St. 287 FiflUM iiittp Tffifin w» tnramiii icta
fch.* imemfi po.d««ek, ~ak <U» ^ Uredni*™ nBcm Fr^čflk.
il. 20, L B^tropk. Dopisi m poiiljajo uredništvu. Ncfrankiraua M M rpr^^o. rokopisi m m Trača*. — Odgovorni uredniki F Peric. Ustnik tiskarna Edino«*. Tisk tiskarn« Edinost. Naročnin« z. n*s«c L 7.—; 3 mesec« L 19.50; pol leta L 32.— in celo leto L 60^ inozemstvo mesečno 5 lir vi — Teleion oredniilra in uprav tt. 11-51
| v Trstih w torek B» deccmora toj,
EDINOl
Posamezna fterilka 29 cent.
LetnHc
Posamezne iterilke ▼ Trstn in okolici po 20 cent. — Oglasi so računsi© 9 tir ok os ti ene kolone {72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 ccnL osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1-20, oglasi denarnih MTodoV mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—» Oglad naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega itev. 20, 1 nad. — Telefon uredniitva in uprave 11-51
Naš odgovor dr. Besednjaku
ločen za predsednika zborovanja. Ali ni to naj ogabne j še izkoriščanje v strankarske namene! In Vi imate Se drzno čelo, da očitate nam, da smo hoteli kovati političen ka-
Da bo podana slika popolna, na] dodamo •fc da ie bil dr. Wilfan radi manjšinskega kongresa v Ženevi v korespondenci z dr. Amende že od 24. februarja, da se ,e o tem l njim razgovarjal junija meseca v Benetkah in julija na Duna;>u <?a je «Gonska Straža* dne 5. avgusta pisala, da bo dr- Besednjak Tdini zastopnik julijskih Slovano^ na kongresu v Švici in da smo iz kongresa prinesli dne 4. novembia tudi govor posl.
dr. Schiemanna.	.
In sedaj prihajamo k odgovoru, ki ste ga
dali na poziv dr. Wilfana da bi Vi, g. Poslanec, z obzirom na Sčekov članek *Da bo konec besedi* ukreni^ da ne l»Uvela -- stvar (in ne v obrambo osebe dr. Willa-nove1)• Govorili ste z visokega konja, v vi-težki pozi, vitežkim naglasom a z nevi-težko vsebino! Saj ni čuda. ko Vam je vi-teztvo podelil — en Šeek!!
Rekli ste: .Sprejemam vabilo, todaizre-
kel bom sodbo o vsem, kar se je ****** Govorili ste na to o marsičem, a o stvari, radi ka'ere ste bili pozvani, s* povedali le to-le: «Wilfan je napisal v «Edinosti», da morajo imeti udeleženci manjšinskega kongresa vsaj nekaj dostojnosti in diskretnosti... Pri tem ire je označil za udeleženca, ki ne ve, kcj so pravila dostojnosti. V,,udno a prav odločno zavračam ta lah-toureen očitek. Vsa javnost ve m zna, kakšno je mcie naziranje o žer^vskem zborovanju-V svojem poročilu sem očrtal vso važnost in resnost zborovanja. V njem ni bilo niti na j rahlejšega prizvoka strankarske pristranosti... Ce je kdo v naši deželi poskusil kovati politični kapital iz ženevskega zborovanja, je bilo to glasilo Vaše stranke «fcdi-no**». To ie nedopustno, zakaj kar se je tfodilo v Švici, ni bila ne stvar krščanskih socijalistov ne edin^ev temweč je zadevalo NAJVIŠJE KORISTI VoEGA SLOVENSKEGA NARODA.
Pr/i nauk o dostojnosti (kje ste pa pustili diskretnost, plemeniti vitez?) ne name, temveč na Vaše glasilo, ki ga držite v rokah in mu Vi narekujete smer. Da je «MaIi list. UDARIL NAZAJ in napisal na lastno odgovornost poseben komentar, k ženevskemu zborovanju, ni moja stvar. btvar najvišjih koristi vsega slovanskega življa v Italiji vas nič ne brigali Nisem se obrnil:na Vas, ko sem bil napadan. Saaa sem se branil. Storite i Vi lako!
Dr Wilfan Vas je v svojih «primetbah» v dl a vnem že primerno zavrnil. Mi hočemo se pečati z Vašim odgovorom, v kolikor se v naš list zaganjite. A ne moremo si kaj, da ne bi prej opozorili na Vase - recimo netočnosti Ni res, da bi Vas označil dr Wilfan za udeleženca, ki ne pozna pravil dostojnosti — nasprotno; skliceval se je prav na Vašo praktično razumevanje potrebe dostojnosti, diskrecije itd. Dalje ni res, da bi prosil dr. Wilfan Vaše visoke ^ žčite pred osebnimi napadi, ne — zanir te, da kaj ukrenete za stvar, ki je zadev kakor Vi sami pravite, najvišje koristi vseh julijskih Slovanov, in katero stvar ie «Ma.i Ust- kompromitiral in vlekel v blato s svojim tankom. Sedaj pa Vam lahko rečemo, da nimate nobenega razumevanja za dostojnost in diskretnost, ker niste našli v članku «Malega lista* nobene nedostoj-oosC nobene indiskretnosti, nič slabega, ter ga imenujete »poročilo ,Malega lista manjšinskem zborovanju v Ženevi», k rega da smo mi vrgli kakor ^netivo* v «raz-burljivo in strastno časnikarsko bitko*. S t~ra ste očito in jasno oni Ščekov članek odobrili- Saj je jasno, da če si ni teh stvari Sček sam izmislil, mu ni mogel nobeden dati podatkov o tem, kaj se je godilo v Ženevi «za odrom* o Vašem *kavalirstvu» o »nemških in^ri^ah* itd. Kar Šček čenča o tem, kaj bi bili priobčili '. veliki vladni listi Če se ni tega Šček sam izmislil, ste mu raog'i povedati le Vi, gospod poslanec! Pa na tem ni niti pičice resnice. Vse to m nič drugega. kakor zvito prikazovanje, da ta kongres ni bil nič drugega, kakor nemška intriga, da bi se v «drugih državah naredila revolucija*, da je Nemčija vse vodila in financirala in da se je dr. Wilfan podal za cigračo v nemških rokah«. Po - Malem listu* je bilo torej to manjšinsko zborovanje goli humbu«* z marijoneto ka'^or predsednikom! A Vi gospod doktor ne smatrate potrebno, da bi kaj ukrenili proti takemu blatenju toli vzvišene, važne in resne stvari, kakor »e manjšinsko gibanje.
Na Vas očitek, da je naš list koval političen kapital iz ženevskega kongresa, se sklicujemo na svoje navedbe o tem, kaj smo pisali. Kakor rečeno, nas je razveselilo, da ie bil nad dr. Wi!fan od tako odličnih l judi izbran za predsednika tako važnega zborovanja, in smo dali izraza temu svojemu veselju dodavši, da je bil s tem dvignjen ugled — ^ Edinjašev, temveč našega nrrroda. Ali se nam more zameriti, Ce smo prinesli tudi druge glasove o kongresu, in da nismo črtali iz teh glasov tistih odstavkov, ki so l.valili dr. Wilfana. Mi imo iz svojega le v enem članku hvalili njegovo delo in zasluge za kongres. Kar smo pisali, je bila le resnica. In Če bi bili kaj Pretiravali, ali bi bilo to tako velik greh? Kaj pa Vi? Vkljub prinoro^1«* ^:cUrehvosti sta «MaIi list* in «Goriška Straža* prinesli vest o nameravanem kongresu, «MaIi list* se je pri tem zlagal, da Wilfana ne bo pri tem zborovanju, čel da je on le pri tisti
«Zvezi», ki so jo ustanovile in {o držijo v pesti velesile, ponižujoč s tem dosedanje delo zastopnikov manjšin, samo ker od njegove stranke ni ga bil nikdo deležen- A V a- ,-------------
ša « Goriška Straža, je tudi lažnjivo poro- pital iz te stvari, ko smo vendar $ pohvalo čala. da bodete le edini Vi zastopali vse »prinesli dobesedno Va5 govor prav tako, ka-julijske Slovane, ko ste dobro vedeli, da |kor govora dr. Wilfcma- o Vaših drugih je dr. Wilfan med sklicatelji in da je do- očitanjih pa prihodnjič.___
Morska zveza o lašistoosRIh rokah
Mussolini: „Italijanska šola postala fašistovska"
RIM, 7. V Augusteo se je pričel v soboto vanni Marchi prečital resolucijo, ki nalaga kongres šolnikov. Prisostvoval mu je tudi novemu vodstvu, da ukrene vse potrebno^ ministrski predsednik Mussolini, ki je podal da se novinarska zveza čimprej priiagooi . .	-___2_i_i_____lo^^^otm/cUmii sindikalnemu gibanju m
nekaj smer^nic za šolsko vzgojo. Mussolini je' fašistovskemu sindikalnemu gibanj Izvajal naslednje: Sola ne pozna delitve pravnim ustanovam, ki jih je ravnokar u-
ljudstva v razrede. Raditega mora vladati stanovila med učitelji najnižjih otroških vTtcev in rtor do najvišjih šol najožja solidarnost, kajti cilj vseh teh ustanov je isti: Vzgoja ljudstva.
Fašizem je odpravil vse kaste med italijanskim ljudstvom, kajti državljan je vedno velik, ko izpolnjuje svojo dolžnost- Naglasiti moram ob tej priliki, da mi je v največje zadoščenje, da je italijanska šola postala fašistovska. Nočem raziskovati, če je bila vedno fašistovska. Vsi naj se zavedajo,
fašistovska. vlada.
ljenega ravnatelja Biaraottija, da pa sedaj ne more govoriti o tem. O tem pa, kar je nadškof Eauer navedel v svoji znani izjavi pred jugoslovensko javnostjo, je rekel gospod Btfltković:
«Kaj je kdo njim govoril, ali so oni komu govorili, meni ni znano. Gotovo je to. da je on stvar v njenem bistvu predočil krivo, neresnično in žalfavo za sv. stoiico. Naj le on sasn ali kdo drugi od pre vzvišeni h gospodov škofio^r še e-nkrat objavi take stvari v jaraiosti, potem se bom smatral odveza-negai od obveze, da molčim še nadalje o tej stvari. Potem iznesem dejstva in dokumente, ki točaa pojasnjujejo vso stvar, ker se ne p7, ne mons. BiaAotti ne bojiva odgovornost za svoja dejanja pr~d vsako sod-nijo, pa tudi pred najširšo javnostjo •Cerkveni poglavarja bi mi mogli prepovedati
• •	• t__L?___ * ---^^U^aJl MA Trom
Novo vodstvo je bilo sestarvljeno iz faši-stovskih novinarjev. Člani odstopivšega vodstva so tekom čitanja resolucije poslanca Marchi j a zapustili zborovalno dvorano. Radi tega so bili črtani iz seznama članov italijanske novinarske zveze.
Izredao hala iim v menil IlslIU
18 stopŽDj pod ničlo
SONDRIO, 7. Po vsej severni Italiji je v poslednjih dneh zavladala huda zima. V
1«	. O___]_:.. :« »nnlnmor	7111-
take izjave in jaz bi se jim pokoril. Ne vem
»!	U: ■> (ara rlllAaill	V iavnfVstt
pa, kaj bi v tem slučaju delovalo v javnosti poraznejše: prisiljen molk ali objava dejanj in dokumentov*.
Susaški «Novi list» prinaša pripombo, da po tej odločni in moški Izjavi mons. Butko-
.Ji.«	a f«t ril lirli nn čl lit
da dogodki, ki so nastopili v oktobru leta | Colicu pri Sondriu je toplomer danes zju 1922., ne predstavljajo le nastop druge traj zaznamoval 13 stopinj pod melo. V
vjade, temveč razve! javi j en je »vsega onega, j Sondriu je bilo 14 stopinj. Enako tempera-kar je zgradil stari režim.	jturo je kazal toplomer tudi v vseh večjih
Tako ofoiijo stvari! Raditega hoče vi ada, krajih pokraijine. da prisvoji šo>o fašistovska idealnost. Vsej PARMA, 7. Včeraj je toplomer kazal ves šole brez razlike na stopnjo morajo vzga-j dan 12 stopinj pod ničlo. Danes je "jadel Jati iialiiansko mladino k razumevanju in 1 meter globok sneg. Promet je raditega
ukinjen.
jati italijansko doživljanju fašizma*. RIM, 7. Včeraj se
je sestalo osrednje
Radi izrednega
mraza je voda v vodo-tako je prebivalstvo
vodstvo italijanske novinarske zveze. Član vodih zmrznila in tako je
vodstva MeonT je predložil bilanco novi- Bielle ostalo brez pitne vode. V dolrni Pon-n^e nt ter' je^ber.em sporočil odstop z^esi je bilo danes zjutraj 18 stopinj pod celokupnega vodstva Nato je poslanec Gio-'niclo.
Zšsnra]! mi in lil
v Zagreba 3b v Beograda
ZAGREB, 7. (Izv.) VCeraj se je tn vršil prvi zbor radikalne stranke, katerega se je udeležilo tudi v«čje število radikalskih poslancev iz Beograda. Udeležba zbcca j« bila dokaj dobra. Kot prvi je govoril podpredsednik osrednjega odbora stranke Ljuba Jovancrvić, ki je v dveurnem govoru razložil zgodovino radikalne stranke ter poudarjal nje oomen za državo. Za njun je govoril dr. Laza Markonrić o sporazumu z ra-dičevci in o pripravah, ki so se vršile za sklenitev lega sporazuma. Zbor je potekel brez nobenih incidentov.
BEOGRAD, 7. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudil v beograjski politični javnosti včerajšnji zbor samostojne demokratske shran-
ila premičnine, posebno pa na one, ki so UM tujih državljanov; cene vsem vrstam tobaka se zvišatjo za 35%.
Avstrija in Zveza asrodov
BERLIN, 7. Iz poročajo, da bo s 1. januarja 1926. Zvezin komisar za Avstrijo Zknmermaim odpoklican. Holandska v4ada mu namerava baje ponuditi mesto gu-bernatorja v holandski Indiji Ista vest poroča, da ntfnerava Zveča narodov ukiniti Finančno nadzorstvo nad Avstrijo, ker da je m jen* gospodarska obnovitev le končana.	______
tamr
glede mej Oreaa&e
LONDON, 7. Agencija Reuter poroča iz JCaira: Dne 6. decembra sta Zivar Paša in Negrotto Cambiaso podpisala dogovor med
T« t • *	* - w " —'" * -	olrin mO!
ke. Zbor, katerega se je udeležilo nad 500 julijo in Egiptom glede cirenaiških mej
" ' ! " ---- ^ Na podlagi t ^ '	'
padal Italiji.
delegatov iz raznih krajev države, se je|Na p^]^ tega dogovora bo Giarabub pri-
otvoril včeraj ob 10. uri, nakar je kot prvi
povzel besedo Svetozar Pribičevič, ki je v dolgem govoru očrtal zgodovino m sedanji ooložaj SDS. Med drugimi so nastopili s posebnimi govori tudi Grisogono in dr. Zer-jav, od kojih je prvi govoril o zunanjepolitičnem položaju, drugi pa o notranji poli-
Grlko-botgarski spor
2ENEVA, 7. Danes zjutraj se je pod predsedstvom senatorja Scialoje sestal svet Društva narodov, ki je pričel proučevati
____o	.vprašanje grško-bolgarskega spora Zastop-
r&rKongres: je' trajal^včeraj ves dan in je | nika Bolgarske in Romunske sta zastopala bil danes zaključen.	. j mnenje svojih vlad, nakar se je seja zaklju-
Med številnimi resolucijami kongresa 1© čila. Nadaljevala se bo popoldne.
omeniti ono, v kateri se zahteva ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, dočim se ostale tičejo notranjega ustroja države in njenih gospodarskih vprašanj.
Nemška vladna kriza
BERLIN, 7. Včeraj zjutraj je predsednik
Sce2nl zameti na Ogrskem
BUDIMPEŠTA, 7. Sneg še zmerom mete po vsej Ogrski. Železniški promet je otež-kočen, po nekaterih krajih pa vlaki sploh ne morejo voziti Posebno hudi so snežni zameti okrog Blatnega jezera. V Kisbaru in 1 judovlade Hindenburg 'sprejel predsednika! v Marezalu je veter odkril mnego hiš. V državnega zbora in se je z njim razgovarjal bližini Paksa se je »ost, ki vodx 6ez Dona-
vo, porušil. _____
državnega --------- . . - . .
skoro tri četrt ure; za njim pa je sprejel zastopnika soc. demokratov, Muellerja. Kot se govori, sedanji minister Gessler, načelnik državne brambe, ne bo več v novi vladi. Nekateri pravijo, da ga bo nadomestil
Strojna icsreft v prei«!t&ew
PARIZ, 7. Kot smo že poročali, je v
__________ , .	premogokopu v Buldera (Colorado) »zbrah-
»dmiral Bruhinbaus- Minister Ges-(1^j požar in so 45 delavci bili pri tem živi sler se je v zadnjem času nekam kompro- zakopani- Po nadaljnjih vesteh je 12 čet mitiral, ker je baje ob neki priliki izjavil, delavcev delalo celo noč, da bi se prikopali da bi se v slučaju monarhističnega gibanja nesrečnih rudarjev. Pri njihovih rešilnih na Bavarskem državna bramba ne zoper- j poizkusih jih pa hudo ovirata dim in ogenj« statvi jala. Vsekakor so pa to le govorice in vbodih v premogokop čaka nad 5000 gotovega se o tem še nič ne ve.	j ljudi s strahom in nestrpnostjo poročil iz
Včeraj zvečer se je še sploino gorilo, j globine; predor, v katerem so radarji Moda bo Luther obdržal mestp državnega kan- kirani< Se nahaja namreč nad 200 čevljev celarja. Vendar se pa ne ve še, na kak na-. pod zemljo. Izgubili so že vsako upanje, da čin da se bo kriza rešila. Govori se o vladni ^i rešilna akcija imela kak uspeh, ker je koaliciji levičarskih strank, a so drugi, ki dno rudnika izpremenjeno v pravcati og-da se bo nova vlada opirala na njenik, delavci pa, ki se te rešilne akcije
udeležujejo, nimajo nikakih priprav, Iri bi jih branile pred dimom in plinom. Enega izmed njih je plin zadušit
viča, morajo tudi tisti naši ljudje, ki so bili do sedaj v aferi zaivoda sv. Jeronima na 'strani Vatikana in episkopata, izprevideti, da so na krivem potu.
DR. BENEŠ IN DR. ŠVEHLA o čehoslovaški politiki in o nar. manjbmah Dne 3. decembra je imel ninistrski predsednik dr. Švehla v prvi seji skupnega kluba poslancev in senatorjev svoje stranke znamenit govor. Važen je ta govor zato, ker je točno naglašal smernice, ki jim bo sledila republikanska stranka in menda tudi koalicija pod vodstvom načelnika agrarne stranke, Antona Šfvehle.
Navdušeno pozdravljen od poslancev in senatorjev je rekel govornik v svoj cm dvour-nem govoru pred vsem, da je z milijonom glasov, oddanih čehosiovaški republikanski stranki, dal čehosiovaški narod izraza svoji voiji in zaupanju do snroje stranke- Ta milijon glasov ni bil oddan osebam, marveč ideji, ki ji republikanska stranka sledi že desetletja in ki ji hoče slediti tuii nadalje, zavedajoč se, da je od nje odvisna usoda politike naroda in države. Zato ta stranka, siopafjoč na parlamentarno pelje, odklanja vsako misel na predčasne volitve.
Ministrski predsednik je izjavil: «Vstra-jati hočemo šest naslednjih let v poslanski zbornici in osem let nastopajoče zakonodajne periode senata nase narodne skupš line. To skupščinsko razdobje se mora zaključki z zmago za nas in s popolnim neuspehom vsake opozicije, ki ne doseže ničesar pod nikakimi oko in ostmi. Mi se se damo uspavati. V nas je moč, odločnost in nezlomljiva volja*.
Podrobno je govoril ministrski predsednik tudi o vnanjem položaju. Opozarjal je na splošne razmere v Evropi, ki je s svetovno vojno zaigrala svoj ugled. Naglašal je, da se Evropa mora obnoviti. To je potrebno v interesu kuKura, ki jo predstav'j a, in v interesu vse človeške civilizacije. Kako daleč poj de pri tem čehoslovaško sodelovanje? Čehoelovaška ne namerava precenjevati svoje moči, toda podcenjevati je tudi noče. Sodeluje na razvoju in sodelovala bo povsodi, kjer gre pred vsem za pomirjen je. Tudi o razmerju napram eehoslova-škim Nemcem in manjšinam sploh je govoril ministrski predsednik tudi obširno. Izjavil je svoje uverjenje, da Nemci v Čehosiovaški najdejo v toku časa pot k vladi, čeprav danes razmere niso še tako razčiščene, da bi se moglo o tem že sedaj resno razpravljati
Čehosiovaški minister za vnanje stvari dr. Beneš je imel dne 2. decembra v kraljevem kolegiju v Londonu zanimivo predavanje povodom desetletnice ustanovitve angleške stolice za slavistiko. Predaval je o ostanku in politiki držav-naslednic. Ideja individualizma m narodne samoodločbe je zlasti po francoski revoluciji stalno rastla, a je dosegla svoj višek v času svetovne vojne. Svetovna vojna je bila v svojem bi-
pravijo,
stranke centra.
Medtem pa se v pogledu nemške finančne krize m še nič izboljšalo. Število gospodarskih polomov je vsaki dan večje. V Berlinu, kjer so našteli 7. novembra 65 tisoč brezposelnih, je to število sedaj narastlo na 101.750. Glavni vzrok sedanje krize je pomanjkanje kapitalov.
. Loucbeurjevi načrti za finaču obnovo
PARIZ, 7. Danes popoldne se bo pod
Politične vesti
, AFERA Z ZAVODOM SV. JERONIMA
Dopisnik splitske «Nove Dobe* je zaprosil odstavljenega vic ©direktorja zavoda «v. Jeronima v Rima, mons. Đutkavića, naj bi mu dal kako pojaanflo z oziroon na to
rodov in držav. To je veljalo vsikdar za velike države. Tem bolj velja za male, da s« ohranjajo s tistimi načeli in s tistimi sre<L> stvi, s katerimi so nastale. Vsi narodi imajo svoj notranji neusahljivi nagon ekspanziv-nosti, želijo biti veliki, ali vsaj večji, nego so. Tudi mali narodi želijo postati veliki, ali ta veličina ne more biti v številkah, marveč na duševnem polju z orožjem duha in kulture.	_______ _
Nujno svarilo spričo novega zakona o občinskih užitkih
V številkah 261. od 5. novembra in 265. od 12. novembra smo objavili iz peresa dra Borisa Furlcna obš'rno, poučno in koristno razpravo o novem odi oku-zakonu o uredbi občinskih užitkov. Nijprcj je podal pisec zgodovinski pregled razvoj občinskih užitkov v starih pokrajinah Ttalije. Potem je izčrpno pojasnil, kako v teh pokrajinah z novim zakonom skupna lastnina preide iz skupne v zasebno lastnino. Opisal je nalogo kr. komisarja, ki ima izvršiti likvidacijo občinskih užitkov ter ves način te operacije. V drugem članku je pojasnil razloge, radi katerih bo uporaba, oziroma izvedba novega zakona v naših pokrajinah združena z velikimi težavami, neprilićnost-mi in občutnimi stroški za vse prizadele, ki da se tudi ob najbo'jši volji in razumevanju kompetentnih oblasti ne bodo mogli otresti občutka, da se jim godi krivica. O-pozarjal je na različnost tozadevne zakonodaje v deželah, ki tvorijo sedaj Ju!ij ko Krajino, potem na navzkrižja med upravičenci in neupravičenci. Pojasnil je. da so toliko bojazni prvih, kolikor nade drugih pretirane. Kajti gospodarski smoter novega zakona je odprava demanialnih la:i-fundijev v starih pokrajinah Italije in za te poslednje pomeni novi zakon res ve lik napredek. Pri nas v Juijski Krajini pa ao •-azmere drugačne, ker nimrjno — z malimi izjemnmi — takih obsežnih latifundijev, ki b* prišli v poštev za delitev. V naž:h pokraj inah se ima najprej ugotoviti, ali gre res za občinske užitke, »li pa za osebno skupno lastnino upravičenih posestnikov. Le v prvem primeru bodo doslej neupravičeni deležni uživanja. Dosedanji upravičenci n>: bodo s -tem oškodovani, ker se .v določilih zakona o občinskih užitkih uredi tudi njih razmerje do »kurmaga zetu1 iišča-
Zdelo se nsm je potrebno ša enkr.it opozoriti na te važne točke v razpravi dr.a "Borisa Furlana. In sicer v podkrepitev svarila, ki ga naslovi jamo tu na prizadeto prebivalstvo-^
Hvaležni moramo biti piscu, da je ob /-»raianju, ki občutno posega v gospodarsko življenje naie<£a podeželskega prebivalstva, podal nazorno razlago novega od-Joka-zakona in potrebna pojasnila o njega določilih. Ker pa nam z raznih strani prihajajo glasovi, da se nekateri kregi našega ljudstva že sedaj razburjajo radi novega zakona o občinskih užitkih, smatramo za
vojo dolžnost, da izpregovorimo dobrohotno svarilno besedo.
Poročila pravijo, da se razburjajo toUko dosedanji upravičenci posestniki, kol kor dosedanji neupravičenci. Prvi se bojijo, da jim bodo dosedanje pravice kar čez no5 odvzete, tako da ostanejo brez gozdov in gmajn, ki jih smatrajo za svojo last. Dosedanji neupravičeni posestniki pa zahtevajo že s«Kiaj soudeležbo pri uživanju skupnih zemljišč. Posebno tam, kjer gre za gozdove in kjer sedaj upravičenci berejo drva.
Bati se je torej, da bi se eni ali drugi v svojem vznemirjenju dali zavesti h kakemu dejanju ali koraku, ki bi imel hude posledice za dotične posestnike in bi trpeli občutno škodo. Tako informacijo smo dobili na pristojnem mestu. Čujemo, da se izražajo nekateri upravičeni posestniki, da raiše posekajo go®dove, nego da bi pr>
stvu vojna za samoodločbo malih narodov.	y rCduIacijo zemljišč aa podlagi no-
Seveda ni bilo možno, da bi se teritorijalne vcga zakora. Proti takemu nepremišljene* meje povsem pokrivali z nacijonalnimi. Za- ^ poletju bi nasfc <p.la obla'stva nerzpro-o sc je razvila borba med nasprotnimi si ^ m z vso strogostjo in dotičnik bi —
elementi na eni strani tistih, ki so zapisali na svojo zastavo nacijonalni šovinizem, na drugi strani pa tistih, ki hočejo služiti n»-vemu duha, ki je pomagal zaveznikom do zmage.
CehoslovaSka je šla za tem ciljem. T. Ma-
kakor rečeno — zadele hude posledice.
V interesu našega tjucirtva povzrT^aroo arvariien gla^, naj se ne daja razbu* po raznih neutemeljenih vesteh ter naj v iu-teresiranci nikar ne dajo zavest* dn mkar kega samolastnega dejanja, ki hi motflo le
«aryka. Manjšine t Čehosiovaški imajo svoj	^ koriatiti To pa tcm boM ker
predsedstvom Brianda sestal ministrski afero. MictisigDor Butkovič pa je odgovoril, svet, ki bo razpravi jal o dalekosežnih na- da ne more ustreči tej prošnji in je odklonil
- . »s	i___ T a«aUm«itinanAnA aK-	_-- I »	ftT il ■ 1 _ - *-- _ _ _ 1_ _ „ _
črtlfr ministra Loucheurja za finančno ob- tud vsako obrambo svoje lastne osebe nanovo.	' p™a navedbam zagrebškega nadškofa Finančni minister je celo jutro sprejemal «drja Bauerja. Vendar se je — dostavlja do-razne industrijalce m finančnike, da izve piknik splitskega teta — iz njegovih besed
.M	__a. M a ,1 r> -| r* Ir	na i n ■m^if n lr	*	. D__il____i m.___1__L__
poseben značaj, ker se ne borijo za svojo narodno neodvisnost, ampak za svoje svojstveno narodno življenje v državi, ki naj se občuti kakor v svoji hiši- Manjšine v čeho-slovaiki priznavajo, da jim demokratska ustava, liberalna načela in svobodoljubno zakonodajstvo odgovarjajo; pritožujejo se pa radi njih praktičnega izvajanja. Dr. Beneš priznava, da je v državni upravi došlo nehote do pogrešk, toda pomisliti je treba, da Čehoslovaška obstoji šele sedem let, a da je bilo pod pregšnjo vladavino neraz-memo več krivice.
«V vnanji politiki — je nadaljeval doktor Beneš — smo iskali pred vsem politično m gospodarsko sodelovanje s sosedi, da bi se čim prej dosegla konsr>,: J~ ~ija srednje Evrope. Ideje, izražene s p^tom Društva narodov, so nas vodile na tem delu. Dosledno izvajanje mednarodne politike v duhu
je razburjanje vsekakor prezgodnje. Kajti opozoriti moramo, da zaenkrat «e * »stopa nobena sprememba v posestnem »tanju zemljišč. Vsaj ne do meseca maja 1925, ko poteče rok za prijavo občinskih užkkov. Pred temi dnem ne izda kr. komisar mkekega odloka in mora radi tega do tedaj ostati vse pri starem.
Na pristojnem mestu amo doma 1 i da bi vsakemu poizkusu nasilne spremembe dar ^naiširjega posestnega stanja, oziroma kulture zemljišč (na pr. sekanja gozdov) nemudoma sledila odredba varnostnih oblastev za takojšna sekvester dotičnih zemljišč od strani komžsarjal Kaj bi to pomnilo za vse gospodarstvo, si lahko naši ljudje saiai predstavljajo.
Na drugi strani pa nimajo dosedanji neopravičeni posest ni. a nikake pravice do
za njihovo mnenje v tej zadevi Računa, da rarvidelo, da mm mons. Butkovič zadostna, Društva narodov pa zopet ni samo stvar soudeležbe na uživanju do leda j. dokler bo rabil za kritje proračuna in drž. zaklad- sredstva, da overi javnost o pravilnosti zvestobe do načel, ki so v svetovni vojni po- kr. komisar ▼ dotični občiin, aU podobcinl
-	- * ' "	1 1 ' -	-	*	1	-	-	*	____1___nS^Mnia clrl1T-.mil« »Pmll.?? PfaVt-
nice *okolu 8 milijard novih dohodkov, ka- j svojega postopanja.	*	| magala malim narodom do svobode, ampak ne ure<fi uživanja skupnih zemljišč. Pravi-
tere bi morali zbrati z direktnimi in indi-j G. Butkovič je izdavil, da nazorne, zakaj je to pred vsem vprašanje opravičenega ca do soudeležbe jim bo priznana z odlo-« reklom* dat viri Povišati bo treba davke, da nadškof Bauer žali njega in tudi odstav- živi jenskega interesa za obstanek malih na- kotn kraljevega komisarja.
Tako sliop to rvažno gospodarsko vpra-fcasje dejanski Prizadeti krogi vidrjo torej:
pravic. Naravna je m opravičena. Toda ta skrb se mora uveljavijati premišljeno in ▼
1) da. je vsako razburjanje za sedaj pre- skladu z zakoči, ne pa z nepremišijenimi
»agljeno, ker do meseca maja prihodnjega leta ostane vse pri starem m ne nastane do teda^j nikaka sprememba v posestnem star «pu skupnih zemljišč, kar naj bo v pomirje-«je dosedanjih upravičencev; 2) da bi vsakič* samciactno dejanje, vsak poizkus naaii-ne spremembe današnjega posestnega stanja neogibno povzročil stroge odredb« od
dejanji ki bi neizbežno izzivale -strog odjpor od istneni obbstev ter bi dosegla nasprotno od tega, kar ce je hotelo doseči
Dolžooct javnega narodnega gbrofla je, da brani vasico pravico in korist svojega ljudstva m da zato tuc£ odkrito in nujno svari pred vsako nevarnostjo, ki bi mog'a ogrožati te koristi Zato prosimo nače pre-
ctrani o bi aster/, k sekvestru dotičnih bfva-istrvo, prksadeto po vprašanju občinskih aemljisi, na kar opozarjamo posebno tucfi užitkov, ki se ima urediti po novem odloku-A>se^an>e neupravičene posestnike. Razu- j zakonu, r njegovem interes« najnujnejše, memo skrb za varovanje svojih koristi in naj uvažale, ker «k> napimli tu gori.
DNEVNE VESTI
Važno za javne uslužbence
Novi zakon, ki začne učinkovati 13. t. m. in ki smo nanj že opozorili naša društva, j «t gr. un	obsega še posebne določbe za javne usluž-
bil na postaj sprejet od nacelnJcovci^imh ^ Tičejo se vsei civilnih in vojaških
m vojaških ofclastev ter mnogo drugih osetv ,	♦„j;
frM mrae prefekta
nedeljo ob 18- uri je prispel v Trst
novi prefekt gr. uff. Giovanni Gasti, ki je
voj----------_
nosti Trsta. Kot prvi je novega prefekta pozdravil mestni župan sen. Pitacco.
Novi prefekt je včeraj zjutraj prevzel svoje posle, nakar je sprejel občinski odbor in razne funkcijonarje prefekture. Takoj v začetku svojega delovanja na svojem novem mestu je v posebnem proglasu pO-
državnih uslužbencev, kakor tudi vseh u-službencev pokrajin, občin in tistih zavodov, ki so po zakonu podvrženi nadzorstvu državne, pokrajinske ali občinske uprave.
Vsem tem uslužbencem je pod kaznijo takojšnje odslovitve prepovedano, da bi pripadali tudi samo kot navadni člani dru-
—; v, , , - .	, , -i - i,	s tvom, bitjem m zavodom, ustanovljenim v
zdravil oblastva m zbore tržaške porLrajme ,	. .'	. . •	, ,
... , I J t	-	-i' : kraljevini ali zunaj nje, kateri tudi le delo-
ter obljubil, da bo z vsemi svojimi silami	' 1
izpolnjeval zaupano mu nalogo.
fla dan z imeni!
ma delujejo tajno ali prikrito ali katerih člani so na kakršenkoli način vezani na tajnost.
Povrhu morajo vsi ti uslužbenci na zahtevo ministra, Če so državni uslužbenci, in prefekta, če so drugi javni uslužbenci, izjaviti, so li pripadali ali pripadajo li tudi samo kot navadni člani društvom, bitjem in
enim
ali delujočim v kraljevini ali zunaj nje. Kdor bo v tem zmislu izrecno vprašan (specificamente richiesto) in ne odgovoii v dveh dneh, temu se ustavi plača za ne manj ko petnajst dni m ne več ko tri mesece, če pa vedama poda napaćen ali nepopoln vor, se mu plača ustali za najmanj šest mesecev.
Ko se je ta zakon obravnaval t poslan-in v senatu, je vlada zagotavljala. da se njegove določbe ne bodo zlorabljale, zlasti tudi ne tista zares čudna določba, po kateri se morajo uslužbenci izpovedati tudi o temT ali niso morda pred dolgimi leti pripadali enemu ali drugemu društvu.
Od svoje strani poudarjamo, da zahteva občni interes, dal §avni uslužbenci vriSjo svojo službo vestno in marljivo in da jih pri
Martin Golob — Orehek. Vam je priznana vojna pokojnina in v najkrajšem času boste dobil« tozadevno knjižico.
Frančiška vd. Eožeglav — Rođfe. Posredovali smo ter izposlovaK. da se je Vaša pokojninska knjižica takoj odposlala na kr. zaklacfaio delegacijo r Pulo. V kratkem dobite naložilo.
MM Mtm — Preinica; Materi so licvidirani obroki, sirotam pa vojna pokoj-z julijem 1929.
polo^, da ni nobenega našega prvaka tudi v seznamu tržaških framasonov. To bi mu moralo zadostovati, ne pa, da zahteva cd nas, naj dokažemo še le pred sodni j o. Naj bi torej -Popolo di Trieste« kar objavil tudi seznam tržaških framasonov, namesto da prihaja s sličnimi insinuacijami. In se pri tem še srdi na nas, ker smo rekli, da spremlja naše polemike z zadovoljstvom in škodoželjno. Sicer pa laihko tudi posije prepis seznama — gospodu Virgiliju Ščeku, ali pa komu drugemu izmed ....okoli ^Malega lista*.
Toliko «Popolo», kolikor ...okoli »Malega lista® pozivamo: na dan z imeni slovenskih framasonov!
Ž Opžisi
Vsak zaveden Openc opaža, da nase nekdaj tako cvetoče druš.veno živl,en:e peša in hira. Poglejmo pevsko društvo «Zvon», to naisia-re/še naše društvo, ki je bilo nekdaj; v čas h nepozabnega idea'ista Stipe Ferluge,_ nag ponos. *Zvon» e popolnoma ut:hnil. Nočemo očitati tol.ko slar m »zvonar em», ker oni so mnogo delali in žrtvovali za sloves in napredek društva. Ke pa je naraščaj7! Kje je mladina, ki naj bi stop 'a na mesto starih? Pa tudi v mladinskem društvu *Prosveta», Glasbeni Matici in v spor.nem društvu -*Adr*ja» « nastala neko mrtvilo Ali resna to traja dalje?! M D. P. ima po enkrat na teden sestanek, ki se jih J>a udeležu e le pičTo število, in še to vedno isti, das: šte'^e dmštvo £es deset vpisan h članov. «Adrva» pa še tega nima. Na sesianke in k va am »Glasbene Matice* prihaja ie šest do osem članov, kar je res žalostno v primeri s stev'lom č'anov.
Spleti opažamo na OpČinah, da ae na zadetku, ko se je ustanov io kako društvo, pri-glaša lepo štev lo članov, ki kaže o veselje do
Tudi v svoji številki prošle sobote je «Po-polo di Trieste* posegel v polemiko, ki jo ie izzvala Ščekova kleveta o slovenskih fra-
masonih. -Popolo, prarri, da smo mu mi oči-J samo «w narraom ciam arusivom, mijeni tali zloboostin zavrača ta očitek. Priznava zavodom kakršnekoli vrste, ustanovi,er pa odkrito, da ga prepiri v slovanskem taboru veselijo- Na koncu pa nas poziva, da, če hočemo dokazati, da nismo fram^.scmi, naj vložimo tožbo proti obrekovalcem.
Ta novi nastop fašistovskega glasila je nov primer sadu, ki ga je doneslo orbeko- , ce pi vanje Ščekovega ^Malega lista*. Mi to dej-!«**0 stvo le beležimo kot spričevalo tistim, za katerih početje ne moremo — kakor smo f^o se je t Se rekli — najti pravega imena.	^ zbonuci t
Kar se tiče poziva v « Popoln*, le par kratkih pripomb. Ni nam do tega, da bi vlačili pred sodnijo nedolžnega odgovornega urednika »Malega lista». Če hoče * P opo 1 o» imeti še to zabavo, potem naj poskrbi, da pridejo njegovi slovenski pomagači odkrito in možato na dan: s svojimi podpisi in imeni pretveznih slovenskih fra-
^Pcl^io* je dobro obveščen o članih ^m ne ovirajo nedovoljene društvene vezi-framasociskih lož v naši deželi Povodom Pravtako pa je v občno konst, da so ,avni zadnjih izgredov so bili zaseženi seznami uslužbenci polnaveljavm in polnopravni toliko rešŽh, kolikor tržaških framasonov državam m da kot takSm s svoTo veljavo in «PopoIo» ima vpogled v oba seznama. V. m izkusenostjo sodelujejo pri drustv,h( ki nedeljo je objavil infena framasonov reske (vendar izpolnjujejo poleg javnih naprav fože. Koga izmed slovenskih in hrvatskih: važne naloge v komt države m 1|udstva. prv^boriteljev v Istri je našel med gospodi Posebno bi pa tudi poudari, potrebo^ ki reškimi framasoni?! In ravno tako ve .Po- tudi odgovarja občnemu mteresu, da bi se
, , .__,_______,io(ta „^.-»tra v namreč javni uslužbenci mogli posvečavati
svoji službi brez strahu, da jih na primer maščevalnost kakšnega podrejenca, stre-munstvo kakSnega tekmeca ali zamera kakšnega predstojnika naenkrat ne pripravi ob kruh. Bojimo se, da bo novi zakon v povod, da se tisti strah ne zmanjša, nego poveča-Pod takim strahom pa uslužbenci ne morejo svoje službe posebno uspešno opravljati.	_
Iz nnda Pel. dr. -Efflnosr v Trsti
Zavtaaki vojnih pofenjam za bćvie a.-o. vojake.
Še vedno prllia a;o na vojno mki s.rstvo ▼ Rim prošnje za izplačilo poko ninskih zastan-kov, ki pa prosilcem ne pritičejo. Da se izognemo brezpotrebnemu delu tol ko v R;mu, ko-Lkor pri drugih organih (Udručen a, pos-aaci, občine i. t. d), smatramo za um-estno sledečo obvestitev:
Likvidarc;jski odbor pri glavnem ravnateljstvu za vojne pokojnine je določil v splošnem rok petih let za v'agan e pokojn nskih prošenj, bod si za izravne poko n ne (za bivše vo ake) ali posredne (za B} h sorodnike). Ta rok se je, pričel za nove pokra>;ne z dnem 1. okt. 1921 t t. j. z dnem, ko so debili trn v 5 it. državljani pravico vlagati tozadevne prošnje.
On m, ki niso vložili prošn e takoj, bo po-ko-n-na nakazana s prv;m dnem meseca po onem, ko je bi'a pcoStoja vložena.
Glede p<ikoinmskih zastankov pa naj se prizadeti vedno obračajo le na kr. zakladne delegacije Pospeševan e v Rinm je le z^uba časa.
Pokonnska nakazila b:vsm a.-o vojakom al: n ib družinam se izplačajo počenši s 1. okt. 1921. 'e v sluča ih, da so že dobivali provizo-r čno podporo na račun pckoin;ne. Oni pa, ki 'e niso pre emali, gre pokojnina šele od 1. juli a 1923.
Le v izjemnih sltiča ili (n pr ženi umrlega a-o vojaka) nakaže m'nistrs^vo poko:n:no že z dnem moževe smrti, Če se ugotovi, da ji je b'l mož ed:na podpora i» da irmarnrkakih dm-g h sredstev za vzdrževan e, in ae ie le s dnem 1. 10. 1921 odnosno 9 1. 7. 1923) Te slu-ča:e pa do'oču'e nrn:strstvo Ni to ... , . . . . nkaka zakonita pravica. V Rim priha:a vse zgubila po gostilnah, p »s^h in tn ih tabo- j ^ neutcir,elyen:h pr-o?enV, oz zahtev vdov.
fih?! Tako ne more uspešno	' sirot in invalidov, ki pa gredo v koi Vsi priza-
deti na* se držn>o teh navodil :n pojasnT..
Friderik Gruden — Zgomk- Dovoljena je bila 12-mesečna podpora. Pri reviziji se
deTa. Cim pa je nas ala na inan ža zapreka, za- i z ^^ moževe cmrti, £e se ugotovi, da f
čeniata v cafi mladm: upadati vesele in volia1	......
do dela. Vprašamo našo mladino, ali bi ne b'k» balje. če bi posvečala srvoi svobodni čas društvenemu živi en u, k er bi se izobraževala.
vzga;ala in dobivala tudi razvedrila, mesto da se zjjublia po gostilnah, p1 »sili in >tu ih tabo-
del mladine, ki se zaveda svoje naloge m •voje dolžnosti. Veliko zTo Je tudi v tem. da pri nas tako lahko nas ta a:o osebm prepiri in nasprotstva med člani. Rekli bi, da e to skoro . . _
glavni vzrok, da nobeno naših društev ne more,n* konstatirala več invalidnost, a tttdj m uspešno delovati In vendar: kako lepo bijbda kdaj vložena prošnja za zdravniška rnog'a delovati naša društva, če bi ne bilo preiskan** radi zdravstvenega podaljšanja.
. . i • A	____ J_l; J_ •	l, ~ t.	« «--'	r»__«_•_____
Cesto smo že v deli, da je bil kak zače.ek propadan.a kakega našega
tega zla! sestanek društva.
Dragi Opencil Skrajni čas je, da krenemo na drugačna pota, da se otresemo dosedanjih hib da se zavemo svoj'h dolžnosti v današn em težkem položa u. Mladinaf Ne gostilne, ne plesi, ne kvartan e, marveč sode'ovan e v dru-
Andrej Saksada — Trst; ProSnia za zo-petno zdravniško preiskarvo je došla na pristojno mesto; medtem pa se je izpostovalo podajanje za eno let«.
Katarina vcL Štrukelj — Trst; Za Vas je izdelan pokojninski projekt. Do izplačila pa >e še dolga pot, zato morate potr-
Itvenem živlen/u — to je tvoja prva naloga! peti.	^ ^
Nazaj na poti, po katerih so hod li tvoia pred-| Anton Skrk — Praprot: Za Vas je izstarv-niki. Vsi skupai moramo pozab:ti prepire in ljCTia pofcoijninska knjiiica, ki je bt!a ttidi medsebo na nasprotstva. Podamo si roke z že Odposlana na kr. zakladno delegacijo v
CSkil GodbiS — Vojnica: Pbdatki, ki ste jSi daia o likvidirani Va^i vojni od-ikcMbni, co upačat. Zakladna delegacija ina pod tirtimi številkami zaznamovanega dragega naaiovijcae^a m za znesek L 360.000. — 7aalaAi^rnm stvar pri finančni kitaneknei.
Ivana Vafemčič — Narm, 15: V roku de-vetdaaetik dn> po prejemu negativnega odloka morate vfcsžati dobro utemeljen rekurz na tafoiCtvo računskega dvora v Rimu. Z rekurzom »vred je treba vrniti tudi nega-trvna ocSok. Opctcarjasno Vas, da eventualne poštne zamude ali nečednosti v do«tav-Ijanju računski dvor ne upošteva. Zato je itz previdnosti priporočljivo, da oc^poš^ete čim prej.
V Vašean slučaju marate dokazati, da je Vaš pokojni umrl v vojni ali pa -vsčed poledic vojne <alniy.be. Svetujemo Vam, da u preskrbate tozadeven notomostni akt, »eustavljen po štirih pričah pri sodniku. Vsekakor zglaate se pri naši krajevni or-gacuzaciji v Št. Petru na> Krasu
_ Tajništvo.
—	V spoaunn. Včera^ smo spremili k večnemu počHku moža, ki ;'e zasluži., da se ga hvaležno spom'n amo. Skromen mož, al. uzor en družinski glavar, ki >e svoje Iri hčerke vzgoj.l v strogo narodnem duhu — nekdanje Sokol ce, a sedaj pridne sotrudnice naših sportn h dru-itev. Da-si državni uradnik se e vsekdar odkrito kazal zvestega sinu svo ega naroda Ta kož je btl poko'di Josip Bergnc, doma iz Loga pri 2agi. Pogreba se je ude'ežilo lepo štev:lo pr jatcl^ev in mnago kolegov ob«h narodnosti. Be«i ohranjen pokojniku blag spomini Preo«talim naše iskreno sožal e.
—	Dva diplomska izpita. Na trgovinski visoka šoli na Dunaju sta 2. t. m. položila dipk>m-ski izpit naša rojaka g. France Koruza iz Gaberir na Vipavskem m g Konrad Lena s s i iz Hr eno vic pri Postom. Časti tamo I
—	Včeraj in danes borza zaprta. Rada včerajšnjega praznika sv. Ambroža, patrona milanskega, je bila borza zaprta. Tudi danes, na praznik Brezmadežnega spočetja, se na borzi ne posluje.
—	Koncert Coostantinr'de*. V petek, 11. L n».f se bo vršil v veliki dvorani »Ciroolo Ar-tistico* koncert znanega tržaikega virtuoza na klavir Aleksandra Constant nidesa. Na sporedu koncerta so skladbe Bacha, Brahmsa, Vita Levija, DebussT^a in Martuccija Začetek koncerta bo ob 20.45. Vstopn'ce 90 v predproda i v trgovini za muzikalne Tedeachi 6c Obersnu.
«2eoski tret». Izšla j« decembrska številka te zanimive revije in g'asfla «2enskega dobrodelnega udružen a v Trstu« s sledečo vseb no: Na božični večer. - Pesem. (Vera Albrechtova); Obrazi in duie. XXIX. - S. M. Lidvina Purga-•eva. (Rado Lah — Mati. - (Marijana Koka-ljeva). — Božična stika. - (Marijana Kokal e-va) — Sestri Gusti. - Pesem. (Aloiz Gradn k).
V	tuj:ni. - Pesem, (Vera Albrechtova) — Kaj smo spoznale v Ameriki. - (Alojzi a S ebijeva). Po mnogih letih. - Pesem. ( Ksaver Meško). — O dolžnostih starišev. - Konec (Gizela F). — KI c delavske žene. - (Tončka C.). — Osnovni nauki o kozmetiki. - Konec. (Dr. France De-bevecj — Vse j« tiho. - Pesem (Srečko Kosovel). — Izvest a: Po Ženskem svetu, Hig;iena, Gospodinistvo, Kuhinja, Iz naše skrinje, Kn i-ževna poročila. Listnica nredn Stva, Listnica uprave. Razgovori (na prHog^).
Pruilven« ¥#tM
—	«ŽENSKO DOBROTELNO UDRUŽENJE
V	TRSTU» bo imelo v srede 9. t m. ob 4. uri popoleke cdborovo sejo v draatveoih proeto. rili. — Predsednica.
_ «Čttainica». Mandol'nistična skup:na ju Vi
dne 9. t. m. ob 7 zvečer va e v navadn h pro-stor h. — Nogometna skupina jutri običa na trenaža na igrišču «Adr'lje» — Naćeln'Stvo.
—	D. K- N. Tonmaseo. Danes ob 8.30 z titraj trenaža na igrišču »Obzora*. — Načelnik.
[z tržaškega živllenlm
—	Neznaten požar. Predpreteklo noč ob 1.30 je bila postaja mestnŽi gasilcev tele-BotiiČnim potom obveščena, da je v kro-jočmei Pignatelli na Cor» V. E. III. izbruhnil požar. Na lice mesta odposlani gasilci so ugotovila, da je v eni sobi krojačnice gorel pod na pfeskvi kakih 5 kvadratn h metrov; ogenj se pa ni bil še razširil Po pičlem polurnem delu so ga gasilci popolnoma pogasili. Vzroki požara niso znani. Skoda se ceni na približno 1000 lir.
—	Žrtev nerodnega mciociklista. 18-letni zasebni uradnik Humbert Ive, stanujoč pri Sv. Alojziju št, 803, se je v nedeljo zvečer vračal v družbi nekaterih prijateljev iz Milj proti mestu. Ko je skupina dospela v bližino uzitninske črte pri Zavijah, je nenadoma prrvozil po cesti motocikelj. kateremu se Ive ni utegnil umakniti. Predno se je sznemak dobro zavedel, je že ležal na tleh ves pobit. Dočkn jo je motocikhst naglo odktnil dalje, je ba Ive prepeljan z nekim a/vto«nobilom ▼ mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek-Okreval bo t kakih 8 dneh.
_Žalosten konec izleta z motornim kolesom. V nedeljo predpoldne se je 34-letni uradnik Mamo Ghezri, stanujoč v ulici Belpoggpa Št. 4, odpravil z dvema prijateljema na izlet z motornim kolesom s «side-carrnn. na Kras. Okoli poldne, ko so se nahajali v bkžini Dutovelj. je izletnike doletela huda nezgoda. Da se izogne nekemu kmeti&kemu vozu, ki je »vozH v nasprotni smeri je Ghezzijev prijatelj Alo^zrj Salva-dorf ki je vodil motocikelj, zavil v tako ostrem kotu v stran, da se je motocikelj prevrnil; z njim 90 se seveda prevrnili tudi
SPORT
PRVENSTVENE TEKME. Izidi nedeljskih tekem.
L divizija: «Adria» — ^Zarja* 3:1; sveta* — «Sj>oria
5;0.
rPro-
L Divizija:
7:2; «Obz*>r> — '-Volga. Redovan;e.

Ctsi Tinti
Arfrfa
Obzor
Pro«vda
Gorica
Volga
Zarja
Sparta
jO
o G
a OC
NJ
JD O
G
4
2
6
6 18
viika tekme — tudi drugod m pokazal rrofe
mirno kri, bistro oko m bli»kov.io vstopanj« v akcio. Vrsta haliev «Zar/e» ni zadoščala, razen, kakor omenjano. Bucika, dofatn je vtsU haiiov «Adri e» resnična hrbtenica te frets.. Rupena, priložnostni cen.erhal, začena svoje karijero. Skrano insldijozen je zaznamoval v tej tekmi že svoj peti prvenstveni gozl. Ni te morda lastnost, -ki ga odlikuje za napad? Blaž, požrtvovalno krilo prepuića lovorike drug m, s krasnimi crossi ds.e drugim priliko centri-ran;a. Počka. se zopet fornira Razpoloženj« na i^riiču ie bilo napeto, no, ne tol-ko radi igre same, kakor radi igralcev, katerim piščaU ka »odnika ni ramo preveč — belila glave— Prvi tempo )e končal z 1 : 0 v p- d «Adriji»., «Adrija> I« igrala 8 črnim florom radi znanega vzroka.
Koj v začetku se prepozna lahka premoč. «Adrije», ki vzdržuje precej časa napad 'Zario, ki čaka zanaš«;oč se na svo;a burani'ca in vratarja na začetnih mestih, pazno zasledovana od haiiov in brai&bc «Adr. e». Posrečijo se ji posamezne fuge in spravlja *Adri»o» v *
n,e. idu.
Tretfar nedelja prvenstvenih tekem
Tekme 1925.-26. so v polni iazL Polagoma r_______ f ^______
začenjajo močnejše čete zapuščati prisilne drzne 'brambne'komb iu zi^"približeo" v^^sre-klasifikacijske vrste in se postavljajo na dini prvega časa shootira Rupena svoja mesta, pribor j ena že z resnično vrednostjo čet samih. Tretja nedelja je bila pravi dan presenečenj. Zmago Adrije nad Zarjo je predvideval vsakdo, ki pozna naše čete. Ne tako izredno zmago Prosvete nad Sparto. Mnogi so sklepali na enako vrednost moči, mnogi so prerokovali zmago Prosveti, da bi pa zamogla ista pritisniti Sparto s tako veliko zmago ob tla, tega ni mogel predvidevati nikdo. Tako v Trstu. Gorica, oziroma Solkan je v nedeljo doživel tiidi neprijetno razočaranje. Volga — športni predstavitelj istega, je podleg'a Obzoru iz Trsta s poraznim rezultatom 5 : 0-Brezdvomno ni Obzor šel tako zmago v goste in ni ga med našimi športniki, ki bi zamogel prerokovati Vo gi tako črn poraz. Z nedeljskimi rezultati sta se postavili na prva mesta četi Adrije in Obzora, ki bosta, vsaj v kolikor se more danes prerokovati, izmenoma držali ista. Zanimivo y tudi dejstvo, da sta obe četi zmagali izven svojih igrišč, kar dokazuje, da nista nevarni le doma.
V splošnem je razveseljivo dejstvo, da se tekme vršijo v polnem redu in brez incidentov, kar je zelo redko pri takih prvenstvenih tekmah italijanskih divizij in tudi onih izven meje. Zasluga na tem; zrela športna disciplina naših igralcev in naše publike.
Prihodnjo nedeljo bomo prisostvovali trdim bojem na igrišču Adrije in Volge. Adria-Prosveta; Gorica-Volg£. Neizprosni nasprotniki, ki nam bodo brezdvomno nudili skrajno bojeviti in istočasno kavalirski tekmi ne samo da dosežejo dve točki v redovan ju, temveč tudi radi skrajne ambicije in ostrega kampanilizma. Izidi, posebno pri Gorici-Volgi, so skrajno negotovi — predvidevati se dve neodločni tekmi.
Žal, silijo današnje razmere, da ima Gorica v gosteh Volgo na igrišču zadnje, gotovo pa je, da ne bo manjkalo supporterjev ne eni, ne drugi četi. Vse, kar športnega šentjakobskega življa leze in gre, bo v nedeljo prisotno na igrišču Adrije. Nudil se k> živ in krasen užitek. Isto bo tudi v Gorici in Solkanu. Doznavamo, da je športna rivaliteta med Gorico in Volgo skrajno napeta, vseeno pa upamo, da bo resnični zmagovalec tisti, ki bo dosegel zmago na igrišču resnično športno, po zaslugi igralcev in njih sposobnosti.
Kar se tiče tekme Obzor-Zarja, mislimo, da bo isti z lahkoto vzdržal elan dobrovoljne in iskre Zarje in si tako zajamčil svojo pozicij o*
Šparta počiva.
z daj a v«
pribhžno 15 m fcoal! Kmalu zatem v dimo Go-oba v koioss.ha.cm plofifceomi — idi se, da j« elastičen, plongeon ie napravil čez lastno glavo. Igra se potem drli večinoma na sredini igrišča, vendar se je lahke smatralo «Zario» za zaprto, ker so se tudi napadalci spcavl.ali v branit o. Polčas 1 : 0.
V drugem poičasa se "'gra poostri — tempo ostene isti. «Zarja» vpaia da izs «Adria» je izarenoma v brambi n v napac Cesar trže, Koc ančič trže, Počkaj pometa.. Blaž se polasti žofce — blokiran strel a traverz, Mahuc v'ovi ni driJbbTra Cro*s — Rupena je že pred vratmi in shootira — goal! ^Za^rja* popus.i začasno v napadu — upan e po izena-| čenju jo je prevaralo, toda Bucik jim z drzno z upanjem na, akcijo zopet vire poguma, krasno fugo Cimo-11 na vstavi Počka , toda nepravilno. Sodn k ' pr ®od; penalty, ki »e ponovi. Goal Skrbeč! •.Zarja® se opomore, izenačen e je še mogoče. Toda tudi *Adri a» poostri svoj napad, halii začenjajo cailopati ostro n z drznim vezen em igie zapirati «Zrr;o>'. Košuta nima de'a iu se trene v mrazu navzlic sukn i «Zarja» e že v Če rrens ki-rrerju — aa akci o B4aža vslopi Vrbec in prebije vtala «Zar'a» se brani ;n ua-pada s stisnjenimi zobmi n prišli »Adri;©* v komer, ki ostane ne zrabl;en.
Cel čas tekme e bil prepreden z malimi incident lahke narave. Teren je bil trd ;d z.mrx-n en. Mesioma je ležal po igrišču tud; led. — Sodil j* g. Sancin. — Publike malo. Suppor-terji živi in... bo'evi-ti.
Četa zmagovalka: Košuta I., Počkaj, Kocjan-čč; Zera1, Rupen*. Cesar; Blaž, Vrbec, Va-tovec, KošuLa II , Mahne — «Zar a»: Golob; Turk, Pečar; Selovin, Bucik, Novak II ; Skaoin, Herščs-k, Skrbeč, Cimolino, Pangerc. S. R-
— V nedeljo se bo odigrala na igriš'a «Adrije» ena na zanimivejših prvenstvenih tekem prve d vizije: «Adri a» — «Prosveta». Z zadnjimi doseženimi rezultati je postala «-Pro-sveta® pravi outside v tej turne i Rezultat te tekme bo nestrpno pr'ca4covaT vsakdo, ki sledi našemu športnemu g>banfu, saj bo na te iekmi *Prosveta» zamota uvel aviti ;me, ki si ga je priborila v zadn'«m ča»u- Kdo bo zmagal? Nemo propheta-..
— «0beor* 0 : 5 (3—1+0—4.)
Radi dobrih, že dcsežcji h vspehov, katere sta odnesli gori omen/eni četi v tem prven^ stvu, je nastala ve ika radovednost med go-riškim in so!kansk m 1 udstvom
v nedelo, (j. t m., se e odigrala tekma med S. d. «Voli,a» in S. <L «Obzor». Kako» druge, je tuui uiene prisil.ia radoveanos. in sem se podal na dobro znano krasno igr.&če «Volge® v Solkanu, da opazujem zamm.vo tekmo med ometen-ma čeiama.
Ob 14. uri 10 minut sta ena nasproti drugi postavljeni četi pripravljeni žrtvovati vse, da s: pr.bo<r ta 2 dragoceni točk . Će.i se pozdravita, nato da sodn.k znamenje k začetku tek-ire 20 igraicev leti iz ene polovice igrišča v drugo s krasnimi pasažami ter močn mi streli atletov. V 10 minuti igre — gcal — v pr.d »Ob-zjru» na pasažo desnega kriia centerja, ki žabi e žo^o v vra a «Volge». Nato e igra pjs»ta'a bolj telka in sodnik jo je skušal neko-1 ko ubla žiti .toda vse eno so se od časa do časa igralci spozabili. Nastala fe vidna premoč *<J<bzora», ki ,e še nada',e napenjal svoje sile, da bi porazi * Volgo »k ar se m« pa n posrtčlo, ker n e-gova borba ni mogla preko branilcev, ki sf? 1 '	\	a* Bfn £, i morda imela poseben dan za brambo ba/ve
: Ustnega	Od','kova! se . Cud .ratar,
četudi od rezerve. Bila sta tuai dva kornerja v prid «Obzoru», toda tudi biez vspeha Doča-
Občni zbor S. D. «Adria».
V nedel'o se je ob precejšni udeležbi vršil občni zbor športnega društva «Adr:e» s precej obš.mem dnevnim redom, k. >e razmotrival pona več interne stvari druš.va Po preccj obširnem poroči-u predsedn ka, ki je v p<rvi vrsti razjasn:l pomen in povod sklicana občnega
vedrim čelom in bratskim srcem 1 Med nam: za- jr§t 29 J2. 1924. Z tzkozom 91. Pav-
izplacrto
dne 18. 11. 1925. z izkazom
"Ulim f'«"*	—™---- . D 0trst cine cv.	z.	71.
valdajta sloga ta mir. ^ozno ."poimo: Bratce notako . bi, odpo^Ln nal-tf za izplačHo - kolo se vstop-mo — k zvezi damo si roke!	'	r	----
razi svo/e sožal e zvesti in dobri olamci-haze našiei Milly Berginčevi o prilik; bridke Izgube
ki""—-Wprr.* polčasa —uUa.oc
b aga nik društva, g. Morel, z katerega je bilo u razv:dno, da izkazufe društvena blaga na v llr dobi od zadnjega občnega zJbora lep promet L. 31.925 £0. Poročilo, podprto z izjavo pre-gledovalcev računov, je h lo odobreno in radi nastopajoče tcčke — volitve novega odbora — staremu podan zaupen absolutorii Č'anstv0 e eno dušno imenovalo b:všega predsedn ka g. Podhrščka svojim častnm članom :n prešlo na novo točko. Skmt;natora Smerdel
a	'D| lomnega dela. Četa -Volf
M:Iič sta kmalu naznan.Ta nori odbor. ses T" y prvem a kloni'a je pred 1'en večinoma iz m'ađh, nov h moz. Z-a pred-' sednika je bi imenoma izvoljen g Pr'možjč.
Močni četi sta si zopet vis-a-v:s ter pričneta z nadaljevanjem igre, katera je postala « o boli živa in surova od prvec.a polčasa .Obzo-raši», ki so imeli že v peverr, polčasu maJo pre- * moč, so tekom drugega časa izpremeniTl vidno prerroč v pravo oi>ieganje nasprotn h vrat. — Med em ko ,'e vratar -Obzora« od-dal !e dve
kor-e» o-
e» se e odiikovaJa prvem a Kioai «1 j« picu vzt^aiio :n železno lo obzorašev v drugem polčasu Konstatirati
Med em Ko je naur
žogi (prvo je izvrstno bran 1 v ponžonu s ner a), so imeli vratar in branilci «Vo'g«
s 10 rao'am,
da tako popolne in dobre čete kakor
Ker se ni n hče javil k sluča no^im se je po ^b'zora,, nv ni Vlo še" dano videti na naš h želi do proevta, podani oa	*
zas'op-n:ka S. U- g
topli čest tki in žel i do procv:ta. podani od Vt,------ -
zaključil z redpročno ob^bo nackalnega ^.;kos svoji naloži Y laJt-n ieti
v	Ti atleti ima^o krasne, gotove pasa*.
Kravos L ubka, občn^ zbor j £	Xoda cd no levo krilo ni b.Io
go'nega deJa za prospeh našega sporta v K-afir. Zastc4Miika oblastva sta vzela koi novi odbor n znanje, s čemer f« pač zadoščeno tudi tej formalnosti.
«ADRIA» — «ZARJA» 3 t L (Rupena - Rapeoa — Vrf»«c - Skrbeč)
Igriiče -»Obzora« je vide'o v nedeljo v skoro 1-uti borbi modro-bele Adrijaše in črnorudeče Zaraše. Tekma kot taka je dala precej lepih momentov, do katerih je v veliki meri pripomogel mogočen elan «Zarje», ki e večkrat pr silila brambo «Adrije» do obup*rh akcij
ni
Napad «Volge», ki je v tem polasti ^tušala z drznimi beti presenetiti obrambo -Ubzorz-., da b rešila vsaj čast dneva je os al brez uspeha. Korner a Xn v pr d -Volg -drug, .Obzoru., toda oba brez vspeha. Pnbl^o vsakih 10 minut je bil zaznamovan po en goal ni vsi v korist «Obzoru«. Zaznamovali goole so cen-Lr 2 liva zvc^l. bil e tud 1 auUvgoal. ka-lerega e sprd alo de^o krilo žoga je zdrs-nla vratarru ter šJa v vrata, tekma ie končala približno ob «ri. Rezu1 tat drugega polčasa
° Občinstva mnogo, nekateri prež:vi. Sodnik
Čisto športnega vidika tekma ni bila ravno | dober lo<ja ^^ rot nj o|>aiovai. Sod i je g
kaka specijal teta, obe Četi sta »e postopoma Borif piesnjiar.	__
oddaljevali od pravilne lair igre in prehai«^ * -----
— Jugoslavija f»kuptrie industriska pod-
iet)a. Iz Beograda poroča o listom, da ie u goslovenska država kupila za 20 md »onov dinarjev beograjsko M. Vapa-jevo rPirnotvo^ nico, kjer bo odslej krila svoje J^e potrebe
po papirju. Država' je nakup la ^^ 'ITrZ dinarev tudi Turn-Tazisovo sladkorno tovarno
akcie. katerih akrobatski znača je zamogel zabavati, a ne vžfiati ma'oštevilnega občin*.va, večinoma sttpportenev. Elan «Adn e» je dosledno popuščal, le Kocjančič. Cesar, 2erjal n Blaž «0 vzdržali individuelno »vo, tempo Ud -Žare. fe narekov^ tempo .^re centerhalf Bucik - izvrsten e bil tudi napadalni tro, kt oa preveč for»?ral krila. Zopetna poiava - — • -l—-> športna senzaera —
prednje forme, dočira
— Glasno tu *i prisezamo, zves.o z mir gubiti za^+ankov Mi	1 it 89.
trije izletniki. Ghezzi je pri tem padel tako j £raniica Turka e skoro nesrečno, da se je precej hudo pcfcil po j to£ja on ni $e dosegel \
obrazu. Bil je prepelrau v mestno bolni-»;e nje?ov kolega Pečar branilec po boži mi-i w ^ _	f-^JSSrc^^tfir*
šnteo. kier ae bo moral zdramiti feakih 10 tostL Za nim « "o^aia Golob. vratar med	^^llCSlrl OSi
J dni.
1 vratarji Dva ajegova «plon£eona» sta b.la
Iz sodne dvorane
ffOSKUSANA MILIJONSKA SLEPARIJA V ŠKODO DR2AVNE LOTERIJE.
V soboto *e j« končala pred tukajšnjim ka-ruskim »odidem razprava proti dr u. Matev-ftu Mirossevichu, uradmku pri fnančni uiten-tfanci, Jospu Vascotto, upravitelj loterij« J fioli, in za*ebnici Mariji Bolo^aa iz Lto e, •o obdolieni, da »o sporazumno skusali riti državni erar s P<H^e emnw iogr^mi izkaznicami za znesek 1.700.000 l«r. StapMja. o kateri smo svočas obširno poročah^K biU zamiil ena tako-le: Mirossev:
komi* j«. ie	. -------
bo ta med redne izpolnjen" mi <ja oJ^šče
Mesti s Goriškega
S*. Miklavž t Gorici.
svojih ko'on dolg:m dopisom. Vsebina dopisa pa je tako senzaci onelno grozna, da bi gosp. Mussolini, ako bi tudi on bral «Gor. stražo*, , ne pometel* samo našega obč.nskega zastopa, velike zasluge, diploma častnega občana ob- temveč bi pome d z vsemi svojimi organi v
„ . . ,	„t „„^in- i- rf<v čine Renče. Slavnost je zakl-učil bogat za- naši deželi, t. i od prefekta v Vidmu, podpre-
V	1	katerim *	pogostila fekta v Gorici* dol do zadnjega karabinerja v
stoval s. T^^^^I^^ ^aoTl zastopnike oblastnij in povabi ence.	t Mirnu in zraven tega z goc akim fašem z n e-
v dvora*| Trgovskega> doma mOi m	Včeraj se je pričel v novoz^eni «oli ie govimi tukajšnjimi zaupni vred. Ln prav bi
Uko težko pričakovani gost — sv. JVLJOavi. | ^^	J!/veliko »dovoljstvo učitel ev *alo	tem gospodom. Kje so pač biU,
V soboto zvečer ^ priredila JVTUttavzn ^ UĆCOCCT so mor3tli dosedaj prezebevati ( kako pa2iii n kako informirali, da je že skoro
"	' |t:ri leta na svojem mestu -komunistični ob-
spre emni veter -Zveza mlad inskih društev. T	^ T baraki.
▼ Gorici. Ker je sprejemni večer pričel z«
no poročali, je bila poz^ zvečer, je bil določen samo za odras j. v:ch, ki j« bil tedaj ^to pa je stop lo -Splošno slov žen. druš.vo*
zam* ena	«----------- - .. v t--r- ,------- --	x ... . ;1 N ^ " ^^ * 165, * J*	gospodje, da ministri v Rimu ne bere o -Gor.
Loterije komisije, se e domenil z Va-; v st ke f Miklavžem ter se ž domenile, ^o e žene »ova oženil, »ka, težko je b ti ;traže, Ia vseh tcb sto vzč bi b-la de'ežna Ko'tom da uru ho ta med redne izpolnjenr mi da oinšie ta na^ubjene Ai nebeški	človeku samemu, z sedaf 36 let staro Amalijo ,Goriika straža, in ajCni dopisniki, kajti na,
loterij mi izkaznicami izročil tudi eno oka*- otrok« in šolsko mladino ▼ nedelo popoldne.; jpavec. Nuno zakonsko arečo pa so >a čes*o -esto pometenih gospodov bi zago'ovo postali nico -in bianco*. ki jo je pozneie, ko mu je bil! Ker • bil T ^boto Miklavžev prihod javljen kal li domači prki so se včasih spremi- rladai orfani njeiv dopisniki, neno uredništvo, znan izid žrebala, izpolnil tako, daje zadelal ,	j uro zvečer, so pred n :m nastopili njali v burne prizore. Tudi v "deljo sta s« pa _ poGci?ksi urad.
kvdterno z dobitkom 1,700000 lir. Tako po- y bratski	mandolinistični koožek, dram- zakonca zopet enkrat sprla, takrat pa tako Kq bi bil M,ren kaJrfna oddaljena, zakotna
tvor eno uitaznico je potem stakni! med druge gk ulovadao društvo, ki so podali vsakdo pošteno, da so morah domačini pozvati iz Oo- <orska vasica( bi človek rekel: uredn štvo je izkazn cet ki so bi'e spravljene v zapečatenem ceka ^ gvo ega delokroga. Mandolinis.ični r:ce -zeleni krž«, ki fe prepel al srečno za- nasedtQ zlobnemu dopisniku. Zadostovalo bi »uvoii ca vii em loteri skem uradu. Da odvrne krož;k : udar al cel večer z ve'iko spretno- j konsko ženo v gonsko bo n srnco, II er se Do paslati priprost popravek in krivica bi b la s
......... *—	'	• * -J !----f-----:	I»uKenmntti tem poravnana Toda Miren n: takšna vasica,
ker se nahara pred nosom uredništva. Jasno
UJEDINJENJE	—
činski zastop, med.em ko so že po celi Italiji pome tli s to -nesnago^ 1? Sto sreč imaVo ti
Prip. ur.: Dajemo besedo g. županu Spa*-capanu, ker se brani ne proti osebn m očitkom, temveč proti kritiki svojega d«lo*anfm * javni upravi, tako da e ts polemika le pog'avi« iz naše občinske politike. Seveda prepuščamo g, dop sniku vso odgovornost, katero je tndl sprejel s tem, da se Je javno podoiaaL Rouchi dei Le^onari
Občina Rooki pri Tržiču je dobSa ljenje, da lahko menja svoje kae r t^uvU dei Legionari*.
vsak sum, ki bi ga bil lahko vzbudil izredni;	koračaicet narodne pesmi in od-|mocala precej časa zdraviti od ljubeznivosti
dobitek ga je M:rosserch sporazumno z ^»-'lo'mke iz raznih oper ter e .ta večer zapva n enega soproga._____
scottom pripisal Mariji Bologna, katero )e p*i- „^i ugodno mnenje. dob;l za svot načrt n ji zato obljubil lep del naredij	kora.k ,
flrfrnmnfds zneska Toda ki ub vse' cwev:<lnosti	nrami]
da je od lanskega leta naprej na poti avo e^a
Na dan 1. decembra je ležal v bornem hramu
:e torei, da človek ne more b:ti tako naiven, da bi pošiljal popravke l;udem, ki so dopis spi-
Mirossevich, Vascotto in Bologna parski poskus.
Pri razpravi je Mirossev ch iz;av sa za svot« nepostefto de.anje, s kater
ogromnega zimska Toda 4tl ub rse prev dnash l9popoiU9m[A Dramsko druitvo j« otopio MJ^skem odru, dTbrovolec iz Rusi.e Ja- »ali m priobč h taksen kot ,e, vedoma, hote ie bila sleparija odknta predvsem zato, ker ,e ^ Cehovo enodejankjo -Snufea*. ki je ^^budLa Bav<iAŠ u Kanala ob Soči.' Slučaj mudeč in « gotovega namena.
Vascot.o sprva prknval ime osebe, ki ^e a- mcd občĐ9tvom ^Ire smeha čeprav m bila J^* ^aSn sTmi^oročJi n • ovo smrt Sel Mari naj zabrus'mo tem 'judem v obraz deT-
' ena. Za dramskim fe	da so v zadn;e poslovim od tovar ia, ka- »tvo, da že to, da nas stroga fašistovska vlada
ima telovadno ^rn*vo teremn ■	&icer djLDat da se je živ povrnil trpi na tem mes u, dokazuje, da nas komuni.
----- ^ rv-	-	^ o	- žar člani so se znan h navzočne s prost mi,	moral je v domovini podleći «m vendar ne more biti tako krvavo hud, ker
nosi občinstva in dal oblas.vu poTod za sum^ Ya ^ k. ^ ^^ Uvajale na letosn em vse-!	£	j ' Pri&edži do hiše mučenikove drugače bi h la pač tudi na« obč-na ze -obla-
da ni pr: zadevi vse v redu Pn zasliiantt so sokolskein ^^ v p^gi, član:ce pa so^P^cd: > ^ • ^ §e hol- 9 ^^ ^ žaIosat videč, godarena* s komisar em! Ali nam bodo ver-
'	*	u	eli gospodje pri *Cor. straz », da »fbova
kakor sv ' stranka ir pri cbčm<;k h volitvah prodrla zato,
------------- _	.	- , mes „tu siuvuivouii ^ _____zapuščen ker ;« preveč oblu b'jala m lijevala in da
premalo prostorni odeur dvorane. Neposredno	^	:«mo zato mi zmagali. ker je volilcem b *a
. .. ,	----------^na- Qh JaBCx! Zaka. ^ nis. takrmt	v Iub3a na« priprost ost nego prefriganost nn-
morda za-
Poslano*)
Podpisani izjav^am, da ne prepoznam dolgov, ki bi jih napravil moj sin Marfj BubaJč.	(818)
Ivan Bubate, Pajdri-če - Ncrva cesta.
•) Za članke pod te« m »tovom odgovoriš uro^ otttvo 1« luiiko koHkor mm sako« voUta.
ZAHVALA
Vsem onim, ki so skušali na katerikoli način oblažiti našo bol ob <težki izgubi našeg« nepozabnega
JOS.PA BERGINC
izrekamo tem potom na'prisrfcnejšo zahva'o.
Posebno zahvalo smo dolžr»i intendautu in osobju finančne intendance, sport, društva -Adr a», Zanier-Tesser ter uradniS.vv tvrdke Kiichlcr & C.o za podarjene ve -ce kakor tudi vsem, ki so dragega poko nika spremili k večnemu počitku.
ŽALUJOČI OSTALI
se!Hi v Uali o. S posredovanjem adm rala M Vo ^	dostojanstva n tra al dolgo, ka ti V*}*'-*
je dobi službo pri finanč«« inten^anci v ^rtt ^ ^ ;e SY Miklavž vsedel, so se prikazala
svojimi enakovrednimi in požrtvo- hov^h kard:da ov, čeprav p-smo mčejar, če-ord, s čemer b. Ti bilo vsaj pri- prav nismo n cesar ob^l* i!7 - Man na Lasne^ razočarani, o ničnosti zatrjujemo vsem 1 udem, ki sami mno^k at vo em izčrpanem obrazu sem videl, piše o 'r da bi rad govoril in jim povedaT, da si žrtev na več 1 L nfon rvolr1a-r» ač cedai evnie mlado 'OZC kr*
It ui	k *--------------T-,.1 .__c:m S— ------, ,
Leta 1923 :e bil premeščen v I rai^ Bil ie vedno	. d a egove^ p'asča čisto vsakdane, mo-
priden n vesten v svoji sužhi, dokler mu ni	jerjie ^alcase< na katere ie sicer že sara p^ej
nekega dne prišlo na misel, da bi se »VI iz	or>oz<>rii p0 običanih levitah e zelo neugodnega gmotnega poloia:a s iiakim
zelo neugodnega gmotnega poloia a s	T modem h gamašah razdel eva t	^^^T^iudVTn t2to izdSl "brez ne- se ne zpelnru	k.do na' CT30rC
sleparskim dobitkom v loterji Ta misel mu	nakar sc . ^^ z ro^ilom. da bi	*	^>d vodstvom č g. predpisTuveljaviti, ako stane uveljavile
k ^d tedaj vedno bme'a v mozga h m mu m	' Dr:todnjem letu goriiki Slovenci ob ^r^^]?0™. ^^'^Ll^lZ ^ 'J. tak^h oredoi^ov otfromnih svot, za katere m
Dobrudži s
valn'm sob____, _______r .
hran eno kasnejše razočaran:e, o ničnosti	zatr]ujemo - - _ . ... ^„u.a-i«,.
sveta. Na Tvo em izčrpanem obrazu sem videl,	o ? govorijo, da t* danasn etuberkuore
-----	na več krva svetovna vo na, da n so tuberau-
deje,"kateri poklanjaš sedaj svoje mlado loze krivi naii nepckrH^ Tf^^^^i; -	j se mi sklicevali na nepckrite vodn ake po celi
Poko ni :e b:l malo časa bolan. Odnesia ga deže'i, toda to ne gre kajti ^^ o h^grem
e akorekoč kar čez noč susica. Zvesta sprem- frdravstvu) ne doouka o	O
ze s+u*	ijevalka v o ne ga je pograbila. Nevedneii go- kov. Ampak koliko >e razn'h	»
prčel nebe:|^	J UoT^pi^čenosti se e zad- zdravstvu in dru^hzelo važne fch s varei fa
je od tedaj vedno brne a v	™ biJi v prihodnjem letu gorici otoveuc. o« ^ekana ficU se € izvriil nI domačem pok opa-
dala več pokoja. Končno e napočil	~ n egovem prihodu bolj mno^ostev lno zbrani.	««	čitaVca z nagrobno
je po dolgem omahovanju odlofrl, di»	Po n etfovem odhodu se je razvila prosta za-
evo: načrt. Domenil se je o zadevi z vascouom,	ge »e ^ nckaters oziroma za nekoga
ki £a je poznal za duševno zcl^o omcv- ^^	končala.
*	"vnn	popoldne je bila dvorana Trgov-
to polna samih ma'ih, kuštra-_ __ pričakovale pr hoda sv. M;-v katere je bil zabredel, na*ar se Te namerami "- | ^ ^ n egovim prihodom so nastooiK Izseliti v Ameriko, kjer b b l s po^en.m delom klavza ^ «t & J ^ ^^ R biči-
rwvv^ati svo-e oremozene m	Č£Yo *TQ-sko igro cpci sv. Pelru, Za njimi so
pesm jo poslov'la od antantinega vo aka.
Savez dobrovoljaca v LiuhLjani in č. p. Al ančič sta naprošena, da se spomnita so-borca z eno sveto mašo zadušnico.
Ti Janez, pa čaka; še naše ujedm'en:e s Teboj!	OObrovoljec.
ČEZSOCA.
V bojevniškem g'asilu «frontiera> popisu e
tekom srvetovne vo.ne.
skušal povečati svo e premožen
vrn:ti državnemu erar a povzročeno	^ 'prika^f nI"^dr^ mali telovadci (naraščaj'nekdo požar Cezsoče
T'ste dni po potvontvi Toter>s.te .zitazn^ce, teloKvadne,.a dru$.va), ki so, kakor že enkrat j Priobču emio prevod, ki bo najbrž zanimal Cez-
izcuaca ogro ^ ianskenT letu, s svoj:mi nas«o|M naravnost sočane.
presenetili svo:e v dvorani navzočne tovariše I «Zadn e dnevne luči preptavlajo kot bakren in nj hove stariše. Ko e ie deki č'i zbor pod p-ah bovško kotlino — veličastno kot fanta-vodstvom g- Komela odpel dve l ubki o'adn- stičen amfiteater, v katerem preskušava o ski pesmici, teda« so se prikazali na odru svoje moči silni bojevniki. Kot silen obok se
11 sie c m po	----r—
ko je Čakal, da finančna uprava izplača ogromni dobitek, e Mirossev1 ch prebil hude t-enot-ke V obupu in omahovan;u ga ^e veckraL popadla m sel, da prizna svojemu predstoji itu vse in ga prosi za odpuščan e Toda bil ie preslab, da bi se odločil zalo. Nato sta bila zaslišana Vascotto in BoIo£na. ki sta glede ponesrečene sle pari "e povedala v glavnem ^o^r ie že omeni Mirossevich Finančni uradn ki cornm. Adolio Bellina, comm. Bcn^imn Tesano comm. Karel Taranto in comm. Sever no Fazzari so povedali, kako so pnšh na sled sle-parii. Priča A ma M otti, upravi'eUca loteče povedala, da jo je Mirossevich nekega dne napol šal ivo vprašal, kako b, bilo mogoče za-deti nepeštenim potom velik dob tek v loten.i Kato soblle zas'išane še številne druge pnče, večinoma ženice, znanke Bologneve in Vascot-ta, ki pa niso povedale n č važnega. No.ar Fran Yewer je izjav 1, da mu je Bologna po-ver la nalog za iztiran e dobi ene svote V Tr-s.u, kamor se je bil podal s tem namenom, so mu povedali, da e že prišel iz Benetk nalog za izplačane dobitka, ki ie pa bil nenadoma preklican radi aretacije bolo-gneve in Vascotta. Pr ča meni, da je bi a Belo-^neva do aretac je trdno uverjena, da je res zadela bogati dobitek
Nato je predsednik prečital pismo, ki ga e pisal odv. Hugo Poli Bolognevi, da je zvedel, da je postala kar čez noč m li onarka... Pismo,
tak:h predpisov ogromn	...
potrebnega kritja!? — in te naše občnske poti niso li nameni tako snažne n v redu, kaokr so poti drug h obč:n v deželi?! In vendar se v dopisu trdi, da n:so še b?Te po vojni osnažene! — Ka i pa ona slavna, predvo na obč nska komUi a, ki !e nadzorovala takratno občinsko nesnago? Zaračunati si je pač znala svoje sprehode po obč;ni, posebn h prebav c za snago pa si ni delala Sicer pa n'srno mladi.
mi GGLfiSI
da b se ne
V KOBJIGLAVI se proda 5 večih in man&h posestev. Kupci na, se zglasijo pri An* cnu Germek, Kobjaglava Ifi. Cena po dogovoru.
1723
KLEPARSKI in k'juča^čiinski delavec se spre meta. Istotam se sprejme o vajenci iz dobre slovenske družine. Zakoviek, Milje -Mugg:a._1723
STANOVANJE, dve sobi, kuhin a, popvlnoma me bi rano, se odda za 4500. M:aler, Sv. Ivarv, št. 1044 nasproti cerkvi.	1724
BEKLJCA za hišna dela, se sprejme. Via Buo-naroti 10, vrata 4.	1725
Go m
katerimi se ponaša _ ca dalje zaoopade zlobnost teh 1 udi, ko se v doff>i»u spodtkao ob ne-bnovl:ene občinske h:še, ko pač dobro vedo, da to obnovo [»a v rokah ista gospoda, katera ima v rokah obnovo župo h cerkva in da ?e zato mireosiu župan ravnotako nedolžen nad neebnovo ob-
ikrati ki so s svoumi burkami izzvali sireh hoči nebo, preveto od top'ega vetra in žareč* i nsk:|i h š, kakor je nedolžen * župnik nad
med otroc: ponekod pa tudi radi svoje zu-j v vseh vmeaoih barvah med vijolčaslo in ble- 1----------1----<fl"lc> cleJt"
oaniosti preplašen jok 'a tesen strah. Za »mi do rumenkasto-pozlačeno. Zniiu,e se nebesni so se prikazali na odru an^eFčki kat^rirr- e' svod prav do zra&iA vrhov, lu se zdi^o kot kmaTu na-to sledil sv. Miklavž (g; Košuta), ki goli, trepetaoč. »de »ln:h vel kanov. V dnu e po običajnem pozdravu prečrtal neubo&i - doline se viye b esk Soče. Iz skritih ka-'rm otrokom dolgo, očetovsko-strogo pridifo, vern Svinjaka naznanjajo mah, vzpiamteva-kateri e sled io razdel evanj« daril Po odhodu joče plameni grom raz-arjen h topov, ki tol-sv M:klavža je bil vsak otrok obdarjen še « čejo bi žn e dol ne z neprestanim pospešnim kolači tako da se ni nikdo iz njih vračal praz- rkmom. Mali beTi oblački prehitevajo eksplo-:h rok domu Od zadovoljstva žareč^ obrazi zi e šrapnelov. Granate rzdigujejo ^ruče zem-
Tomboin sv. Andreja.
Tudi gor-fko dobrodelno društvo ne bo letos nič ka zadovoljno z goriškim patronom sv. Andrejem, kakor niso bili letos z njim za4j>-vol ni tudi gor ški trgovci Pred leti j« priče o
plameni. Izliva se ogenj iz ran, iz odprtin raz-ki se rušijo z zlobnrm pra-a ogenj kot razbeljene stroj-
^ —• ----—■ « '	%	. « Lb^vv ■ m-L t—____pstronske pasove. Bližnji
smolo, zaka v nedeljo se je zbralo na telo- j^j iare v krvavem svitu. Gori Cezsoča, ru-
neobnovo župne cerkve — ICaj pa glede elek trčne razsvet,:ave? Ali naj rinenso pod nos ' tem »resnicoljubom« občinski sejn zapi|c k, iz ka erega e razvidoo, da smo vedno b li za napel avo elektrike v občino, mkdar p« proti! Orehovskih električn h kresnic pa Orehovcem itak nihče ne zavidal — Ka; pa cerkvene potrebe in cerkveno o&krbništvo? O, to so gen spode samo zato omenil:, da so si ustvarili p ril ko se pobahati, kako Čevjarska zadruga prepušča brezplačno prostor za službo boz;o. Farizeji! Saj dobro veste, da v obč:nskem proračunu ne sme biti pcs.avk za cerkvene po-njim prve zvezde. Ves Svin ak se trese vsled; ^be.
topovskega groma; Njegova jeza pada na Cez^l g t'cm	menda nesramnost onega do-
sočo ter ruši in dviguje v njej foste, črno ' • a dovolj ugotovl ena. Miren e torej pred rdečkaste, žgoče oblake dima, iz katerih po- nosom p-smaj-ev »Goriške straže«. Pa ne samo manVa o vedno bolj pogosto in više ogneni, toj y	preb va tudi glavni n ihov zaupnik
.	t ---------- ,------Anton Vuk, brez katerega vednosti in volje
dop s ni zag'edal belega dne.
Znano je pa, da so vsem občinskim zastopom v I ali ji, in tako tudi našemu, ure Štete Ceiru
BABICA, av orizirara, diplomirana spre ema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero. Farneto 10 (podaljšana Giunastca) lastna vila, te'e-fon 20-64,	1524
BRENJEVO ZRNJE, črno ali rdeče, k.vpi v vsaki mnoežlni A. Zdar, trgovec v fopolcu, Trnovo, II. B strica	1704
DIPLOMIRANA babica sprejema noseče. Ma-donnina 10/11
PO L 10.—
staro železo -a kovnic s^ kupujejo
po visokih cenah.	(819)
Trst — Via S. Maurlvlo 2
vadnem trgu le malo število on:h, k; bi Pr ^ J j 0 se hiše in z nhni toliko dragih spominov^ radi poceni do sto takov in tisočaka, ki so Vli ^jjjo »tvari, dragih Slovanov v da'jnem be-
kra^aV) se plameni, topovski glas.
_____ _____ .	________ -	______-___________________Je na nebu in
potem ko se e raznesla vest o ogromnem do- w se prired'telji s rogo držali prepovedi^sen ^bmo zrcalo »e luna porogljivo na člo-
revščino.»
bitku, je Bo'o&na prejela cel kup ženitn:h po- Bombiga, ki je prepovedal sleherno reklamo	f
nudb Na zahtevo M:rossicwevega bcani e! a Q Jjj trga sv Andrera. Tudi dobrodelno (Popi
"5 ~ '	lahko hvaležno senatoriu Bombig-u
potem na nas takšno kanonado« smradovih plnDV?! Pomnite pa gospode da veter p se proti vam. zato bodo ti pUi le vas dusdi. In
prav e tako!	, ,	,
V dopisu omenjate Ie tuberkulozne bac* e. v resnici pa vam gre za politične Kajti to, da -e g Vuk dal povel e, naj se iz vseh kaltbrov
te predsedn k prečital šievilna zdravn&ka spričevala, iz katerih ;e razvidno da je Mirossevich duševno dedno obremenjen. Skoro vsi negovi eorodn ki ao bolni na živcih ali na duhu. Značilna za duševno stanje Mirossevicha so tudi pisma, ki jih je pisal srvo i ženi. Iz teh psein xveni najg'oblja potrtost ki že meji na obup, pa tudi najtiežnejsa Čuistva so izražena v živih
barvah v n em»
Na predlog braniteljev so ble zasitsane še nekatere priče, nakar e dobil besedo drž-cravcinik dr. Arbanass;ch, ki je zahteva! za Mirossevicha in Vascotto strogo obsodbo. Za »dni so govorili branitelja odv. Tura1 o Carnl in Miafostev:ch, ki so z razn mi izvajanji iz-podbijali predloge drž pravdnika. Toda sodni
društvo e _
ra svoj neuspeh pri nedelski tomboli!
Oni verz, ki pravi, da »brez S'ovencev Gorice n;», ni nikaka fraza, ampak gola resnica, s katero mora o goriški Italijani vedno računati, čeprav le za nekatere tz np'h jako trpka.
Blagoclovljenje novega šolskega podopja v Renčah.
V nedel o se je vršilo v Renčah slovesno blagoslovljene novega šolskega pos'opia, ki obstoja iz petih učnih sob :n dveh kabinetov* Sovesnosii so se udeležili goriški pedprefekt cav. Scotti, šo'ki nadzornik Rubbia in zast^pr n ki raznih drugih oblasti. Po obredu blagoslovi en a, katerega ie ;zvršil domači g. dekan
rovori na nas "bobneči ogen , pomeni, da pri-čen!a g. Vuk veTkopotezno ofenz-'vo
dostaviti bi moral d?"f ^mu,B*kar~ne trobi v njegov rog obnovitev m bo naš:h
proti
.is ni celote®;
tičn k" še drugi del: obnovitev in bo naSihj ""p'g'j nedavnim \ ta g Vuk na nekem pre-l udi s sleparskimi pod et:i, s skopuhar enji pri (javaau v mirenskem kinu z vso svojo ner-sklepanju konkordatov 5td. Pa še dnevno, dag TOzno ornjevitostjo plamte1, ka.ko hoče o on za dnevom trpljenje vseh moškh Cezsočanov . , -t' delovati na to, da se ne bo v M:rnu
v nezavarovanih rovih rabeljskih rudn:kov za
krščansko umiralo, temveč tudi krščan-
sramotno n zko p'ačo, tor vračan e trudnih živelo Zda pa vprašam: Je li oni doiis l ud po dolgih klancih kwicem tedna domov ▼	zglednega krščanskega življen a? Dalje
čezsočo. da tfh žene vidijo za h:p in da se „„^JU vaif gospode pri .Goriški straži:
v rabelsko zemljo.
zone t vrne;o neodpočitl {Opomba uredništva.)
IZ MIRNA. Ođ *ovor mirecKske^B žnpMi« •Gor. straži
•Goriška straža® je po dolgem, dolgem času spet počastila naš občinski zastop z nad eno pisujem — A. Sp^cagan. župan.
vprašam--- «,- .	,	,
mari pomeni priobčevan e take vrs.e dop sov
bo za krščanska nače'a?!	#
Jaz vam pravim, da ste klerikalci, katoli-
čani pa ne!	, ,	,
Ptričakuoč nadaljnega obstreljevana »e pod-
V kratkem izide
Priglasitve sprejema
Tiskarna Edinosti
Trst, Via S. Francesco 20
Zobozdravniški ataija
se je preseSH
v Corso Verdi 36, I. mm
Sprejema od 9—12 in 2—6.
792
lnsrrlrallz» Mml\"
dvor je večinoma ugodil zah evam zastopnika in po govoru domačega g župana ie pozdravila
.<	ti	It	t_____ _ -_____Sovllrn nrontfa
postave in proglasil razsodbo, na podlagi ka tere je Mirossevich obsojen na 5 !et, 2 meseca In 5 dni zapora ter na tra no izgubo javnih pravic; Vascotto pa na 4 leta, 4 mesece ;n 15 dni zapora in na začasno izgubo iavn h pravic. Poleg tera bosta morala plačati vsak po 333 lir globe. Bofogna e bila pa radi pomanjkanj dokazov oproščena.
g. poćprefekta v s'ovenskem jeziku učenka Zaje, v italijanskem pa učenka Bratkovč Nato e izročila mala Neiica Viž ntin g. pod^refektu 'n g. nadzorn:ku krasen šopek cvetjai Po končanem obaredu blagoslovljen*"® «e e vrsiTa svečana se a občinskega zastopa, pri ka'eri ie bila izročena nekdanjemu komisarju obč ne, g. Graziani-ju, ki si je stekel za zgradbo iole
o
Pazite na ime ARRIĐA
je čokoladni benb^n ARRIBA proti glistam ali odvajalni bonbon ARR1BA
čokoladni bonbon ARRIBA proti RHstsm: v ZKtENIH zavitkh poLl-	n^hiva v v vseh lekarnah
Odvajalni čokoladni bonton ARRiBA: v RUDLČili zaviu.k po cent 50	Dobiva se v vseh leRarnali
p o D t I S T E K
E. PHLILIPS 0PPENHEIM;
tlita \W\ pilili UP M
Prevel France Magajna.
•	Tega ne morem verjeti,. je rekla počasi. Crawshayev obraz je potemnel.
•	Sicer ni moja zadeva, gospodična Beverley.» fe izjavil, «a oprostil mi boste, ako rečem, da ste omamljeni od tega človeka. Dokaz je po-
Klnoma jasen. Vi ste odlična državljanka ve-e dežele in postali ste soudeležni izdajalskega čina proti isti deželi. In vendar z naj-
J**nejSimi dejstvi v rokah nisem v stanu omasti vašega zaupanja do njega. Kaj je vzrok temu? Kakšen je neki tisti vzrok, s katerim je primoral, da ste pustili svoje delo in »soj dom in se udeležili zarote proti svoji lastni domovini?«
«0n me ni primcral,» je rekla nevoljno. «Ker ste že tako trdovratni v svoji zvedavosti, vam
hočem povedati resnico. Enkrat sem ga videla, -To je zares velika Skoda., se je glasil mr-1 položila neka brezvestna oseba, ki je potrebo-
iz vršiti plemenito delo. Njegov vzvišeni čin me I zel odgovor, «4ta/ti lahko j« mogoče, da me ne
je obvaroval velike nesreče.*
•Torej končno smo tamU je vzkliknil Craws-hay hlastno. «Vi ste mu torej dolžni hvaležnost?«
•Gotovo sem mu.« je priznala
boste več videli. Dejstvo je namreč, da sem se prišel posiovit od gospodične Beverley. V teku pol ure se pomaknemo k pomola in tisti, ki so bili preiskani, lahko odide o na suho, če Želijo pustiti zadržano prtljago. Ker sms bil
In on je to dejstvo izkoristi je dejal pre skao dvakrat z največjo m na,vzornejfco na-Crawshay, «in vas napravil za svoje orodje.* taačaostfo, so mi podpisali odbodnico » •Kaj je on napravil,» je dejala, «se tiče Jo- «Aii hočete reči, da še nocoj odidete?* je
Tririiknila Katarine.
•Da, ampak samo do Adelphi. Imam par prijateljev, ki iirtjo v bližini Liverpoola. Ker jih ma^brie ostal iam nekaj
celyna in mene. Jaz nisem niti najmanj razpo-
ro-
OD,
ložena se opravičevati, niti nimam volje p siti za usmiljenje. Ako predstavljate zaL
vala za n e varno skrivališče.*
•Ali je to res?» je vprašal Joce!yn Thew in gledal mimo Crawshaya proti dekiici. •Bojim se, da je,» je potrdila
lahko spoznal, da se ta čm utegne izkazati za
neplodnega.*
Jocelyn Thew je ponudil roko Katarini. •Resnično,* « rekel, -ton tega razgovora
__^_ . , . . _	pričara člov-kb pred očii spomine na> one
•Oseba, ki jih e položila tja,» je nadal eval drage, sUre melodrame iz londonskega gledali-awshay z besedami, v katerih se je ;zražala šča Drury Lane. Jaz slutim nekako, da mi ta ■ • •«	--- j -- — raš prijate!; poklanja vlogo hudobneža, ves
direktno ali indirektno, ne zahtevam od vas po dem obiskat, bo; nikakih ugodnosti. Pripravljena sem iti na vaš dni» 'policijski urad, kadarkoli želite.*	.Namersvri vrniti poiskat «	?•
Zasl:$alo »e ie trkanje na vrata. Obe sta se rekel Crawshay; •ker pe |e vaš odhod t*ko
J —.—--lahko povem svoje misli tukaj *
Crawshay
jeza, «je za enkrat lahko prepričana, da je re-š Ia začasno svojo kožo s tem, da e na na;-ogabnejši način vr^ia svoo krivdo na nedolžno žensko. Naj tisti osebi še zagotovim, da bo njena oziroma ojegova imuniteta trajala le malo časa.*
Jocelyn Thew je prikimal z mirnim so^aša-
obrn la. Na Katarinin mefcansčni odziv ie *opU naj«, vem
v kab:no Jocehm Thew
•Oprostite i« rekel «Sem se B motil aH sem zarez slišal imenovati e»o;e ime?*
•Govorila sva o vas,* je Craivshay prizaat.
To je ako primerna odločitev,* je soglašal JoceIyn Thew.
•Mislim, na bo več nego prav, goepod, ako
•Jaz ne morem razumeti vašega malce me-
pa pm-kazuje kot onesrečeno junakino. Kdo ve, ali smem biti tako preckzen in vas navzlic vsemu prositi poslov lnega pozdrava?«
Katarina se ni obotavl ala niti za trenutek-Njena mehka, nežne roka. na kateri m lesketal noben prstan, je krpko stisnil negovo desnico Čutila je prit sk n egovega pečatnega prstana m lahkotno stisoj«en e njegovih prstojr,
lodrama-tičnega tona,* * dajal, .vsekakor ne ko se je skJonU nekol:ko naprej. Zopet se 1* morem misliti, da hi se gospodična Beveriey zavedala bohotnega živi en;a n popo
ana. Bilo je to isto čuvstvo, ki >e pred neko-
al:i:te, de je nastal eko nevaren
imela česa bati.*
•V tem soglašam s vami,* »e izjavil Craws-
rEo~minutami tako temeljito spremenšlo njeno
položaf v hay. «Oi»a se nkna mnogo bati. bo»i naj »e pa ponižajočo »i^uaciio	-
gospo- zločinec, ki * kriv tega, kar se je zgodilo. Oni -Onesrečena junakinj vedno odpušča,*^
obrmvši se proti »emu. «a ne milite, da vam katerega je na nesrečo "Pletena n*	^"se	pTJ rekfaT "."tucf "že nima ničesar odposti ti Zbogom,
ima gospodična Beverley ali jo ka,	, ^^ ^ ^£ £ očtv1^o!iT^rlme^^ke^Na drugi s£ni bo^e gospod The.l 2elim vam vso srečo!
v tem hipu.*
Iz triaške pokrajine
Toxuzm proti klevetam «Malega list«*.
Z ozirom na ostudi dopis v zadnjem «Ma-Vm listu z dne 27. nov. t. 1. It. 48 po zaglav-*»o» »Dopisi z dežele* o našem sedaj bia^o-p<>k«.jnem g. Matiji Siia, pe iirom občine najr večje ogorčenje, in to je danes tolmačilo naie l»»j*»'no izvoljeno občinsko starešinstvo:
• Podpisano občinsko starešinstvo, zbrano v «▼»4 r»dni seji danes, dne 28. novembra 1925, •uievši najostudnejsi dopis v »Malem lstu», • katerem nesramni dopisnik na način hi ene blati z lažnj'vimi in izmišl en mi podtikanji našega sedaj blagopoko;nega velečast. g Matijo Sila, dekana in častnega občana toma,-skega, — moža, kateri se pač ne more braniti, ker On spava spanje pravičnega — je enodusno sklenilo, da svečano protestira na vse nesramnosti, izrečene v cMalem listu», pa naj bodo iste napisane od posvečene aH neposvečene roke, v imenu ljudstva, ki ga legalno zastopamo še posebno, ker si čutimo v napri etnejše da branimo svojega na boljšega dušrega pastira velikega gospodarskega dobrotnika in najmilejšega nepozabnega svo ega učitela!!
So nam na srcu trpkejše opazke, toda iz 1 n-bezni do blagopokojnega si jih pridržimo, ker On ie pr poročal še na smrtni postelji «l,tibe-zen, strpl ivost in mir*!!
Bezsramnežem okoli <^Malega lista* pa kličemo: sami se prid:te preprčatt v Tomaj o resn ćnosti ogorčenja!! — Podp si: Gerbec, župan; namestnika: Macaro\ &kerlj; stareš ne: Obersnel. Černe, Čefuta, Macarol, Bezek, Ko-bal, Mahnič, Rože, Skerl, Kuret, Pupis._
h n )5l in
__Carli Lukovič: Evfemia in dmgi
8p-sL Priredi in uredJ dr. Joža Lovrenčič. Gorica 1925. Izdala in založila kniževna zadruga
stavkov kar mrgoli v knj gi: Zehtar « nare j < žepa podobnega sešitega kosa ovčjega k žuLa. (Str. 19)
Vendar se dobe že vseeno domači specialisti za nože... (Star. 25); prav: Vendar se še
vedno dobe...
Pišemo pre': ne prej«, vrvca ae vrvica, hkra-tu, nenadoma, nepričakovano nam naenkrat; na str. 26. rab: pisatelj besedo pravokotno namesto navpično, kar ni ;sto. Za ropotijo (str. 29) je bolje rabiti navlako.
Z naštevan em raznih .občutnih pogreškov in napak bi moral porabiti veliko prostora, za'o naj zadostuje. Omen'm naj še, da e korektura površna in zato mrgoli tudi tiskovnih napak. Spch je pri tej knjigi vse slabše kakor pri ostalih, celo tisK je nepri azen.
Tako e naš list prinesel oceno vseh knjig, ki jih je letos izdala »Goriška Matica*.
Za zaključek naj napišem še nekaj besed Knige »Goriške Matice* se tiskajo v tisočih izvod h in gredo pavečin' na deželo, kateri so predvsem namenjene. Izbira kn ig m vse ej lahka. Vendar pa si dovoljujem opozoriti kon-sorcir. ki odloča, .kaj naj se izda, nai vzame bi kazalo izdati v prhodnjih
čilatel a informirala o vsakem pomembnejšem kulturnem gibanju.
knjig. Delo je površno, to »e pozna tudi na ▼ domači in evropski kulturni P1^^ ®^	J?^f	JS^fu,?^
ezlku, ki je v tej knjigi prava posebnost (▼ slabem pomenu •eveda!)
Pisatelj ah pravzaprav prevajalec zna slabo slovenščino, o tem se moreš prepričati na sleherni strani.	.
Kaj na i porečemo o izrazih kakor mečliejo (namesto mečejo, metajo); oni lubijo velike okrog1 e oči in imajo ozke oči za grde (str. 11), Na str. 12. rabi pisatelj besedo značaj namesto znak, zunanost. Nejasen je na primer e.avek: »Iz tega e razvidno, da izključno uživanje mesa ali izključno uživanje rastlinske hrane ne vpliva na zobovje. (Str. 13). Kako ne vpliva? kvarno, koristno?!
Na str. 13. bereš ta-le stavek: 2enske srajce so iz s cveticami p>obarvanega blaga... Takih
IZ URADA TR2A5KE KMETIJSKE DRU2BE V TRSTU.
Umetna gnoja*.
Mnogo kmetovalcev je sledilo našemu pozivu v »Edinosti» za pravočasno preskrbo z umetn mi gno ili ter se jih tudi radni čas precej odziva. 2*1 samo, da se naši kmetovalci ne morejo pridobiti za skupno naročilo celega vagona, dasi bi jih blago mnogo mani stalo kot pn naročbab posameznih količin. Blago, ki je v skladišču, stane precej več, ker narastejo prevozni troški, ležarins in obresti. Zato ne mislite, da ima dotična organ:zaci a — s tem, da je blago ▼ skladišču dražje — večji dobiček.
Vabimo ponovno naše kmetovalce, da se zberejo za skupno naročilo ter ga pošljejo t naš urad ulica Torrebianca št. 19.
V zaleg? iBMMm ie veoe množine 15/17% superfosiata, višjeodstotne kalijeve aoli in amonijevega snlfata.
Modra gaKca.
Pošiljatve, ki nam imao dospeti meseca januarja in februar a, so oddane. To v vednost vsem onim, katerim smo razposlali ponudbe. Sprejemamo nova naročila za pošilatev marcu. Ravnokar smo prejeli obvestilo, da je angleška modra galica znatno poskočila Naro-č la spre emamo do navdal,e 20. decembra t. 1. Isto velja za žveplo.
Cepljene trte in sadna die»eaca so dospe1 a ter jih imamo t ulici Torre bianca št. 19. One, kateri so trte naročili in predpla-čali, prosimo, da jih čim prej dvigne>> ker imamo v sklad šču malo prostora.
Tržaška kmetijska v Trsta ulica Torre bianca 19. Telefon 44-39.
.Goriške mate. N.t-iU Narodna ti^rna * P'^^ izda[« ii* p.®iUoT in pisale
v Gorici. Str. 95.
Alojzi Carli bukovič je bil doma iz 1 olmma, roj i >46., uinrl 1691. Služiva! >e kot kaplan v Krisu na Vipavskem in v L. 1877. je postal župnik pri Sv. Luciji na Mosta, ker je živel do smrti.
Carii je bil po svoji duševni darovitosti ustvarjen za ez.ii.osiovca. Znal ie ba e 13 jezikov. Ki ab svojemu duWs*emu pcntiiou se je vedno bavil z raznim', jeziki in p-sal razne stvar . Kot pisatel kronist -in feljton.st se je
ljev. Prepotrebna je 1 uć-ska izdaja Prešernovih poezij s .komentarjem. Kaj pa z Gre^orč čem, s Pagliaruzzijem? Dela teh treh naš.h pesnikov na prideio v bodoče med izdana «Gor.
Matice.*	j
Saj ni danes več dobiti niti za drag denar nobene zb:rke, ki j h je ob svoiem ča^u izdala Mohorjeva družba, kakor na pr. »Balade m romanco, «Slovenske legende*, «Gregor6> čeve poezije* itd. Vsa ena knjiga med štirimi
udeleževal Drv h političn h bo>ev na Goriškem,1 ali pet;mi na' bo posvečena naš m P^cem. kolHe Slovenci^ačeK razvejeva i v tako-j ki so tako prirast!! k srcu slovei^enr Jud-zvani; i berače (ki ih Carli nazivlje Mlado- stvu.
slovence) n klerikalce.	_ Lfubljattski Zron ▼ prihcx/nemletu. 6mer
Carli se je silno zanimal tudi za Liopairne na prazgodov nskem pokopališču pri Sr Luci i. Dr. Kari Marchesetti, ki s: j« pr dobil na več zaslug za arheološko raziskovanje na starodavnem pK>k.opa iščru, «e imel v Cair«,u pridnega pomočnika. Na tisoče grobov so preiskali lažni raziskovalci n raznesk izkopan ne v zt»e muze,«; MarchesetU je kopal za tržaški muzej.	„ .
ua.ev naslednik, župnik Fabijam, nam si ka svoega precm ka kot vajinega moža, duhovnika in človeka. MnoJ, ki se ga še spominja r, so ga ohranili v lepem spominu. ' Aio zii L-arii Lukovič je to*e posebno za fokn/nce osebnost, ki i.vi v tradiciji. Ostali slovenski sve pa je na te-g* mora pozabiL lo ni mc aa toliko kriva skjveaska avnost. kakor pa de stvo, da se ni
na v sjo stopn.es Zatorej ai »u^ak razen po av v zgodo v m slovenskega slorarva.
P.saiel dr. Joža Lovrenčič pa >e zbral veči del n egovih sp'sov v omenjani kn.ižici, napc-sal, oziroma s&stav l pregled njegovega de.o-vana in njegov ž vlenjepis.	^
Pogle mo si torej naprej vsebino Itnjeasce. Prva povest e Evfemiva, ki jo ie pisatelj za el S* prvih kris.jarisskih čas<?r. Dejanje se vrsi v Ogleju. Eviem a in ivekaiere druge nm jan-*ske device padejo kot mučenice vere.
Crtica je pisana v prid garskem naivnem slefu, je zelo pobožno navdahatena «ce.r pa ni n- njej nič takega, kar bi pnčalo, da je bil Cadi pisateljski talent. Obav^a je bila v c	časop.su, ki je izha al v Gorioi v
sedemdesetih letih, in »icer v letnika 1874.
To je ed:na izv ma Car'ijeva povest v tej kn ižici Nato sledi prevod iz madjaršcine «Zaca-2 pusexn»f spisal Mavricij Yokay. 1 a poveš ica je zaeta iz časa turšk h vojsk na bal-kanu. ie precej romantiška. sicer pa zelo neznatna kot književno delo.
liudo ix>mant ška in naivno »r.sana je tudi novela «In#e>rnall>», ki jo * Carli prevedel iz polišč'ne Takrat, ko <o je Carli prevedel v slovt-nšč:no, je v slovenskem s'ovstvu strašilo še Stritarjevo Zorinstvo in ni nič čudnega, ce je bi tudi naš Carli dovzeten za romantične
cirkuske zgodbe.
Povest -Kako je žgane na Rusko priflo« * ruska pripovedka, ki jo « sp'sal Lev Nikola-jevič Tolst-oj. Carii jo je prevedel iz ne ms črne. Poslal mu jo « namieč slavni nemški učenjak Rudjif V rchov, ki si s prišel ogledati nekoč izkopanrne v Sv. Lucijo.
Dalje s edi življenjepis slovenskega misijonarja Krstnika Mesar a iz Gorice.
Polemičen je članek «Novošegno sramoti-šče» v kateirem p satel, estro ob.»oja pisanje slovenskega časop:sja, ki da pi;n^ša intimnosti škandale in obrekovanja posameznih oseb, ki
dokazu;
godbo s predstavniki prej omenjenega kluba in se 28. maja odpravil na pot. Dospel je, čil in zdrav, 24 oktobra v San Franci9co; prekoračil je tore. kontinent v 149 dneh in ratoil potem lakem 33 dni manj, kot je bilo določeno v pogodbi.
Kot je znano, leži San Frandsco na polotoku. Ko je Sagui dospel na drugi konec kontinenta, je imel cilj takorekoč pred nosom, le nekaj slane vode je leža^ vmes: morski zaliv, ki ga tvori polotok s kontinentom. Hude skuš-nave so se ga lotevale, da bš »prekorač i* ta zaliv na malem parniku, Id vrši tam prav redno svojo s'užbo. Toda — previdnosi e mati modrosti, in je S&gm gotovo prestar, da bi ne bil t njo vendar nekaj v sorodu. In ko je razmišljal o ljudeh, ki tako radi išče:o dlako v a cu, se je zbal, da bi ne v New Yorku potem trditi, da ni prišel peš v San Francisco. Krenil je proti lugu in podaljšal svojo ho,o za več kot 60 mili.
Da se mu je tekom potovanja marsikaj dogodilo, nd treba, da b. še posebej naglasak. Ni se ustrašil hudih na'ivov, snežnih žametov in tudi ne pekočega solnca. Pri farmex>h -e prosil gostol:ub;a in proda al — da se prehrani — razgledn oe. Na hujšo prečzkušnjo pa je prestal, ko je prekoračil sedmero puščav, »kozi katere ga e vodi'a pot. Pripoveduje, da so mu ponoči, ko ie zanetil ogenj, da se ogreje, večkrat dive zveri prirejale ne baš vzpodbudne koncerte. Tud; okradli so ga «ia poti. pa se mož vseeno i»! prestraš 1. Le eno obleko so mu pustili — ono, katero je imel na se<bi. In če ga e dež premočil, je pa čaka! solica, da se je ob n em posušil. Saj je narava ta^o modi o udarjena.
To in ono
— Rekord ▼ razparokah. Živimo r dobi rekordov. Svet sili v zrak in pod vodo, drvi z brezumno hitrostjo v avtomobilih, noge nateza, krči želodec, spanju se odpoveduje in predlanskim se je b.l tudi v ples zaljubil. Z mrzlično razburjenostjo stikajo ljudje po novih fekordih, pa jim človek ne sme zameriti, če so zadnje čase vtaknili svoj nos tudi v — zakonsko življenje. Heureka! Nov rekordi Kje živi žena, ki šteje največ razporok? — Odgovor ni težak: v deželi rekordov. In da je to Amerika,
Spominjajte se ob vsaki priliki
.Dijaške Matice1
JAKOB PERHAUC
velika zaloga vina, žganja ln likerjev
Hitano vijena lata 1874
Trst, Via S. T. XIdias 6, telefon 2-86
Vedno v sslogi in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovcc, kraški brinjevc^ kranjski slivovee.
Last/tl izdelki: ?nmeča vina kot šampsnjec. Šumeči istrski relošk. Lacrima Cristl ta druga. Spetlailietai Jajčjl konjak in Crema marcnla ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MALINOVEC itd.	(*71)
BASOVI
Za bož:čno «Sploš. zbor. žen. društva se re še nabra'o na »abiraino polo g. Ujčič^Pl&sn:čar, mesto Gorica: N N. 30, odv. MaŠera 20, Sloka-Guti 20, Central 20, inž. Bačar 25, Cuk Eli a 15, Hel Sivec 10, Boli«) 3, Morassi 12, Miha Ko- jmgjugar? s r 10, Ciuk 5, Jos. Valentinč č 10, Hozmari v 1 iRaštelu razno blago, dr. Kraigher 25, dr. G ock-ner 10, družina Kerševani 10, Ujčič 15, skupaj 240
Na nabiralno polo £t. 8 nabrale gojenke gospodinj. nadal evalne šole v Lokavcu L 1C0 in s.cer so darova'i: Fraa Hmelak L 50, Linči Knavs 10, Pos.l Lovrenc 10, Edmund Cibej L 5, Hmelak -Peter 4, Man a Slokar 4. I^nac Bol-ko 1, go enke 15, ne menovani, da bode cel stotak. 1 L. Srčna hvala vsem!
Vsled izprazn.tve naših velikanskih skladaš?
poMfšfim
prodajamo v decembrn
vsakovrstno pohištvo
po razprodajnih cenah z veli .lml popusti Na debelo	Na drobno
M. STEINER
Via Goppa 17-15
Zobozdrnvnižkl ambulatorlj
Dr. CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18 Vsa dela zajamčena in po ljuckkih
cenah.
(765
novega Lju-Ol anskeaa Zvona se v bistvu ne .z-premen:, marveč ostane list v poglavitnem to, itar ie bil dosle;: literarno-um-ooiiška revi a. zoira oč brez vssukria h predsodkov v svoj krog vse pomembne še »odobne slovenske literarno-
notvome energ^e, ne oziraje se pri tem na___^_______ ___________________
^ako ima^enamo acdci>no, konfesiona no? au j karte g^d^l, četrti pa na druge Evine hčerke — stanovsko «umetnoBt». Edino merilo, edm	in -e oba ^ela isU usoda. Oni, ki jima je
ni nikaka uganka.
Iz New Yorka poročajo, da se je gospa Le Forges, katera je pred trideset leti zaokreniia — o priliki svefe icst<k«etktdce, ki ob-svojo barko v varen zakonski pristan (štela je kaja te dni, e darova1 g. Ifnac;> Križman, nad-takrat celih itirinajst letj, že trvnajstkrat poročila.
Prvi njen mož je imel hudo napako, ta je ženo rad pretepal, pa mu je dala slovo. Drugi je imel nekam dolge prste in je prišel radi tega, ne samo pri oblasti, pač pa tudi pri lastni boljši polovici v zamero. Tretji je prerad v
Stanovao	-t,— — . |	g
terij bo uredništvu v leposlovnem	*
delu iudi v bodoče umetn iki. — V »talneui streml/ena, približati Ljubi tanski Zvon po možnosti vi*in utf edn h sodobnih evrc-pđlth revij, kakor sta n pr. »Nouvclle Revue Franca se* ?n berlinska «Weuc deutsche Rundscbau., pa :e uredništvo smatralo za potrebno u*rm ti Aek. in«re»e=4>. ki *o utemel^ne v duhu časa
t	-----------n ^trei>a& čitafočefa obč »stva. Tako se bo
Carii kot pisatelj povzpel}	del Usta v prihodn em le.n ku »eJco-
liko »krčil, pomsožil pa se ho n«gov p«bl^ st čni del s štev 'ne š^mi kratk rni članki esei ^ raapravami iz vseh panog kulturnega življenja. Vlaka Srtevilka ^o tvorila čun zakl;.učene£o celoto V to svrfco e bilo potrebno obse* posamezni številk «ekol:ko povečati.
Načrt za aovi leUuk je t gUnaih obr^h
UiCroka šenipetseska e*x>pe;* JuJa Koraka se v štiri a	zakA uci. NMo se pr obci
roJan VlaiLfa Levst^a, ki ga je avtor kon-
sledil, je bil nekoliko na športno stran udarjen; za delo ni maral, doma pa se je z lastno ženo uril v rokoborbi. Njen šesti mož je bil prebo-jevite nravi: pognal je njeno hčerko iz hiše in «za slovo« oddal še pa* strelov za njo. Tudi sedmi ji ni hil po godu, pri osmi poroki pa ni imela sreče. Zakon ni bil sklenjen v skladu s tozadevnimi predpisi, pa ga je oblast razveljavila. Poročila se je nato z drugim, a se ji je kmalu zahotelo po prejšnjemu, ki je na ta način postal njen deseti zakonski mož. A je že tako na svetu, da človek obrača in da Boi, obrne: mož je postal prevnet častilec vinskega boga, pa ga je iena nagnala. Povrnil se je, grešnik skesan, spet ga je vzela, — v tretje — a njegova pokora je trajala le mak> časa. Zgodilo se je, da se je dvanajstiprat poročila, pa še ni imela sreče. Mcž ji je skakal čez plot, in revi ni kazalo drugega, kot da se spet razpo-
Dobila je sedaj pogumnega gospoda Le For-gesa, ki se ni ustrašil poročiti žensko, ki ima
___________j že 44 let, in tako viharnih, na svojih ramah.
dobeosti in nam v obiiki' satirične -trag-groteske Gn je njen trinajsti mož. Ljudje prari^ da
učitelj v pokoju, gorišk m dobrodelnim ustanovam kakor sledi: Alo;zi evjaču L 60, Di a^ki ku-hni 60, Dijaški Matici 60. Dramskemu društvu 60, Knjižnici gorišk h mes nih društev 60, Slovenskemu sirot šču 60, Slovenskemu ženskemu udruženu 60, Šolskemu društvu 60 Lir.
Med omizjem, ob priliki poroke g Križa^ z gdčno Rezko Starman nabrano Lit 125 za tšo'sko društvo».
KajviSja cene plačujem zd
\f
upiral že pred leti za Ljub janski Zvon, a ga
''r"	r , ,	a	i* SO-
i^aj ni utegni •kvifcLti. koman ,e zafetJ* »o
osti in nam v obiiki sadrične *raf	------------- ..
b"*. slovensko malomestnost ter al Jut tra^o t jc 13 ncSrečna številka in da bo g. Le Forges
----v- ------- gotovo zaključil dolge aerijo razporok nositeljice rekorda.
— Človeška zver ▼ podobi romunskega cast-otka. Pred vonim sodiščem v Bukar-šti se je vrš la te dni razprava proti nadporočniku Mo-rarescu, kateri se mora, poleg drugega, zagovarjati pred obdolžitvijo, da je, kot poveljnik nekega obmejnega mesta, izvabil potom svojih
nadpovprečnega čioveka sredi tambe m ome-Jost. domačega živlen/a. Delo ^ P^®« vsemi literarn mi vrlinami tega P^alel a ter 2elo obče pr^na^e Anton Novačan bo nadaljeval svoj vel ki •« dcamatskt mozaJtU Hermana, Frider ka in Urha Cel^ke^a; razen tega bo objavi1 dve črtici več Pesmi priobči ae nadalje obširna noveU Franceta Bevka «Be| pred senco., ki tvori nekako nadal evan e m ^onec letos ob avl;enefe« -fuzn;a demona, m k vsekakor ne « pamogralski, t^iveč n» povsem lkerarnodorfojen m lakren ^čn rrtaj« r^oblem seksualnih zabod ^^ega človeka^ delo seveda ni pisano za otroke - P^egjega c izročil uredništvu pesnik Jož« svoj roman Publius in H:s,pala>, c^ar dejan e e zU^iz starega R-a v ^stolet u pred ^-stusom. V rjubavni zgodbi PubLja m Hispale nam D^^telj z živahmmi črtami slika živi
en e
''^nTgTR-:™* m	Ujne dr»ae
'socUli »» Magnae Deae. — Duh»
žato bost,	ZSZft^
C Soiar.Pa Ferdo Kozak. To». S^iWr, Ivan _ _ Zoreč i. dr. — v »»iSkan delu bodo poieg al mr;če pr,tanov in dratfih dragocenosli iorw	r . . ...L.t.n nanaJa-il . -- -	K , .___J, «
agentov na romunska tla ukrajinske begunce, katere je potem dal postreljati in oropati. Istih zločinov je obdolženih eden ndva set vo akov, kateri so služili pod njegovim poveljstvom
Podporočnik je nastopa! na prav rokovnjaški način. Slamo, meso, mleko, vse kar je rabil, je zaplenil pri kmetih, ne da bi plačal kake odškodnine. Slabo je pa naletel vsak, 1k se je upal kaj ugovarjati. Obtoženec se zagovarja, da je smatral kot svojo dolžnost postopati na tak način proti ukrajinskim ubežnikom ter da ni s tem kršil nobenega zakonskega predpisa.
On in njegovi vojaki, ki pa izjavljajo, da so se morali pokoravati njegovim ukanom, imajo na vesti nad sto človečkih žrtev. Večkrat se je Morarescu zabaval s tem. da je sam streljal na uboge ljudi in je vedno z lastnimi rekami
kun, zlatUi lisic,
dihurjev» vidar, iaz^ce^ma^ veric, krtov, aflvlh in domaDft zaKav.
d. m
Trst, Via Cesara f&atžlsži s!. IL nadihi vrali IS
t5 ^ri i lil,
plačuje	*3
juojzu rsUii, Pitizza GnrMfli i
prvo nadstropje
Pazfte na naslov!	Pazite na nailn\«
jcf£> asMMcai
& i i - • • ^
top IMblivio^l
I
illl M
za zdavijenje in disgnostilo
primarija
67

v Goric!, Corso Uit Em. 111. it. 14
Sprejema od 9-2 in
od
2-4 ^
Sprejemajo se pošiljatve po pošt',
F redno ka! nakupit 3, ob!š<5i';3
Veliko skladSiie pohištva
ti
u
t vrj c s
Via Ržtiarl si. 1 - Via MaionUn it
Spalne sobe, o bedne ©obo, pcsamsznl kosi poništva
v veliki izberi.
■BBS:
danes aktualen pri nas morda ba!j kakor ivk-dar pof>re, dasi je ba napisan 1. 1874.; preživel je toicj debo šestdeset let in je danes «ia nrestu kako« tedaj.	_
V članku »ra* se pisatel) po pravici h.u-duje na pogubne posled'oe p'esa ia pijančevanja. Tudi ta članek ~re Se danes aktnalen. Sledi še kratek popis *Sv. Luci'r« na Primorskem*. S tem ie	vsebina knjižice.
Kakor rečeno, niso sp si poko nega župnika Carlija n kake slovslvene vrednos«, veodar pa je dobro, 6e se izdaja o tudi taka dela* ker so donesek k zgodovini siovenskiega s ov-stva, dalje nam pomafajo razumeti tedanjo dobo, so pomembni kot priča naše tedanje kulture in dusevnosti naš h avnib delavcev. Zatorej ne morem« tudi priča loči knjižici odrekati neke «arbeok»Ške» važnosti
_ Otrcci stepe. Narodpojsne črtice o K:r-
£z:h in Turkmencih. Priredil Ivan Bežn k. tr. 78 Po zgledu nekdanje Mohorjeve družbe ki ie izdala knjige, kakor K tajci m Japonci* •Srbi in Bo'gari« in podobne, e letos «Gon-fk« matica, izdala knjigo, ki govori o dveh n <4ob pastirski narodih. Knjiga ima nekaj ttustracij id koncu ji j-e pride>an preprog o »zdelan zeml »vid oaem'ja. kjer prebivajo Kir-fjet fn TurVrornct	. ,v
Gospod p Mtrl; bi bil. mogel napisati zan -mivo in prt'iubno knjižico, če bJ se bil bolj pofcrud-;t. Ali Vakor se ^di takoj na prv^h
U u.r-1-1	«▼	h
^roiia N>reobr"aLŽei«kega Po	se
prispevki stare'^ih (A To^Dro^ dov, Šneliov, Bun^l in mU5ik (?osče»ko, Vfc Ivanov, P:1 nak, N kitinj zastop«kor »odobne ruske literature.
V poljudnoznanstvenem de'u lia>a bodo pole|! znanstvenikov zastop*ai naši na^ol^ ese^sb. V fo »vrbo ie ured^štvo že stomlo t ^kzrax-nim: strokovn aki, ki so obi ubib svoto pomo?« Tako bo priobčil prof. Kidrič članek © slovanskem preporodu. A. La ovic cs« o ku tunu politiki v Jugoslaviji, prof Veber razpravo o problemu kom:č®ega, P. Kari n pregledno Mudijo o povojni francoski li'eraturi ter esej »Literatura m glasba«■ Urednik bo objavil nekaj zanimive Cankar eve korespondence (man? pomembna korespondenca se sicer nače oma ne bo obaviaia) ter nekaj esejev o ypra5«r^b, k' se zadni čas obravnavajo polemično Wo-men sodobno^t^ v literaturi. L drl V ese^st:č-ni obliki se bodo cb avl-ali pregled o gledališču glasbi ;n u3K>c?abl?ajoei umetnosti; te preglede bo^o p:sali Fr. MaroH, Fr. Mesesnel m urednik. Razen tega se bodo v lis u razmotre vala vsa sodobna kulturna vprašan a
V Kr iževnih poročilih, ki bodo razdeljena T pododelke s'ovenska, srbo-brvat-ka in inozemska dela, bodo sodelovali: prof. Kidnč iz svoe stroke, A Budal, A. Deberak, J. Kozak, P. Kari n, Fr- Albrecht i. dr, srbo-brvat-ka de a 1 VT Levstik. Kronika se bo delila
Ljubljanska posojilnica
registrovana zadruga z omejeno xavexo
KesinS trs štev. 0
so pojavnosti
_____obenem hudo
ogorčenje preti zverinskemu častniku
Stara ho* — trda kost (P»§ i* Toffca v San Fmtooo). — Ni da bi človek reke1, da e tak izlet ba* skromen, a gotovo se bo ČitateH začudil, če mu povemo, da «t fe prvo^Čil 71-letai starček.	_ .
V New Yorku obstoja. Hub T.HE, katerega chiai so samo sUre«i l;odt'e, kš so ie rna^si-katero pomlad vide1!. Klub si je nadel nalogo skrbeti za fizično okrepite* »vojb 8ivoIa«h Člatfcov.
Da dokaže, da si	*a<r dorvek ma«tka»
noa, :e razpisal sledečo nagrado', peft t»oč dolarjev dobi mož, ki je dopofcnel nedemde^eto Veto, če tekom desiih mesecev premen x last-n?mi nogami pot iz New Yorka ▼ San Francisco Doio^li eo poteg te^a, da «ne, ko se odpravi na pot, tmeti v žepu le neka* stotfnk ln da si mora t ekom potopn a, eam prta ttž*« vse, kar potrebuje, da se lahko «f*rehran!. Za sa^Ko ra na«	vozičefk za obleko in ftevlfe,
ki bi vh potreboval na dol^ polL
Pet t«oč dolarjev znaša nad 100 iteoč lrr in to so lepi denarci. Ifi čodno, da «e ie- pojavilo za to tekmo kar ti* de set tekmecev. A n^ bo svota še Uko visoka in naj bo vol a še t?ko dobra — m n«č ne pomaga, «e fe meso slabo. Pa ae k ^odlo. da »o «e o^terfn-T — razen enega; bil p to Iran fcagm,
, rodom Italija®.	. .	»
Da bi At možakar« ne -aoefaarili. ie aapravH
Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ^
obrestuje najugodneje
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu
(t>5)
ODPRLA SE JE	j
nova velika prodajalna izdelkov	-___za moške, dečke in otroke —	J
z veliko izbero tu- in inozemskega blaga	;
po konkurentnih cenah.	«
Vsakdo naj obišče našo prodajalno brez obveze za nakup,	j
Via delle Torri 2	|
vogal S. Lazzaro	I
1ZLOBA.	|
Č. VBSINTIKB
1	IZLOŽBA«	680
■