, ki davno ni več vas, postane tudi formalno trg. Narodni škandal je zagrešil doslej ■slovenski gostilničar Josip Vindišar pri Novem mestu; ta mož, ki so mu sloven>ki gostje in odjemalci njego-m«sa zredeli precej okroglo eksistenco, je sprejel jetično novomeško kazino pod svojo streho, ko <0 ji povfiod drugod pokazali vrata. Radeckega veteran je umrl. V Postojni je umrl 801etni Janez Marin-HS, dolgoletni pismonoša. Bil je Radeckega veteran. Zaradi nevarnega pretenja iščejo 531etnega delavca Ant. Frletiča iz Ladje pri Medvodah. Grozil je ženi, «d ktere je ločen, da jo usmrti. Samo nekoliko suhih številk. Iz 'Kranjske hranilnice" je bilo leta 1907 in 1906 dvignjenega 44 mil. 784.338 kron 64 vinarjev, vloženega •a samo 23,196.812 K 15 v. Vloge so mašale torej samo 51 odst. vse d dvigov. Preteklo leto se je dvignilo iz te šparkase 28,981.102 K 50 v, vlo-iHe pa le 11,602.192 K 3 v. Vloge so znašale torej le 30 odst. sveh dvi-fov. Zadnje tri mesece leta 1908, to je oktobra, novembra in decembra je bilo pa dvignjenega 16,308.683 K 19 vin., vloženega pa 2,447.020 K 76 Vloge so znašale torej le 15 odst. vseh dvigov. PRIMORSKE NOVICE. Kap je zadela v Trstu TOletno K. Priooiiif. ki je umrla v par sekundah. Zmešalo se je 43Ietni Mariji Cer-jca v Trstu. Prepeljali so jo v bol-rihuM. Zblaznel je v Rojanu 361etni kmet Andrej Furian. Prišel je sam v boL iiu«o, naj ga preiščejo, ker se boji, da znori. Ko so mu pa rekli, naj pride pozneje, je odšel, je res dobil ■spad, pometal par ljudi ob tla in as hotel obesiti. Vojaški begunci. Več avstrijskih vojake* je zbežalo čez mejo v Italije. Med njimi je neki Slovence is 6(4 aa Goriškem, drugi «0 Labi. Štajerske novice. zgorel 331etni Mariji O-v Podbrežu pri Mariboru je v 31 etna bči Julijana priila preblizu ognja, se ji je vnela obleka in ck dobil take opekline, da je Meti je bila obsojene ne teden 12 po 2 in v 22 krajih po 1 advokat. Smrtna nesreča. Ko so v gozdu Svežini na Štajerskem nedavno delavci podirali drevesa, padel je net; hrast prekmalu na tla in se valil v nižavo. Pri tem je zgrabil viničarja Henrika Pivca, vtisnil prsni koš in ga hudo ranil na glavi. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev. Neznani tatovi so v Rogatcu vlomili na treh krajih. Na dveh so pokradli ves denar, cigare, slanino in žganje. m Štajerskem je 164. je 74, v Maribora 13, S krajih so po tri, v Eksplozija v Celju. Gotovo je še znano bralcem o eksploziji, ki se je dogodila v Celju 4. avgusta 1908. V Bobišutovi hiši ima v kleti trgovec ^ špecerijo Josip Matic, svojo vinsko klet. v kteri je pa spravljal tudi razne gorljive reci, kakor špirit in bencin. Omenjenega dne je počila velika steklena posoda, v kteri je bilo 30 1 bencina in iz ktere sta Mati-čev sin Henrik in vajenec Oset vz>ela dober liter te tekočine. Ko je zvečer prišel Oset znova in sicer z lučjo v klet nastala je grozna eksplozija, ki je podrla zidovje, ogenj je pa uničil pohištvo v prodajalnah slad-šeičarja Petrička in drogista Fied-lerja. kteri prodajalni sta nad dotič-110 kletjo. Oset je bil težko ranjen, istotako Petriček. Pred okrajnim sodiščem v Celju so stali v četrtek dne 11. jan. vsled te eksplozije trgovec Josip Matič, sin Henrik in vajenec Oset zaradi pregreška proti varnosti življenja, ker ni bilo dosti preskrbljeno, da se prepreči kaka nesreča z bencinom, o čemer so določne ministerijalne določbe. Obsojeni so bili: Josip Matič na 200 K, o-nadva pa vsak na 100 K. Petričku morajo solidarično plačati 100 K za bolečine in 288 K. in 237 K za zgorelo pohištvo Petričku in Fied-lerju. V Gradcu je umrla mati bivšega srbskega poslanika na Dunaju Milana Garaš&nina, Jelena Garašanin. HRVATSKE NOVICE. Mesti Zagreb in Reka. Mesto Za-1 greb je štelo koncem leta 1907. brez j vojaštva 73.899 prebivalcev. Med temi je nekaj nad 2000 Madžarov, nekaj nad 2500 Nemcev, 4000 Židov. Rodilo se je v tem letu 2183, umrlo 1873. Od 2000 Madžarov jih je umrlo 19, rodilo se pa 114, od Židov rodilo 80, umrlo 55. Od 26 ljudskih šol je ena madžarska, ena nemška (lu-teranska.) Šole pohaja 5884 otrok, madžarsko 366, nemško 144. V madžarski šoli je 56 hrvaških otrok, v nemški čez 100. Tretjina židovskih otrok hodi v madžarsko in nemško šolo. V srednjih šolah je bilo 2582 učencev, 78 Madžarov, 284 Židov. — Mest^ Reka je imela 45.923 prebivalcev, 18.492 Italijanov, 17.264 Hrvatov, 2964 Madžarov, 1172 Zidov, ostalo pa Slovenci in druge narodnosti. Madžarsko je govorilo v Reki 4595 oseb. Rodilo se je Madžarov 93, umrlo 60. V Reki je bilo 9 italijanskih in 7 madžarskih šol. Te šole je pohajalo 2860 hrvaških, 3000 italijanskih in nekaj nad 400 madžarskih otrok. K tem Številkam pri— pominja "Hrvatska Sloboda", da se v jiagreba mnogo bolj nemSkiite-ri, kakor v Reki italijančari. V Za- grebr pooch«« lirije awdiiM Židje im Madžari. Obtožnica proti srbskim "veldz- dajnikom". Nedavno je državno pravdništvo v Zagrebu vložilo napovedano obtožnico proti srbskim "ve-leizdajnikom'Teh je sedaj v zagrebških *.n varaždinskih ječah v celem 53. Po površnem pregledu tega spisa že lahko trdimo, da je ta obtožnica vse prej kakor resna obtožnica, rečemo lahko naravnost, da ni ničesar drugega kakor navaden političen pamflet najnižje vrste. O kakšnem dokazu za izvršen zločin veleizdaje ni v njej niti duha ne sluha, navajajo se le razna sumnji-čenja za ktera pa drž. pravdništvo nima niti verojetnih indicijskih dokazov. Za glavne "dokaze" o krivdi obtožencev navaja državno pravdništvo to, da so osumljenci govorili o srbski zemlji, da so snovali podod-, bore srbske samostalne stranke, v kterih so se posvetovali o političnih vprašanjih, da so razobešali na svojih hišah srbske narodne zastave, da so imeli v svojih stanovanjih slike kralja Petra in preproge s srbskim grbom itd., da so prepevali srbske narodne pesmi kakor "Srbin ima četir slova stara, samo sloga Srbina spasava", himno kralja Petra, ktera notabene niti ne eksisti-ra, da so uvajali v občinske zastope cirilico, nastavljali v občinskih u-radih in pri denarnih zavodih Srbe itd. Obtožnica proglaša med drugim za eden največjih zločinov, da so obtoženci (iz Koren ice) opetovano na-glašali, 'da so Srbi v Srbiji njihovi bratje in da je zemlja, na kteri prebivajo srbska". V obee stoji famozna obtožnica na absolutni negaciji srbskega naroda na Hrvaškem, kar je morda po okusu kakšnega šovena dr. Franko-vega kalibra, ktero stališče pa je znanstveno in politično docela ne-vzdrŽljivo. RAZNO TERO STL Vsled bede umoril otroka. V Nagy Varadu na Ogrskem je že dolgo časa bil s svojo družino v veliki bedi krojaški pomočnik Gabrijel Szabo. V obupu je opetovano grozil, da bo svojo družino umoril. Nedavno je nakrat izginil s svojo triletno hčerko. Orožništvo ga je iskalo in končno so dobili hčerko ustreljeno v pod strešju. Morilca so prijeli v tre-notku. ko se je hotel na grobu svoje matere ustreliti. NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Alojzija št. 31 J. S- K. Jednete v Braddocku, Pa., je imelo glavno zborovanje dne 8. decembre 1908 in pri tem volitev novega odbora za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči: , Matevž Kikelj predsednik; Jakob Broncelj, podpredsednik; Ivan A Germ, L tajnik; Mihael Sadar, IL tajnik; Anton Sotler, blagajnik; Alojzij Hrovat, zastopnik; Josip Ii-beršan, Ivan Kern, Anton Urbss in Jakob Zalaznik, nadzorniki; Fran Pernat, Fran Pilipič in Matevž Dra-šler, pregledovalci knjig; Anton Dra-šler in Anton Gantar, zastavonoši. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE v Braddock. Pa, in sosedna društva I Uljudno vas vabimo na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v korist družtvs ▼ torek 23. februarja 1909 na pustni večer v poljski sokolski dvorani, 921 Talbot Ave., Braddock. Vstopnina za gospode 25^, dame proste. Vsaki naj vzame poulično karo do 9. ulice v Braddock in potem mn je lahko najti. Za mnogo dobrih govorov, dobro zabavo, prigrisek in pijačo skrbi v to zbrani odbor. Priimek veselice ob 8. uri zvečer. God-do 2. popolnoči, druga zabava do ranega jutra! Torej, da se te prve letošnje veselice mnogoštevilno udeležite, za to se vam odbor že naprej zahvaljuje l Ivan A Germ, društveni tajnik. (20-1, 5x, v. ted. lx) Kdor boče naročiti lep, dober in obširen mesečnik nsj to precej stori. "DOM IN SVET" is Ljubljane velja sa vse leto v A-meriko posiljen $3. List je bogato in krasno ilustriran, ter prinese izvirne pesmi L povesti. S tem listom rojaki v Ameriki o-krase svojo bralno omaro in imajo ▼ dokih večerih obilo sabavp ter si pridobe dokaj izobrazbe. Nekaj denarjev več artvovati sa res dober list je Vendar pametneje, nego proč metati se navadni "šmirpopir", ki nema niti prestavljenih povesti, ampak stare preplankane reči. ktere so drogi ameriški listi že davno natisnili Naročile preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. Pogrunen zdravnik. Predsednik francoske republike je podelil viteški križ častne legije 251etnemu zdravniku pariške bolnice dr. Baz. -ju, ki je izgubil eno oko, ker ni hotel prenehati z neko operacijo, dasi mu je nekaj gnoja brizgnilo v oko. Kako madžarska vlada skrbi za falitne ogrske veleposestnike. Lani je vlada kupila od Gabrijela Szent-ivanyi njegovo posestvo za 420.000 Kron brez premičnin, pred dvemi leti je pa mož svoje posestvo s premičninami vred ponujal za 240.§00 K. Od nekega Barcsaya je kupila država posestvo za 420.000 kron, ko je vredno komaj 300.000 kron. Pred nekaj leti je posestnik Kovacs zaman ponujal svoje posestvo kakor stoji in leži za 260.000 kron; potem je posekal in prodal za 60.000 kron lesa v gozdih, a vlada mu je lani plačaia za posestvo 424.000 kron. Ubogi davkoplačevalci! Stavkajoči davkoplačevalci Is Lizbone se poroča: V Alijo, okraj Villa, je udrlo 30 oseb, ki so so uprle plačevanju davkov, v davčni urad, kjer so sežgale davčne dokumente. Ker po najnovejši pruski postavi Poljaki na Pruskem ne smejo pri svojih shodih rabiti poljski jezik, prirerajo takozvane "neme" shode. Kako se takšni "nemi" shodi vršijo, navaja en izgled "Wiaros Pol-ski". List poroča: V nedeljo dne 7. jan. se je v Vitenu vršil "nemi" shod v dvorani katoliških rokodelcev za velike udeležbe poljskih delavcev. Predsednik je otvoril zborovanje in dva udeleženca sta razdelila med zborovalce listke, na kterih je bilo napisano: "Cenjeni rojaki! Vsled prepovedi materinskega jezika pri zborovanjih vrši se shod "nenii", ki se začne s pesmijo "Kto siew opieke". Namen shoda pismeno." Nekoliko teh besedi so udeleženci o i tal i z navdušenjem. Velik utis so napravile tudi na navzoče Nemce, ki so prišli gledat, kako se vršijo poljski nemi shodi, ki jih je provzro-eila pruska postava Ko se je pesem "Kto siew opieke" odpela, rr- * »lile 90 ae tiskane pole, ki so načfejtne-ščale govornike. Na vcezadnje se/je razdelil sklep, kako naj Poljaki postopajo pri volitvah v mestni s\ .i, ker radi tega je bil shod sklican. POZOR SLOVENCI EN HSVAIL Podpisani priporočani vsem potnj* ton rojakom v Chieagi, SI, in okoli* svoj dobro urejeni —: SALO OH. :— Ne raspolago hnam tudi kope k«t Ijišče. Točim vedno 6elp pivo, Jako dobro rasas likerje ter prodajan ka Postrežba sotSfea. Prodajam todi in robrodne listke sa vas prekomoesk« iste po iavirmh omah. PožOjsm da aarje v skače domovi potom po dnevne™ kuieu. V sam 1 banko Frenk Satan v Ve« Torke. Svoji k svojim 1 JOSIP KOMPAJLR, ««et Orwmbay Ave.. 60. Ohleac*. XU NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo s tem, da se nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države Ohio in Penn-sylvanije — Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Glas Naroda" in naročbe knjig, vsled česar ga' vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda" Slovencem naznanjamo, da se je SLOVENSKO ZDRAVlSČE ravnatelja zdravnika Dr. J. E. Thompson a preselilo iz 334 W. 29tb Street v večje prostore na 3-42 W. 27th St. Rojaki f Obrnite se vsi, ki ste na kteri koli bolezni bolni, na Slovensko Zdra-višče, tam Vas ozdravijo popolnoma. Adresirajte pisma tako: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 342 West27thStreet, NewYork. Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka: V TRST (svstro-amariška progs): 6 febr........ Martha Waahingtoa 17 febrasna................ Alio* marea^... Martha Washington V ANTWERPEN KM Star Una): februarja.............. Zee land februarja............. S ami and februarja.............. Finland marca................ Vaderiaad ............. Ejroonland YpaliSaM senci (Ponatis iz "Glae Naroda"). L knjiga: Po puščavi. II. knjiga: Po divjem [Kardistami je dobiti in sicer: vsak zvezek po 60c. s pošto vred. Obadva zvezka $1. Prvi "xvexek obse za 302 strani, drugi pa 300 strani. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, M. T 10 17 24 3 6 13 20 27 marca. Zeelaad Sami and Fialaad V SOUTHAMPTON (American Line): 8 februarja.............. St. Lome marca 13 febrnsija......... Philadelphia 20 marcfc 20 febrwsxja............. St. Paal 27 februarja............ New York V HA VRB (francoska 11 februarja.......... La 18 februarja.......... La 25 februarja............ La Same 4 marca................ La Os teše 11 marea............ Le 18 marea............ Le 25 marca.............. La Stiei« Do Hamberga.) (Hamburg Am. Lisec) 6 feb..........Kais. Aug- Vistarie 13 februarja...... Graf Waldersee 20 februarja...... President Gram* 27 februarja..... 6 marea......... 11 marca........ ..... President ... Kais. Aug. Victoria 27 maretv.......... Graf Waldersee >. St. Louis Philadelphia .. St. Paul . New York Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na t Martin Geršiča, % 301-303 Northern Ave.. |l Pueblo, Colo j' Tudi naznanjam, ia imaio | T zalogi vsakovrstno »oko t meso. namreč: kj klobase, rebra, jezik* aj Sunke itd. Govorim v vseh slovans * 1 rt « 1 PLAČAM $50 VSAKEMU, ktc remu ne bi po slal pravega tobaka, uvoženega (importiranega) iz Av-itrijt. Pakeljc 25 gramov debelo rezan stane 8c, Landtaback iste vrste drobneje rezan 30 gramov, pakeljc stane 9c. Kdor ieli dobiti tobak za poskušnjo, naj sa vsak pakeljc priloii 2c. več za poStarino. V zalogi imam tudi pravi turSki, bosanski, hercegovinski, macedonski, dalmatinski in ogrski tobak za cigarete. PiSitc po cenik. ANTON LOGAR, 62 E. U9th St., New York. HARMONIKE bodisi kakorftnekoli vrste Izdelujem U popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker sem le nac 16 let tukaj v tem poslu ia sedaj v s vejem lastnem domu. V popravek vza mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino keo zahteva brci nadalinih unraianj. JOHN WENZEL, 9017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. V BREMEN KasrsroasmiU Lloyd): januarje -.......... Brsndenbmf februarja...... Kronpr. Cecilie ........ Cetea Friedrieh Wilk. 14 16 18 februarja...... 23 feb...... Prins (White 10 februarja... 17 februarja... 24 februarje.., 3 marca....... 10 marca...... 17 24 31 Btar UM« Adriatic marea. marca.. marca.. Teutonic Adriatic Una) 2 marca............ Kaia Wilh. IT 11 marca............... Gneieenau 23 marca.......... Kronpr. Cecilie 25 marca................... Zieten 30 marea.... Kais. Wilh. der Gro— (Holland Do 16 februarja............. Ryndam T februarja........... Statendam 9 marca................ Niooritn 23 marca................ Sjndam 30 marca......... New Amsterdam Zdravju najprimernejša pijača je LEISY P1VQ^>4» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmc-la. Hadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svoio lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G-o. Trn»nikar-}u 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. obilni obisk. Kje je moj stric FRAN ŽAGAR T Doma je iz Petane pri Novem mestu. Pred petimi leti je bil '.n. Cenjene rojake prosim, Še vedo sa njegov naslov, da mi ga nazner j^, ali pa naj se mi sam javi. — John Žagar, Box 402, Caridge, FSi K Pozor Rojaki! Novolznajdcno garantirano mašila s. plelaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki In brada -popel nosu zrastejo I Revmatisem aH trganje v nogah, rokah in krilu Vam po -pclaoma odstranim. Petne noge kurje očesa, taadovice in ozebllao Vas v S dneh popolnoma odstranim, da; jc te resnica se iamči 3600. UpraSaftc sc "Jakob Wahfie. P. O. Box 69 CLFVFLANO, OMIOi NARAVNA GAUFORNIJSKA VINA NA PRODAJ Dobro črno in belo vino od 15 de 45 Centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drosnik po $150 galona. Sladki mol« 24 stckL $5.00. Novo vino od leta 1908 ima aUko ceno. Pri večjem naročila dam popust. Z potto van jem STEPHEN JAKSE, wtL (MtaCMhO. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ^ks Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ,1 Kovi parnik na dve vijaka "Mabthi V^ahhington". RKGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N Rttss^ Cmi Ntall lltlliv teJJEW Y01HCA zt IU. raariiii ie: rasiA...........................................128.- LJUBLJANI.......................................tSf<60 MM...............................................128.— ' ZAQSSBA............................................. KAKLOVGA......................................»»K IL BAZBBDdo TBSTA »» £SK2....................KOJiO, fO&OO le M0J9 PlfttlftM Bm§c ft Co., Gen. Agents, 2 wmiaitoi stmt, nb* yowl . in }nni|n sc boiata / A TRETJA KNJIGA, IX BAQDADA V 8TAMBUU (Nadaljevanje.) se zagovarja. "Meni se grozno mudi in poleg te- Ali jo morda lahko ob troji "Oprosti, oprosti!" ga «ai je še svetilka ugasnila med potjo, prtifeemf" "Le. Kar prižgil" Ko si prižge leščerbo, pa pripoveduje nadalje: "Madi ae mi, ker moram poiskati zdravnika, brivca ali pa lekarnarja. Pri aaa je nanagloma zbolel neki gost, ki govori samo nemško, da ga nihče ne razume." Mene je stvar pričela zanimati. Tujec, nezmožen turškega jezika, je naenkrat zbolel med Turki. Ali ni moja dolžnost, da pogledam za bolnikom. Vprašam torej moža: "Iz ktere dežele pa jet" "Iz Bavaristana." (Bavarsko.) Torej Bavarec! Na laž in prevaro nisem mislil. Vprašujem torej še nadai je: "Kakšno bolezen ima bolnik?" ^^ "Mrzlico v živcih." ♦ V tem trenutku se nisem domislil, kolika nesmisel je bila v tem od-govoea. Mislil sem le, kako bi rojaku pomagal. "Kaj pa je bolnik t" vprašam. "Ne vem. Prišel je k mojemu gospodu, ki prodaja tobak." "Ali stanujete daleč?" * "Ne." "Torej me pelji v hišo!" "Ali si zdravnik ali lekarnar?" "Ne; toda. ker je moj rojak bolan, ga hočem videti; mogoče mu lahko pomagam." "Iniš Alah — Bog daj! Pojdi za menoj!" Moj spremljevalec hoče tudi z menoj; ko mu pa odločno odsvetujem, vzame mojo svetilko in se napoti proti domu. Tujec me ne vodi dolgo; že čez nekaj minut prideva do vrat, na kte-ra potrka. Kmalu nama odpro, in jaz sem stal še fis cesti, ko slišim vprašanje: "Hekim buldnn mi — ali si dobil lekarnarja?" "Ne, toda nekega rojaka!" » "Torej bo lahko naš tolmač, ker bolnega gosta ne moremo razumeti." Po teh besedah ?topim v teman hodnik, ki je vodil proti nekemu dvorišča. Svetilka v roki mojega vodnika je svetila komaj tri korake daleč. Niti slutil nisem, da mi preti nevarnost, ter se neznansko začudim, ko slišim v temi zapovedujoč glas: h Jut in! Gerče dir — zgrabite ga! On je pravi!" Vptem jrenutku ugasne svetilka in mene zgrabiio močne pesti kar od ptirih stran i j Seveda nisem hiti ^a trenutek pomišljal, če so se menda zmotili v moji CK^bi. CY bi srlasno sklical na pomoč, bi bilo brez uspeha, VreČi moram (prej nnpfld.llce od sebe in po hodniku steči nazaj k vratom, dostavim se torej prm Široko, stegnom kar mogoče daleč roke od sebe in jih zopet potegnem nazaj. S tem sem se rešil dveh adutov; toda več temnih postav ne je "c držalo spredaj in zadaj, in oba otresena aduta se tudi kmalu obesita na mene. S tem sem se prepriča1, da se niso zmotili v moji osebi; napad je veljal meni. Na cesti so prežali za menoj in me zvabili v volčji brlog. Pričnem torej otepati okoli sebe kot divji, mislil sem, da mi prsa počijo, pa — vse zaman. Bilo jih je preveč. Kmalu me poderejo na tla, in dasi sem še suval z rokami in nogami, vendar čutim, kako me povezujejo z ■ močnimi vrvmi. _ - Bil eem ujet in zvezan. Zakaj nisem kričal na pomoč? Da si rešim vsaj življenje, če že ne prostosti. Za kožo mi *e ni Slo ker hi me lahko takoj ustrelili aH pa zabodli. Toda bojeval -em se divje: tudi moji nasprotniki so pihali kot mačke. Za pasom sem imel nož in revolver, kar so mi pa v prvem trenutku iztrgali. Do orožja sploh niifem mogel, ker me je takoj pograbilo štirinajst močnih pestij. Sedaj so pa adutje kleli in psovali okoli mene v vseh mogočih izrazih, in taka tema je vladala v prostoru, kjer smo se tepli, da niti ped daleč nisem mogel videti. \ "Hacir — gotovo?" vpraša neki glas. "Evet — da!" "Peljite ;ra notri!" Nekdo me prime za vrat in drugi za noge. Sicer sem telo in kolena še lahko pregihal. vendar se nisem več branil, ker bi s tem le svoj položaj poslabšal. Po boji opazim, da me nesejo skozi dve sobi v tretjo, kjer me enostavno na tla vržejo. Nosači odidejo. Kmalu pa stopita dva moža v ječo, eden s precejšnjo leščerbo v roki. ''Ali me pozna?" vpraša prvi. Postavil se je tako, da je svit luči padal na njegov obraz. Mislite si moje veselo začudenje, ko spoznam v njem — Ali Manah ben Barttd Amasata, sina pobeglega ujetnika, derviša, s kterim sem v Štambulu v samostanu govoril. Jaz ne odgovorim. Derviš pa me sune z nogo in ponovno vpraša: "Vprašam, če me še poznaš?" , Ker mi molčanje ne koristi ničesar, in ker moram zvedeti, kaj z menoj nameravajo, sklenem, da odgovarjam. "Da," odvrnem. "Lažnik! Ti nisi bil nasir!" "Saj tudi nisem rekel, da sem!" "Gotovo!" "Ne. Kaj nameravate z menoj?" . "Umoriti te hočemo!" "Radi mene!" odvrnem s prezirljivim glasom. "Le nikar se ne hlini, da ne ljubiš življenja. Ti si gjavr, kristijan, in kristijanski psi ne znajo umreti, ker nimajo kurana, preroka in paradiža!'' Po teh besedah me ponovno brcne z nogo. Da sem imel prosto eno samo roko, bi hinavskega derviša naučil še vse drugačne plese kot jih je piesal v Štambulu. v "Kaj morem, če me umorite?" odvrnem. "Prav tako mimo bom umrl, kakor mirno prenašam sedaj tvoje brce. Kristijan ni nikdar tako nesramen, da bi brcal in psoval zvezanega človeka. Odvzemi mi vezi, in kmalu hočeva videti, regav prerok je bolj mogočen in čegav paradiž je lepši." "Pes! Le nikar ne grozi, sicer se spoznaš še pred jutrom s smrtjo." "Torej me pusti v miru in poberi se!" "Ne. jaz moram s teboj govoriti. Mogoče si tako dober in boš celo nekoliko kadil z menoj?" No. mladič se je znal kaj slabo norčevati. Moral bi se jeziti, da ni bil ves položaj tako smešen. "Da si dober plesavec, sem že v Štambulu videl; da si pa tudi dober za ulogo Pavlihe, pa nisem vedel, ker plesavcem navadno manjka pameti, Če hočeš res govoriti z menoj, tedaj pomisli, s kom govoriš. Povem ti, da bodem le tedrfj govoril s teboj, če spoštuješ mojo brado, kakor ti je Alah žepov edal." S temi besedami sem ga hotel nalašč razžaliti. Turki namreč menijo, da je plee dervišev svet, torej se iz plesa ne sme norčevati. Torej dervi-ša nisem mogel bolj razžaliti kot da sem mu oponašal njegov ples in mu celo dejal, da plesavci nimajo pameti. Pripravil sem. se torej natihoma na nove brce, vendar sem bil začuden. ko me sprva samo jezno pogleda, potem se p* mirno vsede poleg mene. '♦Da si ti moslem, tedaj bi te že znal kaznovati," reče derviš; "toda mrega vernika ne more nikdar razžalitL Kako naj vendar žaba onesnaži solncef Toda nekaj hi vseeno rad zvedel od tebe. Jas bom vprašal, in ti boš odgovarjal." "Ali nisi ti oni frankovslii zdravnik, ki je preprečil v Damasku načrte našega usta t" "In pozneje si se z ustom v Štambulu srečal?" "Da." "In ti si nanj streljal, ko je skočil T vodo?" "Ne jaz, temveč moj služabnik." "Ali si us to še enkrat pozneje videl?" "Da." "Kje*" "Pred galatskim stolpom, kjer je ležal kot mrtvo truplo." "Torej je vendar res, kar mi je ta mož povedal?" In po teh besedah pokaže na svojega spremljevalca. "Ali nisi sam vedel, da je usta mrtev?" ga vprašam. "Ne. Usta je naenkrat zginil. Koletisa so naš?! mrtvega in poleg njega še truplo nekega moža, kterega ni nikdo spoznal, ker je bilo preveč razbito." "Bil je usta." "In vi ste ga treščili iz stolpa?" "Kje si pa to sl&alf" "Mož, ki je prišel z menoj, mi je povedal. Mene so poklicali k mo-, jemu očetu. Poiskal sem ga pri Hulamu, ne da bi povedal, kdo sem, in zvedel sem, da ste ga vi med tem že ujeli. Rešen je bil brez moje pomoči. Ta mož tukaj je njegov služabnik in je z njim zaje dno pri Hulamu stanoval. Sedaj si v naši oblasti- Kaj meniš, da s teboj naredimo? Lizali te ne bomo, o tem si lahko prepričan!" * (Dalje prihodnjič.) "fftiTj-fft"Tgj-rai "Bi-ffilT!l TU iOL OWO MPniOlTD ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in 1 UlflnUa brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega « ■ - J 7 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo 3 vom "Kretanje parnikov" m naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan JP odhoda, dimu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride ^g en dan pred odhodom parnika.v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdai 3£ M P"de v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago 9 ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi ^ 8 nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim ^ angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite £tr nikomur mti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno S f.a Pptujoče rojake ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in S$ ljudl d3onilJ1T® rednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo VACf* lP4m rtriflnfn in \T*%*s n* irlnt*A __ _ 1 * _—__* 1_* -__1*1 . ___3 ' « iS^ S veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pro S dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljcjo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno ir koristno* Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje V svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli ^ iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da ^ vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. m si namenjen katere se dobe ▼ zalogi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, TV. Y ANGLEŠKI DUŠNA PAŠA (pisal škof Fi. Baraga,) platno, rudeča obreza 75*, brožirana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1,50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75*. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $L50. MATT DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 504. OTROŠKA POBOŽNOST, 254. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1,0& SV. URA, zlata obreza, fino vazano $2.00. VRTEČ NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50. . UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, fino vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $L25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali 20*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, velild 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75*. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLC SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO ŠKI Janežič-Bartel, fl $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SKI Janežič-Bartel n fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČIT ŠČ1NE BREZ UČITE SPRETNA KUHARIC./ no 80*. SPISOVNIK LJUBA\ NITOVANJSKIH VOŠČILNI LISTI, 20 ZGODBE SV. PISM NOVE ZA VERE, 5( ZABAVNE IN RA KNJIGI ANDREJ HOFER, 2( AVSTRIJSKI JUNA nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKS1 BARON TRENK, 20. BELGRAJSKI BI8F BENEŠKA VEDEŽJ BOŽIČNI DAROVI, BUCEK V S BURSKA VOJSKA BOJTEK V DRE V TEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20 ČRNI BRATJE, 20* ČRNI JURIJ, 82 $5.50. CERKVICA NA cesar fran josip, 20*. cesarica elizabeta, 15*. ciganova osveta, 20*. cvetina borograjska, 40*. cvetke, 20*. čas je zlato, 20*. dama s kamelja mt, rožirana $1.00, fino vezana $1.50. darinka, mala črnogorka. 20*. deteljica, življenje treh kranjskih bratov, 20*. domači zdravnik po kneipu, 50*. doma in na tujem, 20*. | ^ dve čudopolni pravljici, j & 20*. Elizabeta, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, žaloigra, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERI, 20*. EVSTAHTJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40* « « « *P ženo, otroke, ali pa sorod nikc, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse belje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. Ne prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. Deoarjt pošiljamo hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi de na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna >i denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesite hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., New York, N. Y. CLEVELAND, O. rt R NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* ! OB TIHIH VEČERIH, fino vezano, j $2.00. OB ZORI, 70* NEM-vezan GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska skupaj 70*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROFICA BERAČICA, 100 zveskov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO START, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* kosi zlate jagode, 50* krvna osveta, 15* iiažnivi klukec, 20* maksimiljan i., eesar mehikan-ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ,3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $L00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MONTE CHRIST O, setovna knjižica, 2 knjigi fino vez. skupaj #4.50. MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST FREGAJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* Bratom Slovencem in Hrvatom ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA, 20* PESMARICA "GLASBENE MATICE'' fino vezana $1.50. POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHEKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* ; PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* I PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, T, zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* i REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, brožiran, 60* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov 75* SANJE V PODOBAH, male 15* SENILIA, 15* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezka po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GEXOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 30* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov > $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, fino vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno, vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. naznanjam, i bela vina da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna po 35ct. galona, s posodo vred. Manjših nazeSi 50 galon ne sprejmem. Z naročilom ae pošlje polovico denarja druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožašae ae plaža. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam naj vin* pošljem. Za večja naročila kakor Car load, %t pismeno 1 naročal* mm pti|Kiiužt Frank Stefanich, R. F. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL.