Stev. 182.	F	Ljubljani, v sredo, 12. avgustu 1942-XX.	Leto	VII
izključna pooblaščen k o ra oglaSevanje Italijanskega in tajegs | Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva b, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pnbBlldfš dl provenienca italiane izvora: Unione Pubblicitš Italiane S. A-, Milana	= Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva b, Lubiana. g	ed	eaterai	Union«	Pubblicitš	Itaiiana	&	A.	Milana
Spedlzlone Ib abbonanento postale
Poštnina plačana v gotovini
Vojno poročilo št. 805
Poskus angleških oklepnikov v Egiptu odbit
Uradno vojno poročilo št. 805 pravi!
Sovražnikova oklepna vozila, ki so se skusila približati našim črtam, so bila odbita, katero tudi uničeno.
Živo je bilo letalsko delovanje, pri katerem le angleško letalstvo po zaslugi nemških lovcev v boju izgubilo devet strojev.
Med nekim poletom so protiletalske baterije j* trdnjave v Tobruku zbile dve angleški letali. Eno je padlo na tla blizu utrdbe Pilastrino, drugo Pa blizu Sidi Baranija. Dva člana posadke so zajeli.
Nadaljevali so se bombniški nastopi osnega letalstva zoper letališče na Malti. Kaže, da so v letalskih dvobojih bila sestreljena 4 angleška letala vrste Spitfire.
Neka naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine posadk so bile obveščene.
Na srednjem delu Sredozemskega morja so ‘ovci, ki so spremljali neki naš konvoj, pri priči napadli dva nasprotnikova uglednika, od katerih le eden treščil v morje blizu Preveze.
Angleška letalonosilka „Eagle" potopljena
na Sredozemskem morju
Hitlerjev glavni stan, 12. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje posebno uradno vojno poročilo:
Neka nemška podmornica je danes opoldne na zahodnem delu Sredozemskega morja s štirimi torpedi potopila angleško letalonosilko »Eagle«, ki je plula v močno spremljanem sprevodu.
Rim. 12. avg. s. Angl. letalonosilka »Eagle« je bila, kakor pravi posebno uradno poročilo
nemškega vrhovnega poveljstva, potopljena na zahodnem delu Sredozemskega morja. Imela je 22.600 toni oborožena je bila z devetimi topovi po 152 mm, s štirimi po i02mm, s štirimi po 47 mm, z osmimi po 40 mm, s 13 protiletalskimi strojnicami in je nosila na krovu 21 letal. V mirnem času je imela posadke 850 mož. Izdelana je bila v Angliji in spuščena v morje kot križarka in sicer na račun južnoameriške republike Cliile, ka-
fieneral Bastico povišan v maršala Italije
Rim, 12. avg. s. Armadnemu generalu Hektorju Basticu, vrhovnemu poveljniku oboroženih sil v italijanski severni Afriki je zaradi vojnih zaslug bila podeljena stopnja maršala Italije.
Ime novega maršala je in bo ostalo zvezano z nekaterimi najslavnejšimi dogodki italijanske vojne.
lažni sklepi vladne seje v Rimu
Zakonski načrti o pomoči vojnim invalidom, o zmanjšanju izdatkov v novem proračunu za 5(00 milijonov lir, o uveljavitvi obveznega državnega načrta za kmetijsko gospodarstvo in o zasegi gozdov za preskrbo
vojske in civilistov s kurivom
Rim, 12. avgusta, s. Pod Ducejevim predsedstvom se je včeraj ob 10 sešel ministrski svet, ki ^Poleg ukrepov za redno upravo odobril še na-
Predsedstvo vlade:	predlog za spremembo
.ona o narodni ustanovi za varstvo in pomoč vojnim invalidom, da se ta zakon prilagodi novim zahtevam iu postane bolj uspešen. Zakonski načrt o rabi bojevniških imen po raznih družbah, delovnih _ m izdelovalnih zadrugah. Zakonski načrt
o	določilih za ljudske banke, ki spravlja v sklad zakon o bankah z novim civilnim zakonom ter določa glavne smernice, potrebne zaradi posebnega značaja ljudskih bank in za pospeševanje teh zasluznih ustanov, ki imajo danes v Italiji zbranih nad 10 milijard lir prihrankov. Zakonski načrt o izvajanju določil o podeljevanju vojnega zaslužnega križca osebju, ki je sodelovalo pri sedanjih vojnih nastopih. To odlikovanje lahko dobe pripadniki oboroženih sil, člani Rdečega križa, malteškega reda, militariziranci, ajiimiliranci in civilisti, ki so od 10. junija 1940 sodelovali pri vojnih nastopih.
Zunanje zadeve: na predlog zunanjega ministra so bili odobreni različni ukrepi.
Notranje zadeve: na predlog Duceja kot notranjega ministra so bili odobreni ukrepi upravnega značaja.
Italijanska Afrika: Odobren je bil zakonski načrt o omejitvi delovanja pripadnikov judovske-Sa plemena v Libiji. Zakon delno uvaja ukrepe
o	obrambi italijanskega plemena ludi v Libijo. Ravnanje s tamošnjimi Judi bo urejeno tudi z ozirom na mohamedansko prebivalstvo, ki ima v Libiji večino. Zakonski načrt o pomoči in ureditvi položaja oseb, ki prebivajo v italijanski vzhodni Afriki in v ozemlju, zasedenem po sovražniku ter o pravnem iu kazenskem postopanju s temi osebami.
Finance: Zakonski načrt o spremembah v državnem proračunu za leto 1942-43. Načrt vsebuje znatno zmanjšanje postav za razna ministrstva in sicer zmanjšanje izdatkov za potrebe, ki niso v nujni zvezi z vojno. Zmanjšanje teh izdatkov l>o vrglo 1661 milijonov lir, zmanjšanje preračunanih dohodkov pa 735 milijonov lir. Nadaljnje zmanjšanje izdatkov- v znesku 3500 milijonov fir pojde na račun vladnega programa v znesku 4000 milijonov lir, ki je bil sprejet z zakonom 20. januarja 1939. Zakonski načrt glede kreditov za izredne izdatke, ki jih povzroča vojna, zakonski načrt o ureditvi cen za dobave in delo pri vojaških upravah in o spremembi pogodb s temi upravami. Zakonski načrt o pozakonitvi naslovov javnih uradnikov in uslužbencev ter obrtnikov in umetnikov.
Mornarica: Zakonski načrt o odobritvi sprememb v zakonskih določilih o mornarikili rezervnih častnikih.
Letalstvo: Zakonski načrt o naboru podporočnikov za stalno službo v letalstvu. Zakonski načrt o napredovanju podčastnikov in vojakov zaradi vojnih zaslug da se s pospešitvi jo napredovanja nagradi vojno delovanje omenjenega osebja.
Narodna vzgoja; Zakonski načrt o upokojanju vodstvenega in učnega osebja v državnih šolah ter o oprostitvi šolskih taks zaradi vojnega stanja. Odložene so za leto dni upokojitve osebja, ki bi moralo iti v pokoj letos oktobra.
Javna dela: zakonski načrt o napravah in Poslovanju dvigal v zasebni službi ter o kazenskih določilih za tiste, ki se pregreše zoper ta zakonski načrt. Zakonski načrt o spremembi čl. 55 v zakonu o vodah in električnih napravah, ki se nanaša na ugasnjen je pravic za izkoriščanje voda. Zakonski načrt o nabiranju mestnih arhitektov.
Kmetijstvo in qozdovi: ukrep za uveljavitev načrta o kmetijski pridelavi po skušnjah iz delne, toda značilne uporabe zakonskega načrta z dne 24. marca letos, ki je dal kmetijskemu ministrstvu možnost .da določa površino, katero morajo kmetje obdelati z določenimi rastlinami zaradi splošnih koristi. Novi zakonski načrt omogoča obvezno uvedbo pravega ure-levalnega načrta za italijansko kmetijsko gospodarstvo no Hticeievib smernicah ■/ covora
23. marca 1936. Načrt bo določal površino, ki jo je treba dati raznim splošno važnim pridelkom v vsej državi in v vsaki pokrajini s posebnim ozirom na tamošnje razmere. Zakonski načrt o obdelavi pašniških predelov, po katerem bodo obdelali okoli 400.000 hektarjev pašnikov, zlasti da bi pridelali čim več sena. Načrt določa tudi podporo kmetom za to delo. Ukrep
o	spremembah določil glede žilne bitke, ki združuje dosedanje tri natečaje v enega samega, v natečaj za pospešitev kmetijske pridelave. Zanje je določenih 5 milijonov lir nagrad. Ukrep za preskrbo s citronovo kislino za izdelavo sredstev za pobijanje škodljivcev.
Zakonski načrt o izkoriščanju pridelave kuriva in oglja, ki zaradi povečane porabe dovoljuje gozdni milici zasego vseh gozdov, da jih lahko sama izkorišča v ta namen, če ne bi tega storili lastniki. Dalje enotno ureja razdelitev lesa
Kot bivši vrhovni poveljnik oboroženih sil na Egejskem morju je general Bastico uredil obrambo te italijanske posesti in sicer tako uspešno, da je iz nje ustvaril za sovražnika nenapadljivo oporišče ter odlično postojanko za italijanska napadalna sredstva na vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Ko je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Afriki, je v drugi bitki za Cirenajko ter v bitki, ki še poteka na egiptovskem ozemlju maršal Bastico kot zvest tolmač Ducejevih navodil in v popolni miselni ter akcijski edinosti z maršalom Rommclom dal novih dokazov o svojih visokih poglavarskih in organizatorskih darovih.
Najvišja stopnja, ki mu je bila podeljena včeraj, je simbolična nagrada tudi za vse osne bojevnike, ki so v gorečem afrikanskem podnebju z brezprimerljivo telesno odpornostjo, taktično sposobnostjo in požrtvovalnstjo ponesli znamenja zmage tako globoko onstran sovražnikovih meja.
in oglja za vojsko, civilno prebivalstvo in industrijo.
Promet: zakonski načrt, ki postavja zarski pomorski predel pod dalmatinsko pomorsko ravnateljstvo, ki je dozdaj bil pod pomorskim ravnateljstvom v Anconi. Zakonski načrt za pomoč rodbinam mornarjev, vkrcanih na ladjah v pomožnem državnem brodovju.
Korporacije: ukrep o ureditvi podnajema v stanovanjih, zakonski načrt o razširitvi obveznega bolniškega zavarovanja za nekatere poklicne bolezni in nezgodnega zavarovanja za kmečke najemnike in delavce.
Ljudska kultura: zakonski načrt o ureditvi izvajanja zakona o širjenju italijanske kulture v tujini, o nagradah za pošiljanje in prodajanje knjig v tujino, o izvajanju zakona glede avtorskih pravic in glede kinematografije.
Vladna seja se je končala ob 12.40; prihodnja seja bo v prvi desetini oktobra.
teri naj bi služila pod imenom »Almirante C» chrane«. Potem je prišla v last Anglije in so jo predelali v letalonosilko.
Vesti 12. avgusta
Beg ruskih vojska pod Kavkazom
Obsežno nemško letalsko delovanje — Uničevanje neke ruske armade pr: Kalaču — Nadaljevanje hudih obrambnih bojev pri Rževu — Nov uspeh nemških podmornic na Atlantskem morju
Hitlerjev glavni stan, 12. avgusta. V pokrajini okrog Majkopa so bili Sovjeti z raznih odsekov bojišča pregnani v gore. Neka skupine čet, ki je bila odrezana od svojih zvez, je bila uničena. Letalstvo je okrepilo svoje napade proti umikajočim se četam ter vkrcanim sovjetskim oddelkom v obalni pokrajini in proti pristaniščem ob Črnem morju: Tuapse, Novorosijsk in Anapa. Tu je bilo potopljenih 11 prevoznih ladij s skupno 12.700 tonami, 9 drugih pa je bilo poškodovanih.
Sovjetska armada, ki je stisnjena na tesen prostor zahodno od Kalača, je na tem, da bo uničena. Na ostalem bojišču ob Donu samo kra)evm boji, ki pa so se razvneli v živahne praske na odseku, kjer delujejo madžarske čete.
Skupine strmoglavcev so podprle kopenske čete v bojih jugozahodno od Stalingrada. Vrh tega so z bombami velikih mer bombardirale dvoje letališč v bližini mesta, kjer je bilo uničenih 20 sovjetskih strojev na tleh.
Okrog Rževa se nadaljuje huda obrambna bitka. Tudi severno od tega mesta so Sovjeti znova sprožili hude napade s podporo novo dospelih sil. Zavrnjeni pa so bili na vseh odsekih spričo junaškega odpora nemške pehote in oklepnih edi-nic. Letalski oddelki so ves dan bombardirali sovjetske postojanke, zbirališča oklepnih voz ter čet in s tem občutno razbremenili pehotne edinice.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera in na bojišču pri Volhovu so nemške čete s protinapadi zajezili krajevne sovjetske napade.
Na skrajnem severu so letala z bombami zadela naprave na nekem letališču v zalivu Kola ter topniške postojanke od železnice pri Murmansku. Nočni letalski napadi so bili naperjeni proti oskrbovalnim zvezam, mestom in letališkim postojankam južno in severnozahodno od Moskve.
Na vzhodnem bojišču je bilo v dneh 9. in 10. avgusta uničenih 195 sovjetskih strojev, ki so bili ali sestreljeni v letalskih spopadih ali po protiletalskem topništvu ali pa uničena na tleh. 14 nemških letal je šlo v izgubo.
V	naraščajočem letalskem delovanju nad Sredozemljem in Severno Afriko so Angleži včeraj izgubili 16 strojev.
Nekaj angleških letal je včeraj podnevi neuspešno vznemirjalo zahodno Nemčijo.
Nemška letala so davi in v pretekli noči z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadla vojaško važne naprave ob južni obali ter po jugovzhodni in vzhodni Angliji. Opazili so številne požare. Vsa letala so se vrnila domov.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so nemške podmornice v poslednjih treh dneh dosegle nove velike uspehe v Atlantiku. Naše enote so vkliub slabemu vremenu v ponovnih
napadih ponoči in podnevi prizadejale hude izgube skupini ladij, ki je plula proti Angliji. Bila je v močnem spremstvu rušilcev, stražnih ladjic in letal. Potopljenih je bilo šest ladij s skupno 41.000 tonami ter neki rušilec. Sedem drugih ladij je bilo torpediranih. V teh bojih so nove podmorniške posadke opravile svojo prvo preizkušnjo. Vrh tega je nasprotnik pred ameriško obalo ter pred vzhodno afriško obalo izgubil sedem ladij s skupno 45.231 tonami. Tri druge ladje in en rušilec so bili poškodovani po torpedih. Del teh ladij je bi! na poti iz Amerike v Egipt ter je bil natovorjen z orožjem. Nasprotnik je torej v zadnjih treh dneh izgubil 13 ladij s skupno 86231 tonami ter en rušilec medtem ko je bilo 10 ladij z več ko 48.000 tonami in neki drugi rušilec poškodovanih.
Ameriške križarke vrste »Astoria« ter »Minnea-polis«, ki so jih Japonci potopili pri Salomonskem otočju, imajo po 9950 ton ter po 620 mož posadke. Angleške križarke vrste >Au-stralia« pa 10.000 ton ter 680 mož posadke. Japonske oblasti so obvestile še nadaljnijh 900 angleških državljanov v Šanghaju, naj bodo pripravljeni na odhod. Najbrže jih bodo zamenjali z enakim številom japonskih državljanov iz angleških pokrajin .
Posebno sodišče v Hamburgu je obsodilo na smrt nevarnega zločinca, ki je po kmetijah kradel živež in ga prodajal verižnikom.
Analeška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem se ji dovoljuje nabor vseh v Angliji prebivajočih tujcev. Poslovanje nemške obrežne carinske obrambe po baltiških državah, Litvi, Letoniji in Estonski je nadzoroval nemški finančni minister te dni. Obiskal je pri tej priliki tudi Rigo. Petrolejske zaloge Združenih držav so se v času od 1938 do 1940 stalno manjšale. V tem času so Amerikanci pridobili 4250 milijonov sodov petroleja, odkrili pa so samo-za 2500 milijonov sodov. Pri redni porabi 4500 milijonov sodov bi ameriške zaloge trajale kakih 14 let, kar je zelo malo. Nemčija je v belgijskih in holandskih skladiščih dobila 53 milijonov sodov petroleja, ki ga niso uničili iz kdo ve kakšnih razlogov. Japonska ima dobro skrite zaloge petroleja, vrh tega je pa zasedla še razna petrolejska ozemlja, piše ameriški strokovnjak za petrolejsko industrijo Ickes.
Madžarska vlada jo povabila turško časnikarsko zastopstvo na veoanevni obisk na Madžarsko. Turški časnikarji so prispeli iz Berlina v Budimpešto v nedeljo s posebnim nemškim letalom.
V	Ukrajini so letos pridelali toliko tobaka, da večina tobačnih tovarn lahko spet obratuje. Po romunsko državno upravo so prišla vsa podjetja, ki so last podanikov držav, ki so v vojni z Romunijo. Zato je romunska vlada imenovala komisarje pri naslednjih družbah v Romuniji:	International Bussines Machines
Corporation Ne\vyork, Compania Electrocon-tabilita Watson, Romana Američana, Unirea, Globul de Petrol, Vacuum Oil Company, Ford Romania, Bauk of Romania, Romanofir, Steaua Romana in Astra Romana.
Predsednik Združenih držav posreduje pri Indiji
Lisbona, 12. avgusta, s. Po poročilih iz Wa-shingtona misli predsednik Roosevelt v utvari, da bi utegnil na kakršen koli način še vplivati na ohladitev nevarnega položaja v Indiji, narediti nekaj, s čimer bi rad kakorkoli pripravil indijsko prebivalstvo do tega, da bi opustilo neposlušno gonjo, ki Angležem |	i toliko
skrbi. Menda se misli predsednik	^elt skli-
cevati na neumrljiva načela atlantskega sporazuma, ki jamči vsem narodom sveta popolno svobodo, obenem pa nasloviti na Indijce besedo, da bi jih prepričal o nesmiselnosti njihovih sedanjih naporov, ko pa je bodoča usoda Indije po vojni že določena. Poseg predsednika Združenih držav v indijsko vprašanje bi se izvedel v obliki pomembne poslanice, ki naj bi omilila težke razmere, ki tam vladajo.
Japonska in nemška sodba glede ameriških poročil o zavezniškem vojnem nastopu na Salomonskih otokih
Tokio, 12. avgusta, s. V japonskih pomorskih krogih razlagajo izjave ameriškega admirala Kinga o bitki pri Salomonskih otokih in Pravijo, da gre edinole za poskus, kako pripraviti ameriško javno mnenje na poraz angle-ško-amerikanskega brodovja, ki je izgubilo, kakor je bilo z japonske strani uradno objavljeno, 28 ladij in 41 letal. Admiral je bil prisiljen priznati, da so zavezniki izgubili eno križarko, ki ie bila potopljena, dve drugi pa sta bili poškodovani, dočim sta bila dva rušilca in ena prevozna ladja poškodovana. To ni nič drugega kakor predigra za neugodne novice, toliko boli, ker je admiral King povedal, da vojni nastopi Pri Salomonskih otokih in na njih še vedno Poteka jo.
Berlin, 12. avgusta, s. Tukajšnji krogi s pikrostjo razlagajo poročilo admirala Kinga o letalsko-pomorski bitki pri Salomonskih otokih. Poudarjajo, da je to poročilo pravo mojstrsko delo meglenih, splošnih in zavitih fraz. Resnici na ljubo je treba priznati, da so bili tokrat Amerikanci tisti, ki so povzeli pobudo, toda obdržati je niso mogli. Najlepše je bilo na tem, je dejal isti admiral, da je imela pobuda bistven in zaščitni značaj. Cilj je bil jasen: Preprečiti sovražniku, da bi znova prešel v napad. Namen pa ni bil dosežen, po vsej verjetnosti pa je bilo doseženo nekaj čisto nasprotnega. Na srečo, kakor poudarja admiral King sam, pa informacijska služba ni točno delovala, ker ni zmoola ugotoviti obseea izaub. ki so
bile povzročene Japoncem. Razlog, zakaj še ni mogoče povedati, če se je zgodilo nasprotno, kar je bilo napovedano — namreč oslabitev japonskih pomorskih in letalskih sil — ie v tem, ker je bila japonska pobuda kronana z uspehom.
Zavoljo slabega delovanja poročevalske službe ie admiral King mogel zatrditi, da je bila potopljena le ena sama križarka in da so bile druge štiri enole laže poškodovane. Ni izključeno, da ie poročevalska služba vseeno več ali mani točno delovala in ie omogočila admiralu Kingu, da je objavil vsaj del celotnih izgub, ki kakor znano, znašajo: 1 oklopnico. 7 križark in 4 rušilce. Srečnejši je bil najbrže avstralski ministrski predsednik, ki je včeraj izjavil, da so doseženi uspehi v celoti poplačali izgube. Ker pa končnih rezultatov ni in jih torej nikoli ne bo mogoče poznati, je jasno, da za te izgube ni mogoče določiti meja, piše Ber-liner Borsen Zeitung. Videti pa je treba v tem, kar se je dogodilo v vodah pri Salomonskih otokih, namreč v katastrofalnem polomu poskusa preiti v napad, najbolj zgovorno razlago za bobneče sklepe o drugem bojišču na celini kakor tudi za izjave, ki jih je dal poveljnik ameriških čet v Evropi, general Clark, ki ie končal svoja izvajanja s sledečo rečenico: Cim prej napademo, tem boljše bo. Samo tako. končuje list nemških oboroženih sil, bi imel general Clark možnost pohraii iovot. H da je te dni nožel admirai King.
štev. 182.
Razne razprave pred kazenskim senatom
Ljubljana, 11. avgusta.
Sodne počitnice bodo ta teden formalno končane. Počitniški kazenski senat na okrožnem sodišču je pretekli teden obravnaval različne kazenske zadeve, ki so bile osredotočene na delikte zoper tujo imovino. Pogostejše so tudi razne prevare. Sleparji so se vrgli zlasti na živila.
Neki Albin, ki je dosegel starost 32 let in je doma tam iz barjanskih Vnanjih goric, je po poklicu zidar, toda ta posel mu sedaj ne ugaja. Vrgel se je raje. na goljufive posle. Najprej je od ge. Ane Rotove izvabil 800 lir z lepim izgovorom, da rabi denar za rešitev zastavljenega dragocenega blaga. Nato jo poiskal Viljema Ogrisa, ki mu je dal 500 lir v dobri veri, da mu bo pretkani Albin preskrbel več kilogramov slanine. Ferdinanda Raucha je opeharil za 600 lir, da mu preskrbi 10 kg masti. Albin ni nikomur dobavil mast. Denar je porabil za sebe. Že decembra lani pa je na poseben način osleparil Ivana Lupšo, ko mu je dal že davno pri nas iz prometa vzete tri jurje, a mu je ta dal za nje protivrednost v lirah, znesek 1140 lir. Pred sodniki je zidar Albin, kakor v preiskavi, vse odkrito priznal in se pokesal. Državni tožilec ga je obtožil zločina obrtne prevare, češ da si je z goljufijami znal ustvariti stalen vir dohodkov. Albin je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel.
Zora je 22-letno dekle, izučeno v trgovskih poslih. Tako-le sredi junija letos se je Zora predstavila trgovčevi soprogi Mariji tam na Dolenjski cesti pri Karlovškem mostu. Povedala ji je, da jo pošilja ga. Ema, ki jo prosi, da kar njej izplača znesek 1999 lir. Gospa ga ji je izplačala, nič hudega sluteča, da tiči za vsem tem poslom sleparija. Pozneje je vse prišlo na dan. Gospodična 'Zora je pred sodniki priznala dejanje m je bila zaradi prestopka prevare ^obsojena na 4 mesece strogega zapora in na aO lir denarne kazni, pogojno za 1 leto.
Micika Brodnikova je stara že 52 let. Pristojna je po starših na Ježico, toda rojena je bila v sončnem Meranu. Tam je tudi vzrasla. Že zgodaj je zašla na kriva pota. Bila je zaradi vlacu-ganja in raznih tatvin že 27krat kaznovana na večje in manjše zajiorne kazni. Sedaj je ukradla neki stranki uro budilko, vredno okoli 50 lir. Zaradi te na videz malenkostne tatvine je prišla pred kazenski senat treh sodnikov, ker je državni tožilec po kazenskem zakonu to tatvino smatral za kvalificirano, ko je bila Micika Brodnikova že večkrat kaznovana zaradi tatvine na strogi zapor. Micika je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora.
Letos februarja in marca se je pojavila v Ljubljani vlomilska družba, ki se je v prvi vrsti spravila na odnašanje boljših živil iz raznih kleti in živilskih shramb. Družba je odnašala šunke, plečeta, goveje jezike, vrče masti, jabolka, juta-vreče, ki so sedaj zelo iskane in drage, perilo, čevlje in zajčke. Tudi jajc in fižola se tatovi niso branili. Ukradeno blago so prodajali dalje, ki so ga mnogi kaj radi kupovali. Zaradi teh tatvin in nakupa ukradenega blaga je bilo obtoženih oseb Pred malim kazenskim senatom je rnzpra-va trajala 2 dni. Proti dvema obtožencema je bila razprava izločena, proti drugim izrečena sodba. Dva glavna obtoženca sta prejela strožje kazni, "-drugi milejše. Prvi obtoženec Henrik Brdac je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, njegov pomagač Ivan Pušar pa na 1 leto strogega zauora in 50 lir. Ostali obtoženci so bili obsojeni na 1 do 3 mesecev strogega zapora, nekateri so bili oproščeni.
Vrstile so se še mnoge druge kazenske razprave. Za kriminalno kroniko pa ie bila zanimiva in značilna zadeva neke mladoletne deklice, ki je izgubila svoje starše v nežni mladosti, napravila ie 3 razrede srednje šole in se je zaradi nastalih razmer morala iti učit za pletiljo. Bila ie marljiva. Ker je nastala v pletilstvu delna kriza odnosno so začeli pletilie odpuščati zaradi pomanjkanja naročil, ie zadela redukcija tudi to deklico Marjetico. Gospodarica in lastnica pletilnega podjetja jo ie pridržala kot hišno pomočnico. Ko ie letos v začetku julija pospravljala spalnico, ie v lepi psihi naletela na torbico, v kateri so bile shranjene dragocenosti v vrednosti okoli 4500 lir.
Star pregovor pravi: »Priložnost napravi človeka tatu!« Tako je bilo v primeru Marjetice. Hudoba jo je premotila. Pograbila ie torbico in jo skrila. Po končanem delu je nekaj časa hodila okrog po mestu s težko’ vestjo. Pozneje so jo aretirali. Na policiji in v preiskavi ni enako govorila in nikakor niso mogli od nje izvleči, kam ie spravila torbico z dragocenostmi. Pred malim senatom, ki mu ie predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, ie naposled kratko povedala, da je torbico z dragocenostmi vrgla v Ljubljanico. Njen varuh se ie obvezal oškodovanki poravnati škodo. Sodišče ie Marjetico obsodilo na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta.
S Hrvaškega
EIAR - Radio Ljubljana
Četrtek, 13. avgusta: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert Šramla Ljubljana — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Vesela glasba in pesmi, vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje violinist Albert Dermelj. Orkestralna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo — 17.40 Duet harmonik Malgaj — 19.30 Poročila v slovenščini
— 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert sopranistke Nade Stritarjeve — 21.10 Zanimivosti v slovenščini — 21.15 Orkester pesmi, vodi Airi-gent Angelini — 21.50 Predavanje v slovenščini
— 22 Koncert klarinetnega tria — 22.45 Poročila v italijanščini.
Petek, 14 .avgusta 1942: 7.30 Pisana g^sba
— 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.-0 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert terceta sester Stritarjevih — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, sodeluje sopranistka Draga Sok, glasba J. Gregorca, dirigira avtor — 14 Poročila v italijanščini 14.15 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Trio Ambro-siano — 17.35 Četrt ure za tvrdko Nizzardo 17.50 Pisana glasba - 19.30 Poročila v slovenščini — 19,45 Operna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške p0smj _ 20.45 Pisano glasbo vodi ^dirigent Ie-tralia — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.3o Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 2-.10 Koncert violinista L. Pfeiferja pri klavirju^ Marijan Lipovšek) - 22.45 Poročila v italijanščini.
Zdravljenje s senenim zdrobom
Zdravljenje s senenim zdrobom je prav tako staro kot znanost o zdravilnih zeleh. Uporabljali so seneni zdrob že stari Orki. Ster imenujemo odpadke od sena, v katerih se nahajajo prav različne zdravilne rastlinej ki se med prekladanjem in premetavanjem sena zdrobe in pridejo na dnu. la zdrob rabimo za čaj ali pa za obkladke, suhi m segreti seneni zdrob, ki ga stresemo v primerno platneno vrečico se prav mnogo uporablja tudi v znanstveni medicini. Steri lajšajo bolečine pri sklepnem revmatizmu, kakor tudi pri drugih notranjih boleznih. Vplivajo pa tudi razkrajajoče oziroma zberujoče in jih rabimo pri raznih kožnih in notranjih vnetjih in gnojenjih. Obkladki pritegnejo zaradi toplote tudi čim več krvi na jk>-vršino. S krvjo vred pa pridejo na površino tudi razne Škodljive snovi, ki jih koža s potenjem izloča Staro zdravniško pravilo pa se tudi glasi: Zdravljenje bolnega organa pa bo le tedaj uspešno, če mu dodamo čim več krvi. Z vročimi obkladki stera pa ravno to dosežemo. Senen ster, bodisi sam ali kot čaj vpliva zelo ugodno pri sklepnem revmatizmu, ker seftio kislino, ki je v krvi raztaplja. Tudi že kristalizujočo sečno kislino, ki po-
vzroča toliko bolečin pri sklepnem revmatizmu odpravljajo vroči Sterni obkladki. Nekateri zdravniki trde, da je mogoče ozdraviti s sterom celo kostno tuberkolozo. Baje vpliva tudi ugodno pri zastrupljenju krvi.
Senen zdrob pripravimo kot zavretek in sicer iz 3 pesti stera, ki ga stresemo v vrelo vodo. lu ga pustimo brez vrenja deset tninut. Krop nato precedimo in namočimo v njem čiste platnene krpe, ki jih nato položimo na boleča mesta. Kneipp priporoča tudi »senene srajce«, ki jih namočene v zavretek oblečemo. Biti pa morajo še vroče, da se bolnik ne prehladi. Seveda pa moramo bolnika nato dobro pokriti. S »seneno srajco« dosežemo močnejši učinek. Namesto kropa pa lahko vzamemo tudi vroč, neožet zdrob,, ki ga stresemo v platneno vrečico, položimo na bolno mesto in dobro pokrijemo.
Tudi suh in vroč zdrob je zelo učinkovit. V ta namen segrejemo v vrečici zdrob, ki ga potem položimo na boino mesto. Te obkladke uporabljamo največkrat pri hudih krčih, notranjih bolečinah in pri putiki.
Vukovarsko pevsko društvo bo te dni proslavilo 75 letnico svojega obstanka. Društvo je bilo osnovano leta 1867. Društvo je skozi dolga desetletja navduševalo Hrvate z lepoto domovinske pesmi. Slavnostne proslave bodo v dneh 15. in 16. t. m., ko bo društvo priredilo vrsto koncertov, na katerih bodo nastopila tudi druga hrvaška pevska društva.
V Virovitici je bilo pred dnevi dano v uporabo novo kopališče, ki je zgrajeno v sredini mesta. Bazen je dolg 50 m, širok pa 16 m. Bazen ima tudi skakalno desko, visoko 3 m. Voda prihaja v bazen iz arteškega vodnjaka, nekaj pa jo prihaja tudi iz vodovoda. Dozdaj je bilo za ta bazen porabljenih nad 1 milijon kun. Z deli pa še niso čisto pri kraju.
Banjaluški bolnišnici je ministrstvo za zdravje nakazalo 10 milijonov kun z namenom, da bo razširila svoje zdravstveno delovanje s tem, da bo povečala nekatere svoje bolniške oddelke. Bolnišnica bo nakupila s tem denarjem še 130 novih bolniških postelj.
Velika in široka cesta, ki pelje iz Banje Luke v Gornji Šeher, bo v nekaj dneh dokočno tlakovana.
Ob priliki proslav hrvaške žetve bodo v Zagrebu velike kulturne prireditve. Vsi, ki bodo hoteli videti te prireditve, bodo imeli na železnicah polovično voznino, sodelujoči pa celo 75%.
Zdaj je ravnateljstvo hrvaškega rečnega bro-darstva določilo tudi točni vozni red za potniški brodarski promet med Vukovarjem in Zemunom po Donavi.
V Mostarju je bila pred nekaj dnevi odprta
in izročena svojemu namenu nova delavska kuhinja.
Hrvaško Zagorje je znano po svojem sadnem bogastvu. Zaradi tega je velika žCpa Zagorje sklenila, da bo že za letošnjo sadno letino uredila 16 velikih sadnih sušilnic, od katerih bo pač največja v samem Varaždinu. Za gradnjo teh sušilnic je že odobrenih 160.000 kun.
Prestopanje dijakov iz zavoda na zavod je
odzdaj na Hrvatskem strogo prepovedano in more dati dovoljenje za to le državno prosvetno ministrstvo.
Kotarska oblast v Tesliču bo odzdaj zelo strogo nastopala proti kvartopircem, pijancem in pre-klinjevalcem. Vsak, kdor se bo pregrešil s preklinjanjem, kvartanjem in pijančevanjem, bo zaprt in strogo kaznovan.
V hrvaškem Ltidbrcgu je bil preteklo nedeljo posvečen novi gasilski dom in nova motorna črpalka.
Večja skupina slovaške Hlinkine mladine je
bila te dni v gosteh na Hrvaškem. Posebno odposlanstvo je bilo sprejeto tudi pri najvišjih hrvaških državnih funkcionarjih.
Te dni je izšla druga izdaja zanimive knjige »Samoborski grad«, v kateri avtor prikazuje zgodovino Samobora, posebno pa mestnega gradu.
Tudi v Ljubljani znani gledališki igralec Zvonimir Rogoz je bil pred nekaj dnevi na obisku v Zagrebu, kjer je ostal dva tedna.
Oddelek za narodno preskrbo z živili je strogo prepovedal, da bi kdo kupičil mladi krompir že za zimo.
15. t. m. bo na Dunaju odprta velika razstnva slik, ki prikazujejo prizore iz vojne. Na tej veliki razstavi bodo sodelovali tudi hrvaški vojni slikarji.
Po temeljiti reviziji in prealedu vseh knjig, ki jih ima v zalogi Hrvaška zveza grafičnih delavcev, so zdaj oblasti spet dale dovoljenje za ponovno otvoritev te delavske knjižnice. V zvezi s tem pregledovanjem ie bila knjižnica nekaj časa zaprta.
Hrvaški poštni poduradniki in sluge bodo do predpisa njihove enotne uniforme, ki bo kmalu predpisana, nosili enake uniforme kot hrvaški domobranci-pešaki.
Pred dnevi je hrvaški minister za zdravstvo obiskal vse zagrebške bolnišnice, v katerih se zdravijo hrvaški domobranci in vojaki. Bolnikom je ob tej priliki delil tudi rožna darila. Minister je pohvalil posebno zdravnike, kii se za vojaške ranjence še posebno brigajo.
Zidovska razstava, ki je bila do zdaj v Osijeku, je zdaj prišla v Vukovar. Razstava je v državni realki. V Vukovarju bo ostala do sredine tega meseca. Kakor drugod, imajo tudi na tej razstavi obiskovalci polovični popust na železnici, če si ogledajo razstavo.
Zdaj qrade v Hrvaškem ZagorjunailepSo cesto. Ta bo vodila od Sasvetov. čez Kasi io pa k naj večjemu hrvaškemu božiepotnemu šču - k Mariji Bistrici. To bo obenem tudi najkrajša cestna zveza med Zagrebom rijo Bistrico.
S štajerskega
V Mariboru sta se poročila mariborski mladinski vodja Reinhold Biihn in gdč. Marna Grabnerjeva.
Celjsko okrožje je po številu prebivalstva največje okrožje na Štajerskem, po obsegu pa spada med največja okrožja v Nemčiji.
Za nemški Rdeči križ so v nedeljo zbrali na Štajerskem Tirecej več kot pri zadnji zbirki. Najbolj se je izkazalo celjsko okrožje, ki le zbralo 52.000 mark. Ljutomer 7000, Maribor-mesto 42.000, Mar.-dežela 36.000, Ptuj 24.000, Brežice 18.000, Trbovlje 11.000 mark.
V Mariboru je umrla v soboto ga. Luiza pl. Milinkovičeva. soproga upokojenega kapetana vojnega broda Milana viteza Milenkoviča. Nadalje so umrli v Mariboru: 45-letni gradbeni vodja Janez Pirker. 63 letni upokojeni železniški ključavničar Feliks Moser, 83-letna pekova vdova Marija Zinaurieva, v Studencih pa 48 letni Franc Miško.	_	.
V prid tekmovalcev SA bodo v Nemčiji izdali nove znamke po 6 pfenigov. Znamka ima podobo znaka SA in jo ie izdelal berlinski umetneiški par Axter-Heudlas.
Pri Zaornii Sv. Kunnoti se je nevarno ponesrečil v kamnolomu 33 letni Jože Lukas. Padel je s pečine 15 m globoko. Njegovo stanje je resno.
V Ormožu je znani mlinar Ivan Jeremic rešil letos življenje že petim ljudem, ki so se že potapljali v Dravi. Pred dnevi je rešil iz deročih valov Drave 22 letno Pavlo Ivanuševo, mestno uslužbenko iz Ormoža.
Štajersko urarsko združenje je zbralo za nemške vojake na fronti 132 ur. Med urami so bile tudi dragocene in vredne preko 300 mark.
Na Teharjih pri Celju so se poročili: Alojzij Šeme z Darinko Martino Javornik, Jernei Pavlič z Antonijo Jazbinšek in Ivan Romih z Nežo Kovačevo.
Graški list priobčuje lepe slike iz graške vojaške bolnišnice, kjer operejo in zlikajo dnevno nad 4500 kg perila za vojake. Vse delo pa opravljajo štajerska dekleta. Slike prikazujejo tudi pripravljanje raznih sladkarij, ki jih pošiljajo na fronto.
V Rajhenburgu so imeli pred dnevi organizacijsko zborovanje, na katerem se je zbralo 400 ljudi. Na zborovanju ie govoril celjski propagandist Paidasch Edo.
Šolska obvestila
Ravnateljstvo Mestne ženske realne gimnazije vabi ob likvidaciji spodaj navedene, da dvignejo stara spričevala v pisarni vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Pisarna je v Auerspergovi palači v I. nadstr. (poleg križanske cerkve). A. Aplenc Viktorija, Amejc Vera, Arnšek Alena, Arnšek Danica. B. Bajželj Marija, Bardorfer Milena, Belihar Cvetka, Be-rbuč Majda, Berginc Jožefa, Bezjak Vera, Bizjak Pia, Blaganje Vida, Božič Mira, Božič Zdenka, Bradač Zorka. C. Cerkvenik Ana, Cerkvenik Frančiška, Cestnik Marija, Cilenšek Friderika, Ci-rman Leopoldina C. Čebin Sonja. D. Dekleva Silva, Detela Olga, Dežman Anica, Djinovski Branka, Dovč Frančiška, Drganc Vasilija. E. Egger Marija, Eisenstadter Emilija, Errotb Tatjana, Est Majda. F. Fajdiga Ljuba, Fritsch Hermina, Furlani Marija. G. Gaber Milena, Gaber Zdenka-Jožefa, Gaberšek Marija, Gala Breda, Globočnik Karolina, Gnezda Josipina, Godnik Tatjana, Gojznikar Hedvika, Golja Nada, Golob Vincencija, Grabner Dragica, Gregorin Marija, Gunstek Marija. H. Herman Vlasta, Hren Ljudmila, Hutaž Vera, Hvala Ema, Hvatal Franja. I. Istinič Slava, Ivančič Zdenka. J. Jamnik Mirka, Jamnik Nada, Janovsky Draga, Japelj Danica, Javornik Anica, Javornik Ljuba, Je-ločnik Klavdija, Jeromen Angela, Juvan Mariia. (Od črke K do 2 prihodnjič.)
Sijajen detektivski roman
SLEPEC
je izšel v ^Slovenčevi knjižnici" Stane le S tir
Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah
Naročite II. letnik
Slovenčeve knjižnice
36 knjig le po 6 Lir - Vsak mesec 3 knjige
Dve lepi knjigi za nagrado
Naročite knjige kar pri naših inkasantih ali direktno pri naših upravah
S. S. van D.vne:
11
ZA	lGC	IN	ETNi	\ SI	R1	P
kriminalni r				OMAN		GOSPODA BENSONA]
Ko je bil ogled končan in smo tudi mi spet prišli nazaj v pritličje, smo našli Vanceja, ko si je pravkar ogledoval naslove knjig v knjižnici.
V trenutku, ko smo prišli na dno stopnic, so se odprla vrata s ceste in skozi nje sta stopila dva moška z nosilnicami. Bila sta iz reševalne jiostaje in sta imela nalogo odnesti Bensonovo truplo v mrtvašnico. Kar groza me je Pre_ vzela, ko sem gledal, kako nečloveško sta ravnala s truplom, ko sta ga zavila, položila na nosilnice in odnesla v avto-Furgon. Vanče pa se nasprotno ni prav nič zmenil za. to, kar sta tista dva možaka počenjala, pač pa ju je le ošinil z bežnim pogledom. Našel je bil neko knjigo, ki je bila krasno vezana in si ogledoval njeno vsebino.
»Mislim, da je za zdaj napovedan razgovor s Platzovo,« se je oglasil Maik-ham. Heath je prišel na dno stopnic in z vreščečim glasom dal svoj ukaz. brz zatem je stopila v salon sivolasa gospa srednjih let, spremljal pa jo je lepo obločen moški, ki je kadil debelo cigaro. Platzova je bila vprav kot kakšna mati, preprosta, bolj starega kova, resna in mirna. Name je vzbudila vtis bistroumne ženske, takšne, ki jo je težko razdražiti, ter ženske tiste stroge molčečnosti, na kakršne često naletiš pri malo izobraženih ljudeh.	,	I
»Sedite, gospa Platz,« ji je ljubeznivo l
aejai lviariMiam.
vnik in vas moram nekatere stvari
vprašati.«	,	.
Vsedla se je blizu vrat. Bila je v zadregi ter je pogledala zdaj tega, zdaj onega izmed nas. Prepričevalne Mark-hamove besede pa so jo nazadnje le pP°" gumile in je vedno lažje odgovarjala. Glavni uspehi četrturnega zasliševanja so bili naslednji: Platzova je bila pri Bensonovih že štiri leta za kuharico in hišno ter je -bila v tej hiši, kjer ie ?u<*1 spala, edina uslužbenka. Okna njene spalnice v tretjem nadstropju so gledala na dvorišče.	„
Prejšnje pojx>ldne se je bil Benson vrnil iz urada okrog štirih, prej kot običajno, ter je Platzovi dejal, da ne no večerjal doma. Ostal je v salonu, cigar vrata so bila zaprta, do pol sedmih zvečer, potem pa je šel gor v sobo, da se preobleče.
Okrog sedmih zvečer je spet odšel z doma, ne da bi povedal kam, Platzova pa jo sklepala iz njegovega vedenja, da se bo kmalu vrnil. Dejal ji je, naj ga ne čaka, kakor je ona^ imela navado, kadar se je vračal z družbo. Tedaj ga je hišna zadnjikrat videla živega. Tudi m slišala, kdaj je prišel domov.
Odšla je spat okrog desetih zvečer. Ker je bilo prevroče, je pustila vrata svoje sobe priprta.	_ i
Pozneje jo je nenadno prebudil mo- *
čan pok. Prižgala je luč na nočni omarici ter videla, da njena budilka kaze točno pol ene. Zdelo se ji je še zgodaj, kajti vselej, kadar je šel Benson zvečd zdoma, sejereddo kdaj vrnil pred drogo uro ponoči. Molk, ki je zatem spet zavladal, jo je znova pomiril m vedno bolj je bila prepričana, da je tisti p > povzročil kak avtomobil na Cesti Zato je spet mirno zaspala.
Ob sedmih zjutraj je kot običajno prišla po stopnicah iz svoje sobe -lotila posla. Ko se je podala proti8la " nemu izhodu, kjer je bilo v posodah postavljeno mleko in smetana, je na Bensona mrtvega. Po medli luci, ki je sijala skozi priprto polknice, je napiej sklepala, da je Benson samo zaspal na naslonjaču. Ko pa je opazila rano m videla, da je električna luč ugasnjena, je spoznala, kaj se je zgodilo. Prepričala se je, da je Benson mrtev. Hitela je brž k telefonu v predsobo ter prosila, naj jo zvežejo s policijskim ura-dom, ki ga ie obvestila o zločinskem
3	^ °	n/-.v.
umoru. Spomnila se je, da je imel Benson brata, majorja Anthonyja Bensona, ter je tudi njemu telefonirala. Prišel je skoro istočasno, kot policisti s 47. odseka. Major jo je na kratko zaslišal, govoril s policijskimi agenti na^ kraju umora ter odšel, predep so prišli policisti z osrednjega policijskega urada.
»In zdaj, gospa Platz,« je dejal Markham in vrgel pogled na pripombe, ki si jih je bil zapisal, »zdaj samo še nekaj vprašanj, in potem Vas bomo pustili pri miru. Niste v teh zadnjih Časih opazili, da bi bil gospod Benson delal kaj takšnega, iz česar bi lahko sklepali, da se je nekam hudo zamislil ali da so česa boji?«
»Ne, gospod,« je naglo odgovorila ženska. »Zadnji teden je bil še prav posebno dobre volje.«
»Vidim, da je večina oken v tem nadstropju zamreženih. Ali je morda imel Benson kakšen poseben strah pred tatovi ali drugimi tujimi ljudmi, da ne bi prišli v hišo?«
»Ne bi rekla. .« je odvrnila Platzova nekoliko zamišljeno, »večkrat pa je dejal, da policija ni kaj prida... oprostite, gospod, če se tako izrazim ... in da je v našem mestu potrebno, da se človek sam zavaruje.«
Markham je pogledal Heatha in zadrževal smeh.
Tudi tega si ne joozabite zapisati, gospod narednik.« Platzovo pa je nato vprašal: »Ali poznate koga, ki bi bil sovražil gospoda Bensona?«
»Žive duše ne, gospod,« je odvrnila odločno. »V mojih očeh je bil Benson sicer res čudak, toda, kakor se mi zdi, so ga imeli vsi radi. Hodil je vedno na zabave in jih tudi sam prirejal. Ne najdem vzroka, zakaj naj bi ga bil kdo sklenil umoriti.«
Markham je še pregledoval svoje zapiske.
»Zdi se mi, da je za zdaj vse... kaj pa Vi rečete o tem? Bi radi še kaj drugega vprašali?«
Heath je za trenutek pomislil.
»Zazdaj ne. Toda Vi, gospa Platz,« je pripomnil in strogo pogledal žensko, »boste ostali tu v hiši, dokler ne dobite dovoljenja, da smete oditi ven. Se Vas bomo morali zaslišati Ne smete pa z nikomur govoriti, razumete? Za enkrat bosta ostala tu dva moja moža!«
Med zasliševanjem si je Vanče nare-| dil nekaj pripomb na kazalu knjižnega |
seznama. Medtem, ko je Heath govoril, e Vanče odtrgal iz knjige tiste liste s svojimi opombami in jih dal Markhamu.
Markham jih je pogledal, namršil obrvi ter naredil šobo, kakor da bi hotel izraziti dvom. Po kratkem kolebanju aa se je obrnil z novim vprašanjem na Platzovo.
»Povedali ste, gospa Platz, da so Bensona vsi radi imeli. Ste ga imeli tudi Vi?«
Vzgojiteljica je povesila oči.
»Jaz, gospod,« je odgovorila nekoliko nasprotovalno, »sem bila samo uslužbenka in se ne morem pritoževati, da bi z menoj grdo ravnal.«
Kljub temu, kar je povedala, pa se je vendar zdelo po njenem glasu, da ni odobravala tega, kako je z njo postopal. Markham je odnehal.
»Ah, da, saj sem že skoro pozabil, gospa Platz,« — je nato pripomnil, »to bi še rad vedel, ali je imel gosfiod Benson pri hiši kakšno strelno orožje? Na primer kak samokres?«
Prvič, odkar se je začelo zasliševanje, se je pri tem vprašanju zazdelo, da je ženska postala nemirna in celo preplašena.
»Da, gospod, jnislim, da ga je imol,« je odvrnila s težavo.
»Kje pa ga je imel?«
Pogledala ga je preplašeno in pri tem nekoliko zavrtela oči, kakor da bj premišljevala, če mora res odgovoriti čisto odkritosrčno in naravnost. Slednjič je dejala tiho: •
»V tistemle skrivnem predalčku v mizi. Treba te pritisniti na tale medeninast gumb, pa se odpre...«
h hiše bolesti in trpljenja
Spomini iz dnevnika veselih in žalostnih dogodkov v ljubljanski bolnišnici
Ljubljana, 11. avgusta.
Notranji dušni mir in zdravje sta nedvomno največja človeška zaklada. To čuti posebno bolnik, katerega prisili bolezen na bolniško posteljo. Zato bolniki blagrujejo tiste srečne ljudi, ki še nikoji niso bili bolni in katerim se ni bilo treba zateči nikoli v bolnišnico. Mnogo je še takih ljudi, ki sploh še nikoli niso bili v bolnišnici in življenja v bolnišnici ne poznajo. Da bodo tudi taki spoznali življenje v hiši bolesti in trpljenja, bom napisal iz svojega dnevnika žalostne in vesele iz ljubljanske bolnišnice, po katerih bodo tudi ti lahko dobili vsaj skromno sliko dela, naporov, skrbi bolniškega osebja, na drugi strani pa tudi zanimive in resnične dogodke, ki bodo mnogo spet v spomin na slične doživljaje, ko so delili dobrote bolniške postelje z drugimi sotrpini, a vendar odnesli iz bolnišnice lepe spomine.
Dva meseca sem ležal na kirurgičnem oddelku. Dnevi so bili kar kratki, le noči so bile dolge. Bil sem v prijetni družbi samih mladih, ki so s humorjem prištedili tudi meni marsikatero dolgočasno urico. Potem sem spet hodil k bratu, ki je ležal zaradi operacije dolgo časa v bolnišnici in nato tudi umrl. Res, bolnišnica je hiša bolesti in trpljenja, je pa tudi hiša potrpežljivosti, ljubezni in močne volje, ki jo posvečajo bolnikom zdravniki, sestre in bolničarsko osebje. Kdor je točno opazoval vse njihovo prizadevanje in ljubezen, ta lahko reče, da so bolniški uslužbenci prežeti z duhom ljubezni do svojega bližnjega, polni požrtvovalnosti in vedno pripravljeni na žrtve zaradi zdravja in olajšanja bolnikovega trpljenja.
0 bolničarskem osebju
Ljudje si mnogokrat niti ne mislijo, koliko žrtev in samozatajevanja je treba sestram in usmiljenkam pri streženju bolnikov. Mnogi vidijo le sebe in menijo, da morejo streči le njim samim. Res mnogo samozatajevanja zahteva bolničarska služba, saj mora bolničarsko osebje opravljati tudi najnižja dela. Bolničarska služba pa zahteva poleg tega še tudi znanja in spretnosti, ročnosti. Treba je znati in hoteti. Volja, močna volja in skrajna vztrajnost sta potrebni v tej naporni službi. Kolikokrat se dogodi, da prineso v bolnišnico bolnika z zlomljeno nogo, katerega so doma že »zapacali«, v bolnišnici pa bolniku komaj dopovedo, da ni prav ravnal. Mnogokrat je .potrebna pri postrežbi tudi odločnost in energija, vse pa nadkriljuje bolničarska usmiljenost. Kdor je zasledoval bolničarsko življenje in bil pravičen, je moral ugotoviti dejstvo, da bolničarji ne izvršujejo svoje službe le mehanično, ampak s svojo globoko srčno kulturo ter da skušajo mnogokrat brisati solze, ki jih rode rane. Njihov poklic je zelo nehvaležen, njihovo delo ni nikoli poplačano.
Pa še o bolnikih
V času svojega bivanja v bolnišnici, pa tudi Pri obiskih znancev, prijateljev in sorodnikov sem doživel marsikaj, kar bo morda zanimalo tudi bralce, zlasti tiste, ki so morda sami bili žive Priče takih dogodkov v bolnišnici.
B'l sem v bolnišnici. Poleg mene je ležal bol-m«, mlad gospod iz jeseniške okolice. Blizu Jese-n*c je padel z motornegh kolesa in si zlomil desno no&o, obenem pa dobil nevarne poškodbe na glavi- Zdravniki so rjiu nabodli hrbtenico, da bi odtekel liquor, kar je potrebno radi čistoče zevajoče rane na lobanji. Zdravniki in vse bolničarsko osebje si je prizadevalo, da bi mu rešili življenje ali mu vsaj olajšali trpljenje. V živem spominu mi je še žalostna slika, kako sta stali ob njegovi postelji bolnikova sestra in njegova zaročenka. Vse je bilo zaman, fant je bil zapisan smrti. Na že določeni poročni dan je mladenič izdihnil. Šentpetrski zvonovi niso vabili zaročenke na poroko, ampak na zadnjo njegovo pot.
Nič manj žalosten dan sem doživel nekaj dni po tem tragičnem dogodku. V bolnišnico se je zatekel fant iz kranjskega okoliša z vnetjem slepiča, edini sin bogate in premožne posestnice. Fante je prišel v bolnišnico malo^ kasno, poleg tega pa ni mogel prenesti hude žeje, ki ga je mučila po operaciji. Vedno so mu morali dopovedovati in ga prositi, naj se vendar premaga m ne sili za vodo. Nič ni zaleglo. Ko so se popoldne bolničarji za trenutek umaknili iz njegove bližine, je fant skočil s postelje in stekel k vodovodu ter se napil. Naslednji dan pa je umrl.
Prišla je njegova mati. Saj niti verjeti ni mogla, da bo na stara leta sama z vsem premoženjem — zapuščena, brez sina edinca. Njene suhe, zgarane roke je dvignila kvišku in klicala Lojzeta. »Kako si bil zal, kakor brsče!« Po tem se je onesvestila, da so jo morali odnesti v sosednjo bolničarsko sobo.
V bolnišnici so operirali ljubljanskega mestnega uslužbenca. Kako vesela je bila njegova žena in hčerka, da je očku bolje in da se bo vrnil domov. Toda očka se ni držal strogih zdravnikovih navodil in želodec je spet krvavel. Vrnil se je v bolnišnico in kmalu umrl. Nepozabna mi bo ostala žalostna slika, kako je hčerka jokala
ob umirajočemu očetu in kako je ihtela njegova žena.
V oskrbo je prišel v bolnišnico 12 letni fant brez svojcev, brez očeta in matere — siromak. Nekje v hribih je moral že služiti in težko garati. Po nesreči pa se je pri delu zvrnil nanj voz s plohi in ■ mu zdrobil obe nogi. Kako sem občudoval tega fanta. Ni potožil o strašnih bolečinah, njegovo življenje je bilo tako trdo, da je vse trpljenje tako Bogu vdano prenašal.
Mnogo takih dogodkov dožive v bolnišnici dan za dnem. Ko bi opisal vse trpljenje, ki ga morajo prenesti v tej hiši bolniki, bi lahko napisal knjigo. Sem prihajajo številni ponesrečenci-železni-čarji, avtomobilisti itd. Vse te pa sprejema bolničarsko osebje. Dan in noč delajo, dan in noč se žrtvujejo. Lahko rečemo, da so 24 ur na dan v službi.
Pred leti so bili posebno zaposleni ob sobotah in nedeljah. Takrat so reševalni avtomobili dovažali kar cele gruče ranjenih pretepačev. Da bi le enkrat bili priče takih obiskov. Koliko potrpežljivosti in razumevanja zahteva njihova služba. Mnogokrat se je dogodilo, da so bolničarji morali zvezati ranjenca, da so ga lahko obvezali. Tokrat pa so bili deležni le grdih psovk. In komaj so nasilno obvezali enega in mu rešili življenje, da ni izkrvavel, je že naznanil zvonec, da so pripeljali drugega. Hvala Bogu, da^ se je ta grda navada že precej iztrebila z naše zemlje.
Umišljeni bolniki
Tudi teh je bilo pred leti v ljubljanski bolnišnici dovolj. Kljub ogromnenu številu nege potrebnih bolnikov so imeli zdravniki mnogo dela z usmiljenimi bolniki. Med njimi so prevladovali zlasti različni potepuhi, katerim se je zaželelo dobre bolniške hrane. V bolnišnico so prihajali raznovrstni tipi z različnimi »boleznimi«. Mnogi so se hlinili s tako hudo »boleznijo«, da so jih morali bolničarji nositi s postelje na pregled. Ker zdravniki niso ničesar ugotovili, so zahtevali specialiste. Slednjič je morala nastopiti skupina bolničarjev, da so takega bolnika prisilno oblekli in izgnali iz bolnišnice.
Vesele zgodbe
V ljubljansko bolnišnico se je zatekel 83 letni možakar iz Št. Vida nad Ljubljano. Možakar je bil še poln življenja in je kaj hitro okreval. Imel je zlomljeno nogo. Kmalu smo zvedeli, da je zaročen. K njemu je prihajalo 45 letno dekle. Da čuti starček v sebi še pomlad, smo hitro ugotovili. Bili so trenutki, da so ga resne častite sestre morale opozoriti, da je v bolniški sobi.
Bilo je sončno popoldne, ko je prišla zaročenka z bolniškim kuratom v bolniško sobo. Bila je nenavadno lepo oblečena. Čez pol ure smo bili priče poroke s 83 letnim bolnikom, ki je v novem življenju kaj kmalu okreval. Ko je prišel domov, ni rabil več palice, ker mu je pomagala že žena.
Prisoten sem bil tudi poroki delavca Korošca iz Domžal. V tovarni se je zvalila nanj bala papirja in mu poškodovala ledja, da je bil hrom. Človeka kar gane tak dogodek. Na bolniški postelji bolnik, hrom, nesposoben za življenje, pa pride k njemu zaročenka in se poročita. Nevesta se vrne z možem domov, ki nato kmalu umrje.
Nepozabni. so trenutki, ko sprejmejo na smrt bolni zadnjo popotnico. Kakšne slike si ti nudijo ob takih prilikah. Res, nepozabnel — Nepozabne pa so tudi tiste žalostne, sicer redke, ko nekateri bolniki tudi zavrnejo zadnjo popotnico.
Pa še značilni: v bolnišnico prideta gorenjski oče s sinom. Sin si je zlomil nogo. Da bi lažje prenašal bolečine, ga napijejo z žganjem. Oče se ga tudi nacuka radi solidarnosti s sinom. Hm, kakšno je bilo njuno slovo. Da vendar ne bo oče jiozabil pozdravit Micko, ko ga ne bo doma.
Pride kmet v Ljubljano. Nikoli še ni bil v mestu. Zvečer se hoče vrniti, pa sede na napačni vlak. Sele proti Zalogu spozna, da je na napačni poti. Hop, brž iz vlaka. Zlomi si nogo in spet mora v mesto — v bolnišnico. Čez dva dni je že žena za njim. Hm, to je bilo kreganja!
Poredni bolniki
Zena je še povrhu ljubosumna. Obiskala je zdravnike, sestre in bolničarje ter jih povprašala v svoji veliki ljubezni, kdo kdaj obiskuje še njenega moža. Pa jo potolažijo, vendar ona prihaja vsak dan z istimi željami.
Muhasti bolnik pa izrabi ljubosumnost. Ko obišče žena svojega moža, vpraša bolnik tovariša, katera je vendar njegova žena, ali tista, ki mu je včeraj prinesla potico ali gospa, ki je verno poslušala to opazko.	V tem	trenutku ga je zgrabila
za vrat in ga	že	dušila.	Morali so nastopiti,	da
tu ni prostora	za	osebno	obračunavanje.
Tovariš jo	je	umiril	in jo naščuval na	ne-
znanko natakarico na zapadnem delu mesta. Spet je bilo gorje. Napadla je neko natakarico in nastopiti je morala policija. V borbi je dobila bunke
in prišla je v bolnišnico za svojim možem na jx>-steljo v sosednjem oddelku.
Kaj vse zmorejo ?
Lep fantič, »disponirani praktikant«, ali bolje zabušant, si je zaželel doživetij. V bolnišnici se je izdal za inžinirja. O, to že vleče! Kako so mu nosile deklice razne dobrote, s katerimi se je mastil. Pa je doživel škandal. Popoldne sta prišli tekmovalki za g. »inženirja«. Prva je že slonela pri njegovem vzglavju in mu stregla s sladkarijami. Pa pride druga ljubimka. Rotila in prosila je strežnika, naj proti nagradi vrže neznankin »grdi« šopek skozi okno. Ker ni uspela, je sama skočila proti postelji in sama storila, kar je želela. Bil je dvoboj. Na tleh je ležal kup izgubljenih las. Komaj su ju ločili in vrgli na cesto.
Ljubljana
V neizbrisnem spominu
mi bo ostala v srcu ljubezen strežnika, ki je spremil mojega brata iz bolnišnice na dom. Bil je pred smrtno uro in zaželel si je doma umreti. Kako rad je ustregel strežnik, da je spremljal brata domov. Na Vranskem smo se ustavili, ker je tako želel brat, da je prisluhnil kukavici, ki je pela svojo pomladno pesem. »Kuku, kuku«, se mu je iztrgal glas iz grla, in se nasmehnil. Večerna zarja se je nagibala, ko so zazvonili frankolovski zvonovi in ko se je brat poslovil od nas iz solzne doline. Žalovali smo, a sedaj pravimo, da je srečen ...
Tako je življenje v hiši trpljenja in bolesti, čast in zahvala pa tistim, ki s tako vnemo izvršujejo v njej svoje težko in odgovorno poslanstvo.
šuort
Madžarska : Italija 27:47
Zadnjo nedeljo je bila v Budimpešti velika meddržavna plavalna prireditev med ženskimi izbrankami Italije in Madžarske. Domačinke so ob tej priliki spravile precej izdatno zmago v svojo malho. Za celih 20 točk so prekosile italijanske tovarišice. Nekaj rezultatov s tega srečanja:
Na 100 m prosto: 1. Novak (M) 1:11.4, 2. Fine (I) 1:13.2; na 200 m prsno:	1. Lomhegy (M)
3:21.4, 2. tudi Madžarka 3:28.6, 3. Derenzini (I) 3:28.8; v štafeti 4 X100 m prosto: 1. Madžarska 4:57.5, 2. Italija (Figari, De Meglio, Kuschnig, Fine) 5:00; na 400 m prosto: 1. Novak (M) 5:49, 2. tudi Madžarka 5:54.4, 3. De Martino (I) 6:17; na 100 m prsno (brez vpliva na končno oceno): 1. Somogyi (M) 1:34.2, 4. Precop (I) 1:48.6; na 100 m hrbtno: 1. Novak (M) 1:20.6, ‘2. tudi Madžarska 1:27, 3. Bertuzzi (I) 1:27.2. V skokih s 3 m deske so bile močnejše Madžarke, s 5 m in z 10 m stolpa pa Italijanke, toda ti edini prdnosti nista mogli mnogo spremeniti na končnem izidu.
Iz poročila je razvidno, da je v italijanski državni ekipi nastopila tudi Ljubljančanka Dra-guša Finčeva, članica SK Ilirije.
Športne vesti
Italijanska ženska univerzitetna mladina bo
imela v dneh od 21. do 23. t. m. v Triesteju velik plavalni dan. Šlo bo za plavalne naslove in bodo nastopile vse najboljše plavačice, ki obiskujejo državne univerze. Velika plavalna prireditev bo v znanem športnem kopališču Ausonia.
Madžarski nogometni prvak WMF je moral v zadnjih dneh pretrpeti poraz, ki mu ga je pripravil v tabelici nižje ležeči klub Szolnok. Šlo je za Štefanov pokal. Szolnok je zmagal s 4:1. Enako težak poraz je doživela Gamma od Kispesta.
40 nogometnih moštev bo nastopilo 23. avg. v Spodnjedonavskem športnem -okrožju.
9. t. m. so se po Slovaški začele veliko kolesarske dirke. Proga je dolga kakšnih 900 km in vodi skozi veliko slovaških krajev. Dirkači bodo vozili seveda v etapah. 14. t. m. bo na sporedu zadnja etapa. Na dirki sodelujejo tudi inozemski vozači.
Aleksander Hurt, ki je bil pred časom športni učitelj dunajske Austrije, je te dni padel na ruskem bojišču za veličino domovine.
Preteklo nedeljo je plaval na tradicionalni plavalni tekmi v Viareggiu tudi znani liubljan-ski plavač, član SK Ilirije, Branko Žižek, in ie brez večjega naprezanja zasedel prvo mesto. Proga je bila dolga 1500 m in jo ie preplaval v času 19:53,1. kar je zelo lepo.
SV Lufhvaffe iz Berlina je letošnji »vaterpolski državni prvak. To moštvo bo prišlo na gostovanje v Zagreb, kjer so bo pomerilo z izbranci iz Zagreba in Dubrovnika, Po veliki formi, ki jo ima nemško moštvo, pa Hrvati menda nimajo upati na nič drugega kot na časten rezultat.
Francoski teniški naslovi so za letošnje leto razdeljeni takole: prvak pri moških ie De-stromeau. Destremeau ie v zadnji igri premagal svojega največjega nasprotnika Boussusa z 5:7, 6:4, 6:4 in 6:1. Pri gospodih v dvoje sta zmagala Destremeau-Petra. ki sta odpravila nasprotni par Cochet-Foret z rezultatom 6:4, 6:3, 10:8. Pri damah pa se je priborila naslov državne
Koledar
Dane . sreda. 12. avgusta: Klara, d.
Četrtek, 13, avgusta: Kasijau,, m.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 48; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Borza dela v Ljubljani rabi nujno mizarje zaradi takojšnje zaposlitve.
Krojači in šivilje naj dvignejo napisne table glede uvrstitve v razrede pri odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1.
Vegova ulica bo ob lepem vremenu 4 do 5 ^ dni za vozni promet deloma zaprta zaradi naprave cestne površinske prevleke. S tem delom bo vozišče dokončno utrjeno.
Razdeljevanje drv za avgust. Mestni preskrbovalni urad bo v četrtek in petek. 13. in 14. t. m., ter prihodnji ponedeljek in torek, 17. in 18. t m., prebivalstvu razdeljeval trda drva v telovadnici v Šoli na Grabnu na Zoisovi cesti št. 5. Vsak prosilec mora prinesti s seboj mesarsko knjižico in potrdilo hišnega gospodarja, da prosilec nima zaloge drv, da nima svojega gozda in da nima plina Upravičenci dobe za avgust na osebo po 25 kg drv za 8 lir. Ko drva plača, dobi nakaznico in z njo določeni dan drva na mestni pristavi v Povšetovi ulici. V četrtek in petek, 13. in 14. t. m. bodo dobili nakazila za drva samo oni prosilci, ki meseca julija še niso dobili drv.
V	ponedeljek in torek, 17. in 18. t. m. bodo pa dobili nakaznice za drva tudi tisti prosilci, ki so dobili drva že za mesec julij, vendar pa morajo sedaj spet predložiti potrdilo hišnega gospodarja. Opozarjamo, da bodo organi mestnega preskrbovalnega urada pregledovali in se hodili prepričevat, če so navedbe potrdil resnične ali ne. Zato naj hišni gospodarji ta potrdila podpisujejo šele tedaj, ko se prepričajo o resničnosti navedb prosilca.
Ljubljansko gledališče
Drama;
Sreda, 12. avgusta ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 15. avgusta ob 17: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Nedelja, 16. avgusta ob 17.30: »Učiteljica«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ponedeljek, 17. avgusta: zaprto.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Ponovitev v Drami v sredo ob 17.30. Zasedba vlog: Kan-tor — Pavel Kovič, Hana — Gorinškova, Francka
— Kraljeva, Nina — Simčičeva, Krneč — Košič, Maks — VI. Skrbinšek, župnik — Jože Kovič, Bernot — Nakrst, sodnik — Gorinšek, sodnikova žena — Kovičeva, Lužarica — Starčeva, oskrbnik
— Košuta. Dramo je zrežiral Jože Kovič. Za predstavo v sredo veljajo globoko znižane cene od 10 lir navzdol.
P. n. gledališko občinstvo opozarjamo, da jo predprodaja vstopnic za dramske predstave tudi sedaj, ko opera ne igrn, v opernem gledališču, v običajnih urah, to je od 10.30 do 12.30 in od 17 do 19. V Drami so vstojmice v prodaji samo pol ure pred pričetkom predstave.
prvakinje Wiviersova, ki je premagala svojo nasprotnico Dodilleievo-Povotovo z rezultatom 6:4, 6:4.
V	Madridu se bodo oktobra meseca pomerili najboljši evropski poklicni boksarji. Na borbe bo prišel tudi evropski mojster Besel-mann iz KŠlnn. Boril se bo proti Špancu Elco-vu Lafuentu, kar ho vsekakor višek te boksarske prireditve. Italijanski prvak Gino Bonda-valli pa se bo pomeril proti španskemu mojstru Eusibiu Libreru.
Madžarski teniški inratec Asboth se ie na nedavnem turnirju v Bastadu na Švedskem ze-
lo	dobro odrezal. V igri v eno ie premagal Karla Schrfiderjn z rezultatom 6:8, 6:2, 6:3. Prav tako ie prav dobro igral v mešanem paru z Kerstino Nissonsonovo. Premagala sta nasprotni par Marv Lngerborg-Nils Rohlsson z rezultatom 6:3. 4:6 in 6:3.
Nizozemska lahkoatletinja Blankerieva ie kaj hitro dekle, saj ie na nedavnem tekmovanju pretekla 100 m progo v času 11,7 sek.. kar ie pač zelo lepo. Blankerieva bi dala tudi marsikaterega moškega tekmovalca v koš. Imenitna je tudi pri skoku v daljino. SKočila ie nekaj malega čez 6 m daleč.
Prihodnjo nedeljo se bosta sestali na te-kališčih nemški in romunski državni lahkoatletski reprezentanci.
Zagrebški »vaterpolisti so premagali zdaj celo nekdaj tako odlične Dubrovčnne, kar priča, da je forma Dubrovčanov znatno popustila. Pri zadnji tekmi za državno prvenstvo je zmagal zagrebški klub nad dubrovniškim z rezultatom 4:2.
V. HEISER
68
Zdravnik gre 'S križem svet
Vojaki so se postavili v vrsto pred obsojence. »Pozor!« Kratek odmor. »Strel!« Suh pok. Vojaki so sicer imeli dober namen, a niso bili najboljši strelci. Vsi obsojenci še niso bili mrtvi in častniki, ki so morali opraviti obsodbo, so z dodatnimi kroglami usmrtili nekaj še zmeraj živih obsojencev.
Ksče, v ra|u
Ko so Angleži leta 1795 vključili Ceylon v svoje cesarstvo, so j»opolno-j ma zagospodarili nad deželo z bogato preteklostjo, ki pa ni imela upov na kako boljšo bodočnost. Veličastne razvaline Anuiradhaipura, starodavnega mesta, ki se je raztezalo v šir 250 milj, so bil e le še cilj pobožnih romarjev; prihajali so, da bi se spoštljivo poklonili svetemu drevesu »Bo«, ki je po-| gnalo iz odganjka drevesa, pod katerim se je nekoč ustavil Buddha v Be-naresu. Preživelo je že dva tisoč let jn je obetallo, da bo še rastlo mnogo let. Otok, ki je nekdaj bil pod hindu-sUmskim, portugalskim in holandskim jarmom, je ohranil le redko sled svojih starih bogastev; le malo potapljačev je iskalo slovite bisernice; zlati rudniki so ostali zapuščeni; ljudstvo
pa se je polenilo in je nebrižno kopalo, da bi kje iztaknilo topaze, safirje in rubine. Palače so bile v ruševinah in pragozd se je razbohotil po nasadih cimetovca in kardamonovca. Govorili so, da so Angleži dobili le prazno luščino. A jx> tolikih nesrečah je bujni otok znova zacvetel. Čeprav je pred desetletji snet uničila velike kavine nasade in je Java posekala njeno izdelavo kinina, vidiš namesto vsega tega dane« na slehernem obronku bohotno in bodeče čajevo grmičje, iz gumijevih dreves pa se cedi dragoceni mlečni sok, ki prinaša deželi novo blagostanje. Po planjavah pa listje koristnih kokosovih palm senči široke ceste in veča ostalo bogastvo
Zaradi njegovega gospodarskega' razcveta so Ceylon na Vzhodu cenili kot imenitno kolonijo, čeprav se je v tem zemskem raju ugnezdilo mnogo kač. Tudi bolezen po črevesnih zaje-dalcih se je na široko razpasla. Če bi bili mogli dokazati važnost in možnost boja proti tej bolezni, bi bili tudi naš-
li	sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali delo in že ustanovljena zdravstvena služba bi nam mogla nuditi vse svoje priprave. Drugi razlog, ki nas je mikal, da bi se zasidrali na Ceylonu,
je bil fa, da so ostale angleške naselbine zmeraj skušale tekmovati z njim; če bi torej tu razvili uspešno borbo, bi potem lahko prodrli na ve« Vzhod. Toda notranji položaj na Ceylonu je bil hudo zapleten.
Življenje na Ceyilonu ni trdo in Singalci — tako se imenujejo domačini na otoku — niso nič kaj radi delali za lastnike nasadov. Zato je bilo treba »'sako leto najeli delavce za zbiranje čajnega 'listja. Na srečo pa živijo ne-številne množice plemena Tamila v veliki pokrajini Madrasa, ki se razteza vzdolž vseh obal južne Indije. Ko se je Rockefellerjeva ustanova odločila, da bo na Ceylonu uredila zdravstveno službo, je vsako leto prišlo na sto tisoče teh kulijev z družinami vred na delo v čajnih in gumijevih nasadili na otoku.
Ti preprosti Davidi iz Madrasa, črne polti ko oglje s kavkaškimi jx>te-zami, nevedni, babjeverm in suženjski, brez vsakega zanimanja in poleta, po večini nepismeni, so vendar prav poslušni. Delajo voljno, a človeka j»o-bije njihova večna žalost: to pleme ne pozna smeha. Govorijo še v starem narečju, ki «o ga prinesli s seboj s Ceylona s šegami in navadami vred. Uživali so 6amo rastlinske jedi, ki so jih i»o kuhi spravili na bananove liste. Ko so jim namesto tega dajali cinaste krožnike, jim to sprva ni bilo nič kaj všeč.
Ljudje iz plemena Tamila imajo
babjeveren strah pred svetlobo, zato lesene kočice j>o nasadih, kjer prebivajo, nimajo oken. Vsaka družina jo imela po dvoje izbic, v eni so spali, v drugi Kuhati kar na tleli. Povsod je bilo dosti 6aj in nesnage, a še večja nevarnost je bila v tem, ker so bila
i	tla okužena; toliko večja pa je bila ta nevarnost še zlasti zaradi tega, ker imajo jmtomci tega plemena jtrav tako npžno kožo kakor betici, ki jo zuje-davske žive nitke zlahka prederejo.
Lastniki na«adov so že davno sklenili, da ne bodo dovolili, da bi se krajevne zdravstvene oblasti kdaj vmešavale v .njihove zadeve. Niso hoteli niti nuditi niti sprejeti pomoči v borbi proti živim nitkam ker so sodili da jim lx> vmešavanje zdravstvenikov kvarilo trgovske ptosle.
Morali smo premagati odpor lastnikov nasadov, a naše ravnanje je tudi zahtevalo, da smo morali svoje delo opravljati |>od uradnim nadzorom zdravstvene postojanke. Ko sem se izkrcal v Colombu. sem se zato najprej odi>ravil na obisk k novemu vladnemu načelniku dr G J. Rutherfordu. Dal mi je dovoljenje, da setn smel v intenu Rockefellerjeve ustanove opraviti krajeven pregled, istega večera pa 6em imel še srečo, da sem se v Co-lombskem klubu seznanil s predsednikom Društva jxt6estnih jKtsredovulcev, ki so zastopali odsotne angleške lastnike. Bil je kar moč »vpliven mož v krajevni politiki V ugodnem družab-
nem okolju se mi je posrečilo skleniti z njim prijateljstvo in ga jx> dolgem razgovoru prepričati, d® bi bik krepitev zdiravja njihovih delavcev prav koristna za bolj izdatne trgovske posle. Obljubil mi je svojo podjx>ro in močno sem bil zadovoljen, ko mi je zastopnik društva nekaj dni nato sj>o-ročil, da so lastniki nasadov voljni dati naši ustanovi možnost, da lahko začne z delom. Po kratkem oklevanju so tudi privolili, da bodo sami skrbeli za stroške.
Spravili smo se torej na delo, toda Nemci so marljivo potapljali ladje, ki so nam nosile oskrbo, tako da smo morali ftotrpeti več mesecev, preden smo mogli zbrati potrebno osebje in blago.
Komaj pa smo se resno lotili dela, se je — kakor smo kajpada pričakovali — vnelo sovraštvo krajevnih preprostih zdiravnikov proti nam, ker so sodili, da hodimo po njihovem zeljni-ku. Hodili so okrog in pravili, da smo angleški zavezniki in da dajemo ku-lijem kroglice ki jih bodo v petih letih raznesle; to j>a da delamo samo za»ro-
1	jo tega, da Nemci ne bi imeli nobenih delavcev, kadar bi jim Ceylon j>a-del v roke. Take čenče so se kulijem zdele zelo verjetne, nam pa je bilo prav težko pobijati jih, zlasti ,v tedanjem času, ko je vojna za zaveznike slabo kovala. Naši zdravstveniki so morali kar ]>o več tucatov kroglic zaužiti, da bi jKtbili lažno obtožbo, a to še zmeraj ni bil dokaz, da jih v petih letih ne bo razneslo.
Oskrba z vedo v puščavi
Na vsakih 20.000 kvadratnih kilometrov le en vodnjak!
Navadno si ne predstavljamo pravilno vseh težav, ki so v zvezi z vojskovanjem po puščavskem svetu. Da dobimo vsaj približno pojem o tem, je treba pomisliti predvsem na naslednje: Vsak človek potrebuje v puščavi najmanj pet litrov vode na dan. Vprežna živina hoče imeti vsaj 25 litrov vsak dan, stroj pa jo požre trikrat toliko, kot pa kje drugod.
Zato je oskrba z vodo v puščavi življenjskega pomena; Vprašanje pa je, koliko vode je v pu-
ščavi sami na razpolago. Neko poročilo iz Aten pravi, da na primer v Libijski puščavi pride povprečno na vsakih 20.000 štirijaških kilometrov komaj en sam vodnjak. Iz njih si more pogasiti vsakdanjo žejo le nekaj sto ljudi in živali! Vso ostalo vodo je treba pripeljati od drugod. In če pomislimo, koliko vojaštva je zdaj po Libijski in Egiptovski puščavi, si lahko predstavljamo, da ni majhna stvar, preskrbeti zadostne količine vode za ljudi, živali in za stroje.
Vedno večji dotok francoskih delavcev v Nemčijo
Poročevalski urad »La Corrispondenza« prinaša iz Viehyja naslednje poročilo o vedno večjem dotoku francoskih delavcev v Nemčijo, ki prostovoljno odhajajo tja na delo, ker so delovni pogoji zanje v Nemčiji dosti ugodnejši kot pa doma na Francoskem:
Gauleiter, generalni delegat za delovne moči v Nemčiji, je na predlog svojega zastopnika v Franciji, predsednika Ritterja, sklenil uvesti posebno odškodnino tisoč frankov za opremo vsakemu delavcu, ki prostovoljno odide iz Francije v Nemčijo na svoje poklicno delo. Vsak delavec bo v bodoče imel pravico do te edinstvene odškodnine 1000 frankov pod pogojem, ki se pri svojem odhodu na delo v Nemčijo z novo delovno obleko, ki je v dobrem stanju.
V seinskem okrožju so odprli 27 novih uradov, v katerih nabirajo francoske delavce. Sedemnajst jih je samo v Parizu samem. Če se uresničijo načrti, bodo na dveh področjih lahko sprejemali v nič manj ko 150 uradih delavce, ki se žele seznaniti z delovnimi pogoji v Nemčiji. V Parizu samem vse nove urade šele urejajo, vendar pa v njih že sprejemajo številno občinstvo. Vsak dan se oglasi približno 200 ljudi, po veliki večini moških od 20 do 35 leta starosti, ki bi bili radi dobili razne informacije. Tam jim dajo na vpogled obrazec delovne pogodbe. Mezde so, kakor je znano, različne in se ravnajo po tem, kakšno delo kdo opravlja in kje je zaposlen. Hrano daje navadno podjetje samo, stanovanje pa stane povprečno 70 frankov na teden, često pa je ta strošek krit z odškodnino v istem znesku. V Nemčiji velja običajno 48 urni delovni teden. Nadure pa plačajo bolje. Na prvi dve naduri pribijejo 25 odstotkov.
V Amiensu se priglaša vsak dan več delavcev, ki hof>io iti delat v Nemčijo. Število prijavljencev
zadovoljivo narašča. V kratkem bo delavcem iz Amiensa, ki so že odšli na delo v Nemčijo, sledilo še novih 2000. Naval delavcev na prijavne urade je zlasti velik v Nizzi in v Marseilleju, pa tudi v drugih večjih francoskih mestih. Računajo, da se bo število delovnih pogodb, sklenjenih vsak teden, v prihodnjih šestih mesecih zelo dvignilo. Ker je vedno bolj naraščalo število delavcev, ki so se priglasili, da žele iti v Nemčijo na delo, so iz Pariza odpeljali kar štirje posebni vlaki vsak teden v Reich. S prvim vlakom se je odpeljalo 920 delavcev, od katerih se jih je 650 podalo v Berlin. Nadaljna skupina delavcev in delavk je odšla iz Marseilleja.
V	zvezi s tem piše »Pariški večernik« naslednje: S tem, da francoski delavci odhajajo na delo v Hitlerjevo Nemčijo, ki so jim jo prej predstavljali v tako napačni luči, bodo naši delavci spoznali, kako brez podlage so vse obtožbe na račun režima, ki delavcem zagotavlja takšne mezde in takšne delovne pogoje, kakršnih v nobeni drugi evropski državi ne poznajo, zlasti pa ne v sovjetskem raju. Naučili se bodo na ta način razlikovati med pravo revolucijo, ki zagotavlja gmotno blagostanje in moralno zdravje delavstva, ter revolucijo, ki prinaša same razvaline, razdejanja in nasilje.«
Člankar omenja nato besede, ki jih je spregovoril Lafaye v imenu vojskujočih se francoskih delavcev in ki se glase: »Delavski voditelji se res ne sramujejo priznati, da so se pustili slepiti glede resničnega položaja in socialne politike v Nemčiji. Najprej bodo odstranjeni napačni predsodki in neupravičeni pomisleki, ki so toliko pripomogli, da je ozračje med obema narodoma postalo tako zelo napeto, potem pa bo odbila ura končnoveljavne sprave, od katere je odvisna ozdravitev nove Francije.«
Časopis z najmanjšo naklado
Bero ga člani ene same rodbine
Te dni obhaja najmanjši časopis, kar jih je zdaj na svetu, svojo prvo obletnico obstoja. Po poročilu CE iz Kodanja gre za listič, ki izhaja v Hosensu na Danskem in je namenjen eni sami družini. Izdajatelj se že dolgo zanima za rodovnike in je ves svoj prosti čas posvetil raziskavanju zcpdovine svojil)! prednikov. Ker je zdaj živečih Šljjriov njegove rodbine z daljnimi sorodniki vred fjJiSrili sto in da bi se izognil dopisovanju z vsemi temi člani svoje rodbine, je mož smatral, da bi bilo dobro, če ustanovi dnevni časopis, na katerega bi se morali naročiti vsi člani njegove stočlanske rodbine. In tako je tudi storil. Dnevnik, ki ga je začel izdajati, nosi naslov »Rodbina Damsgard«. Vsaka številka ima najprej uvodnik, v katerem pisec razpravlja o raznih družinskih zadevah, potem pa slede življenjepisi, spominski
članki za umrlimi, poročila o družinskih slavjih ter vse drugo, kar bi utegnilo zanimati člane Damsgardove rodbine.
Tak je najmanjši sedanji časopis na svetu. V zvezi s tem pa naj omenimo, da je v času prejšnje svetovne vojne izhajal dnevnik, ki je imel še neprimerno manjšo naklado. 'Izhajal je v enem samem izvodu, ki ga je bral stari ameriški petrolejski mogotec John Rockfeller. Začel ga je izdajati njegov sin, ker se je bal, da bodo vojni dogodki, kakor so o njih poročali drugi časopisi, starega Johna preveč razburjali in mu krajšali življenje. V tistem dnevniku, ki so ga dali Johnu Rockefellerju v poke, so bili vojni dogodki popisani tako, da so vzbujali vse prej kot kakšno vznemirjenje. Bogve, če so staremu Rockfellerju po končani vojni kaj povedali, kako so ga »vlekli«.
Kokošim gorski zrak ne ugaja
Podnebje v visokih gorah nič kaj preveč ne ugaja piščancem in tudi ne odraslim kokošim. Vsi dosedanji poskusi, da bi udomačili kokoši tudi po visokih gorskih predelih, recimo v višini nad 3 tisoč metrov, — pravi neko nemško poročilo — so dozdaj izpodleteli. Kokoši, ki so jih prinesli v te višine, se očividno niso več dobro počutile, čeprav so jih še tako skrbno krmili. Tudi jajca so že po nekaj dneh prenehale nesti. Počasi se jih je začela lotevati tudi neka posebna bolezen, recimo »gorska bolezen«. ,
Zviti sodobni Viljem Tell iz Buenos Airesa
V	nekem varieteju v argentinski prestolnici Buenos Airesu so prišli na sled duhoviti zvijači,
s katero je neki 16 letni igralec slepil občinstvo. Bil je strelec, ki bi mu kvečjemu mogel biti kos samo še slavni Viljem Tell. Ni še tako dolgo, ko je ta mladi fant jjred številnimi gledalci s samokresom res zbil neki deklici z glave jabolko, prav kakor nekoč Viljem Tell svojemu sinu, le da je ta Argentinec uporabljal pri tem samokres.
Odjeknil je strel, plamen je švignil iz cevi in gledalci so od same začudenosti kar ostrmeli, ko so videli, kako sijajno je mladenič zadel svoj cilj: jabolko je odletelo deklici z glave. Še dolgo potem so po Buenos Airesu govorili o tem sijajnem strelcu, dokler nazadnje le niso prišli na sled njegovi slepariji. Nekaterim se je namreč zdelo le malo preveč, da bi fant vselej tako natančno zadel svoj cilj, ne da bi ga vsaj enkrat zgrešil. Začeli so razmišljati ter se podrobno zanimati za te čudovite sposobnosti 16 letnega strel-
C) C LA 13 J EV S
POGORSKA PRAVLJICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL lOŽE BERANEK
31.
Kamnar in medvešček, se reče, oglarjev sin sta ga z velikim veseljem gledala, ker jima je zelo ugajal s svojo močjo. Pogledala sta se in se razumela kot bi si oba hkra-tu rekla: »Še tega rabiva!«
Oglarjev sin in kamnar pristopita k hrastovniku:
»Ti si močan kot hrast, midva kot medved in kot skalar! Če gremo skupno po svetu, moramo najti delo, kruha in srečo. Pojdi z nama! c Hrastniku sta bila oba — tudi medvešček in kamnar — močno všeč, zato popusti podiranje hra-stovja in gre ročno z njima.
32.
Oglarjev sin - medvešček, kamnar in hrastovnik - hostnik se podajo z zelenih pohorskih planin v svet in ko tako hodijo, pridejo pred kralja. Kralj jih je sprejel in oglarjev sin je pokleknil predenj in mu je dejal:
»Ljubi kralj! Mi trije smo najmočnejši v tvojem kraljestvu: delali bi radi, a ljudje se nas povsod boje zaradi naše moči. Zato te lepo prosimo, da nam ti daš primernega dela, kruha. Potem bomo srečni!«
ca. In nazadnje so uganko le rešili: Samokres je bil opremljen z neko električno pripravo. Vsak strel je vplival na fotoelektrično celico, ki je bila skrita v laseh tiste deklice. Ta električna celica je bila_ v stiku z majhno petardo, skrito v jabolku. Močna pa je bila toliko, da je lahko pognala v zrak jabolko, čim je z električno pištolo strelec prekinil električni tok. Sevgda fantu pri svojem razkazovanju izrednih sposobnosti ni bilo treba uporabljati ostrih nabojev, pač pa so zadostovali naboji s papirnatimi kroglami. S svojo duhovito zvijačo se mladi nenadkriljivi strelec, sodobni Viljem Tell, zdaj nič več ne postavlja in si bo pač moral izmisliti novo, če se bo hotel pri svojem občinstvu spet uveljaviti.
Ženske, ki jim s 14 leti populijo zobe
Ženske iz plemena »bataki«, ki živi na Sumatri, si dajo izdreti zobe, čim dosežejo starost štirinajst let. To store menda zato, da bi s čim večjim spoštovanjem jedle riž, ki ima po njihovem naziranju »neumrjočo« dušo. Izdrte zobe potem oklešejo, korenine pa črno pobarvajo. Le zadnjih kočnikov si ne izderejo. Vsa
operacija izdiranja zob, ki traja običajno kakšne štiri ure, je neke vrste svečan obred s petjem in godbo. Morda pojejo in godejo pri izdiranju zob zato, da se ne bi preveč slišalo jokanje štirinajstletne deklice, ki je obsojena na »škrbo«.
Kaj je prav za prav lakota?
Odgovor: preveč vitamina C v telesu
Znanosti se' je zdaj le posrečilo prodreti v bistvo, kaj je prav za prav lakota. Vse doslej je človek lakoto samo čutil, ni pi bilo nikogar^ ki bi znal razložiti, zakaj človek začuti, da je lačen. Poročilo iz Berlina pravi, da so zadnje čase delali tudi na tem polju zanimive poskuse z morskimi prašički. Hranili so jih s takšno krmo, ki vsebuje zelo malo vitamina C. S tem pa so dosegli, da so morski prašički vedno neraje jedli. Krma jim je vedno mani dišala m zaceli so vidno hujšati Ko pa so jim potem zaceli dajati takšno krmo ki ie boeata C	se i™ .ie tek spet po-
vrnil. Bili so takorekoc neposredno lačni. Iz te«a jasno sledi — končuje omenjeno poročilo — da lakoto povzroča preobilica C vitaminov v telesu.
SELMA. LAGEEL0EF:
AA
43
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
»Beate, prav žal mi je,« si je mislila. »Saj nisi vesela tako, kakor se delaš.«
Ko je bil zajtrk gotov, je poslala gospa Beate Karla Arturja v vas, da bi ji pripeljal gospo Sundlerjevo, s katero bi rada govorila. Prošt je odšel v svojo sobo na običajno delo in tako sta ostali le obe dami.
Gospa Beate je takoj začela govoriti o svojem sinu.
»Ah, moja ljuba Regina,« je dejala, »mnogo srečnejša sem, kakor pa morem to povedati. Takoj potem, ko sem dobila pismo Karla Arturja, sem odšla od doma. Mislila sem, da bo ves zdvojen, da bo misliJ celo na samomor, mesto tega pa sem ga našla v popolnem zadovoljstvu, popolnoma srečnega. Mar to ni vredno občudovanja? Po takšnem udaru ...«
»Da, res, hitro se je potolažil,« je s suhim glasom spregovorila gospa Regina.
»Seveda vem za zaroko z dekletom iz Dalama. Kratkotrajna šala brez vsakega pomena! Sladkorček, ki ga Človek dene v usta, da prežene zapem okus! Kako naj neki izhaja na večne čase s takšno žensko mož, ki je iz vrste Karla Arturja?«
1	»Videla sem jo,« je rekla gospa Regina. »In lahko ti rečem, Beate, da je lepa, prava sijajna deklina.«
Pepelnata bledica je spreletela obraz gospe Beate, toda le za kratek hip. »Ekenstedt in jaz sva si edina v tem, da bova smatrala to stvar za nepomembno. Svojega privoljenja mu ne bova odrekla. Bil je tako strahotno ogoljufan in je bil seveda docela neuračunljiv zavoljo svoje tuge. Če ga nihče ne bo z ugovarjanjem dražil, bo spet hitro pozabil na to svojo novo igračko,«
To jutno je gospa Forsius izjemoma pletla s tako vnemo, da so
igle kar zvenčale. Le na tak način je lahko ohranila mir spričo poplave teh neumnosti.
»Moja draga prijateljica,« si je mislila, »imajo te za izredno bistroumno in nadarjeno gospo. In ti ne doumeš, kakšno zlo se bo izcimilo iz tega pripetljaja?«
Njeni nosnici sta se vihali, njene lične bradavice pa so kar gorele. Toda to jutro je začutila nepopisno, sočutje do gospe Beate in zavoljo tega	je potlačila svoj smeh.
»Da, saj	je pri otrocih zmerom	tako. Nič več ne prenesejo ugo-
vorov od strani svojih staršev.«
Kar se	tiče Karla Arturja, sva	midva že	naredila marsikatero
napako,« je	rekla gospa Beate'. »Ko	je hotel	postati duhovnik, sva
nastopila proti temu. Toda hasnilo ni nič. To naju je od sina odtujilo. Tokrat njegovi zaroki z dekletom iz Dalarna nočeva nasprotovati, ker ga nočeva za zmerom izgubiti.«
Gospa proštova je visoko povzdignila obrvi, da so skoraj trčile ob lase.
»No, reči pa moram, da je to zelo ljubeznivo, nepopisno Ijube-znjivo.«
. Tedaj je gospa Beate zaupala svoji dragi prijateljici Regini, kaj misli storiti. Hotela je gospo Sundlerjevo vprašati za svet. Zavoljo tega je poslal ponjo. Rekla je, da ima Theo Sundler za pametno žensko, ki je vrh tega Karlu Arturju tudi zelo vdana. Močno zaupa v njeno sodbo.
Gospa Regina se je komaj obdržala mimo. Organistova žena, ta neznatna mala ženska, pa gospa polkovnikova Ekenstedt, tako odlična dama vkljub vsem svojim posebnostim! Ni se upala sama spregovoriti pametno besedo s svojini sinom. In to naj stori neka druga ženska — to se pravi organistova žena!
»No ja, to so pač finese, za katere se nihče ni brigal, ko sem bila še mlada,« je dejala.
»Thea Sundler mi je po prelomu pisala sijajno in pomirjujoče pismo,« je pojasnila gospa polkovnikova.
Ko je padla beseda pismo, se je gospa Regina dvignila in se udarila po čelu.
»Ojoj, potem sem jaz nekaj važnega prezrla,« je vzkliknila. »Ali
mi ne bi hotela povedati, kaj ti je Karlina napisala o tej žalostni spremembi?«	J
»Kar preberi pismo!« je odgovorila gospa Beate. »Saj ga imam tukaj v svoji torbici.«
Ponudila je zganjeno pismo in gospa Forsius ga je odprla. Vsa vsebina je bila zapisana v nekaj besedah: »Naj moja milostna tašča ne misli preveč hudo o meni.«
Gospa Regina je pismo vrnila presenečenega obraza. »To mi nič več ne pove, kakor pa sem vedela poprej,« je rekla.
Name pa je naredilo popolnoma prepričujoč vtis,« je odvrnila gospa Beate z odločnim poudarkom.
Tedaj se je gospa proštova nenadoma spomnila, da je njena gošča ves čas govorila z nenavadno močnim glasom. To ji sicer ni pristajalo. Toda bila je v ognju in se ni znala po starem običaju brzdati in zato je do tega prišlo. Istočasno se je morala gospa Regina spomniti na Karlino, ki se je še vedno v delovni sobi zabavala s striženjem blaga in je morala kajpada slišati sleherno besedo. Luknja v steni, skozi katero so podajali jedila v sobo, se ni dala nepredušno zapreti. Regina se je pogostokrat pritoževala nad tem, da se tudi najmanjši šum iz delovne sobe čuje v jedilnico.
»Kaj pa pravi Karlina sama?« je tedaj vprašala gospa polkovnikova.
»Ne reče nič. Forsius se je bil odločil, da jo bo prijel, toda sedaj zatrjuje, da ni več potrebno. Jaz ne vem nič.«
»Silno zanimivo,« je odvrnila gospa polkovnikova. Nad vse zanimivo.«
Sedaj je vprašala gospa proštova svojo gostjo, ali ji ne bi bilo prav, da bi z njo stopila v drugo nadstropje. Zagrešila je že veliko napako, da me takoj spočetka ni povedla tjakaj. Tako odličen gost vendar ne sme ostati v jedilnici, kakor vse drugo delovne dni.
Toda gospa polkovnikova se na noben način ni dala zapreti v sobo v drugem nadstropju, ki bi bila nedvomno mnogo ličnejša kakor la, v kateri se je človek če« dan običajno zadrževal. Rajši je hotela ostati v jedilnici in je o Karlini govorila z enako močnim glasom kakor poprej. Kaj dela, s kakšnim delom se moti, ali je videti na njej, da se veseli ob misli, da se bo poročila s Schager-stroemom?
Za Ljudsko tiske i .io v Ljubljani i loia Kramarič — Izdajatelji inl Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ae vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 13 — Me. sečna naročnin* lir, za Inozemstvo 13 Ur » Uredništva« Kopitarjeva ulica 6/U1 — Uprava 1 Kopitarjeva ulica 6» Ljubljana — Telefon itei. <0-01 do	Podralnicai Novo mesto