Projektna mreža Slovenije | April 2019 3 VRZEL V ŠTEVILU USPOSOBLJENIH PROJEKTNIH MANAGERJEV NA TRGU DELA F ebruarja se nas je globoko dotaknila vest, da se je nepri čakovano, sredi delovne in projektne vneme, poslovil prof. dr. Jure Kova č, eden od najvidnejših č lanov Slovenskega združenja za projektni management, pobudnik mnogih razvojnih projektov, č lan izvršilnega odbora združenja in urednik revije Projektna mreža Slovenije med letoma 1998 in 2007. V tistem obdobju je revija za čela svojo samostojno pot kot osrednje strokovno-informativno glasilo za č lane ZPM in zainteresirane posameznike. Zelo kmalu pa je postalo jasno, da je potrebno dvigniti profesionalno raven revije iz strokovno-informativne v osrednjo znanstveno-strokovno revijo s podro čja projektnega managementa v Sloveniji. Prof. dr. Jure Kova č je bil mnenja, da brez objavljanja in s tem diseminacije rezultatov znanstvenih ter strokovnih raziskav in poljudnih razmišljan s podro čja projektnega managementa ne moremo pri čakovati kakovostnega razvoja navedenega strokovnega podro čja. V č asu njegovega urednikovanja si je revija Projektna mreža Slovenije pridobila razpoznavnost med strokovnjaki projektnega managementa, vzpostavil se je ustaljen ritem izhajanja. Kasneje je pripomogel k izhajanju revije z znanstvenimi prispevki in delom recenzenta. Hvaležni smo mu za njegov nesebi čni prispevek k izhajanju revije in razvoju projektnega managementa v Sloveniji. . Tokratni uvodnik je navdihnil prispevek Josipa Masarića, profesorja na Ekonomski fakulteti v Osijeku, ki deluje v okviru Univerze Josipa Jurja Strossmayera v Osijeku v kombinaciji s trendom projektizacije dela v globalnem prostoru. V zadnjih letih namre č doživljamo pove čevanje števila in pomembnosti projektov v družbi. Raziskava o projektnih aktivnostih v Nemčiji je pokazala, da so projektne aktivnosti že leta 2013 ustvarile ve č kot tretjino nemškega BDP , do leta 2010 pa bi se naj ta odstotek pove čal na 50 %. Vse ve č delovne populacije je tako vpete v delo na projektih. Project Management Institute (PMI) v svoji monografiji Project Management – Job Growth and Talent Gap 2017–2027 posledi čno ugotavlja, da globalno nastaja vedno širša vrzel med potrebami delodajalcev po usposobljenih projektnih managerjih in razpoložljivostjo strokovnjakov za zasedbo teh mest. Nujno je spodbuditi čim ve č talentov, da vstopijo v poklic in zmanjšajo vrzeli v talentih. Do leta 2027 bodo delodajalci potrebovali 87,7 milijona posameznikov, ki bodo delali v vlogah, usmerjenih v vodenje projektov. Medtem pa pomanjkanje kvalificiranih talentov predstavlja pomembno tveganje za organizacije in tudi nacionalna gospodarstva, ki se zanašajo na ta talent za izvajanje strateških pobud, spodbujanje sprememb in zagotavljanje inovacij. Glede na študijo PMI (2017) bi razkorak v talentih lahko do leta 2027 povzro čil potencialno izgubo približno 207,9 milijard USD v BDP-jih 11 analiziranih držav 1 . Za učinkovito izvedbo projektov je potrebna ustrezna usposobljenost ljudi, ki te projekte vodijo. Postavlja se vprašanje, ali preverimo usposobljenost ljudi, ki jim zaupamo izvajanje projektov. Pogosto ne. Mnogokrat se zaupa izobraževalnemu sistemu, da ima vgrajeno tako pomembno kompetenco, kot je projektni management. Kot lahko preberete v raziskavi Josipa Mesarića na temo dolo čitve izhodiš č za oceno formalnega izobraževanja projektnega managementa na Hrvaškem in v Sloveniji, je avtor ugotovil, da si na osnovi javno dostopnih informacij ne morete ustvariti predstave o tem, kakšna je globina poznavanja projektnega managementa diplomantov fakultet v vzorcu. Razvidno je, da diplomanti spoznajo projektni management, ne pa tudi v kolikšni meri so sposobni pridobljeno znanje uporabiti v praksi. Diplomati ve čine fakultet torej pridejo na trg delovne sile z zelo površinskim znanjem, ki ga znajo bolj ali manj uporabiti v praksi. Vrzeli v znanju se pogosto maši s seminarji, ki v nekaterih primerih temeljijo na realnih primerih iz prakse oziroma zahtevajo od slušatelja, da uporabi pridobljeno poznavanje teoreti čnih izhodiš č na svojem primeru. Dober pokazatelj usposobljenosti je certifikat IPMA® SloCert oziroma listina, s katero nosilec izkazuje svojo usposobljenost – UVODNIK 1 Brazilija, ZDA, Kanada, Velika Britanija, Nem čija, Kitajska, Japonska, Avstralija, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija. Projektna mreža Slovenije | April 2019 4 kompetentnost za zmožnost uporabe potrebnega znanja in/ali veš čin ter primernost osebnostnih lastnosti za uspešno in učinkovito obvladovanje projektov. Vprašanje je le, č e je in v kolikšni meri je njegova vrednost prepoznana pri delodajalcih. Članek avtorjev Saša Kiralyja, Aljaža Stareta daje odli čen vpogled v BIM pristop (ang. Building Information Modeling), ki se v svetu vse bolj uveljavlja na podro čju gradbeništva. BIM pristop deluje na informacijskih rešitvah razvitih z združitvijo programov za konstruiranje in programov za podporo managementu projektov. Z raziskavo ugotovita, da je uveljavljenost in razvitost pristopa v Sloveniji enaka britanski, pri č emer obstajajo razlike med na činom dela uporabnikov, tako glede programov, virov informacij, kot na čina sodelovanja med deležniki projektov. Na slednjem podro čju vidita tudi najve č možnosti izboljšav, od države pa pri čakujeta, da uveljavitev pristopa pospeši z aktivnim programom uvajanja BIM pristopa v javne gradbene projekte. V V eliki Britaniji so namre č pred nekaj leti z zakonom uveljavili obveznost uporabe BIM pristopa pri javnih infrastrukturnih projektih. Darja Sekula Krsti č in Mirko Marki č v svojem prispevku na osnovi sistemati čnega pregleda doma če in tuje strokovne literature formirata konceptualni model za empiri čno raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov vodenja projektnega tima na stroške in izvedeta anketiranje. Iz raziskovalnega vzorca ne uspeta dokazati statisti čno zna čilnega vpliva znanja projektnega managerja, motiviranja projektnega tima in komuniciranja projektnega tima na stroške projekta. Bralcem ponudita predloge za izboljšanje vodenja projektnih timov v nevladnih organizacijah, kar bo pove čalo spešnost projektov z vidika stroškov. Naj tudi tokrat za konec povabim vse vas, ki delate na projektih, raziskujete razli čne vidike projektnega managementa in lahko tako ali druga če prispevate k širitvi izkušenj in znanja s podro čja projektnega managementa, da prispevate v skupno zakladnico znanja in ga delite z ostalimi v obliki č lanka v reviji Projektna mreža Slovenije. Saj poznate rek »vzgledi vle čejo«. Odlika te revije so č lanki v pretežno slovenskem jeziku, ki avtorjem olajšajo strokovno izražanje in pogosto doseganje višje kakovosti č lankov kot v tujem jeziku, bralcem pa lažje absorbiranje novih spoznanj. Brigita Gajšek, urednica UVODNIK