Leto V., štev. 278 Ljubljana, sreda, 26. novembra 1924 Poštnina pavSaDrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Mnbljana, Prešernova bL it 54. Telef. it 36 Podružnic!: Maribor, Barvarska oL L Celje, Aleksandrova c. Račun pri pošta, če ko«, zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 25. novembra, j Tepeni sreneraiisimus dr. Korošec, ki j Ee je iz Beograda vrnil z docela zavoženo politiko, je v nedeljo v ljubijan- j fekem Ljudskem domu govoril klerikalnim zaupnikom za ljubljansko okolico svoj volilni govor. Skušal je dokazati, kako dosledno so parlamentarci SLS izvajali njen program in kako smotrena je bila njihova taktika. Široko se j"'' razgovoril gosp. Korošec, glavnega pa ni povedal: da namreč njegovi jio-slanci in ministri po poldrugem letu. odkar jim je slovensko ljudstvo zaupalo mandate, niso za Slovenijo in Slovenec storili nič, prav nič. in da je bila njihova smc-trenost v taktiki tako silna, da stoji SLS danes daleč za onim, kjer je bila marca lanskega leta. Najbolj neprijeten uspeh ur. Ko-foščeve prograniatienosti in taktike je Sporazum glede kandidatur v Sloveniji Začasno prekinjenie razmejitve z Italijo v tem, ua Beograd, 25. novembra, p. Ker so se pri razmejitvi z Italijo na terenu pri Logatcu pojavile velike krivice na škodo ta-je interveniral j minister dr. Žorjav potom zunanjega mi-I nisira dr. Ninčiča pri italijanski vladi, Beograd. 25. novembra, r. V Sremski j naj čimprej izpolni miuistrski predsed- dr. Korošec inesto avto- _ MINISTER ŽERJAV NOSILEC LISTE NARODNEGA BLOKA V OKROŽJU LJUBLJANA - NOVO MESTO. — V MARIBORSKEM OKROŽJU NOSILEC LISTE DR. PIVKO. — RADIKALI DOBE NA KRANJSKEM TRI OKRAJE. — V LJUBLJNI KANDIDIRAJO DEMOKRATI. Beograd, 25. novembra, p. Med radi- j postopa enako, kakor bodo postopali sa-kalno in demokratsko stranko se je dose- j mostojni demokrati z radikalskimi manj- | mosnjega prebivalstva, gel popoln sporazum glede kandidatur v i šini v svojih volilnih okrajih. Sloveniji. V volilnem okrožju Ljubljana- * Novo mesto bo kandidiral kot nosilec li- —„—„ __. , _. ste minister za šume in rude g. dr. Gre- Mitrovici je bil sprejet na konferenci sa-j »ik Mussolini vsoje obljube, ki nam jih gor Žerjav. Radikalom se odstopijo trije i mostojmh demokratov predlog, da se po- je dal glede korekture meje v teh krajih, okraji: Kočevje, Novo mesto in Črnomelj, i stavi za okrajnega kandidata v Mitrovici Zato se je sedaj delo pri razmejitvi v tem V mestu Ljubljani kandidirajo samostojni1 načelnik ministrstva dr. Milan Kostič in sektorju ustavilo, dokler se ne sporazu-demokrati. j za njegovega namestnika kmet C.juro La-' mc,a obe vladi o tem vprašanju. Vsa raz- Iz Maribora je prišla danes vest, da bo j tas. V okrožju Smederevo kandidira kot mejitev '.'ranice ljubljanske oblasli na-narodni blok kandidiral na skupni listi J nosilec samostojne demokratske liste po- pram Italiji se nahaja v rokah našega de-kot nosilca dr. Ljudevita Pivka. Ta vest je vzbudila povsod veliko zadoščenje. Beograd, 25. novembra r. Današnja NA INTERVENCIJO MINISTRA ŽERJAVA JE ZAHTEVALA VLADA OD MUSSOLIMJA TOČNO IZPOLNITEV DANIH OBLJUB. Keč: naglaša. da je bil na državni kon- nouiije v Slovenijo fnvlekel Ladica. ferer)0i Bam0stoine demokratske stranke Politier: položaj v državi je dovede! t v ne<1eii0 sprejet predlog dr. Kramera iz do " do toga. da gre pri nastopnih volitvah j Ljubljane glede skupnega nastopanja pri ra odločitev samo v dveh smereh: ali i voMtvah z radikalno stranko, po katerem slanik na Dunaju Miloje Mitojevič. j legata dr. Rvbafa, ki je dobil potrebna vensko in italijansko vlado se je dosegel sporazum glede novih pristojbin za potne liste. Zadeva naj bi se definitivno uredila s posebno konvencijo, ki se izgotovi do novega leta. Predvideva se tudi sestanek obojestranskih delegatov. Sedaj se vrše pogajanja, kje in kdaj naj se ta konferenca vrši. Po dosedanjih načrtih, ld so več ali manj že sprejeti, diplomati odslej ne bodo več potrebovali vizuma, temveč bodo brez drugega lahko prestopali mejo. Navadni potili listi bodo veljali šest mesecev. Pristojbina za vizum bo znašala 10 zlatih lir ali zlatih dinarjev. Za povratne potne liste bo znašala pristojbina 5 zlatih Tekom današnjega dne so se z uspehom navodila, da reši to vprašanje čimbolj; lir ali dinarjev, za tranzitne pa 1 zlato li- končala pogajanja v narodnem bloku . "godno za n šo kraljevino. glede skupnih list v subotiškem okrožju, kjer bo postavljen za nosilca liste doktor Radonjič. Samostojni demokrati dobe v tem okrožju dva sreza. Beograd, 25. novembra r. Za nosilca j ro ali zlat dinar. Iz se^e ministrskega sveta IZBOLJŠANJE INVALIDNIN. — USTANOVITEV TISKOVNEGA URADA. ; |0ke gkrbi za to, da se z demokrat- radikalna stranka notranjega ministra pravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov. skimj manjšinami v radikalskih krajih I Božo Maksimoviča. — ali pa zmeda federalističnih pre vratnikov s posebno Radičevo republiko na čeh;. katere privesek naj bi Slovenci tvorili kot planinski Hrvati . . . Tertium non daturl Živeti z Radičem poldrugo leto v političnem konkubinatu, se bratiti z njim javno, spričo vse javnosti in celokupnega slovenskega ljudstva, biti ves ta čas oboževateij. podpornik in obenem tudi ponižni Radičev sluga, izročiti mu vso politično moč Slovenije v eksploatacijo za prevratno namene, sedaj po grenkem razočaranju pa loviti izgubljene pozicije — to gotovo ni prijetno. Zato je v nedeljo gosp. Korošec posvetil preteZni. nekako bistveni del svojega govora Radiču in njegovi politiki z namenom, da sedaj na brzo roko onemogoči pri slovenskem ljudstva svojega zaveznika in prijatelja, na dru-jri strani pa da prikrije slovenskemu i ljudstvu opasnost. ki jo . je priklical J sam. Kakor se SLS v borbi proti svo-, jim nasprotnikom dosledno poslužuje j načela «Primite tatu!», da 8 tem od-1 vrača pozornost javnosti od resnice in j Beograd, 23. novembra, p. Med jugeslo- Egipčanska vlada popušča EGIPČANSKE ČETE IZPRAZNUJEJO SUDAN. — PROTESTNA NOTA ZVEZI NARODOV. — OPTIMISTIČNA PRESOJA SITUACIJE V LONDONU London, 25. novem. v. Egiptovske če-! intervencije za »mirni in nesrečni egip-te so pričele praznili Sudan. Storjeni so tovski narod«. Protestna nota zahteva vsi varnostni ukrepi. V Sudanu vlada popolno neodvisnost Egipta in Sudana, mir. Splošno lazpoložcnje [rebivals va je ki sta bila že od nekdaj neločljivo zve-boljše in pulo/aj ni več vznemirljiv. Ce-! zana med seboj. MACDONALD PROTI BALDWINU. London, 25. novembra, s. *Dailv Hc« rald», glavno glasilo delavske stranke. V Londonu so naziranja, da je vsled drugega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu je bil postavljen Ranko Triiunovič. Ministrski svet je odobril, da se osnuje tiskovni urad pri ministrstvu za notranje egiptovsko prebivalstvo spremembo mir-: v Postopanju Baldwins poskus za no sprejelo. Kairo, 25. novembra, s. Angleška po- ; sadka e priredila včeraj popoldne demonstracijsko parado, ki je potekla brez incidentov. ... ,., ,, 1 pan;em omalovažil Zvezo narodov, egiptovski parlament je izvolil odbor,j1 ki naj prouči predloge, ki so jih stavili udejstvitev njegovih imperialističnih te« ! ženj. Angleški :mperia'izcm sc je že dol« j go časa oziral po kaki priliki, ki bi sc jo dalo uporabiti za to, da se Sudan dejan« sko anektira. 15.ildv.in jc s svojim pošto- posle. Na svoji današnji seji se je havila • opozicija in pristaši Caglul paše, ter naj! vlada tudi z vstopom dr. Šurmin3 in dr. Drinkoviča v vlado, vendar pa ni bil storjen v tem pogledu še noben sklep. NASTOP NOVE VLADE. London, 25. novembra, s. Novi egip« izdela protestno noto na vse parlamente tovsk{ nlinistrski predsednik Zivar pa. in Zvezo narodov. I. ša bo danes zvečer v parlamentu pred« Daily Mail* javlja iz Kaire. da je bi- ; ,ožil program noVL. vlade, nak:)r ho egip. Razkritia o Radičevih zvezali z boPševiki ZVEZA HRVATSKIH POLJEDELSKIH ZADRUG KOT SREDSTVO BOLJ-ŠEVIŠKE PROPAGANDE. Beograd, 25. novembra, r. »ReS« ob-' skih poljedelskih zadrug. Na njegovo iui- j * f®.r,i"TfJ^P™ ^ifl?^.^""b daJf lo v Port Saidu opaziti prve znake nemirov. Angleška letala so prispela takoj na mesto in razgnala množice. London. 25. novembra, s. »Times, javljajo iz Kaira, da sta senat in zbornica pozno ponoči sprejela besedilo protest- tovska zbornica s reskriptom kralja Fua« da za mesec dni odgodena. KAIRSKE DOGODKE POVZROČILI BOUSLVJKl? Londor. 25. novembra, v. Iz Carigrada lastnih «*rehov tako ie tudi dr Koro- i javlja dopis iz Zaareba o delovanju St'e-| eijativo se je začela živahna boPševiška 1 vfe«a ^eta proti postopanju angleške; dogodkov v Egiptu sovjetska propagan-lastnin grenov. mko je tuoi ar._n.oru , o _._______ !__J_______„_____,.. ...... j vlade. Nota opozarja na nepravične in da. Eno takih propagandnih središč je nagiaša, da je t-,Ho pred kratkim prenešero iz Dunaja se. kar je bi'o>\ Prago. Giavni center te propagande je Anglijo. Par- bil v Carigradu. Ker je prišla turška po- lament je sklenil poslati protest Zvezi licija na sled ruskim emisarjem, so Rusi ter jo zaprositi, naj intervenira prenesli svoj sedež v Solun. Propagator- nadaljne krivice. ji so v septenr.ru i:i oktobru t. 1. poto- «vpro?i Slovence v hrvatski voz» . . . Nimamo niti vzroka niti potrebe, eksponirati se za Radiča ali Prepeluha. Toda obdolžitve iz ust samega gospoda Korošca se nam vidijo silno čudne in nepričakovane. Kaj je bolj obsodbe vredno in potrebno: To. kar se namerava. ali to, kar se je izdajalskega že zgodilo? Pret>eluh je Efijalt in narodni izdajalec zato, ker mu dr. Korošec podtika. da namerava Prekmurje in Slovence izročiti Radiču. A voditelji SLS ki so Radiču slovenstvo že prodali, zapisali Slovenijo njegovi republiki ter sprejeli tudi židovski ieo Zagreba, ti seveda niso izdajalci. Od kdaj pa obstojajo Radičeve hegemonistične pre-tenziie? Ali se bodo rodile šele s Pre-peluhovimi kandidaturami? Že pred meseci smo poročali, kako je Radič ofic-ijelno razglasil, da bo Slovenijo podvr-rel svoji republiki. Tedai ie molčal «Slovenec», molčal je tudi gosp. Korošec, ker je s svojimi tovariši po Radičevi milosti udobno sedel na mi nistrskih foteljih. In ako bi Radič mesto s Preoeiuhom šel z SLS. bi tudi danes ne bilo nikakeca «narodnega izdaj-stva» na dr. Koroščpv tapet, pač pa bi dr. Korošec in ^Slovenec* po potrebi dokazovala, da bi Sloveniji nič ne škodovalo, ako bi pripadla pod Radiča in Zagreb. Dr. Korošec so ie v nedeljo poslužil Radiča. da je mogel znova proglasiti že obrabiieno in od same SL5 difami-rano volilno ?esio o »slovenski fronti^. Dr. Korošec i« dejal: »Pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri t^h volitvah ne bodo slabili slovenske fronte, slovenske reprezentanc«, temveč tudi tokrat zapostavili za trenotek svoje strankarske interese ter glasovali ene-dušno za veliko slovensko stvar . . . Treba sedaj močne, složne enotno fronto. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami» . . . Ne vemo, ali je go.-p. Korošec po katastrofalnem svojem porazu izgubil duševno ravnotežje, da se je nagnil zopet k tem starim klerikalnim frazam, ali ra tudi on smatra vse Slovence, zlasti pristaše- »dragih strank* za popolne politične analfabote. da se jim Serina moralno in tudi gmotno podporo za boj proti Beogradu. Bil je boljševiški agent in je deloval preko zveze hrvat- boliševiški komisar v Astrahanu v Rusiji in preko njeera je čičerin pošil'al Radiču direktive in drugo korespondenco. Kairo, 25. novembra, s. V protestni no- ; vali preko Carigrada v Egipt, kjer sn roti, ki jo jc sprejel parlament, se prosi! varili proti Angliji. Zopet dve žefezniški nesreči Zagreb, 29. novembra, r. Ko je danes dopoldne vozil tovorni vlak iz Zagreba proti Zidanemu mostu, je počila par sto metrov pred postajo Savski Maroi tračnica. Sest vagonov je skočilo s tira. Dva vagona, natovorjena s koruzo, sta se razbila, drugi poškodovali. Človeških žrtev ni, stvarna škoda pa je velika. Ves promet na progi je ukinjen. Mednarodni vlaki vozijo proti Dunaju in Pragi preko Varaždina, proti Trstu pa preko Karlov-ca. Domači potniški promet se vrši s prestopanjem. Beograd, 25. novembra, r. Včeraj popoldne ob 6. sta trčila v Križevcih dva vlaka, osebni iz Koprivnice in tovorni vlak, ki je na kolodvoru premikal, drug ob drugega. Ena lokomotiva in več vozov je skočilo s tira. Smrtnih žrtev ni bilo. Ranjenih je bilo lahko le nekaj oseb. REPARACIJSKA ODREDBA MINI. STRA 2ERJAVA ZA URADNISTVO. Beograd, 25. novembra, p. Minister za šume in rude dr. Žerjav jc na nebroj pritožb glede razvrščanja uredništva v njegovem resortu sklenil očitne pog-eške takoj sam popraviti, kolikor je to mogo« če po jasnih določbah zakona, ne da bi čakal na odločitev državnega sveta. V to svrho jc odredil, da sc imenuje po« scbr.a komisija treh članov, ki naj izdela potrebne predloge. HAD2IČ ZOPET KRALJEV POHOČ. NIK. Beograd, 25. novembra, r. Za prvega kraljevega pobočnika ic imenovan ar« miiski general Stevnn Hadžič. minister vojne in mornarice na razpoloženju. MARIBORSKI VELIKI ŽUPAN V BEOGRADU. Beograd, 25. novembra, p. Danes ie dospel semkaj veliki župan mariborski dr. Pirkmavcr. Jutri ga sprejme notra« nji minister Maksimovič, kateremu bo poročal o političnih razmerah v maribor« ski oblasti. LJUBLJANSKA UNIVERZA SVET. PRIB1CEVIČU. Beograd, 25. novembra, p. Ljubljanski nadaljuje svoje besne kleve« te na naslov prosvetnega ministra Pribi« čeviča, češ da hoče uničiti ljubljansko univerzo. Te dni ie dala ljubljanska unb verza sama g. Pribičcviču najboljše zado* ščenje s tem, da mu jc poslala pozdrav« no brzojavko. NAPREDOVANJE DIJAKOV V VO« JAŠKI SLUŽBI. Beograd, 25. novembra, r. Voini mini« ster je odločil, da napredujejo dijaki, ki i služijo pri četi, v čin kaplnrjcv na teme« 1 lju čl. 22. zakoni o ustrojstvu ministr« stva za vojno in mornarico v zvezi s čl. 39. uredbe o šolah za rezervne pešadij« ske in topniške častnike, ako so z uspe« hom dovršili kaplarsko pripravljalno | šolo. Sestanek med Cham-berlainom in Herriotom London, 25. novembra, s. (Uradno.) Finančni program nove avstrijske vlade Dunaj, 25. novembra, v. Finančni mi« nister dr. Ahrer je razvil na današnji sc Zunanji minister Chamlierlain se sesta-ji ministrskega sveta svoj finančni pro^ ne dne 5. decembra v Parizu z Herriotom. gram. Nova vlada bo nadaljevala politi« i Pcriz. 25. novembra, v. Herriot bo dne ko dr. Seipla in storila vse. da ohrani ] 4. decembra sprejel v Parizu angleškega stabiiitcto avstrijske krone. Nova vlada ! zunanjega ministra Chamberlaina in imel predvideva nov zakon o redukciji drž-iv« j z njim daljši razgovor. Dne 6. decembra nega uradništva, finančno pogodbo z de« želami in končno izravnanjc vseh spor« nih vprašanj, ki so obstojale med zvezo in deželami. S socialno demokratsko opo« zicijo se vrše trenutno pogajanja, da bi opozicija zavzela čimhoij tolerantno sta« iišče napram novi vladi. Pričakovati jc, da bo iz tega vzroka vojni minister Vau« goin odstopil, ker ga socialni demokrat« je vs:ed njegovih ultra « konservativnih nazorov nočejo imeti. Ljubezenska tragedija potuj- Chamberlain na zasedanje Zveze narodov v Rim. PAVEL GOLJA — RAVNATELJ BEOGRAJSKE DRAME. Beograd. 25. novembra, r. Za ravnate« Ija drame na beograjskem gledališču bo imenovan slovenski književnik Pavel Go Ija, bivši ravnatelj ljubljanske drame in sedaj upravnik osiješkega gledališča. IZ SODNE SLUŽBE. Beograd. 25. novembra, p. Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Jakob Zagreb, 25. novembra, r. V noči od j Toplak je na lastno prošnjo upokojen, četrtka na petek jc pobegnil šofer zna« i Podpisano jc večje število ukazov d na« r.c zagrebške manufakturne veletrgovine j predovanju sodnijskega pisarniškega sestavljal enotno fronto z Radičem, z,' venske penzijoniste. Slovenski dciavei Nemci. Madžari in Turki. Vse proti Ju so ostali v ječah. Kje so takrat bili goslaviji. vse tudi proti Slovencem, i'. Slovenci, na kat-r Sloveniji je dr. Korošec poznal samo | Korošec? Ironto ožje klrikalne klike, širnim pri štašem SLS in naravno vsem drugim ni njegova politika povzročala ničesar drugega, kakor škodo. S krivičnimi davki je njegova vlada izmozgavala slovenskega kmeta, slovenskega tr- sedaj apelira dr. govea in slovenskega obrtnika. Dr. Korošec s svojimi je obglavljal najbolje znova drzne servirati klerikalno Slo- j kvalificirane slovenske uradnike, gonil ven^tv'0. Poldmzo leto. ie dr. Korošec' slovenske učitelje, prikrajšal celo slo- Dokazov za protislovensko politiko SLS je toliko, da je več kot drzno, ako kliče dr. Korošec Slovence, zlasti Slovence drugih strank, da naj zopet gredo na volišče za njegovo zafurana in skrahi-rano politiko. Po tolikih bridkih razočaranjih ve danes vsak zaveden Slo\enec kaj je njegovo geslo. Samo en slas gre po Sloveniji: Kdor ie Slovenec, ne poide več s klerikalci! Brača Frank, 35«.etni češki državljan Slanski. Seic po par dneh sc jc zvedelo, da je s šoferjem pobegnila tudi 16=letna hčerka dr. (Jejzc Franki, enega izmed solastnikov tvrdke, k.ir pa so skušali do« mači prikriti. Poizvedbe za pobeglima ljubimcema so ostale brezuspešne. Danes pa je dobil nesrečni oče brzojavno spo« ročilo, da sta se Slanski in mlada Fran« kova hčerka ustrelila v nekem hotelu v Dravogradu. S ^nski je bil takoj mrtev, deklica pa ie imela prestreljena pljuča. Upali so. da jo bodo šc rešili, a poka« zaio sc jc, da sc je nesrcčniea tudi za« strupila, bržčas z veronalom. Tako jc tudi ona kma'u izdihnila. O vzrokih tragedije se ne inorc u'o« znati ničesar. Skoraj gotovo sta zaljub« Ijcnca izgubila nado, da hi mo ;la prema« gati ovire, ki sta nanje naletela — dekli« ca bi se hila vsled inladoletnosti morala vrniti k staršem — in sta raje šla skup« no v smrt kakor da bi sc ločila. V mestu splošno sočustvujejo z tež« ko udarjeno, znano rodbino in pomiiu« jejo usodo nesrečneaa otroka. osofcja. 25. novembra: CURIH: Beograd 7.50. New-York 518, London 23.97, Pariz 27.42, Milan 22.43, Praga 15.60, Budimpešta 0.00095. Bukarešta 2.70, Sofija 3.75, Dunai 0.0073. DUNAJ: Devize: Beograd 1031 do 1035 Budimpešta 94.SO do 95.60, Bukarešta 367 do 369. Milan 3009 do 3081. New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3764 do 3770, Praga 2133 do 2143. Sofija 5168 do 520. Curih 13.700 do 13.750. Valut«-: dinarji 1023 do 1CT.9, dolarji 70.460 do 70.860, PRAGA: Beograd 43.30, Dunaj 4.70, Rim 147.125, London i56i«, New-York 33.90, Curih 655-50. BERLIN: Beograd 6.115, Milan 18.1& Praga 12.61, Curih 80.87. LONDON: Beograd 320, Pariz 87.85, Rim 100.80. Dunaj 328.000, Prajza 153.7& NEW-YGEX: Beograd 14550, Curih 19 31, Dunaj 0.1412. Praga 301. Budil* peita 0.1325. Tudi dr. Gosar v službi klerikalnih mamonistov INTERESANTEN ZBOR ZAUPNIKOV KRSČANSKO-SOCIJALNE .DELAVSKE ZVEZE». Oosarjeva »Pravica« poroča o zborovanju zaupnikov »Delavske zveze«, ki se je vršilo prejšnjo nedel.o v Ljubljani. iReferiral ie dr. Gosar in v formi »svobodne kritike« podal na rovaš vodstva SLS nekatere delikatne izjave, ki najbolj avtentično potrjujejo nezadovoljnost po-edinih klerikalnih skupin z zavoženo ti-grovsko politiko in tendenco razkrajanja, ki se je pojavila v SLS radi reakcionar-stva sedanjih farovško-kapitalističnih \ stvoin dolžna upoštevati upravičene zah-snogotcev v vodstvu klerikalne stranke. | teve krščansko-socijalnih delavcev, vini- več le obojesi-. ansko popustljivost in žrtev.* Takšne so torej razmere v klerikalni stranki, da »krščansko-socialna« prole- j tarska skupina v stiski in poslednji lojalnosti šele mora beračiti za uvaževanje pri volitvah. Vendar zadeva še ni rešena. Dr. Gosar je kapituliral v prepričanju, da bo tudi »nasprotna (iarovško-magnatska!) stran pred slovenskim Ijud- Dr. Gosar je svojim krščansko-sc^ial-aim zaupnikom odkrito povedal, da klerikalni poslanci ves čas »vladanja« nisc iskali potrebnega stika s klerikalno delav sko organizacijo, da so jo terej docela Ignorirali. K temu je potrpežljivi dr. Gosar povdaril, da brez njegovih delavskih organizacij ali preko njih ne bo noben klerikalni poslanec več delal delavske ali sploh socialne politike. Povodom sedanjih volitev se je glasom Gosarjevih navedb med enim delom krščansko-soci-alnega delavstva »pojavila težnja«, da bi nastopilo z lastnimi kandidati, povsem samostojno. Pri podrobnejšem pretresa-»ju te »mikavne misli« je prišlo v poštev troje možnosti: samostojen nastop v boju proti SLS, samostojen nastop sporazumno z SLS in skupen nastop s skup-ao listo, toda z zahtevanim številom Gosarjevih kandidatov. čarjev, uradnikov, uslužbencev, vpoko.en-cev, malih posestnikov in malih obrtnikov....« Doslej se zanje ni brigala, zato ie dr. Gosarjeva peticija le spretno izraženo potrdilo, aa vodstvo SLS pozna le interese svoje ožje magnatske, duhovniške in koritarske klike, vse drugo ji je prazna marn.a. Po dr. Gosarjevem govoru se je razvila ostra in »odkrita« debata, vendar jc CAGLUL PAŠA bivši egiptovski ministski predsednik, ki e&l demfcijo. Očividno si je hotel s tem korakom okrepiti pozicijo, dobro ve-doč, da bodo pod Baldwinom nastopili težavni časi sa vlado na.iekstremnejP«' j stranke. Tefnve »o nastopile prej nego je bilo pričakovati. Atentat na angleškega voja?kega predstavitel.ia je nenadoma ; sprožil konflikt. Ker eeiotovska vlad* ni hnfela nsroditi vsem ročkam angle-! škejra ultimata, so Anrleži pose"!; po reprosaliiah. zasmili v Aleksandriji carinarnici ter pričeli z likvila^V) esrip torske souprave v Sn lanu. V«? v£ sc sicer, kai sp 5e razvije iz konflikta, 'oda da 'p Za Tini demjsiionira! in sp je i ni^nvi d emisija sprejela. je smatrati !nedvomno kot zna':, da esrintovska ?ti t-r lomiti r»or,olnom? Sndan od F-rinta. od' oslati od tam poveš. Rjovenje, hujskanje in psevanje je poklic in atribut škofovih listov. Ti* sti, ki to delajo, pa so gotovo člani Ma» rijanske kongregacije. -f- Posebno hudo je sijajna skupščina samostalnih demokritov v Beogradu spe« kla »Slovenčevega« dopisnika. To je do« cela razumljivo, ker ravno nedeljski zbor SDS je dokazal, da je onstran Save ou» klenkalo klerikalnim zaveznikom prav tako kakor klerikalcem v domovini bU jejo zadnje ure. Dočim hrvatski senara« tistični listi ne morejo utajiti veiičine zbora in tuarkantnih govorov, ki so zbu« diti najresnejše vtise v vseil političnih krogih, dela »Slovenec*. ivojo običajno klavrno izjemo, laže od početka do krat ja, psuje in denuncira. To je prav svoj« stven način »Siovcnčevega« poročanja o uspehih njegovih političnih nasprotni« kov. Zato si ljudje, k; že prav dobro umejo čiteti ; Slovenčeve« pamfiete, po vseh njegovih zmerjanjih ce bodo ustva« rili o zborovanju nič mini ugodne tod* egiptovske čete. ki so se pri za ^j,;;!, , be kakor po stvernih. poroči.ih, ki jih končno bila sprejeta resolucija z zalite- ' ie moral odstopiti vsled angleškega ulti- razen »Slo\enca» in šc nekaterih se pa« ratistienlh revolverjev prinašajo vse ju« manifestirati"' britansko j goslovenske nevine. -f- Vse, kar je ime! povedati «SIove« nec» ob otvoritvi ljutomerske železnice. tnmka.i*nnh nemi-ih pokazale kot prav nezanesl^ve. v Kairti in Alei.-sandrii na odločilno moč. Da ho mo?'a Antrliia svoio de- "o" it.vuiuv.ija c. tu..iv.- . _n_et„ „;;_ • „nlr,..n i-ni;v nec» od otvoritvi ljutomerske zc.ezmce, vo, »da se pri sestavi kandidatnih list mata redi umora angleškega vrhovnega m", r:lV ° , , 1 •', . • , "1 1 ie včerajšnje njegovo sfabricirano epiv SLS upoštvajo predlogi Delav. zveze ta- j poveljnika v F.giptn. Caglul paša je vod- j ™ ££Z™'™1 tra,n! IL i7?rfekije» T^ "Tri o z^eznid ko, da bo gornjim stanovom zasigurano \ ja eg'ptovskih nacilonalistov in neizpro- j >e ne (ia preavincti. _ temveč o dr. Žerjavu. Minister Žerjav ie Politične beležke primerno število kandidatov na zaneslji- j sen nasprotnik Anglije. Njegov naslednik tih mestih... po volitvah pa naj se izvede ie napram Angliji bolj popustljiv, ima pa reorganizacija SLS v smeri čim popolnej še avtonomije stanovsko političnih organizacij.« zato v domovini tem težje stališCe. je posebne interese. Te zadeve so: vo-Dr. Gosar se ie torej s svojo skupino jaško varstvo za Anglijo važnih pro-|vai vzdržal v ograji SLS, četudi nima noiie- Dietnih žil. osobito Snefkega prekopa, V prvem slučaju se je dr. Gosar ustra- nih garancij, da bodo konservativci kle- varstvo tujcev v Egiptu, zaščito vseh seveda proti Svetozarju Pribičeviču, da -f- Proti Milutina Stankoviču. predsed* niku UJU. ki se je zndnie čase odliko« s tako neslanimi izpadi proti jugo* slovenskim narodnim borcem, predvsem šil »močno organiziranega agitacijskega aparata SLS in časopisja, ki daleč presega moč »Pravice«. Ločen toda sporazumen nastop z SLS se zdi dr. Gosarju najbolj vabljiv, a se radi obojestranskih gubitkov na ostankih boji »zgodovinske odgovornosti pred slovenskim narodom«. Pristal in pristati je moral torej na poslednjo možnost, da dobi na skupni li- rikalnega vodstva njegovemu ultimatu narodnih manjšin in pa ločitev Sudana so klerikalni listi z veseljem ponatisnil: ustregli. Cujemo, da so sedaj krščanski od Egipta. Tp točke preprečujejo, da nekatere njegove pisanje, ie pos»hno socialci tudi ž njim nezadovoljni. Očita- hi mo?Ia kaka dmjra država postati energično nastopilo hrvatsko narodno jo mu, da je kot uslužbenec •Zadružne Angliji nevaren tekmec v Egiptu, za- učiteljstvo. Glavni odbor UJU za Hr* zveze» pri koritu mamonistov, kar da gotavljajo Angležem faktično nadzor- vatsko in S avonijo je v imenu 2000 uči« mu je vzelo vso iniciativo in ves elan stvo nad deželo in pridržujejo Sudan. teHev poslal Stankoviču nezaupnico, ob» za nastop. Sklep, ki je bil pod njegovim ki je ekonomsko silno mno .. « . ... , zvezana usoda Ceakoslovaske. I. W • Šfa kolikor mocoč^ popolno notranjo izvajal konsekvence, kar je že davno bi« lo na mestu, sakaj proti njemu se iz učiteljskih krogov v vseh pokrajinah dr« nrostoet. a pazi budno, da se v točkah. važnih za Ansrlijo. ne popušča. o ar. žerjavu. Minister Žerjav pozabil prositi k nezo škofij ski ordinari« jat za dovol.i-nie, da se sme udeležiti otvoritve, minister Žerjav je kriv, da se je navzlic abstinenci klerikalnih zga^ar* jev, navzlic njihovi kampanji med tsmo« šnjim prebivalstvom obnesli ta slavnost ena najpomembnejših, kar jih je Slove« nija doživela zadnjega polstoletja, prav tako kakor sc e morala cbneiti. Ako bi klerikalni tigri imeli Z3 otvoritev Ijuto« merske železnice zaslug vsaj toliko kot je črnega za nohtom, gotovo st ne bi bili pri vsej svoji vsiljivosti abstinirali ne le z osebno navzočnostjo, temveč tu« di z oglušnim vpitjem o svojih zaslugah in licemerskimi slavospevi. Tako pa &e zatekajo k ogabnemu zmerjanju, da vsaj tako vzbudijo p<;2ornost, kakršne se sa« mi zdijo vredni. Muropoljci, ki le pre« dobro znajo ceniti pomen svoje ve.ike pridobitve, zasluge dr. Žerjava in niče« vost tigrovskega popolnega nepoznava« Glede Egipta je še prav posebno tehtno, žave neprestano množijo protesti, obso« ' nja slovenskih lokalnih interesov, ir..ajo Razmerje med Poljsko in Češkoslovaško postaja vedno bolj prijateljsko. Sicer so bile v zadnjih letih med njima dogovorjene stvari, ki naj bi bile uredile rama vprašanja njunega sosedstva, aii dotičui dogovori v parlamentih niso prišli v razgovor in niso bili ratificirani ter so danes deloma že za starel: poslov. da v Londonu nikakor nofpio pripustiti. da bi sp mocrel o£rro*ati zanje tako izredno važni Sue5ki kanal. Naci)f>n.'>"--ti',!na stranki ki si ie pod vodstvom Zn?'"'a postavila za cilj. da tndi v navedenih točkah ne odjenja. jp janja in nezaupnice. , zdaj v <*S'ovenčevein* svinjarskem izpa« -J- Klerikalno blamaža z Marijapsklmi du proti dr. 2erjavu zadostno potrdi;o, kon^regacijami. »Slovenec« je 14 dni tu« ' Ja je klerikalcem psovanje in hujskanje lil, kako strašno nasilstvo je zagrešil mi« — in samo to — kskor &'fa in oinega v nister Pribičevič nad Mariianskimi kon= Svetem pismu, vse drugo pa humbug. Kvalitete radičevskega poslanca. O gregacijami. Za zadnjo nedeljo je aran^ KompHkacife v Egiptu Ansrleški svetovni imperij preživlja pri volitvah popolnoma 7.'n >ala. nakar žirala SLS ce'o protestni shod Marijane areVacTji"radi"če%škeVa poslanca dr. Per» v zadnjih letih velike krize. Ne mort ie Zn-rinl sestavil vlado. Nastalo je proti Pribičeviču. Ves krava! radi Mari« narja je notranje ministrstvo izdalo po* _________ se sicer trditi, da bi te krize segali- do vprašani« kako bn motrel ta ek strem ni janskih kongregaeii pa so de'ali klerikal« sci,cn komunike, ki iasno navaja, da ie i. Meti tem sta ministra vnanjih jedra države, a vendar so težave, ki jih voditelj, ki ga !e bila morala ancrleška ci kar ni slepo. Ni':o v, Skrzynski in Beneš o priliki povzroča odpor domačega prebivalstva vlada pop'ej ž» dvakrat internirati, sel prišlo, da bi se in •.omur ni niti na mi« iff-rniir?! ksko je s dr. Pernar zagrešil c;'o raj do prestopkov, , ki ga tirajo pred sodišče: haranguiral ie zasedanja Lige narodov v Ženevi našla v kolonijah, orav velike in delajo vsa- kot načelnik vlade izvršiti svoi ek- J stvarjo. Škofov list ie bil »eveda s-ino j masCf kjer sc mu je nuc3=ia prilika, aktiv, bazo za specijelne konference, ki naj kokratni londonski vladi re-^ne skrbi.! stremni program. Stvar sv> ie 7/iela v t zadovoljen, da je lahko hujskal. lagal no je sodeloval pri komunističnih derrjon« bi končale delo do Božiča. Ceškoslo-i vendarle je naglasiti, da Angleži, toliko ola^ana. da je bn« tednj prevzel j goljufal na juhu uboge vernike r njim strflcijah na A'ij«tfčevem ?robu na dan a je poslala v Varšavo novega k,j"b vsemu tako krepko obvladujejo! vlado v T.ondo mika Ficllerja. ki je ob svojem I položaj, da nikjer še ni prišlo do re- Macdonaid. ki ie vaška poslan_______ - — -- — nastopu govoril jako toplo o slovanski i ličnega upora, da.-i imajo opraviti s oosestrimi Poljski, a v Prago pride te fanatič-mmi nasprotniki v Indiji Ln dni kot nov poslanik g. Lasocki. 1 Ecriptu, v Iraku, Palestini in 6e mar- Odhod g. Lasocketra v Prago sprem- rif>'. . , » . . . ... Jja »Gazeta Warszawska« s sledečimi (?n/ovo ^ ^ 'f ',n ?7-a' v simpatičnimi izjavami: »G. Lasocki pri- E£?T/tu. .haš ^ "ac,l1°- „ • '_ m nalda in zman konservativne stranke, ae na svoje mesto v posebno srečnem „ . . , . ,. , J I,., ____________ Zaglul paša je vo>liteIj ekstremne egip- tovske stranke, ki si je zapisala za pro- hipu. Po Šestletni dobi tiesporazum-Jjenj in obmejnih sporov so poljsko-č-eški odnošaji stopili v fazo. ki napo , . . .. . 1 v pod angleškega nadzorstva. Strem je- veduje nadalinemu razvoju nailej.še • 7 ,. ^ ; • i. .. , -j nje po taki osamosvojitvi ie bas seda: upe. ligodne okolnostj so nanesle, da , ^ , ■ , . J , ... . . ' ; , „ . - t -„ . . .. aktualno. 7-ikaj ko je Anjliia v febru so skoro bas ob končanju nesrečnih J - sporov Čehi tako svečano in spontano Vmn delavski voditelj ie brezdvomno predstavila! najpon:'-tljivejšo možno-t Ancrlije. Zaglul pa?a je sam potnvn! v T«ondon na razirovor z Macdonal.lom: to^a po k-^tki konft>rene! med olierpi ministrskima predsednikoma sp ip Zaclnl hitro vmil v F.Tipt, ne priVrivnjoč. da vodja lahouristov ni bil ri? manj nc-v>opu^t!i'v kot nierovi uni;: '"stični ter liberalni predniki. Ko je m*lo nato merila konservativna stranka, ki predstavlja naibnli izrazito nositeljico anglejketa svetovnega lmperi.?al'zma. se je pologa' za Mrfntovsko npci"onali ar.ju 1. 1022. priznala F.inpfu popolni ste ?e bolj poslibšal. 7a£rlul ie tedaj igram popolno osamosvojitev Eiripta iz -porov ceni tako sve{ano in spontano __. . '. . .. z , ' ... „ , .. -,. * .. ____- ... ' n samostojnost, si ip pridržala omejitev, predložil kraln izkazovali časti spominu velikesra Po- , , J , i . . • t . 5- i,„ ,, c. ....___„ _„ . v da se mivl obema državama s posebni <»a Vinmeta k Ijaka H. Sienkiewicza; prezidenta '!r?.av Wojciec-howski in Masarvk sta izmenjala prisrčne brzojave; to je bilo politično jako pomembno. Danes smomo povedati, da je prelomljen led. ki je tekom še~=t let ločil dva bratska naroda, zvezana ne samo z vsemi slovanske rase. nego tudi s temeljnimi interesi političnimi... Treba sedaj hitro delati, da r.e bi nri.šli v Pragi in v Varšavi do veljave elementi, ki so protivni skupnosti češko - poljski . . . Gre predvsem za trgovska vprašanja in za vprašanja napodnih manjšin. Pnljsko-če^ki sporazum je danes eden izmed najbistvenejših problemov evropskega miru. ki je naiholj odvisen od sile in trdne urejenosti političnega sistema, ki sloni na | vzdržanju mirovnih pogodb (Versail- ■ les itd.).» Poljsko časopisje je sprejelo Bene-§ev ekspozš o vnanji politiki Češkoslovaške prijazno: samo čudilo se je. da jfi HCneš g toliko simpatijo govoril o 1 Nemčiji ter naglašal. da postane sedanje razmerje med češkoslovaško in Nemftio sča=oma iskreno prijateljski in prisrčno. »Ce so te besede g. Bene sa fnktično i^raz njegovesra prepričanja in ne samo izraz osebnega idealiz- i ma srosp. ministra, moramo pripomniti, j da je v tem oziru med našimi nazori ! in nazori češkoslovaSkesra naroda olitikp gosp. j Beneša ne razumemo. Češkoslovaška ■ ima ogromno n?mŠko manjšino, k? pobija češko državo. Zdi se samo. da Berlin ne interesna za Nemce v Ce3ko-alovaški ... Mi v miroljubnost Nemcev ne verujemo in sodimo, da bi pretirani optimizem gosp. Beneša moge; nos tati nevaren za Češkoslovaško, za aas in za zanad Evroyie.» Jugosloveni so glede Poljske sto lira t v zrroti. Ni slovanskeira naroda, prof! kateremu bi h'!i Nemci boli sovražni nego proti Poljakom Poljaki sc i!m na not! v Rusi jo in Pol jska jp —- j iiadatjevanje teh slovanskih zemelj. ki so jih Nomc! v srednjem vekn uniče- i TaJS k »ooaucm io mečem«. Poznanj, i vam? s posehn" pogoilbo uredijo nekatere zadeve, v jn Fuadn dpm?sj>o svojo- pa ie ta ni ho'el snre-ieti. Ker sp ip tudi parlament demor, katerih namerava čuvati Anglija svo strativno izrazil zanj, jp Zaor!"! prekli- so fei'i pa očividno enih misli tudi vsi tisti, ki so pri Mariianskih kongre raci« iah le radi po'itične špekulacije. Mari« jjnski shod, sklican za nedeljo popol« dne, je bil na veliko žalost in blamažo škofovega lista odpovedan od vod5 stva I -.ngregacii, ki se je še'e zadnji tre« nutek prepričalo na nierodajnem mest-j da se kongregacijam ni ničesar ::uodi!o. Svojo onemoglo jezo. da se hujskanja na shodu ni mog'a vršiti, ki<2e neki član Mariiinih kongregacij v cSl^cncu«, ki razodeva svoi mariianski duh. s tem, da psu:e okoli seSe, kakor žganjar. Piše tudi, dc je «rc?;m stisni! rep med noge« ter se »zbal odpora s'ovenskega ijud« I Vseh svetih, sode'cval r.ato pri demon« straeijah v mestu, pomaga! demolirati hi« še, kavarne in stanovan ja, grobo fctakira! policijske organe, izzival silo, se ob Koj šutieevem »sprejemu« na kolodvoru z e« gnal v polic, uradnika, kričal kakor Zu !u, zmerjal kot cigan in vselej krona! svoja pobalinska junaštva z vzklikanjem proti državi. Popustljivost zagrebških službujočih varnostnih organov je itak bila napačna, ker je Pernarja ob takih p-i likah trebalo — navzlic imuniteti! — ta* koj aretirati kakor vsakega delinkventr, zatečenega in rlagranti. Pred zakonom morajo biti vsi c!ržav'jani enaki, za pre* stopke morajo vsi enako odaovarjnti. Sa« stva« in da zato niso bile kongregaci ie mc kvalitete rebijatnega tipa kakor so n-cpovedune. Škofovemu razuzduncu ni'-. je izkazal Pernar razbijajo po stbi stvar« dar ni prav. Ce kongregacije prepoveš, i no diskusijo o imuniteti po razpustu on rjove; rjove pa ttidi, če jih nc pre rodne skupščine. Aretacija dr. Pernarja je osnovana na zaVonu in tudi na podU« I si izreka sodišča. Da je Pernar zaprt, to • kljub «S'ovenčevi» smešni advokaturi ni »nasilje« kakor niso nasilja paberki nje« oovih policijskih kronik. »Slovenec« pre« j taka krokodilove solze za vsakim zločin« i cem. samo, če to služi njegovi brezvestni i politiku fz demokratske stranke Nova krajevna ervanuatija JOS. pe j« ustanovila dne 20. t. m. na Bresm pri °tuju pod prpdspriFtvoro posestnika spod a l7r.ar.-i Vindiša. BBFJlirE. Krajevna cM^misacija JDS. priredi danes v sredo 27. novembra 1924. v gostilni L. Stirna redni sestanek »omii-Ijenikov. na katereca se vsi uljudno vabijo, ker se bo razpravljalo o poetičnem delu pri bodofih skupičLnskih vclilvai MLADINSKA ORGANIZACIJA. Seja pripravljalnega odbora »Edinosti« se vrši v četrtek dne 27. t. m. v dru» štveni sobi Narodne« doma. Prosi sc točne in zanesl ive udeležbe odbornikov. Canstvo ponovno opozarjamo, da se vrši danes teden v areni Narodnega do« ma intimen »Miklavžev večer« s eiijan« ko Darila sprc;ema odbor na dan pred večerom ▼ društveni sobi. Člani športnega odseka se ponovno i opozarjajo, da uredijo z odsekovim go« spodarjem vse g'edc inventarja. Odbor. Kako je .Slovenec* tvojim bralcem fred meseci sltlul razvoj dogodkov.,. . , ia kafai se je obrnilo , ., SVET ZA PROMET TUJCEV. Beograd, 23. novembra, p. Noco; je bi-i la v trgovinskem ministrstvu pod pr^d-' »edstvom ministra Grisogona kouierencf z delegati iz rrznih ministrstev ter z ra-Hopniki zveze za promet tujcev v naši dr^ ZavL Sklenilo se je, da ie uslr.anvi stalen -vet v Beogradu, v katercr.i fci vstopili ratedeni zastopniki in kateri svet naj bi bila vrhovna institucija ta promet tujcev t* ne pokrajine. raji in. ljudje Trboveljski dogodki pred sodiščem RAZPRAVA PROTI 20 KOMUNISTOM PRED CELJSKIM OKROŽNIM DIŠČEM. — OBTOŽENI SO PO ZAKONU O ZAŠČITI DRŽAVE. Celje, 25. novembra. Pred celjskim okrožnim sodiščem js pričela danes razprava, proti glavnini komunističnim aranžerjein. ki so povzročili dne 1. junija o priliki razvitja prapora Orjune v Trbovljah znani napad na orjunaško povorko in nato sledeče krvoprelitje, ki je zahtevalo na obeh straneh več smrtnih žrtev. Obtoženci. 20 po Številu. 19 moških in ena ženska, so redarji, delavci in dva visc-košolca. Senatu predseduje dr. LeviSnik, vo fanti p;: so nadsvetnik Braeič, svetnik Stepančie in okrajni sodnik dr. Košan. j se oglasil tudi pri neki ženski, kateri je tožil, da mu ljudje nočejo plačati zaslu- j ženega denarja. Jezili so ga tudi davki,■ kajti ravno pred nekaj dnevi je dobil ba- j v, « . . . j ie od davčne administracije naznanilo,! radi hudodelstva po čl. 1„ točka 1. in da so mn predpisa!i 10000 K davka. v 2. zakona o zaščiti države z dne 2. av- nh,,n„ itl .„.. - natn „mnmnr SO- gusta 1921. nekateri So posebej radi pregreška po § 104. sr. kaz. zak. in radi krivega pričevanja. O obtožnici sami. kakor tudi o razpravi bomo poročali še obširneje. Obtoženi so: 27-letni Franc Kokalj, rudar v gorju - Toplice; ~ 21-letni Franc Lipušek. steklar v gorju - Toplice; 19-Ietni Karol Hudomalj, kjučavničar-ski vajenec v Zagorju - Toplice; 2~-letni Josip Marn v Zagorju - Toplico, steklar Za- Za- Obtožnica obsega 40 strani in jo zastc- | 3i_ietni En-relbert Weinberger. pa. državni pravdnik dr. Rus. Zagovor-|v Zagorju Toplice; nika sta dr. Turna in dr. Ogrizkov kon- j umetni Josip Siter. steklar v Zagorju c.ipijei:: d.r. Jakob Hodžar. Razprava 1 Toplice: bo trajala " ' ........*1 obupu in jezi je izvršil nato samomor, vrvico, na katero se je obc-sil, pa je odvil od žage. Pravi motiv, ki je pognal nesrečneža v smrt, pa seveda še ni znan. Danes 26. t. m. dalje del Habaradža iz Baradžistana Orijentalui pustolovci roman v 6 dejanjih, v glavni vlogi areidnik Harry Piel II. del prebava v rsaki-m pogleda I. del in si ga lahko tndi ogleda tisti, ki ni videl 1. dela. — Predstave ob pol b., pol d in 9. uri. TeL 730 Kino Ljubljanski dvor Tel. 730 iva dni, povabljenih je 10 prič. izpovedbe -n prič pa se bodo pre-čitale. Državno pravdništvo obtožuje obtožence. da so pred 1. junijem v Trbovljah i:i deloma tudi v Ljubljani in Zagorju razširjali objave, ki so delovale na to. da se delavstvo iz Trbovelj. Hrastnika in Zagorja maščuje na oboroženo nasilje- zoper oblastveno orga-; 21-letni Franc Klopčič. visokošolec v nizacijo Orjune v Trbovljah, ki je pri Ljubljani: redila 1. junija v Trbovljah razvitje j 20-letni Ivan Hlebec, steklar v Zagorju: svojega prapora. Dalje so obtoženi radi; 27-letni Mirko Weinbeiger. steklar v propagiranja komunizma in revolucijo- j Zaarorju: 19-letni Albin Erjavec, stavbinski dela-vec v Trborijah - Logah: 23-letni Ivan Jane, rudar v Trbovljah; 31-lerni Ignac Fric. rudar v Trbovljah; 24-Ietni Ivan Strojin, rudar v Trbovljah: 19-letni Ivan Borčič. rudar v Trbovljah; 22-letni Vladislav Kline, tehnik v Novem Vodmatu: Katerimi se ogroža javni i so bili tudi organizrani lelavski stranki Jagosla- narnih ibro uporabna sta gotovo oba in« pflegsmagazina je pa še v zadnjih letih | NapaJalcčv sc-.cda ni več našel, ker so tern-eta, nimata pa p-i-o:en'h sposobno« do danes kazila to lepo ulico. Kar vpila ; no»,c"nili. Tako i naslednjega dne sta ' sti zn ljubimca. Izmed manjših vlog so do sedaj Finžgarjevega «Divjcga lovca», Ogriilčevo veseloigro «V Ljubljano jo dajmo...» in priredila »Martinov večer«. »Divjega Iovca» so igrali za otvori« tev sezone, če se sme tako reči, v ne« deljo dne 9. novembra. Vsekakor smel in drzen začetek, ki pa sc je v sploš« nem (upoštevajoč razmere, posebno maj« hen oder) lepo posrečil. Celoten vtis je bil dovolj krepak. Prav okusna iii pri« mema sccna ter splošno zadovoljivo igra nje jc prispcva'o k uspehu. Razvesclji« vo živahne so bile scene skupin, dobao podani so bili Gašper, Jež, kovač in nje« gova žena, Grozdek, Eržen in posebno Tonček. Janez in Majda žal nista bila povsem na mestu, malo komično ju učin koval rihtar, motila pa so nekatera de* kleta. Igro so ponovili 15. nov. zopet ob razprodani dvoran'. V nedeljo dne 16. novembra je bil «.M,irtlnov večer« v zelo živahnem raz« po'oženju. Imeli smo odersko gostova* nje. Gost'C so hi!i dijaki in so igrali »Napoleonov samovar*. Ali ne zmvc čita'niško osobje vsaj enakovredne eno« dc janke? Lepše smo se zabavali dne 23. novem« bra. Igrali so Ogrinčcvo veseloigro «V Ljubljano jo da;mo». Zabaven komad in potek igre je vzbujal mnogo vesc'o« sti. 2e!e'i hi le malo več uglajenosti, skupnosti in poglobitve v igri nastopajo« čih. Koncc je bi! preccj počasen za ve« 1 smo ji zelo hvaležni, želeti bi bilo, da seloigro. Vsekakor ie bil junak večera ' nam spravi v letošnji sezoni šc večkrat izvrsten hlapec Pavle, ho!'ša bi lahko j kai za nos primernega na oder. Zdravo! bila dck'a Neža, če bi se bolj potrudi« J TRBOVLJE. Spominiajoč se blago« la. ravno tako oče Srebrin in njegova pokojne gospe Elice Odlazck « Forte so žena. Ni pa zadovoljeval mladi pa-: Srebrinova hč: Marica in dr. Snoj. Oder« tege hvalijo in se potegujejo za Jeloč« nika. Res, prav lepe razmere v procvit obrti. Radovedni smo, kaj bo ukrenila šol. oblast. Zadnji čas je, da se izčistijo razmere na naši obrtni šoli. KRANJ. V soboto dne 29. t. m. bo imel profesor R. Marte! francosko pre« davanje o pisatelju Flaubcrtu in njego« vem glavnem delu Mme Bovary. Pre» davanje se vrši ob pol petih popoldne na gimnaziji, soba pritličje desno. Vstop vsakemu prost. ŠMARTNO PRI LITIJI. Preteklo ne« deljo dne 23. t m. je uprizoril dramatič ni odsek Sokola šaloigro »Liubosum« nost» in »Ujeti ptiček«, katerih vsebi« na je navzoče spravila v prav veselo razpoloženje. — Igralci in igralke so v obeh igrah docela rešili svoje vloge, ter s svojo gibčnostjo in spretnostjo pri« krili malenkostne hibe. Opazili smo več novih moči, katere smo to pot prvič vi« deli na našem odru in spoznali v njih dobre diletantske talente, katere hi že« leli še večkrat videti. S. Marinka Debc« la.kova je obem igram režirala in nasto« pila kot Ema ter nam ponovno pokazala svoje velikopotezne zmožnosti, za kar 3 . žc pobegnili. Takoj naslednjega je: *Ne spadam sem!« Sedaj so jo raz-j^jj, prijeta Prcšcrn in šinkovcc, tretji, kril: in čez par dni je več nc bo. Spotnla- : katerega rodbinskega imena ne poznata, di se pa tu prične dvigati nova velika | i,ovro. pa se še skriva. Poškodba Snoja stavba našega poštnočekovnega zavoda. ie zelo težka, vendar ie upati, da bo. bili dobri: obe priči in posebno notar, ki jc presenetljivo iznajdljiv v izra« žanju. Iz obeh podanih iger se je"čuti'a "krbs j nabrali nieni priiate!ji zr.esck 106.25 di» narjev za Sokolski dom v Trbovljah. LAŠKO. Kakor nam poročajo, se na progi Velenje » Dravograd dostavljajo vagoni jako neredno. Neka stranka je na postaji Gornji Dolič naročila voz že IS. novembra, a ga železniška uprava do nede je dne 23. t. m. še ni dostavila. Voz je bil naročen za apno. Kdo bi Evo, — in vendar, vkljub vsemu, in ven- ■ a].0 ne nastopijo kake komplikacije, na priprava in prizadevanje dati najbolj« povrnil škodo, ki bi jo imci vsled tega dar le napredujemo! Zopet samomor Ljubljana, 25. novembra. okreval. Preiskavo jc vodil policijski koncipist Josip Pole, kateremu se je posrečilo žc tekom prihodnjega dne izslediti dva kriv ca, ki sta po uvidevnem zaslišavaniu Marija Peterim, soproga 571etnega mi- i priznala svojo krivdo v polnem obsegu. zarskega mojstra Franecta Peterlina, c _ nesla danes, kakor običajno, svojemu možu v njegovo delavnico v Kcdizeiski ulici št. 12, kosilo. Sicer sta stanovala namreč na Cest> v mestni log Ko jc stopila v delavnico, se ji je nudil čuden prizor. Mož je stal ležerno ob steni, toda brez srajce. Začudena, kaj to pomoii, je zavpila: «Kaj pa delaš, zakaj me strašiš?« Ker pa ni bilo nobenega odgovora, je stopila bližje, pogledala svoje-ga moža v obraz in videla, Ua visi n en mož na Gledalski oder Marodne čitalnice v Šiški Znano jc, da ima malokateri narod to« iiko smisla in zanimanja za prirejanje šc: in to jamči zi n^n-edek v prihodn;c. Moralen in gmoten jc bi! uspeh za «Či« talnico«. kar dokazuje iz-clno številno hvaV/no in navdušaro občinstvo, ki je vedno napolnilo v«e nrostore. Vodstvo naj vztraja na marljivi poti in naj nam p-c.:l'tavi tekom sc-~>ne smotren in pre« mišljen repertoar. —v— gledaliških večerov, kakor naš slovenski. V vsakem trgu in vasici so prebivalci Domsi VIČ. Naša elektrika je silno slaba. V soboto zvečer je do pol 11. ure svetila ponosni na svoj oderček, pa Aaj se /e ; komaj toliko, kakor žareče o^lje. 2ga« ________ = nahaja na kakem skednju ali v prepro« j smo poleg nic šc dragi petrolej. Pa , poštncm uradu zmenjavala pošta, sti dvorani ali v ponosnem in lepo mo« j to ni samo seda i. ko zmrzujc voda, a:iy postopanja dotični v slučaju dežja. Ker smo mnenja, da se za brzo pokvarljivo robo mora dostaviti voz prej nego za robo, ki jc nepokvarljiva, upamo, da bo tudi žel. direkcija smatrala apno kot biago. ki se mora takoj odpremiti. Pri« zadeti. IVANJKOVCI. V pondeljek so zad« njič pripeljali semkaj poštni vozovi iz Ormoža in Ljutomera. V torek je že pričela na vsej progi Ormož » Hodoš pos'ovati poštna amhulanca. Od I. 1852. do 1SS6. sta oba poštna vozova na tu< kajšnji okraini ccsti le zamenjavala ko« nje. Leta 18S6. ic bila ustanovljena po« Sta in o še le nasta- ; la Bleiweisova cesta, vstal jc Narodni. dom, danes pa je Aleksandrova ena naj-1 jtfikilo nas ns vsiljuje, zmi nas mika, JVlirlm čokolada! merij.1. Tak red vlada na tuk. obrtni šo« 19;i t'a majhna in nepripravna. Ali res ne zmore Šiška lastne stavbe, lastnega doma. ki ga potrebuje na vseh koncih in krajih? Koliko jc vzgledov no deželi... ] ii pod vodstvom klerikalnega voditelja Posebno krepka v delovanju sc zdi i Jeločnika in klerikalnih učiteljev. In «Čita!nica» letošnje leto. Uprizorila jc < dobe se šc «naprcdnjaki», ki na vse pre« pa:c se dogaja žc več mesecev. Navad« no prične pošteno s\etiti šele po deve« uri. ko je že \e-tina ijudi v postelji, j običajno pa sc moramo zvečer poleg j elektrike posluževati šc petrolejke. Ta- | ko imamo seveda dvojne stroške. JESENICE. V četrtek, dne 27. t. m. predava g. Milan f':,ncrman o obrtnem vprašanju. Predav e bo v gostilni «Pri Mcsariu« ob 8. uri večer. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Kot , kronisti objavljamo .vedeuo vest: Minu« ! li petek zvečer so se učenci obrtne na« ; dal levalne šole step i v šoli tako. da jc '.a m zarje, prašno olje pravi kranjski firnež, morala intervenirati tukajšnja žandar« j '"> oljnate barve,slikarske in pleskarska Padec Troje Špirit denat. 95 °/0 potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred skotijo št. 20 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 26.: «Zora, dan, noč.» F. Četrtek, 27.: »Sestero oseb išče avtorja*. C. Petek, 28.: Zaprto. (Glavna vaja.) Sobota, 29.: Zaprto. (Generalna vaja.) Nedelja, 30.: »Sumljiva oseba». Izv. Pondeljek, 1.: »Veronika Deseniška.. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika. Ljubljanska opera. Sreda. 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: »Carjeva nevesta«. D. Petek, 28.: Zaprto (Generalna vata.) Sobota, 29.: cJenufai. E. Nedelja, 30. ob 3.: »Netopir«. Izv. Pondeljek. L: Zaprto. Mariborsko gledališče: Sreda, 2o.: Zaprto. Četrtek. 27.: »Trubadur«. Premijera. Petek, 28.: »Apolonov hram«. A. Sobota. 29 : »Trubadur«. D. Nedelja, 30.: <*Apolonov hram«.'C. .Na praznik narodnega njedinjenja dne 1. decembra t. 1. se vršita v Ljublja-1 Bi dve umetniški prireditvi, in sicer do- j poldne ob 11. uri v Filharmonični dvo-' rani svečanoslna akademija, katero priredi oblastni odbor Orjune s sodelovanjem članov tukajšnje opere. Ob 8. uri zvečer istega dne pa sc vrši koncert, katerega priredi Jugoslovensko Novinarsko Udru-ženje, sekcija Ljubljana v linionski dvorani. Na tem koncertu sodelujeta operna pevca gospa Thierry in gospod Beletto ter pevski zbori . Prvokrat nastopi na tem večeru godalni orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, pod takiirko skladatelja š!;erjanc-a. Orkester šteje sedaj 36 članov. Vstopnice za obe dve prireditve so v predprodaji v Matični knjigarni Včerajšnjega poročila o pred-tavi . Beethovnova *:Missa soleninis?- v Zagrebu. Zagrebško pevsko društvo -.Lisin-skh izvaja s sodelovanjem zagrebške filharmonije dne 3. in 7. decembra Beetho-venovo , v k. teri je prvič nastopilp gos;>o-dieua Gjungjenac v naslovni vlogi, l in-kertona je pel g. Jos. Rijavee. Ema Desiinova. najslavnejša češka pevka, ki je ponovno koncertirala z zua-: nim tenoristom Carusom, pride kmalu v Zagreb, kjer se bo vršil v prvi polovici : decembra njen velik vokalni koncert. Za prireditev se Zagrebčani že sedaj živahno zanimajo. Langerjcva komedija v Zazre!.«. — Langerjeva komedija »Kamela skozi uho ; šivankev se prvič uprizori v Zagrebu 1 dne novembra. Publika pričakuje premi jere z veliko napetostjo. v Zagrolia. Zagrebško J gledališko vodstvo ima žc- dolgo ua programu NVagnerjeve muzikalnc drame, izvajalo je doslej samo že poročalo. ga. Zikova v vlogi Elze. Nušičevo Blavje v Zagrebu. Nušičevo slavje v Zagrebu, katerega je pričakovala javnost iz političnih vzrokov z zelo mešanimi čustvi, se je vršila 17. t. m. ter je uspela nad vsako pričakovanje sijajno. Gledališče ie bilo nabito doIdo. Govor o I jubilantu je Imel pisatelj Kuiundžič. , za proslavo v Sarajevo, kjer je bil sprejet njim pa še upravitelj gledališča Beuešič.; z vsemi častmi. Na kolodvoru so ga pri-U prizori li sta sc deli . Občinstvo je: vilno meščanstvo. Zvečer je bila v gleda-Nušiča navdušeno klicalo na o.!er in ju- lišču premijera Nušičeve igre, kateri so bilant se je gledalcem ginien zahvaljeval' dodali še komad pisatelja Curčiča , v katerem se pojavijo na Ijenjskega dela na dramskem i»o!ju. j odru mnogobrojni junaki avtorjevih dram Francoska glasi a v za^rob ki kon- fQ komedij. Večer je potekel v slavnost-rertni dvorani. V pelek zvečer Se- je vršil razpoloženju in se je zaključil z ban- 8. inlimni glisl.eni večer ič izvajal iateresantne skladih Cli. Koerhlina, Georgesa Micota in Dariusa Hilhauda. Produl:.-ija je lili z*-lo poučna in so jo poslušati-i •■•!-sprem'jali z odobravali jem. Premijera Leonida Andrejeva dra me cM'seI» v Zagrebu. Zagrobfka. drama jc po ^h; kespearovi komediji - Kar heče-te> prinesla prosi: teden na oder novo uprizoritev, topol realistično psihološko Prejšnje zanimanje. dramo L. Andrejeva , v kateri je bila poverjena ','lavna vloga z že pisali, ae je pisatelj g. Bra- _ nislav Nušič iz Liubliaue Dodal na svoio1 Oetker-jev prah za Pudding Dobi se povsod ali pa v tovarni l Jos. Reich v Mariboru • i»i»ni Domače vesti * Na koncert Jugo&lov. Novinarskega Udruženja v Ljubljani, ki se vrši 1. decembra zvečer v hotelu cr je odsedel 14=me» sečno kazen. Par dni je postopal okoli, v nedeljo popoldne pa si jc na maribor« ' skem kolodvoru z navadnim žepnim no« Kakor se nam brzojavno poroča, se pri- un zvečer v pravljajo ta dan v Dubrovniku velike ma- generalni inšpektor vod inž. Ivan 'Sbrizaj o ti in drugih tehničnih podrobnosti povo. Pristop vpe« anim gostom in slušateljem univerze, u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. . - r-o-.- — - - . domovino i 1,1 ICUUIVIUU [nnjiwi'iiu3ii i uradnikih ter hočejo konkuri- . p - ; „ n0tiEni irosnod in eosoa i t»k (13 moškega in 11 ženskega spo. | te, J alrani5£e na Dcronu. kier ie hotei kumenti. - Pri okrožnem s^i^u v Ma- ^ D"~,en":^em ^Kudolf 'inNefe Ker- j '■*)< med mrtvoroienčka umr. i skHvajV počakatL da mu poteko urice riboru se oddado tn MP®- &1J vl<^fla v irfezngko skladišče. *> P» * 10 žensk, skupaj živIjenia/Tam pa ga je našel policijski Pred desetimi leti 24. DO 2S. NOV EMBRA 1324. Nemci uidejo pri Lodzu. Nadaljevanje ruske oiensive. Uuske image pri Krak*-Tu. Srbija prngiaši •svobo.enje in ujedic njenje Jugoslo^enov kot rojni eilj. Tekom 23. novembra je obnovljena nemška armada vzhodno od Lodznor. Na na'ezljivih bolez« i nih je olio!e'o 7 oseb: 3 na davici, 2 na škriatici in 2 na dušljivem kašlju. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva stražnik, k: ga je privedel v prometni urad na kolodvoru, kjer je dobil prvo pomoč, nato pa je bi! poslan v bolnico. a— Večer če^ke umetnosti, ki ga je minulo soboto priredila mariborska Ju« gos'o v. Ccškos'ovaška liga. je zopet prav lepo uspel. V restavracijski dvorani Narodnega doma se je zbralo prav šte« klatil v tnmk.ijš Volk se je že dalj r- nji okoUci. Lovec mu je pcmnl l:rcr;lo v drob in je bila ži> ' tiko-j mrtva. Zver ! 25 kilogr^rr ir. " Poi:ar pri sv. -ij rad Tržifem. Ka- lem sektorju, je prepozno izvršil zapoved vrhovnega poveljstva ter preslabo zasedel in držal najodiočilneiše točke; kakor je zagrešil propad Snmsonova v Mazurih, ker mu ni hitro pribite! na pomoč, tako *e*je po njegovi krivdi posrečilo zajetim Nemcem uiti. Razkačeni Nikolaj Nikolaj^-vič ga je takoj odstavil od armad- ncc, IS let. - Angela Cerar, zasebni« '«ir. Mesesnela iz Ljubljane o teto j P^^1^.; t^.L"^...8®™, J!!! 36 let. — Adela Balič, gospodinja, 37 j modernem slikarsti-u. Strokovnjaška iz« j vajanja so pojasnjevale jasne skioptič« ( nc slike na p'atnu, V? jc bilo razpeto med -tavraciisko in kmečko sobo, ta« spe! v Zagreb. oz: ma v Ljubljano šele j dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni j vi'no občinstvo, ki je z velikim zanima v pondeljek. Tudi dresi vlaki so imeli slučaji: Lovro Kucler, jjodarski vajo« j njem sledilo izbo-nemu predavanju g. i velike z;imude. * Volka je us • lil lovec Ivan M-.roIt ori sv. Gregorju v ' Pevskem okraju. let. — A'bin Debevc. posojilniški b!a« gajnik, 50 let. — Valeska Knd-.mc, stav« čeva hči, 4 leta. u— Pelici na torek so deči slučaj-': 3 tatvine, 1 hhka telesna se je torej baš ta večer sijajno uvelja« bor nam porcčeio iz Tržiča, je dne 20. te- ' poškodba, 1 goljufij.', 1 nezgoda, 1 pre vila in sc bo naše društveno življenje Ani nad Tr.' stopek pijanosti in razgrni-"ni;!, 3 pre« gotovo zopet popolnoma vrnilo v Na* stonki v zfjišcvalnih predpisih, 3 pre kc prijave. Od pondeljka ko, da >o videli sliko gostie v dveh dvo« hili prijavljeni po iciji sle« : ranah. Praktična stran novih adaptacij stopki cestrcfa policijskcg-' red.i, 1 pre« koraeenie pc:;cijske ure. Aretacije so .odni dom ter prer nem- n.-.dutč^e a podpirati same Iialbwidl, Goti i več popraviti V Petrogradu je zavladala vsled tega velika poparjen ost. Vendar je bi! končni efekt bitke pri Lodzu ta. da se je Hindenburgu povsem ponesreči! napad; po 20. novembru ni mogel Rusov nikjer več polniti nazaj; nasprotno, dn* 20. novembra je Nikolaj Nikolajevič v - ?>m sektorju okrog Lo«'za prešel znova v ofenzivo in potiskal sovražnika nazaj; toda ojačenja, ki so prihajala v vedno večjem Številu z zr.padne- Javanje jc ct voril predsednik S* *»oji55a. so pripomogla Nemcem, da so of. dr. Pivko, ki jc tudi iskre« v P*r dneh Kuse" N«'r«'irika raj vso njihovo imevino. otvoritve železnice, ker je bi v-i železniški minister predvsem zsto nnstpvil tako hitro otvoritev še sicer ne dovršene proge, da bi s tem mot'sl nričeti z veliko slav- , .. . . nosijo začetek volilne kanuje za kle- ^ rikalno stranlro. Ker pa se je radi padca '7lade ta namera ponesrečila, so sklenili klerikalci, da otvori železnico dr. Korošec še enkret, ko bo zonet prišel na vlado (!) in so tudi klerikalni zaupniki v tem smislu že dobi!: po de?:e!i instrukcije; in informacije. uri stopiti v akcijo. " '-oliko oseb je bilo pr! gršenju ranjenih, škoda se ceni na SC "00 dinarjev. Občino pa so oškodova- , . , , , . .. , , v ni tudi člani oddelka fiaan&ie konoleg iinaneuega ministra ukine, davčne občine Knežja vas, Korita, Velika Loka, Mnli Videm. Dolga njiva, Skovec. Sv. Štefan, Čatež. Brezovica. Mirna, Selo pri Mirni, Tibaboj. Medvedje, Češnjevek. Lukovek, Vrhtrebnje, Ponikve, Sevnica in Trebnje' se dodele davčnemu uradu v Novem mestu. Dobrniče in Selo pri šumberku pa davčnemu uradu v Žužemberku. * Not olan id.avnioke zbornice. Kakor j Tazglaša inšpektorat ministrstva za narodno zdravje, je sanitetni polkovnik opern!>6-r od -/, 21 ure do 1 p.-nnči. R.'pnt, ar ie vrsten in hogit- Ariie iz op«r, i", dueti. : balet, gfsro ru-ko ..baiarsko" kolo Florovml. fitpoiiri iz ukraiiiiskih naro'nh o-erpt. Amerkaiiški sketč rluet iti). V«:ikih f> dni j popolcoina nov spored. V»top nrost. Iz Liub!*ane n— Eden nrjlepših koncertov leto- i — ,, ,, ...r T. ... . . 5nje sezone bo brezdvomno koncert, dr. Leopold Majdič v Ljubljam vpisan v ki ga prire(,e , mb(a zvečpr v M veliki dvorani »Uniona* v korist novinarskega penzijskega fonda najodlifc- zdravniške zbornice imenik čiaaov Slovenijo. 9 Sneg se bliža. Tudi naši hribi in do- , . , . , , ,, inejše ljubljanske glasbene organ;zacije Ime bodo najbrze že v kratkem ogrnje-1(Orkestralno društvo Glasbene Matice, le pn« celo k ""m na obisk. Far"ič pa ni vedel, da g'. '? pri njego-. em i^osiu ne« kdo opazoval. Poklican je bi! stražnik, ki je nepridiprava aretiral. u— Goljuf'ie pri tvrdki «Iiidus» Vod« stvo tovarne 'Soča». V soboto dne 29. t. m. predava v salonu pri »Levu* strokovnjak iz p-irodos'ovja g prof. Franc Do'žan in sicer: 'O ve« solinem potopu«. K temu ::c'o zanimive« mu poučnemu p»-edivanju vabimo vse člane in prijate'je «Soče»; začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost. u— II. tečaj ritmične vzgoje otvori 1 s 1. decembrom Lidija VVisiikova. Pri« jave Sodna ulica 5. 316^ u— Od ministra za trg. in obrt koncc« sionirana kroina šola g. S. Potočnika v Židovski ulici 5 je zaključila včeraj svoj Zvoni ljubljanske r. Mesesnela. Ofi« sledil pr:jc:;Ij. nine v marifcotski bo!ni'i. Minister za na-odno zdravje je zviša! oskrbnino III. razreda v sp'?"n; bo'n!ci v Mariboru od dne 10. t. m. ns dnevrvh 30 Din. a— «L*ranija» v Mariboru. Ljudska univc /a hoče letos smotreno poglobit: svoje fiudsko « prosvetno de'o. Stopila jc v stik z raznimi i; OTemskimi sorodnimi institucijami, dj ' predvsem pre« skrbi p tom njih lep3 skioptične slike za svo:a predavanja. Pravkar objav« Tja ri"' oiv spored de-or anja za bližnji čas. V pondeljek ie bilo predavanje o Parizu s s:ikam>, dne 2. dec. bo govo« ri! arivrrkt g. Joža JtT nc o francoskih gotskih katedralah (tV4 skiopt'čnih s'^) in dne 22. dec. akad. slikar Stiplovšek o umetniških znamenitostih Maribora. (G. Stip\>vSek je lani izdal mapo umet« niških slik sta-ega M-ribora). Vmes pr. ho še o:-oš') tPr dva nnMh najprili„blje- no hitro m prestrašil marsikoga, ki nima nej5ih opernih pevcev, ga. Thiertv- doma v zalogi črnega premoženja, je P"- Ravčnikova in gosp. Julij Betetto. So- cel_ popusti m vreme postaja zopet mi- deIovala 1>Q tU(li ?0,llia bn;vske divi- v, i!na ie, -J ,ni, MV"a V zije. Iz naklonjenosti do novinarjev so jesenski' tečaj" ki" 7a "je"obiskovalo 30 ™0i0 kbei&0 f eko >n ugleda v res- v?a družtva ipogteTa,a to člo veko I učencev in učenk Krasne ribe po p" mci popoiuoma bela. Ceste in hodniki so ,;„hno ptWeAi^ in re prircjajo n<1 •uccncev ,n uccnk' Kra"ne po pr' mastm, zato paz., da s. po nerodnosti ne j5ti veCer nikakih pomazeš obleke xn morda celo svojih prireditev. m n,oraa re!0 P°lom,s Zato bo obisk - kakor doslej vsako kosh. Kajt, vremenski strokovnjaki na- ,pt0 ?otovo tudi ,etoe zelo vclik. povedujejo pad.vme če ne poprej, za Dnbro ^ da d vsak pr„krbi vstop Miklavža pa čisto golovo pnlomasti v na- nico -cenp M običaine k„ncert,ie) že tse mesto bela starka zima. Kiic kronskih učiteljskih upokojen. | naprej v Matični knjigami na Kongresnem trgu. eev. Vs!ed sklepa višjega šolskega sveta ; u_ javen radio , koncert. Kakor smo z dce 12. septembra 1919. je bilo z 31. že omenili, se vrši prvi javni rad:o«kons oktobrom istega leta upokojenih več uči- i cert v Ljubliani v sredo dne 3. decem. ♦eljev po kronski valuti z letno pokoj-1 nino 5.600 K. Ker pa jim pripada po za- bra ob po! 9. uri -večer v veliki dvora« ni hotela Union. Natančneiši spored konu o narodnih šolah z dne 23. julija , koncerta priobčimo v erihodniih dneh. 1919. (Uradni list 643-191 dinarska pla- Danes le ohveš.-.-.mo, na sc vrši koncert ža letnih 5000 Din. so vložili polom višje-. na korist Jugoslovenske Matice ter da ga šolskega sveta v Ljubljani prošnjo, bodo sedež": od I. do VII. vrste 8 Din. naj se njihova kronska pokojnina preve- j od VIII. do XV. vrste 6 Din, od XVI. de v dinarsko. Ministrstvo prosvete je v 1 do XXII. vrste 5 Din; sedeži na ba'ko« reenici ugodilo prošnji in prevedlo prosilce po skoro petletnem čakanju z razpi-aom 0. N br. 29 601 z dne 20. julija 1924. ▼ smislu čl. 33 o iipremembah in izpopolnitvah zakona o narodnih 8o!ah ter jim odmerila dinarsko plačo letnih 5000 Din. vovrstnih modelih, ki so bile razstav« liene, kažejo nijbo'je potrebo in prak tičnost kroja. Gdč. Tončka Pcrdanova je kot odličniakinia izroči'a gospei Ivan ki Potočnikovi, ki je posebno pri lahkih damskih oblekah francoskega izvo-a ve« liko pripomogla h krasnemu uspehu te« o razmerah v naši vojski Sarntevo. v novembru... V hrvatskih listih in tudi v »Slovencu* sem čital, kaki trpini smo v tukajšnji j Soli zj rezervne oiicirje. Neverjetno, kaj si vse izmišljujejo ljudje v deinagoškc strankarske namene. : natram za svojo C::stno i:: narodno do! ,.i:i>st, u-i posvarim javnost, naj nikar ue naseda tem podležem. Saj živimo ta kakor mladi bogovi! Menažo so r;am res zmanjšali, ker nam jc dosedaj precstajala in so morali celo prašiče pitati z juho. Dvakrat na teden imamo močnato jed (v čcirick in nedsl.o) dvakrat svinjsko meso, kompot, poita sploh ne poznamo in tudi porcije so šc v govora o mirn: večji bou(.iiuiiiv/ ui i vijv ov i ..... . . t - . . . . edno dovolj velike. Kruh so zmanjšali "t"lf» « na-' s« .«f.«bske oblast, na 80 dkg. ker so ga fantje predajali. Od Ilako trud,,c' da Prebivalstvo začeka smo sicer nekoliko občutili, da ga je manj, ker smo bili razvajeni na večjo količino, a sedaj nam tudi to popolnoma zadostuje in se nikdo ne pritožuje. O »balkanskih manirah* itd ni ne duha re sluha. Priznat1 jo z največjo pozornost Obenem je tndi sklenilo, da pripada ta venski Brow « Boveri, odnosno nienz je obljubi!, da poseti v kratkem času *o> , se jim grde nakane ne bodo posrečile. plaža doU&rikoffi «4 L decembra 1910. i tukajšnja zastopnik* Tuječ i« fitohi. i pet Celic a kako MDUiaruo temo. sčino v Nišu dne 24. novembra dala značilno izjavo, v kateri se prvikrat z urad-kakem oziru 'prikrajšane. Izmišljene ve- uiesla. z oficijelnega predstavništva sti pošiljajo v liste očividno nekateri' 5rbije označuje, da se velike žrtve pola-hrvatski nezadovoljneži, ki skušajo na gaJo tiko tudi origiualn* iliu nalivna peres. „P.»k.U-. vini mod vojno. Ta siromašna dežela, hri. V atriju je oltar, posvečen cesar-budo misijonarja poglavarji raznih do- j katero je bivša Avstro-Ogrska meni: j„ geprimiju Severu. Okoli oltarja je mačih plemen, da bi se posvetovali z nič tebi nič anektirala. je morala med-15 marmornatih bazenov, okrašenih z so našli bogat arhitekt Tekom razgovorov s temi poglavarji Banačani. ki so jemali deco k sebi na so prišle na dan strašne navade Papu- j prehrano. ancev. Ko umre kak divjak, se zberejo! V tistih letih gladu in nevolje, ko se je vršilo pravo preseljevanje otrok s kamenitega Krasa v roduvitnejše kraje, se je izselil iz Hercegovine tuili do si mora odrezati iz trupla umrlega i mali deček Ivo R. Vozil se je in vozil košček mesa in ga na lieu mesta po- j in se naposled pripeljal v neko va*, ki jesti. Zraven morajo kaditi nekake ci leži v fojničkem okraju, nedaleč Sara-....... ... . , , garete. ki so napravljene iz las pokoj- jeva. Tam se je ponudil bogatemu po-j * Jul»!«* važen v političnem^ k nibovib K-rtn, «» hrani sodelovati ori s.-stniku v službo Ker ni zahteval no-!kor t"«'« v kultunio-l.terarnem pogledu. Po slovanskem svetu Stoletnica slovanskega! ^Z^Zl^ mtn*m preporoda V zgodovini narodov so vefikeg* pomena le stoletja. Prod sto leti js bila Leto® praznuje slovanski sv« svoj ve- poljska razkosana. Cehi in Slovaki so ti. ka- čali v robstvu avstrijskih Nem<*r ta nikovih Kdor se brani sodelovati pri sestniku v službo. Ker ni zahteval no-j™' Kuiturno-i,utrnem pog.euu. Msulžarov. južni Slovani to bili pod jae. teh strašnih pojedinah, ali komur se j benega plačila poleg hrane in obleke. | a.Jub1,,«J » P^^"« .^'-^ga P«me».a 'a „,„„, Turkov in Nem.ev. bkoro ve. gnusi zauživati meso mrtvecev ali ka- ga je gospodar rad vzel za pastirja, i ^predstavijo v ^ski svet je zagnnjala tmtna mWtra Deček je bil priden, Pasel ie ovce, ko- |PO?ledu centru® Slovanstva Slovaška h- ln v tej tuim dob. ;e zazvenel KolMrje* ze svinje in gospodarjeve konje in leta 1 5« 8,ara kwnaJ ■»« let. Duševno mogočni glas o bodočnosti Slocamiva. diti cigaretp iz njihovih las. zapade takoj smrti in sledi še gorak v želodce svoiib tovarišev. Holandska oblastva so izdala stroge naredbe. da se pri takih svečanostih nilh^ vS Ko* mora^j! ^Mo^e^ ^i*-" > • ^^T "'"T" * kasneje v 24 urah pokopati. Prepove- sta bila mlajša, sta hodila skupaj na ! kSKl ? * ■premagaU tu'h rob8lTa m ^ dano je tudi. na kakršenkoli način pašo. Za inja leta pa se je Luca precej ! ' ie slova j - oskruniti trupla po pogreb,,. odtujila Ivu. ki je še vedno mora, eu-1 Z^JT^Z^^ ! Sa- šo" tekla. Ivo je doraetel v zalega mla- silo Slovakov krije v prvih stoletjih la- j pane, po preteku st« let je Slovan.lv« deniča tmska kultura in jezik, a husitstvo m v političnem {»»gledu večinoma »volod- Ivov gospodar pa je imel tudi hčer protestantizem od 15. do 18 stoleta spa- KolUrjeva veuka ideja o slovaii-Luco. mlado, brhko dekle, ki je do-'**« htewn,e slovaške produkte formal ski vzajemnosti je padla na rodovitna .cui.u —t,,... • . . . »».H- Devetdeset let slovarske himne. Jo- Holandski listi prii.ominjajo k temu vati gospodarjeve črede medtem k« ifj,/1'L^l 'kZ, L p v k«. 1834, torej pred 90 loti,-je bival S. poročilu da se bo dala naredba morda je devojka pomagala pri domačih polj- j J^^0 ^^ Jan Kolwr * R F' ------— -1—- "!*s_i — skIh opravilih. izvesti na obrežju otoka v bližini ev-ropskih na=elbi.n. prav trotovo pa n«» v Tomašik (roi. 1^13 v Jelšavski Te|>licl, t v « • —t— 1-00 - «„ umrl 1887. v Ctivii.em na SlovaSkem) m _ • 11 • * ,_____ 1 Jan Koliar ne ie rodil T«a lTuS. v Mo „ . . _ ., . ... Luca se je. odkar ni več hodila na ior(,;h Slovaškem fiimnazi« je Stu- 'ratri ,or * na *VOJO fcl!oW ""I0!1 v;e,,k* sklen ni izdal nič. Sodišče v Bloisu je j pragozdovih, kamor ne se?a roka nizo- pažo in odkar so napočila zanjo najlep- pj,tem je' ' v Bairski Bistrici. Tu se ;e v- češkim pisateljem Rožnay«m. ki .... .... , , ... a , • • „5. . . je v riiem zbudilo narodno zavest in lju hitro izkoreninili. rastle v dve tanki. val«'či javrobei m JO * Dnitra grozna navada domačinov v kadar je za.rdela. je bila Še lej»5a in sdaj ra^nisalo končno razpravo, katere, zemskih oblastev in kjer vladajo le po ša dekliška leta, bitjtio razvijala. Njene , Jt izid bo n;v!b'že ta. da bo«ta dobila iimenu. ne pa v resnici. Zato ni priča- oči so se plavile kot lan. njena lica so , * Chambord nrinea Sikst in Ksaver. ki j kovati, da bodo te strašne navade tako 1 rdela kot. mak. Ustnice -o se ji raz- ' _ sta med dediči na osemna istem, oziroma devetnajstem mestu. To"ko se lih namreč poteza za to dedščino in prin? Elija je prav zadnji. Iiezen do rodnega jezika. I-eta 1817. je „ ... ,, , , . .. Koll.-ir odšel 7 Jeno. k!er je takrat šrn Novi Oume.il je stan olučai. da pripada mikavnejša. |(liraIo m slovaških dijakov. Tetra le devojka. ki se poroči, prvo noč svoje-! Vse to je na skrivnem opazoval Ivo. ^ tveia nem?ke mlaičičii. kjer je stanov.I. po n^ f*vu mazurke pesem »Rej Slovaki«, katero «0 pozneje izpreinenili v »Hej Slovani«. T.-i pesem je oojenje. Zanimivo j«, o-nirali Fr. J. Skroup ponofli ob bolniški jiostela svojo sopnijre v Prajri pom-m: >K:le domov muj«, ki je dane. £etka da> žar na himna. Mož reškosloTiJke knmnnlatlfM 1 stranke. Centralni tajnik komunintične KolMr. V slov.1-na-ve- , ,r' stranke v Češkoslovaški Zapotockv je na .iT-»,aveden in mrtev. , , , . , ,, , , ,., 1 konffresu stranke relenrnl o moči in # , , _ , „,,. -- skupne verke vodu- ... - ,, . ., .. . . , dela. večinoma iz medicine, arheologi-! samo to. z niim celo trgujeio in z ve-|devojke ne dobi drugi mož ?hokn ra7m:4ifc,nu V organizaciji česk<«.lovaSkih komu»i.i«v. ]e itd. Na tO tajno in obenem burno likim dobičkom, ker veiia človeško ho (5 Rusinov 4000 (3 %) la Poljakov 1000 (1 tj svečenik hnditeij in pesnik ve-! pli:f",e. re<1"e l,"n*ke I,r"I"'v francoska vlada opozorjena od Zvezo ima n. pr. človečka nosra pri kanibalih : in zahteval svoj težko prisluženi denar, uko sbn-anske domovine! | munisiifno stranko le 139.000 narodov v ki ima v svojem j na tem otočju isto eeno kot železna se- j kateresra mu je botralin tudi odštel. j g0|i,(r ie potoval p.i kraiih okoli Jpne ' področju tudi posebno sekcijo za nobi-jkira: in ta n? nizka, ker ie železno! S tem novcem je krenil naravnost v ;mše (»rotijo drago! Uporabliajo celo drob. Dohro pleše Luce s svojim ženinom, je planil ^ ^ to delo postalo nravi narodni a Bratislave 9 t m.: Hanes se je vrnil« _ ... — iskan predmet je mast. Roke pražijo med plesalce, raz lrl kolo in se zavihtel Njegovo delo V pre»rekih slovanskih deielah. Jan Kol- vedla ekspozi'ijo naro-laih noš iz vseh v kateri sta brata s svoiimi pomagači boljše in slastnejše jedi. kot ie člove- na osveto Pastir je izdrl nož izza pasa |4r je bil tore: nrvi. ki ip o/Unčno in ne- češke republike. Ta zbirka, edina vvSilp prepovedane posnetke nagih mo- • Ško meso. posebno od deklet in otrok! in sunil ž njim Lucininega ženina v vstrašeno pričel propagirati idejo etovan. ,voie vrste, je zasebna last gospe Jedlič-ških in žen«k v vseh mogočih (»ozitu- | Divjaki gredo celo tako daleč, da prsi. Nastal je splošen vrišč, plesalci so *ke vza:emnosti. V tem le*i zgodovinska kove in obsega nad 20rr» komadov. No5® rah Modeli so dobivali za vsako pozo. prireja io »bankete« nri pogrebih, pri izginili kakor bi se udrli v zemljo, Luce vrednost njegovega dela. V«a velika po , "vzbudile živo zanimanje in iugoslo-v kateri so se dali fotografirarit. po j katerih .je glavna jed meso pokojnik o-i je prepadla stekla domov. Iva pa so rnejša slovanska dela so bila u«tvarje-1 renska kraljica Marija so jo lako sani-50 centimov. Tako sta pomografa odi- : vo. ki so ga malo nrej dostojno tirosla 'zvezali orožniki ter ga odpeljali v ječo. na pod krepkim vplivom Kollirjevega "">1« zanje, tla jih je prišla dvakrat po- rala svoie gladne žrtve! Brata pa sta vili in za njim žalovali. V prvi vrsti Takšen je bil epilog Ivove bila drugače zelo ugledna meščana in so seveda sovražniki plemena, ki ro-, ljubezni, trgovca in dokler se ni vpdelo za nju-'maio v r.en.asitne želodce teh ljudi. Ker i pastirske dela »Slave hči«. I gledat ler slednjič kupila nekaj krojev j letošnje U»o lahVo po vsej praHri za Bvojo gartorotin. Inazivamo jiibile.isko leto Slovanstva. Pre-I E. Vlttecoq: Usoda — Policija mi nikakor ni boieia verjeti. gospod, mi je de:al neznanec. Jaz pa sem kljub temu globoko uverjec o resničnosti svojega doživljaja. Kdor je videl, kar sem videl jaz. se boji vsega in se ne boji ničesar. Usoda je vsemogočna in kogar si ;e izbrala za svojo žrtev, se ji mora ukloniti . . . Nikar se ne smejte, gospod! Bi! sem neopazovana priča vsega dogodka. Da pa boste bolje doumeli tragiko moega doživljaja, naj vam povem podrobno, kako se je zgodilo. Po poklicu sem upravitelj, ali bolje, som bil. kajti po ont-m dogodku nisem več zmožen nobenega rednega posla. Poglejte moje roke. tresejo se tako, da ne morem pri-;e'i za nikako delo. Sest mesecev je tega. kar sem na priporočilo svojega prejšnjega gospodarja, ki je odpotoval v Indijo, dobil mesto upravitelja pri polkovniku Archibaldu Hellevu. Polkovnik je bil posestnik obširnega ;eml'išča v Vorkshiru z mnogimi farmami. Moj posel je bil nadzirati farmerje. predvsem pa sem se bavil z upravo gradu. Polkovnik je bil samec, in zato je vsa njegova alužiučad obstojala le is kuharice, oskrbnika in krščenice. Prošlo leto pa se je sir Archibald Hellev poročil z mlado, zelo lepo devojko. Letos je prvič prišla na grad in jaz sem svo;ima i gospodarjema razkazal mnogoštevilne j ogromne sobane pustega starodavnega j gradu. Opazoval sem mistress nellev in videl sem. kako se ji je parkrat spačil obraz. Obisk gradu ii ie bil očividno vse prej kakor po godu. Njeno razburjenje >e še naraslo, ko sem io opozoril na veliko stensko uro. staro gotovo več sto let, ki je visela na steni v njeni spalnici. Uživel sem se v svojo novo ulogo upravitelj in sem H je' pripovedovati staro povest o strašni uri. ki jo je Henrik Vin. poklonil predniku sira Archihalda Hel-. leva. Pravil sem ji da se ura vedno nenadoma ustavi, kadar umre kak stanovalec gradu. Misiress nellev je stresla groza in obrnila se je k svojemu možu. ~ — Jedi res? I — Res je. ji je odgovoril soprog. Vsaj tako pripovedujejo. Cez štirinajst dni nisem več mislil na ta intermezzo. Pri izvrševanju moje službe pa se mi je dva. trikrat pripetiio. da sem čul osorne besede, ki sta jih izmenjala oba zakonska. Sicer navadno ne raznašam. če kaj slišim, in sam ne vem. .kako da sem o Ma. govoril s oskrbni- i kom. In ta mi je pojasnil, česar ga nisem niti vprašal: da je sir Hellev privedel svok) ženo n« grad le. da jo odtegne njenemu bivšemu zaročencu ki je bil Ae vedno van.io zaljubljen io najbrž tudi ona vanj. Odtod, je dostavil oskrbnik. ■ izvirajo tndi prepiri, ki sle jih čuli, kajti polkovnik je zelo vroče nravi. Tri dni po tem pogovoru je izbruhnilo, i Bilo je nekako ob enajstih zvečer, ko sem začum zvonec. Služinčad ie že spala v svojih prostorih polog gradu. Jar sam pa nisem nikdar ostavil grajskih prosto-, rov. Potlačil sem v žep še tlečo pipo — vse mi je še danro ostalo v spominu — in odhitel v spalnico, odkoder je prihajalo zvonenje. Mistress Hellev je ležala v naslanjaču. Ijise j« imela razmršene in obraz ji je , pokricala mrtvaška bledica S prstom je J pokazala na uro in tresoč se od groze je zašklepetala: — Ustavila te je! Ste-li vi . . .? — Niti dotaknil se je nisem, milost-ljiva! — Potem pa ... bo v gradu nekdo umrl? . . . Poskušal sem ublažiti njeno rastoče razburjen«, in ko m je malo zbrala, mi je ukazala: — Dobro je. Pokličite polVovnika! Odhitel utm po iiksm On Js prišel v njeno spalnico in pozabil pri-preti vrata. Sel sem za njim in postal v temačnem hodniku. Tako sem »se Cul in tudi vide! skozi polodprta vra-a. — Archibald je izpregovoiila ona z glasom, ki se je tresel od razburjenja in prikrite groze, ura se je ustavila, vidiš? — Nič drugega, draga moja? So jo pač pozabili naviti. — Dobro veš. da jn Charlie. tvoi upravitelj. vsako jutro navjje na moj izrecen ukaz . . . Torej . . . — Ti toiej res veni** oni vraži, — Verujem, da! Saj sem sama čitala : ono povest in tudi imena Jrtev. Dozdaj se ura Se ni nikdar zmol-la. ' — Naj bo! A kdo li pravi, da se liče 'tebe? — AK tebe! — Mene? — Nikdar se nI ur* u«tavPa kakor le ] ob smrti enega Izmed gospodarjev. Torej .. . — Terei . . . razumem! Skozi odprta vrata sem videl takrat oha obraza. Sir Archibald je bil prav tako mrtvaiko bled kakor njegova žena. Hodil je z velikimi koraki po sobi gor in dol. — Raztime«. kaj? izpregovori boječe HeOei. i | — Kaj? cir Arcliitmld obstoji. Njegov suhljati obraz je [>o»i«l rdeč kot opeka, čeljusti so se mu krčevito stisnile, io 1 koščena brada se je začrtala še ostreje v somraku. Mirno, brez preloje v glasv je zamolko nadaljeval: I — Reginald. tvoj bivSi zaročenec, je od vficraj tu gradu. Opazil ga je moj čuvaj, in če ne vem. kje se skriva, pa vein da «0 ie zaklel, da te mi odpelje... Sredstev ne h0 izbiral . . . Ura, ki se jv ustavila prorokuie smrt ... — Molči, zakriči ona. — Njemu, prokletemo ReginaMu, ne morem do živega. Torej ostaneva le Se ti ali jaz! Njegov prihov v grad. to ves, znači. da me hoče ubiti... če ... — Ce? ... — Ce poprej ne ubijem jaz tebe. Potem ho n«o
  • -| 222. Praštediona 90O do 905, Etno 113 do ' ul. 1125, Slavenska S5 do 87. Srpska 135 do znano, je tudi Anglija garantirala ve« sta agentka i: komisijska trgovina za j i3S; industrijski: Ek-nloutaciia 85 do 88. liko avstrijsko posojilo v znesku 600 mis " ' "" t *"' lijonov obrokih dne 1. decembra. Od januarja 1925. ua; j stavbno podjetje v Mariboru; Jožef Re-1 Kino FILMSKI FILM. Zadnji teden smo imeli v Ljubljat-.i več Avstrija tokom leta 1923. in 1924. ; terijski tako opomogla, da bo mogla sama iz svo I som in premop-om :ia debelo v Mariboru: jega kriti vse svoje državne izdatke. Se; i Theodor Lesjak. trgovina z mešanim bla-daj pa, ko gre izdatna podpora h kon. ! gom v Mariboru; Terezija Rupai, lesna ct>, prevladuje mnenje, da so bili pr* trgovina pri Sv. Vidu nad Cerknico. Newvork 68.7 do ('■ Pariz trasa «07 do 207.25. Švica 1328 d, votni računi napačni in da bo Avstrija rabila nove izdatne podpore, ker tiru; gače pride do novega finančnega in vas iutnega poloma. Angleži, ki vidijo nc* varnost, se bojijo za svoj denar, ki so ga posodili Avstriji. Radi tega jc treba iskati novih virov za stabilizacijo avstrij skih financ in valute. Po mnenju članka Sokol »Sokol L« bo državni praznik ujedi- "im. »I**i ptlJM • i iw O * VJV tv« «»• » V f* * * * . , , , . ■ | J datorju Toniju Vetterju v Ljubljani. Kre-; praznoval takole: 1. ob pol ena,- kov tr<* 30 s dopoldne zbiranje bratskega clan- Položai na naših vinskih tržiščih. 5tva v glasnem salončku na Taboru: j ,iste tipične kino-otrazc. — Likvidacija. »Sini.i«, splošna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani je skieni'a razdružitev in likvidacijo. V »Uradnem listna se poživljajo upniki. na. prijavijo svoje teratve pri likvi- zopet enkrat videli mesto nemških tran-coske igralce in to prvovrstne. To je čudno: Francozi so na odru tako romansko kričavi in iinajo prav južnjaške teste, ki so za nas skoro komične, v filmu pa so tako prijetno mirni in verjetni, da jih gledaš z užitkom. V tem oziru je bil na prvem mestu predvsem Andre Feramus. kt je igral Gilberta. Taka nefilmska in odločno moška zunanjost gotovo imponira, ker ti nikoli ne pride na misel, da gledaš Mi smo mnenja, da tudi tako z' liža« , tudi slabljenje konzuma. Edino vinsko nje ne bi rešilo Avstrije, pač pa >i -no; ; področje. kier ja nekolik*) živahne'?« glo upropastiti še druge nasledstvene dr; , kupčiia je Dalmacija, od koder so se iz- bratski sestanek članstva in gostov c v seh prostorih na Taboru. Zdravo! Odbor. »Lliibljarski Sokol« ponovno vabi giavna atrakcija filma umetniška igra prvovrstnih igralcev kot so: A. Heine z Burgthcatra. berlinska Erika (Jlassner, lave." Avstrija ne more na podlagi, ka. j vozile že precejšnje količine v Češko- j ««*» članstv o Iin.i Madžar Oskar Beregi in or Prizori v 1 p h - -............vina ^'ter članstvo ostalih ljubljanskih društev j svctišču so bili zelo fantistični in grozni. odprte od 8. do pol 13 in od 14. do pol 19. Dovoljene so le izjeme, ki jih določa pravilni!; in ki veljajo predvsem za špecerijske in delikatesne trgovine. Za šiško in periferijo se bo glede na krajevne pri- da je bila dišče drž ave s 50 m, „jon, prebivalstva, ! = Izvoz sladkorla iz Češkoslovaške v I pmJehiW> iz bne prija7n0(ltj. ?0«pa danes pa šteje le nekaj čez o mi ijonov Trst ie dosegel letos naravnost ogromne pay,a L0VŠel0Va. ^spod*Julij Betetto, Ako se hoče Avstrija obvarovati pred množine. Ze kakih 14 um pred zelezntsko JanU(j Ravni,. jn WIan skrh:^ek težkimi gospodarskimi pretresljaji, sc ; stavko v Aestriji sta prehajala po naših TpIopn(,n„ hntin ,>hran« Telovadne točke bodo izvajale izbrane Na praznik decembra svečana , ,agon da bo moglo neodvisno vršiti svoje težke :Moka. l vagon, baza «0$» 540. m odgovorne nalogo. /a'.o prosimo,-da se!... ■ - ,:n . ____ ukrene čim prej vse potrebno, da se dr- 0t'ob,: ^ lo" lcnt:cnca ncsPrB' j koliko ponehava. - Zaradi falikega do- men-ena. sedal ravno izvozna sezona na višku, je sploh promet na protri cxl Spil ja do Postojne silo na rastel. Dolri težl.i vlaki se dreu za dnieim vale dan in noč v obeh smereh in preiskušeno osob;e z vso požrtvovalnost jo vrši težko službo. Gotovo ubljana II. priredi dn* 30. novembra ob 8. zvečer v Narodnem domu telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. sokolska koračnica. 2. ženska deea. vaje z žoirami. 3. moški naraščaj. pros*s vaje. 4. ženski naraščaj, knlebni-ce. 5. člani, šestorica. C. odmor, medtem koncertne točke. 7. članice, sa vezne proste va^e 1925. 8. moški naraščaj, savez- upliva kapaciteta te r.aše projre tudi ^ [iro?te vaje 9. žengki naraščaj, ugodno na inozemstvo, gfgar poSil.iPtre; ^ v.,;0 s sj(i 10 e)anj ^naistorica. e remoteno in l.rcz zadržkov hitro pre- Pn akn;,enliii zribav7li (ečer. K obilni __Z- . _ . .M V I A nn.ln .!< udel"'bi vabi odi>or. i Sokolsko društto v Mostah pri Ljub-!5ari vabi k svečani proslavi ujedirrenja. važ.To v namembne kraje. 4elo zadn ih par dni se opaža, da izvoz sladkorja ne- tako tovora, posebno sladkorja i- tr/.a ko SUF? iu nssledstveirh držav Angleži se boje za svoj denar in zah= tevajo od nasledstvenih držav pomoč pri sanaciji Avstrije. Angleški vodilni list cTimess jc ob; javil članek, v katerem kritizira državni as!;a trgovska dn,;ttV:. 4 dekl-m -i živir ki t m 1 Do !ni,iionov dne ^ m" 'p 1"m.,t i tidel-ži zaobljube. Har-i in članice v kro. Dunajski Hviibki sejem (24. t. m.). Uo- ^ „eetk)r 7-kijnčeno. Po'lr. = >vfinje je j h1j va,..^ do 8.50 Din.molzne in bre'c krave 8 do 1150 Din. mlada živina 8.50- 12.75. teleta 16.25 Din. Sejem je bil zelo slab. ker se je vršil istočasno eden najznaneiših sejmov v Ptuju, takozvani Katarinski sejem. 7dr:,vo! proračun češkoslovaške republike ter gun: 2762 komadov; od tega domačih ^Vn^r" ž™« 'ow.ti.c-ln « no m , opozarja, da je dobila Češka že 10 mili; |39. * Madžarske 1203. iz Češkoslovaške £ !. ^ ^ F^ikl! - ^T* dfUŠV'°c V ^ j"" • V jonov angleškdi funtov posojila in da u5. iz Jugoslavije 8oo. iz Run,unije 188. ^ ;e 7n XX Po=o'i" i-,-a «5 Ji^ \m: ™ ne dobi več novega, dokler ne spremeni iz Nemčije 232. Osne so nazadovale za _ [IUl^ske P!edaVa"^. BJf0Vaf Zdra^e:mi,-o pričakujmo velike udeležbe. — Zdravo! ____: godku še v svežem spominu. sevanje in se je začetkoma podajalo: posojiIo n (lo e5.5, Vojna škoda 115 do dnevno čez 200 bal po 2600-2700 Kč za j 122 (zak]juček r:o), Celjska posojilnica skim ansamblom ustvarila zares slikovit indijski balet Kdo pride: Ona pride! Odkod pride? Kdo je ona? Kam pride? Itd.! To )e »Kraljica sužnjev* v Matici. Ta Kertes-zov film jc gotovo nekaj najboljšega, kar smo dosedaj v Ljubljani videli. Scenerija ie dasi narejena stilizacija. vendar mogočna in ver etna. Prizori z masami, puščava ir posebno prehod Izraelcev čez Rdeče morje so pa naravnost mojstrsko podani in genialno zasnovani. Film kazi le to. da je že zopet židovski propagandni film. Toda kot tak Slovenca nc bo zagrabil, vendar pa židovsko propagando v filmu za enkrat mirno in odločno odklanjamo. Kolosalni so igralci Hans Marz kot Mojzes, F. Onno. A. VVeisse in osta'li. Oprema egiptovskih kraljevskih dvoran, spalnic in so-b jc natančno posneta po znanih krasnih izkopninaii Tutankamnove grobnice. Človek nehote misli: Bog, kakšna kultura, kakšen okus in iinesa v tistih predtisočr.ili časih, dan-dar.es pa ...! Bog ve, kdaj dobimo v Ljubljano zopet kak potovalni film ali vsaj flugca-beekov film, ali karkoli, 1 .ir ni na Dunaju ali v Berlinu posneto. Saj sir.o imeli že športne in znanstvene filme. Seveda pa bi moral biti vsaj toliko zanimiv kot so tedenski film-žurnali, katerih ne moremo dovolj priporočati našim kino-pod-jetjem. Nekaj malega, a lepega nam je nudil v tem pogledu «Dvor» s filmskimi posnetki grandijoznega Zecpelinovesu poleta preko oceana. Posretki so bili seveda le fragmentarični nudili pa so vendar nekatere naravnost veličastne prizore. Vodstvo kina je storilo prav, da si je zagotevilo ta film in to v razmeroma kratkem času. ko so bili vtisi obširnih časopisnih poročii o tem izrednem do- Br. f— »Helena«. Za prihodnji mesec re nam napoveduje tudi v Ljubljani ta film. ki je vzbudil po rsem svetu toliko pozor-I nosti in mnogo polemike. Film je pro-LNP. (službi no.) Danes, v sredo, ob , izvod nemške industrije (Bavaria-film); 0 kg. Odslej ?e je kupčija malo ustavila | 2U do o12 (zaključek 211), Ljubljanska1 18.15 izredna seja upr. o. v damski so- . posnet je bil na Bavarskem, kjer je zgra- " ~ - - - I družba ob VVSrthskem jezeru celo antično Trojo. Nemški strokovnjaki so bili mnenja, da odgovarja arhitektonika točno podatkom, ki jih imamo o stavbni umetnosti takratnih davnih časov, fran- If franko meja 0 do 690 testoni. 2.25 m, ki so nujno zadržani, imajo sestanek v coski in ameriški arhitekti iu zgodovi-25 cm 10 do 29 mm media 23 cm. franko Pet: k 28. t. m. ob 18. uri v kavarni Ev- narji so očitali ?rhi»ektoi.iki anahroni-meja 0 do 640; deske, 20. 25. 30 mm. ropa. , zem. Spor je ostal neodločen, film pa III. vrsta. Iranko meja 520 do 0; lipovi1 Družabni večer S. K. Ilirija. S. K. vseeno žel po vsem svetu tnunife in * Modi, od 20 cm prem. nanrej 2 m dol-, "iriia priredi v soboto 29. t. m. ob 8. zve- prodrl celo v Francijo in Ameriko kaži"« zdravo lepo bP"o f-anko nalda-' v novem salrnu restavracije Hotel mor jo sicer za nemške firme ze.o teia-i da I na post., *3 vagoni 55'do 60 (zakljn-;-iužni kolodvor v Kolodvorski ulici svoj ven d^top. Kritika ga je proglasila za nem prometu je razpoloženje čvrsto, ce- J > Tr i druei družabni večer, na katerem pro- najboljše delo. kar ali je otu O do 340: ' lanero ser.ir. franko Ljubljana 700 do O; stročnice: f'žol: ribničan, oi i';., franko očiščen. d-^. franko Postojna trans. O do 530. pre- . JC v,ulec ■ domača 4500 do 4550. madžarska « Po- ! oMoma tr.-n». «» ou na... prt— j , . . s . - , . ,„ .-,„ volver iz katerega se jo še kadilo, m tisja do ^ rfs domača 440. do 1 Pe«&r. orig.. franko LjuViana 490 do 0, na Prve irjul na ves glas: , ,,.,. . ,-00. . - mandolo«, orig.. fran Ljubljana 390 do 0, . Inuk lo»,kc m Uunc.u. l..e - Usodi je zadoščeao. Smrt je prišla | ^^ ^ 1 rjavi. orig.. franko Ljubljana 410 do 0. , Cccembra bo gostoval prvak P- 'b-.ke hišo. Ubil sem jo 1 lursrira. 380!» do i - . g-.n tu Dimatu. Dne 29. n .'•». t. tn. 1T„ .. i____j. ... 13000: oves: domači ali madžarski 3700 ( ZAGREB. V c-fekih tendenca "tspre-j stopi proti Sparti in DFC. v Pragi, rakar bilo nekaj j----- v hišo. Lbii sem jo. , >KVV1 .... , - Tr. - . , j . ' «1000: oves: domači ali madžarski Ko je izgovoril te besede, se je s stra-1 ^ šnim tru^čem utrgala ura in zdrknila ob' " ' ' rumunski 3725' do 3850: seno: 0 avstrijsko, stisnjeno, polsladko 1S5») do zidu na Archibalda Helleva ter ga poko- .IT3,^ pal.a pod seboj. Sklonil sem se k njemu, ^ s,:,'lko 14:,° dn ^ aK toda bil je že mrtev . . . Ogromna ura mu je razbila glavo . . . Hotel se je boriti proti usodi, pa ga je premagala brez boja. Coroner mi ni hotel verjeti, ko sem mu pri zaslišanju povedal, kako se je zgodilo. Jaz pa, gospod, nosim od takrat neprestano pri sebi mali kazalec one proklete nre. Ne zasmehujte usode, gospod, da se ne maščuje! . . . Lahko noč! Neznanec je privzdignil klobuk in me ostavil samega na klopi, kjer 6va sedela. (Pre vel br.) ZAGREB. V efek ih menjena. Za Eskomptno je večje zanimanje. Slavonija jo porasla. Promet srednji. — V devizah je bila v početku tendenca nevaiatno čvrstejša. Nekatere devize beležijo v zaključnih tečajih neznaten porast. Blaga je bilo v izobilju. Promet je bil precej slab. Največ se je trgovalo v devizah na New-York, Pn- j ',H=fniU in izdajatelj Kannrrij «Jnlra». na-' Odgovorni urednilt Fr. Bro»o»if. Tisk- r.e!niM;e 'jsU-nriie. 1. d v Liuhliani. Y jr1 €5irsra jci s I«, o Linbliana. 25 novembra 19J4 poročilo I inl'!'»n-i ?0« nsrt mor-m. — V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne firme: Frane Kalin-šek. lesna trgovina v Bistrici pri Tržiču: A. Fon. komisijska trgovina z vinom v Kamnika: L Augustiu. izločanje dragih , kovin in trgovina z njimi v Ljubljani: i (,-t>9635 do 0.09835. Budimpešta 0.0925 do I. Bonač, mednarodni transporti, carinsko !00945- Bukarešta 34.25 do 37.25. Italija posredovanje in špedicija v Mariboru.! izplačilo 297.4 do 300.4. ček 297.25 do podružnica Ljubljana; Rudolf Deržaj. tr-! 300.25, London izplačilo 317.6 do 320.6. govinska agentura in komisijska trgovi-! New-York ček 68.2 do 09.2. Pariz 362.5 na s tehniči-imi potreljščinami r LjubE;a- i do 307.5. Prana 206.5 do 209.5, Švica ni; J. Le vam", trgovina z vinom na de-; 1323 do 1338, ček 1.326 do 1336: valute: belo v Ljubljani; K. Starapfei. trgovin-' ■''K 0.0975 do 0.0995: etebti: bančni: Pri- Krai opazovanja ob Zračni tlak Zri^aa tem^erafira Veter Oblacuo 0—10 Padavine! ni in | i Ljubljana . 7. 0 2 brez vetra merla — i Ljubljana . 14. 766 fi 19 jaezap. oblčno — | j Ljubljana . 21. 767 4 1-2 n — j Zagreb . . 7. 768 0 1-0 bretvetra pol. oblač 1-0 Beograd . 7. 768-7 20 vzhod jasuo 3-) Muuaj . . 7. — i raga . . 7. 764 9 30 w oblačno — Inomost 7. V Ljubljani barometer nižji temper. višja Snloce vzhaja oh "'IR. eaha u ob 1617 Vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah oblačne, eemintja padavine Izpod Sljemena Zagreb, 23. novembra. Slieme čuva Zagreb kakor Srnama gora Ljubljano. Lepo je to Sljeme, nikar ne zamerite, še lepše od šmarne gore in Golovca. Tisoč sto metrov visoko se dviga dolgi gorski hrbet od Podsuseda pa do Gračana tvoreč prekrasno ozadje icpega Zagreba. V sto dolinic in v sto hribčkov se členi pogorje. Na najvišjem vrhu caruje piramida in ko zlezeš na njen vrh, gledaš na eno stran čez Zagreb in Savsko dolino t.a do bosenskih hribov, na drugi strani pa se razgrinja slikovito zelmo Zagorje s svojimi gradiči, seli in cerkvicami, a zadaj so kranjske in štajerske gore in kadar je zrak čist, se gorenjske Alpe bliščijo v daljavi. Ob nedeljah in praznikih vsa gora oživi pridnih izletnikov, na ognjičih se pečejo zataknjeni na palčice svinjski zrezki na šestinski način. — imenitna delikatcsa. Okrog hrvatskega planinarskcga doma taoorijo družbe vesele in razposajene. .:: se kristalna studenčnica pa tudi ruj- ; no vince in če je posebno imeniten dan, j se jagnjeta in odojčad, — mladi pujski, — vrtijo nad žerjavico in skomine delajo s svojim iinim duhom. Pod vrhom v sanatoriju zagrebške okrožne bolniške blagajne, kjer v lopah s prekrasnim razgledom leže bolniki, je bolj tiho, čeravno ie tudi tukaj veselo razpoložen e dober gost. 2ivi se po prin- cipu: danas jesmo, sutra nismo, pa se smejmo še, dokler je čas. Malo dalje so lesene zgradbe invalidov In ubogih jetič-nih otrok. Po leti se živi iz dneva v dan. Smreke dišijo, ptičke pojejo, cvetlice cvc-to, solnce greje, zrak je čist in svež, pa največji revež pozabi na svoje nadloge. Po zimi pa je druga pesem. Zato so pred nekaj tedni invalidi štrajkali z gladom, da prisilijo vlado, da jih vsaj za silo preskrbi z obleko in kurjavo. Po gozdnih potih križem kražem hodijo hrvatski kmetje v Zagreb in nazaj. V soboto zvečer se tropoma vračajo z ; dela v mestu in ni jim žal hoditi tri štiri > ure čez guro v svoje vasi onostran Sljemena peš, da si prihranijo par dinarjev, ki bi jih izdali za železnico. Kdor sodi Hrvate samo po tistih bratcih, ki jih najde po kavarnah in gostilnah zagrebških ta se moti. Hrvatski kmet je v celoti trezen in varčen. Proti gospodi je zelo nezaupljiv, pa tudi ni čuda. Pogle.te po Zagorju tiste silne gradiče in razvaline davnih gosposkih dvorov, — vse to je kmet v tlaki sezidal in postavil. Današnja hrvatska inteligenca se je v teh gradičih rodila ali pa izvira od uradništva v me- j stu in ima malo vezi s kmetom. Radič , je kmečki sin. Enajst jih je bilo in že v otročjih letih se je navadil ciganiti, da se preživi. Zdaj cigani in vara na veliko, ali ker zna pred kmetom pljuniti na njegov način, mu kmet veruje. Radič sam živi gosposki in samo kadar gre med kmete, se prenavlja In ogrinja s kmeti-škim kožuhom, drugače je pa v njegovi družini vse — ne gosposko t. j. lino ln kulturno, — ampak bahato In parvenij- sko. Radič ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi kmete ščuval proti cospodL ln to ščuvanje, proti kateremu državna oblast do sedaj ni Se nikdar energično nastopila, je rodilo že marsikak krvav sad. Kmet je verjel Radičevim besedam, ubil uradnika ali orožnika, pobegnil iz vojaštva in je kaznovan. Par sto let ječe so že dobili Radičevi pristaši, mnoga kmetiSka družina je zaradi njega za vedno uničena — a Radič igra pred svetom miro-tvorca in razni bedaki iz Angleške In Nemčije prihajajo k njemu se klanjat, kakot so prej hodili v Rusi.o k popu Ra-sputinu. Pa kakor je pop Rasputin grdo končal, tako bo tudi Radič. Obrača oči. Kristusa kliče za pričo za svoje miro-tvorno bandero, a v istem stavku ščuva priproste ljudi na sovraštvo in zločine. Hrvatski kmet jc zbegan in naščuvan. Gospod mu lahko pride z najbolj pošteno in koristno stvarjo — ne bo verjel. Slepo sovraži vse, kar je od gospode. Hrvatsko pluninarsko društvo je Bog bi znal že kolikokrat zaznamovalo pota in steze po Sljemcnu. pa kmetje v par tednih izstkajo in zamažejo sleherni znak, — ker je od .gospode.. A hrvatska gospoda L j. inteligenca živi skromno, kakor dandanes vsa duševna gospoda, med tem ko se mirotvorec Radič baše z vsemi dobrotami tega sveta, sa; kmetje sebi odščipnejo, da njega hranijo. Hčere je oženil ne morda za kmete ampak za gosposke advokate. 2ena nlecova. nekdaj tako skromna čtška Mafcnka, je polna zlatega nakita In si je kupila plašč za 30.000 (čitaj: za tridesetliso«*) ne morda kron ainpak dinarjev! V belih vaseh pod Slicmcnom živi v ski omilili kočah pridni hrvatski kmet Čeravno je na pragu mesta, se vendar ?e vedno oblači po starem v svojo lepo trpežno platneno narodno nošo. Rad čc-va svojat pa rabi za perilo najiinejšo svilo! Rusln.e nekdanje aristokratinje. ki se pri nas z delom svojih rok preživljava J o, se zgražajo nad potrato Radičeve družine. Radičeve dame so prinesle najfinejšo svilo k Rusinjam z zahtevo, da se jim opremi za spodnje perilo z razkošnim ročnim vezenjem1. — In te se najdejo ljudje, ki Radiča primerjajo z indijskim Gliandi em. Prav navaden par-venij. navaden bahač ie ta hrvatski ml-rotvorno-republikanski prerok. Onlasti ku zasledujejo. Iz Beograda ie prišlo nekoliko posebno glasovitlh detektivov in pravijo, tudi nekoliko komi-tov. ki bi najrajše na svoj komitski način napravili kunec Radičcvski komediji. Po.*ud so ga iskali. Vendar se je domača zagrebška policija izkazala in pro-našla, da je bil gospod Radič v Oroslav-ju. Od Um pa je Izginil v zagrebško oko- lico. Pisali ste, da si je pustil brado rasti in sc kot kmet preoblečen skriva po vaseh. Toda nurolie e res. Republikanski Atila-Radič si jc ohril brado in brke ia | se preoblekel v gosposko žensko, pa se : sedaj skriva nekje v bližini Zagreba v 1 figuri gospe branjevke nedeljsko v klo-| buk oblečene in v tnodcrc stisnjene! — Policija in komite imajo sedaj težek po« ložaj. ker vendar za božjo voljo ne morejo nadlegovati vsake debelejše gospe oštirke ali mesarice, češ: na vizito z vami, ker se temeljito sumi, da ste vi to spod Radič, pogumni lev republikanski!* Gospod Radič protnenira v ženskih kikljah -p ud Sljemenom in piše v republikanski «Sel ački Dom* o indiji in o tam-buraškem zboru, ki Ka bo po volitvah poslal glasovnemu indijskemu preroku Gb.indiju. Mogoče se misli sam udeležiti te tamburaške ckspcdicije pa se je zato obril in preoblekel ter se vežba za mikavno tamburašico štelo. — Ali pa se boii. iunak kolikor ga je, teli preklicanih komitov, ki nimajo nič rešpekta pred njegovim repubi kanskim veličanstvom. Lep pozdrav od kranjskega Janeza, zdaj na počitnicah v podsljcmeoskt Radičevi republiki Poravnajte pravočasno naročnino za „JUTR0"! to ,h|lmii|i" It ..itlltvf vii s i iuui I Oin Ml, Mrf, m Ca .*••»»»■ m rmfnnt mit I f>ln. - Prtnh#o»»i» ss Is msli ««lu>. m aBVf*| ptaSa t» IMI • HMltt M* »tratatlt Mtmiilt «»rt»l 1» to I. 'fiuu|< (tlMut ituikt •a •)(*«■ u> ■••tpaiMtiitbt t>iiwitm O (Mat Restavracija-Penzion t Na skupno stanovanje ob OohiBl.ksm Jezeru, tik bKlrm Zl.topiR a oekaj iu veutarla. elektrika Iu gostll-nltk« obrt, produ lian Ra-XVII, Stara Kuilua 14. Ho-blnj. 2501« Tiskarna ieatoječa la 2 nizutlskarskib stroje' tovarne Modiiuts. 1 stroja SO/BO ranijeneta u v zelo Joliieiu stanja, 1 »nuja 42.52, 1 amerikanke lo »e likega stroji aa re/.auja. 1 rleftinascbiue, X Perforler-siascbine ter 3 eiektrotco torji, upleni! jer;o o vsemi potrebnimi črkami, tiskarskim materijaioiii ter potrebami! utenztlljauil. ae proda ' po aelo ugodnib pogojih. - j Uradnik | Prodam motor lesne otroke, ueoieujen, Išče električni Glelchstrom. 2 do službo pri kaki tesni ludu 2 iu pol KS. 950 obran, aa atriji ali trgovlui, v ali u- radi promenjave toka. Anino vuu Slovenije. Ponudbe pod Kri, kolar t Kranju St 10. ..Les" ae upravo ..Julra 23758 24U52 1 motor vrtilni tok 380/550 Volt, 4 Fižol prepellčar mandalon toiti. preklar Itd., kupi Tuuic, poštni predal IV. 2521» Lokal s stanovanjem ae odda t najem v pvimet-tum krtin bliiu rudnika. prlpratf-l« :s vsako obrt. — CenKiie dn..|*#- ua upiavu ..Jutra" pod ..Lokal 5on9 25053 In brano t bllttnl Ofiere. a« sprejmeta dvA tfospoda, etf. ed.-n. — Naalov pove upia*. ..Julra". 25151 Opremljeno sobo s dvema posteljama. i*ffti. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Takoj 12P32". 25821 Le-e sladke krme te proda približno 100 mte. Naalov pove uprava ..Jutra^ Qk ul)rBV<) jJ(r, -. Gospodična pridna tu poštena. vešča ne- PS — 40 m bakrenega pod-koliko pisarniških de!, Išče zenici jskegu kabla 3*6 — primerne službe. Ponudbe ca 1 Črpalka ..Coroua" St. 4 t upravo ..Jutra" pod značko 2 cilindroma, za sesanje, dv|. »Zanesljiva 12944" 25247 sanje In brizganje, kl črpa _________________: 39 / v minuli - 1 rofnt airoj i i za umivanje steklenic. Naalov Trgovski pomočnik t upravi „Julra". 24915 ŠlaVea" "(L U Zagreb III- vojašflne proat. Seli roeato : --- ^ ' ' Bukova drva, jav. hlodi'^^poim^ j^n | Cenjene ponudbe «sa uj»ravo 20 vagonov popolnoma In 80 50.000 Din posojila •• l*Ce na onvo ziJano eno-uadMlrttpno ht&o, pu.u dobrimi «ibie pod ..Gotov« prlbodnjost na upravo ^Jutra". 25200 | Že za 48 dinarjev * 1 meter dobrega LODNA S 5 1 meter dobrega ŠEVIJOTA S * 1 meter dobrega SUKNA ■ dvojne širine dobite nn tvrdki t LENAS!&OERIvMAiN,L>bij«u S 5 isauinassahiminhmnuaam Vsakovrstne vožnje lI. • e k -i i vo ln di ukc ure. me 10 oakrbl nal hitreje In po aoiidnib cei.al. Ko:: Lojze. Krako»sKn «.l St 13 20821 Slike za legitimacije Sideiuje najhitreje fotograt I Himno H i b S e r, LJubljuna. j Valvazor Jev trg. uprave „Vltelj" ....... . 2518(1 [,,Jetra" pod ..Inteligenten", vaiionov malo subib bukovih 25244 drv ler 100 «' leplu juvor- -.......- iJMih nindov. prodam. Cenj prazne Odol steklenice . ' ponudbe na upravo ..Jutra i(,47 : Vseh pisar, poslov vešč pod „100 vagonov". 21S0I sprejema n a -: a j drogcrlja 4a1H ... Antuu Kune alocva, ZhIov- mladeolS, ISča primernega |--—...... .....^a ul|Ca L 23156 0 » ■Me Zamenjam stanovanje obutoJeCe Ii »obe lo kublnje, tpornfe »voje naslove pod Nad 25 let ohstoiee"e dot>rn vpeliano podjetje v Slov« ulji, I 3 če tem p<.tom vW družabnikov, ev. tudi dame po IMJH nn. — Podjetje /n:i>a 2,ooo ono n. — RrfMttiintt te protljo. da nieata v kaketo večjem podjetju. Ceujene ponudbe na Miklavževo darilo (dob«) Dekle inaScc, pridno, pošteno, kl razume dobro kuhati ln vodili guapodiajatvo, se takoj sprejme k majhni družini v culjšo tuto. 1%'aalov v upravi ..Jutra". upravo ..Jutra" pod značko najprimernejše — dobite y Vreče ii inte „lllad". 25227 umetniškem ateljeju za na- . ____________ 'rodne lo moderne ve<.t-niiie in Oljnate SOde t Uožene Kopačeva r Klanju. Iščem službe kot vrtnar cenik »aatonj. 24891 ln aluinlk. Pogoji po dngo- ' voru. — Naalo? povo uprava , „ J utra". 25236 Železni štedilnik kupuje kranjaka tn.trna ta lanvuo olje lo flruei — Hrovat s Konip., Ljubljana Vegova ulica 6. blizu dri. kolodvora, z ena ktm aH večjim loe v Sifkli. Porvnllet Hlitveaih ttroskov Naalov pove uprava „J ' u 25111 ftifro ..Družabnik" na upia.o .Jutra". 25Z03 Strojepisko Elektromonter 25J.OO ^usolveut eiektrolelin. del. --- žole, Izučen ključavničar, i nekaj prakse, ieil mesta — najrajfte pri večjeiu podjetju — Naatopi lahko takoj. — Naalov pove uprava „ J utra" pod ..Absolvent". 25197 dobrem stanju, se usodno . produ. Naalov pove uprava Jutra". OnremHeno sobo t brano In vao oakrbo. te 24815 odda v centru mesta. Naslov ___ pova uprava | ------ nipl. eksp akad. STARKO DRAŠLER trgovec miM DRAlLER roj. Lap poročena Oorca n Ijšm - nmiit 24 novembra IMi. t 97* Mm 'lh fplctke (kite), barvai i# la« t mW 0 cal llaue* M. P03KI1AJŠEK, frizer za dame in fostpud^ 6f. l'etra rt-sta 32. a večletno prakso, k! obvlada popolnemu nem. In eiov. e-ie-Boferalijo, ee uprejme v tov. podjetje ua Štajerskem. — Srbohrvaščine zuiožae imajo . prednost. Laatncrončo pisau^ jf?«/' ponudbe na upravo „Jutra" :r ?>od šifro „TakojSen nastuo" , 25110 i Za Tvliklavža in Sveže ribe dan?a na ribjem trsu. Ščuke in karpi po 20—25 Din kg. t Parni kotel , stoječ, kupim takoj. n..i... ! Zamenjam v upravi ..Jutra". 25212 lepo stanovanje « Mariboru s .taoriv an tetn v Lluhlianl, ki Je pripravno za uradniško i oM'elJ - Plstnena pnn dh. pr.rt .Tako} ait pozneje' na , upravo „Jutra". 24262 Du?evno osamljena iell znanja i zn^čajultn In-Jutra". 24729 tell*cni'.m v avrho ncJelj- __sklh Izletov, event fenltve. Dopise na upravr. ..Jutra pod ,,Samostojna 27. Maribor". 25 J 99 Fotokamera 13 X 18, s statlvom, prrda za 800 Din K o ž a u c, Sv. Petra cssta 2/11 tTouiatlč). 25218 Kdor kupuje kdor prodaja taniecja, oddala ali 'eiče « najetn nepremičnine n aj v Katera bogata dama bi redila mlademu aamske- niu trvovcu eksistenco, da ... . . ,,m. ... . . mu posodi večjo vaoto de narja? - C-nirne do,,„e n« upravo ..Jutra ' pod značko DPakirja ln ataniiva»nle. fe mogoče ■ v, i i • i ni a "t" «*" uvi a |'U'i siiii' "«» /.»lasi pred odločllvljc upnrabo klavirja. — 1 lafa ..Hvaleinoat 1292'. 25206 Spretnega StSSa ki ima k;ip;tal in je pn odjemalcih dohro uveden, išče ju roslov.-mski prui^vaianja zelo zmožen mlin. 1'onndhe pod šifio »Mlinski zastopnik \ -8~i" sprejema Interreklatn d.d, op asni zatod v Zagrebu, Palinotičova ul. 18. bprejmea več Izurjenih božič Dvoje sukenj tapetniških pomočni.-iov Mamice razveselite otroke in prva rjavo-alva. druga ' kupite Igrarne vuzicke in jadka črna. zelo prlklu vo- . _ . ... . ---------- ---- prikladna Pismeno ponudba z navedbo maia kolesa, ti iclkelue. no za policijsko osobje, se »a realitetni posiedovainici Josip Saje Ljubljana, ilestut trg »t 25 2017 f.alitevKov ua naslov . Peter Kona!. Kranj tvornlua tapetniških izdelkov. 25046 Trgovski pomočnik 3&Iauterljske ln papirne stroke. kl bi cvuntueiao ohisno-vai tudi stranke, se aprejuic. Ponudbe s prepis) ai»ričeval Perje aokoSJe, (osje m »oejl puh aa upravo ..Jutra" pod felfro teT račje, jddaia ..»ku muo-»Pauirca stroka". 24942 il0° P" "»isrnlb ceoab tvrd- ____ia ii, V aj d a, Cakovet. 1883 Korespondentka j__________ ia nemSčlno ln arbohrvaMi- j Ročni Slvaln' «iroi so. zmožna stenografije, se bivdin. STTOJ sprejme ia Vojvodino. Samo- skoraj nov. e e proda radi ssojne moč! naj pošljejo odpotovanja r Kuietijskl uL ..enderje, stolice zložljive tu- nizko ceno prudasta. Ltip^o dt ^a uiizke. filvalue stroje ?elo dobre kvalitete. Naalov Itd. najceneje pri ..Tribuua' v upr. „Jutra". 25211* F. B. L., tovarua dvokines lu '_____________ otročkih voaiCkov, LJubljana, j Kariovska ceBta 4. 239ai! Pnevmatika j 710 X 90, rehraati ..Contl ntntal" ohroči. 5e nerabljeni, prodaj. Posredovalci ae prnda. Pmudbe a ceno na čenl. — Pouudbe |h«I Bukov gozd poln In dozorel, v Izmeri nekaj uitd 100 ha, 2 *'•» od okr. ce^te In 6 km od žele/nlc«, z vso pripravo za DaJalje-vanje te začete ekspioniai IJe je zaradi bolezni tskoi na-Izklju Dukov lastnoročno pisane "prijave 125. aa poštni prodal 2, Ljubi a-na. 25242 25174 Zdravo dekle iSOe mesta dojilje, obenem Pletilka bi bila v pomoč gospodinji. t lastnim strojem za noga- Naslov naj te pusti v upr. vlc-a. sc sprejme. Ponudbe .Julri' P""1 ..Oojlija 12bo4 ' aa unravo ..Jutra" pod »ifro ' 25162 .Plctilka 12937". . 25229 ,------------ Eno skoraj novo Dobra šivilja prodata o« 100 mm X 4500 su Šivanje perila, ee sprejme '"»i« k 031 nB Krožno takoj ca dom. Naslov pove niaž»nje dve z gostimi na-tiprava ..Jutra". 2521^ rf«1'. D» le4ai niontl- rana. — Naslov pove upraia ..Jutra". 25144 (iščejo) Prodajalka «Kiiea, poltena ln prlkupljl »a. se priporoča sa msjhgo trgovino ali trafiko. Ponudbe se orosi ca upravo „J utra pod ..Agllna 22". 2 Sedlarski pomočnik priden, vajen sedlarskega tn llčarskega dela. Išče službe aa takoj ali pozneje. Naslov pove uprava ...Jutra" pod cifro ..Pomočnik". 25188 Avto i V/anderer, trlsedežen, t r.aj | boljšem stanju, z električno . lučjo tn starierjem se proda Ponudbe na upravo „Juira" pod ,^vvto". 250Z6 Smuči dobro obrn njene, proda Ma-■.ar In drug, Mirje štev. 2. 25063 Pekovski pomočnik išče službe ali kaj primernega v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Takojšen nastop 12901". 25160 Trgovski pomočnik maš. stroke, pošten Id tpra-ten, liče mesta. — Naslov: Karel Dvortak. Baslna Konjiča. »027 Stative u F0T0-APARATE ima v ulogi irija! Janko Pogačnik LJUBLJANA OtddiUi stiti ti. 1,11. -U i *UH U uprava ...T-utra' pc-d značko gozd" ..Pnevmatika". 25223 dobro. N-islov pove upiavs ..Jutra" pod »Ifro „V bMlini središča". 25235 Dijakinja Išče stanovanje t hrano pri boljši rodbini. Poimdbc pod ..Deremher 12340" aa upr. ..Jutra". 25234 Stnnovan?e j soha t kuhtnlo. pritlkllnsml, ' vrt. elfktlčna luč. na Selu, se zamenja t enakim. — Zalogr klavirjev 'n piai.ioov najov.i.-iij lu.arn lldseiidorfer. l^apka ti,r nar. s. hMvi(ihofer. Origina, 8iin(l Kd J vrl. a riui.ad roj LHilenc Ljuhllana Hllšrr-.r.s ulica M 5. 1026 na upravo ..Jutra". Naslov por« uprava ,,.1'tra'' 25210 25233 OpEliorsSii mojster strokovnjak za izdelovati je strojne opeke ae takoj potrebuje. 1'uLudbe je po iati I dconički 7adri'pi v Deogrado, Kralja Miista ulica l»r.'Jj. 25% popusta za Miklavža in božič dobi, kdor naroči do 24. decembra 1924 Zbirko mladinskih spisov, ki obstoji iz sedem lepo vezauib knjig: Č ka Jova Gradnik: Kalaniandari ja. č'ika JovaGradnk: Pisani oblaki. Fr. Milčinski: Tolovaj Mata j. Povest s slikami. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. "SVaschtetova: Pravljice. Z barvastimi slikami. I.Sorli: Bob in Tedi, dva neagnanca. S slikami. I. Šorli: V deželi Ciriniurcev. Povest s slikamL Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka le 100 din, s poštnino 106 Din. Ma se v ftnjigam Tislsoune zadruge v Ljubljani Prešernova ulica S t. 54 (nasproti glavne pošte). Zgubil se je v petek mlad lotikl p«. ..fcruiač' . Imenom ..iti. Kdor (a je našel, nal od.la tvoj naslov v tipiavt ,J-ii'» . 2511*2 Zgubila se je ' torblra od Zala/inks do Dal- Juiatiuove ulice. Pott.u o-J-ditclj a. nasi pa naj ouu* torbico na policiji. 25^*5 Dainska denarnica ■ 500 Oin vsebine in > majhno sliko, se Je Ugjblla. — : Pošteu OdiJitelJ naj Jo hla-Itovoii proti primerni uac'a-41 oddalt » opravi ..Jnira". 252 IS i nn viji SitJiie sMai ftifli. Hififf Aleksandrova cšsta 12. aooi /s Vijaki za les vsake ?rste in vsake fčiikos*]', zakovice za pločevino iz | železa, bakra, medenine in aluminija. i Išče se stroj JL 8 na posojilo proil mesečni ' odšk..dnini. IsU.tkUi se od-. daja delo ns dom. v upravi „Juu»". 25230 Prevl angleški KOKS za industrijo In kovinske obrti mm m d m v vsaki množini dobavlja JOSIP SVETIČ LiU3LJA>A Rešljiva cesta 3. tnt-a Vsem soraHoiliom in cosacrm Bazna i.jamo pr tužau test, da je uu ediui siučck, l'ratc< itd. Radovan Jenčič tUuea, po triJnerni rtvratn pliučoiei pr«-m nul. To^reb *e bo »r>il » čstrtek, ti. t. m. » Vti^trdu. /la., ub li nal je v mlaJosti 2 '/s iste. Vuhred S5. novembra 1924. Frsnjo Je , 614 n Jotl*a. roj. Bailn, ■tar.i — Vaiet. Ml ka m Dsalss, sestre Rr-t r "T * -1 ? '1 - - r ALEKSANDER.-DU/^S ZVESTOBA GROBA (LA-DAAE DE-AONSOR.EAU) 8 „Radi! Pa kako se zove vaša palača ?" — „Palais Bussy!" — „Kako? Palais Bussy?" — „Da. Temu se čudite?" — „Vi pripadate torej ljudem gospoda de Bussyja ?" — „jaz sem de Bussy sam!" — „Bussyl Bussy!" vzklika ljudstvo, katerega se je bilo med tem dokaj zbralo okrog ranjenca, „kaj, to je gospod de Bussy, naš Bussv, hrabri Bussv, preganjalec in bič kraljevih miljencev? Oj, živio Bussy!" In kmalu so se n?.šla nosila in nosilci, ki ranjenca spravijo v njegovo palačo, menih pa jo oddrsa v drugo smer in prešteva svoj del od obljubljenih dvajset zlatnikov, pri tem pa mrmra: „Ce je to oni glasoviti Bussy, potem se več ne čudim, da se ni hotel izpovedati." Takoj, ko je Bussy prispel v svojo palačo in so ga položili na posteljo, je dal poklicati svojega običajnega ranocelnika, ki je rano pregledal in izjavil, da ni posebno opasna. „Recite mi," ga vpraša Bussy, ali je ta rana bila že enkrat povezana?" „Zdl ss mi, da," odvrne ranocelnik, „vendar za gotovo tega ne morem trditi. Vendar se mi rana še zdi zelo sveža." „Je li bila rana dovoli težka za vročico, v kateri se mi je bledlo?" rpraša Bussy. „0, verjetno!" potrdi ranocelnik. „Hudiča!" zakolne de Bussy in sedaj je v dvomu, ali so one figure na stropu, na stenah in v okvirju, in zlasti dama. ki je stopila iz okvirja, bile resnične ali pa samo prividi vročice. In je li bil resničen zdravnik, ki ga je imel nocoj v rokah ? Ali ie to sploh bilo nocoj ? Potem se spomni svojega zvestega konja. Pokliče svojega hlevarja, ki mu javi, da se ie konj davi priplazil sam pred hlev, ves okrvavljen, in pred pragom obležal. Našli so ga hropečega. Takoj se je vznemiril ves dvorec. Vsi Bussyjevi ljudje, bi so svojega gospodarja zelo cenili, so se takoj oboroženi odpravili, da ga dobe, pa ga oči-vidno še niso našli in se sploh še po večini niso vrnili v dvorec, ker poizvedovanje še traja. No, Bussy se je vedno vii»čal le spominom iz svoje kratke vročice in premišljeval, ali je bilo res, ali se mu je le zdelo, kar je videl ponoči. Toda čimbolj je premišljevat, ijm manj si je bil gotov, samo to je vedel gotovo, da se je nazadnje znašel na robu jarka pod Templom, kjer je bil pri njem avguštinski menih ali dva, in pa množica radovednih meščanov, in da ga je menih hotel izpv. edati. „To stvar moram razjasniti!" sklene Bussv za trdno. „Hej, ranocelniče, ali bom moral zaradi te rane zopet rinajst dni ležati, kakor ie bilo zadnjikrat?" vpraša ves v skrbeh svojega ranocelnika. „Kakor bo, gospodar, kakor bo! Zdi sc mi, da sploh ne morete hoditi. Bomo videli!" „0, motiš se! Meni je kakor da sem zdrav in da prav lahko skočim na noge. Kar nemiren postajam!" „Pa poskusite!" In Bussv zares stopi. Sicer čuti, da je še slab, da ga pa noge vendar neso. Celo do okna pride in nazaj in potem truden sede ua posteljo. „No, stvar se bo uredila," pravi ranocelnik, „toda to vem, prvi dan ne smete še na konja, niti ne smete misliti, da boste takoj prejezdili deset milj!" „IzvTstno!" pravi. „To je zdravnik! Toda nocoj sem videl še drugega, da, da, videl sem ga, boga mi, to niso bile sanje. S~o-minjain se, kakšno je njegovo lice, in če ga kdaj kje srečam, ga bom spozna!. Gotovo!" Dragi moj gospodar," pravi ranocelnik, „svetujem vam, da ga ne iščete. Takšnemu sunku z mečem sledi vedno precej huda vročica. Pa saj to bi v1 morali dobro vedeti. Saj je to že dvanaistič, da ste ranjeni." „0. bože moj," se domisli Bussy, „pa da niso moje sanje začele že pred vrati, ne šele za njimi? Morda pa sploh ni bilo hodnika in dvorišča, niti zlate postelje in slik in sobe in vsega? Kaj pa, če so me oni lopovi, misleči, da sem mrtev, odvlekli tja na rob Temrlo-vega jarka, da zabrišejo sled svojega zločina? Potem sem gotovo "se skupaj sanjal? Potem so mi oskrbeli samo ta sunek in sanje, kij so mu sledile! Ce je tako, prisegam, da jim bom vsem skupaj razparal trebuhe! Vsem, da, samo ne dobremu Saint Lucu!" nadaljuje razjarjeno glasno de Bussv in se ne meni za opomine ranocelnika, ki ga skuša pomiriii. „Saint Luc je vendarle nekaj drugega, ko oni lopovi, s katerimi se pajdaši! Obnaša! se jc poštene in plemiški. Reči smem skoraj, prijateljski. Njega betr najprej posetil." „Toda ne pred peto uro popoldne!" ugovarja ranocelnik. „Naj ti bo! Ali to ti pravim, če sem bolan, nisem zato, ker grem ven in gledani ljudi, ampak zato. ker sem tukaj doma na postelji, kakor otiočnica!" „Mogoče," pravi ranocelnik, „vi ste bolnik posebne vrste. Storite, kakor vam je drago, in kakor smatrate za najbolje, dokler se čutite čvrstega. Samo to mi morate "a. gotovo obljubiti, skrbite, da ne dobite drugega takšnega sunka z mečem, dokler se ta n« zaceli. Sicer bo zlo!" Vsaj toliko je Bussy ranocelniku slovesno obljubil, potem je dal poklicati komornika, se dai obleči, naročil nosilnico in se dal odnesti v dvorec Mcntmorencv, kjer bi se domnevno nahajal sedaj Saini Luc IV. KAKO JE PREŠLA POROČNA NOC GOSPODIČNE DE BRISSAC. SEDAJ GOSPE SAINT LUCOVE. Ta Louis Clermont, bolj znan pod imenom Bussv d'Amboise, jc bil zares lep mož, dovršen kavalir in plemič, junak in bogataš, pravega rodu, zato ni čuda, da je osvojil vsako žensko srcc in da je postal glasovit ženskar, čeravno ni on lovil njih, ampak skoraj bolie one njega. Slavni Brantome, njegov bratranec, ga imenuje med velikimi kapitani XVI. stoletja. Kralji in princi so se potegovali za njegovo prijateljstvo. Kraljice in princese so sc mu smehljale. Bussy je bil naslednik La Molea v ljubezni kraljice Navarske. »n dobra kraljica nežnega srca, ki je po strašni smrti dotedanjega ljubimca nujno potrebovala utehe, je za lepega sir Bussv j a storila toliko neprevidnosti, da se je celo njen soprog radi njih Ijutil, dasi sicer ni bil oponašljiv, ampak bolj jagujetu podoben. Franjo d'Anjou, vojvoda in princ, pa bi Bussvju ne bil nikdar oprostil ljubezni do njegove sestre, če bi ta ljubezen uglednega plemiča in grauda ne bila pridobila za njegove lastne namene. Med dobrimi najboljši so: ,PMl šivalni stroji za rodbino, obrt in industrijo. Večletno jamstvo. Pouk v vezenju brezplačen. Solidne cene in t;godni plačilni pogoji. SS IGN.VOK mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev ** 2 L. BAEA6A. šeleniiurgova ul. 6 I. Novo mesto Glavni trs- 1:507 a Še3a.t;,f strni šžlg:! ^ =TT~ jp^CiimiOCf' E^ES vseh vrst in vsako množino, v Čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni EF2S šmlianšHsga premop^nia j5. ®r J .i K s L Idnfcijana. Krikov trg 10 1018-a Ferfekten lesni strokovnjak žo 20 let delujoč t tej stroki, 10 let na vodilm-m mestu v lesui industriji, trgo sko popolnoma izobražen, i^če odgovarjajoča mesto pri ie iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii Mnogo denarja si prihranite ako si nabavite čevlje >n nogavice, ki jib ima v zaiogi tvrdka su77a fflaica Traun Msr bor, Oralslil trgi. Nogavioe, svilene flor 38 Din. OBRATOVODJO za Tes tvorni>ki pogon (Mascb:nenmeister) išče veliko Industrijsko podjetje v Zagreba. Kompeteut m ra biti državljan .SH.S ter teoretično in praktični) popolnoma verzirau v vseh vrstah parnih kotlov, parnih strojev, zračnih kompresorjev, eesaljk in ostalih tvoruiSkih ua-prav, nai.ilje v električnih usoravah za razsvetljavo za motorje iu prenos sile. Koučno mora dokazati večletno Hamostalno delo v Teli-ih industrije^i podjetjih. 6447a Ponudbe z uszuuko plače iu ostalih zahtev ter s priložeuimi prepisi vseh izpričeval na upravo *Jutra> pod 6t. 860. 1 ioaiiv Din stane svilen jumper z dolgimi rokavi, dokler traja zaloga A.Šinkovec nasl. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg 19. S A tn 5 « K nt % v vseh modernih oblikah iz češkega in angleškega blaga priporoča po jako zmernih cenah A. KUNC, LJUBLJANA Gosposka ulica št. 7. 6H;i d. d. u Ljubljani R1 9 a i i i i B I I I I U. Radi povečanja in prenovitve mlina in žage se proda parna lokomobila na kolsih 25 HP in nekaj mlinskih strojev Dopisi naj se naslovijo na upravo veieposestva Beltinci (Prekmurje. 6526/a n i i i i i i B I I I ,21 KONTORIS T minili, minski. se iftce za večjo tovarno polila u a ile/.i-ll Zalite a ~e peilfKtnoft v «itifen>ki tu nemški Itorrspon.; m i ter gtmiepig. 'Q'nid»f im nprtvn .Jutra" pod ,St».uo il U'". Zahvala. Vsem, ki so nam o priliki težke izgube naše predobre soproge, mamice, hčere, sestre, svakinje, gospe Ur. F h. Katje Lavičkove izrazili svoje globoko sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo gospodom doktorjem Hausu, Zalarju, Krajcu in Minaru za po-žrtvovacje v njeni težki bolezni, častiti duhovščini tržiški, Slovenskemu bralnemu društvu za ginljive, občuteno pete žalostinke, bratskemu Sokolskemu društvu, zastopnikom lekarniškega gremija za častno .spremstvo na njeni zadnji poti in vsem darovateljem krasnih vencev. Iskrena hvala! 6490/» V Tržiča, dne 25. novembra 1924. Ph. Mr. Bohnsiav Lavička, soprog, v imenu vsega sorodstva. Kavarna naprodaj v sredini mesta Maribora, uauovo reuoviraua, z amerikan-kim barom, lepim vrtjm, statiovauiem, obstoječim iz štirih sob, ki je tikuj na rav.polago. 1'revzame se takoj vsled odpoUivauja. Cenj. dopise r.a kavarno Brlstol v Mariboru 640^a Kontorist vešč hrvateko-srbskemu, uem-kemu iti nekoliko fraocoiikemu jetika, hrvatski steuocrafiii in ostalim uradnim poslom 0135'a išče službe. Cenj. ponndlie p «1 »ifro „'Vesten št. 144 5" na naslov Interrekl&m, (Jsijck, Kapucitiska 6. D br« ido. c iu brc.koukureucuo trgov tko podjetie. katero jc 'udi z eksportita po vi>ej kraljevini ^115 dobro poznano in pivistun upeljauo, )',če vsieu ra: širjenju Hedaujega podjetju RSMPANJ s kapitalom 100.000 do 1 ,'.0.000 Din. ticia Ceujene pouudne pid ,,Tehnik" ua , Apolo '. L ub-Ijana. Stan trg it. 19/11. t ? ? ? Nova rob» je za 33 °c postala oanejša. Ofkrbite tc za jesensko sezuuo z zajamčeno pristno iu dobro papriko po nuiedoiih cenah: t>4o»a prrovrMiid segediuska, plemenita, sladke . po 55 Din „ „ rožuata, polsladka . „ 35 „ „ „ za golj&s, polmočna ., 25 „ drago«rstna ., ., „ zelo močaa ,, prvovrstoa „ merkactilua, močna. ., 16 „ Odpremijeno t poitnib vrečah iz jute ali v elegantnih pločevinastih zabojih po povzetju od 5, 10, 15, 20 kg Na zahtevo pošljem cenik ostalih vrst ia vzorce. • G. P. Prodanovič, Novi Sad. Paprika - Ezporv Futoškt pat 12. Vsled nrev/etua lastnega gospodarstva se odda v zakup. oziro;na odstopi velika, prvovrstno opremljena ze II z večjem šte?ilom sob za tujce in z lepim senčnatim vrtoin. — Ista se nahaja v mestu na Spodnjem štajerskem z živahnim prometom. 6435/a