1958 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI •LJODIK« P8AV1C/U OSTANOVLfKNA 4. OKTOBRA 1834 . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO J* tZHA-J AljA KOT IMJMKVNIK IH TEDNIK • OD OSVOBODITVI OO 1. JtTUJA IM BOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA USI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PRAZNIK sredi velikega dela Šestnajstega julija tistega usodnega leta, ko so razkosali Jugoslavijo in Slovenijo, je počil prvi strel iz uporniške puške ln podrl okupatorskega vojaka na naših tleh. Teden dni nato So se člani Molniške čete zbrali in prisegli zvestobo svojemu nurodu in neizprosen boj okupatorju. Cete so rasle, v njih so se zbirali ljudstvu najbolj predani ljudje. Rasle so po vsej domovini; ena med njimi je kmalu zrasla tudi na več desetletij okupiranem ozemlju. Iskro upora na Primorsko so zanesli bivši politični emigranti. Razvnel se je ogenj upora. Iz čet so se formirali bataljoni m že jeseni 1942 prve brigade. Iz brigad so formirali divizije 111 korpuse — narodno vojsko, oboroženo z najvišjo moralno sllo. In ta vojska je zmagovala in premagala deset in večkrat Močnejšega sovražnika. Zemljo je osvobodila okupatorja in Mojemu ljudstvu priborila, da si samo kroji svojo usodo. POZDRAV PREDSEDNIKA TITA OB DNEVU LJUDSKE VSTAJE PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ TITO JE POSLAL PREDSEDNIKU LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE TOV. MIHI MARINKU NASLEDNJO BRZOJAVKO: -TOVARIŠ PREDSEDNIK, VAM IN VSEM DRŽAVLJANOM VASE REPUBLIKE POŠILJAM OB 22. JULIJU, DNEVU LJUDSKE VSTAJE V LR SLOVENIJI, PRISRČNE POZDRAVE. PREPRrCAN SEM, DA BO TA PRAZNIK RAZEN TEGA, DA BO OŽIVIL SPOMINE NA ZGODOVINSKE DNEVE, POSREDOVAL SE VEC POLETA V USTVARJALNEM DELU ZA IZGRADNJO DEŽELE IN V BOJU ZA NADALJNJO KREPITEV NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI!« tjeski, ki so vnesli duh tovarištva, samopremagovanja in veselje nad življenjem, ponos nad ustvarjalnim delom. Niti dvajset let ni od tedaj, ko je počila prva uporniška puška na Slovenskem in v Jugoslaviji. Niti petnajst let ni od tedaj, ko smo začeli na 'pogorišču graditi veličastno stavbo. Ta stavba pa je že velika in jo vidijo tudi mnogi izven meja naše domovine. In kaj je v narodovem življenju dvajset let? Našo novo stavbo opazujejo sosedje in od drugod si jo prihajajo ogledovat. Nekateri jo ogledujejo z zavistjo, mnogi gledajo nanjo z občudovanjem. Teh je iz dneva v dan več. V mladostnem zagonu smo prišli že daleč in še vedno hitimo naprej. Mudi se nam, kakor se mudi mlademu, zdravemu in veselemu človeku. Na cilj hočemo po bližnjici, ker to zmoremo. Cilj smo, jasno zagledali v vsej njegovi veličini in se smelo napotili do njega po lastni poti. Cilj nam je ena družina v enem domu. In to družino družijo ne le vezi po Krvi, marveč po duhu. Ta je močnejši od krvi. V naši vsakdanjosti smo si življenje uredili po svoje. Nam tako ustreza. S tem, kar imamo, gospodarimo sami. Pri nas res ni še vse tako, kot si želimo. Tudi mladi, ko si začenjajo spravljati skupaj gnezdo, nimajo še vsega, kar si želijo. Nergamo včasih. Tudi prepiramo se. In to ni slabo. Mnogočesa nimamo, a si marsikaj želimo. Zato delamo. Cim smotrneje, koristneje in učinkoviteje bomo delali, tem prej bo dograjena naša, velika stavba. To bomo zmogli. Dokazali smo, da zmoremo stvari, ki presegajo človeške moči, zato bomo zmogli tudi to naše veliko delo. Dolžni smo ga izgotoviti za stvar socializma, zase, za naše otroke, pa tudi za milijon in sto tisoče tistih, ki so zanje žrtvovali vse svoje, vse, kar so lahko dali — življenje. IVAN SELJAK-OOPIC: UPOR Francija načelno privolila; v nemudno konferenco na naj višji ravni Na to so vplivali tudi posebni De Gaullovi načrti o obnovi nekdanje vloge Francije v krogu velikih sil in zadnja trenja med Pari2om ter .Washingtonom in Londonom Kako je mogla zmagati? Z orožjem v roki se je slovenski narod uprl nasilju. Vendar puške, mitraljezi in podobno ni bilo nte(lovo največje orožje. Organiziran odpor proti nasilju z ?asno izraženimi načeli resnice, pravice, svobode so bili tisto Blavno gibalo, ki je zbralo okoli revolucionarnega jedra vse Pošteno, vse, kar je med jugoslovanskim ljudstvom bilo zdra-Ve9a in sposobnega življenja. Bratstvo med narodi, enakost človeških pravic in neizmerno l°varištvo ter samopremagovanje je bilo vodilo, ki je družilo ljudi in narode v premagovanju često nadčloveških naporov. ^era v lastne sile in upravičena zahteva po svojih pravicah sta priborili jugoslovanskim narodom in slovenskemu človeku po štirih letih sovražnikovega divjanja, umorov, požigov, l*dajstev v zasužnjeni domovini svobodo in človeške pravice. ^a Pogorišču starega, trhlega sveta si je svoboden človek za-zidati novo stavbo po načrtih, ki jih je zanjo izdelal in VTeizkusil v ognju revolucije. Svobodoljuben človek je na novo stavbišče prinesel s sabo tudi orodje. Svoje' lastno orodje, ki si ga je izdelal v štirih “fih neprestanih pohodov, bojev, v letih. stradanja in najraz-lič*ejših težav, v letih zmag. Na čvrste temelje je postavil stebre bratstva med narodi in enakosti med ljudmi. In med čedalje večjim številom graditeljev so borci s Pohorja, iz Dra%ož, z Roga, iz Jelenovega žleba, z Ilove gore, borci, ki so Sli sedem sovražnih ofenziv in najhujšo med njimi na Su-\ _________________________________________________________ Pariz, 21. jul. (Tanjug). Živahna politična in diplomatska dejavnost je obeležila danes priprave Francije in njenih atlantskih zaveznikov v Parizu na odgovor na zahtevo predsednika sovjetske vlade, naj bi se predsedniki vlad petih držav sestali jutri v Ženevi na konferenci o Bližnjem vzhodu. Posvetovanja se nadaljujejo Beograd, 21. jul. (Tanjug). Zvedelo se je, da se nadaljujejo posvetovanja jugoslovanske vlade z vladami prijateljskih dežel, ki jim je predsednik republike Josip Broz Tito zadnje dni poslal posebne spomenice v zvezi s sedanjim položajem na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vidič v New Yorku NewYork, 21. jul. (Tanjug). -Stalni jugoslovanski delegat v OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič je danes prispel iz Jugosla-vaje v NewYork. POZORNOST PO SVETU spričo našega stališča in pobud za pomirjenje na Bližnjem vzhodu Beograd, 21. jul. (Tanjug). -1 Koraj vsa svetovna Javnost je ll!* po tisku in radiu scznanje-la s stališčem naše vlade, da je Jujno izredno zasedanje Gcne-ra|ne skupSČIne OZN, ki naj pre- VRFMTJNSKfl NAPOVED za torek. 22. julija 1958 Sprva deloma sončno z zmerno občostjo, nato se bo oblačnost še po-^Cala. Temperatura ponoči med 12 ln 5' v Prtmorlu okoli 20, najvišja dnev-na med 24 in 27 stooinj C. Naše kraje so danes prešle slabot-® frontalne motnje. Nove frontalne so že dosegle zahodno Evro-m Jn se pomikajo dalje proti vihodu. preči, da tuja vojna intervencija v Libanonu in Jordaniji ne bi prerasla v napad na Irak. Izjavo naše vlade o položaju na Bližnjem vzhodu, ko so se v Libanonu izkrcale ameriške čete in britanske v Jordaniji, ter naslednjo izjavo o izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN, so povzele vse velike časopisne agencije Reuter, AP, AFP, UP, TASS in tudi številne druge, med njimi DPA, PAP in Nova Kitajska. Kairski časniki in radio so -jugoslovanskemu stališču posvetili veliko pozornost. O izjavah jugoslovanske vlade so pisali tudi indijski časniki in časniki drugih azijskih dežel. Maroški radio je objavil vest o jugoslovanskem stališču v več oddajah. Atenski listi so besedilo jugoslovanske Izjave priobčili v celoti. O jugoslovanskem stališču so poročali tudi časniki in radijske postaje Velike Britanije, Francije, ZDA, Zahodne Nemčije, Avstrije in drugih zahodnih dežel. Ko so poročali o tem, kakšen je bil v tujini odmev na dogodke na Bližnjem vzhodu, so vesti o jugoslovanskem stališču objavili tudi j moskovski časniki in radio, varšavski radio in časniki, kitajski in češkoslovaški časniki, radio Budimpešta in madžarski tisk, bolgarski Usti, radio Bukarešta In romunski listi ter še mnogi drugi. Američani in Britanci so ta hip bolj za ureditev problemov na Bližnjem vzhodu v okviru OZN. Pod predsedstvom generala De Gaulla so francoski ministri danes proučili predsedniku francoske vlade namenjeno obširno poslanico predsednika Hruščeva. »Francoska vlada v načelu ugodno sprejema predloge Hruščeva v zvezi s konferenco predsednikov vlad, na kateri bi proučili položaj na Bližnjem vzhodu«, je izjavil novinarjem po tej seji minister za informacije Soustelle. Zahodne vlade se sedaj posvetujejo in v odgovoru predsedniku sovjetske vlade bodo izrazile podobna gledišča. »-Toda« je pripomnil Sou-stelle, »v okviru te nedvomne solidarnosti Zahoda bodo morda nekatere nianse v razlikah obeležile pozicije posameznih zaveznikov v odgovorih Ilruščevu«. V nasprotju z Washingtonom francoska vlada meni, da »položaj na Bližnjem vzhodu spričo ameriške intervencije v Libanonu in britanske v Jordaniji zasluži, da ga za ohranitev miru odgovorne velesile prouče«. Po mnenju političnih krogov #bi takšna konferenca ter običa‘jna in zdaj zelo nujna posvetovanja atlantskih zaveznikov Franciji omogočila, da znova zavzame mesto enakopravnega člana v »klubu velikih« in da tako preboli »krivice«, ki so ji jih zadnje dni storili njeni »najbližji zavezniki«. Washington in London brez znanja in sodelovanja Pariza pošiljata čete v dežele arabskega sveta, kjer pa ima prav Francija dejansko večje interese kakor Američani in Britanci. Zato je francoska vlada na današnji seji izrazila pripravljenost, da »z zainteresiranimi vladami v vsakem trenutku sodeluje pri določitvi datuma in kraja, ki bi najbolje ustrezala za sestanek najvišjih predstavnikov«. Francoska vlada je tudi pripravljena »storiti vse, da bi bila konferenca v najboljših možnih pogojih«. Francoski predstavniki pripominjajo, da bi lahko bil takšen sestanek tudi priložnost za razgovore o vseh drugih pro- j blemih, odločilnih za sedanjo mednarodno napetost. Soustelle je potrdil vesti, da bo general De Gaulle odgovoril na poslanico Hruščeva, brž ko bo znan'izid nocojšnje seje Varnostnega sveta OZN. V tej zvezi je vlada generala De Gaulla sklenila, da bo začela danes nova posvetovanja z Wa-shingtonom in Londonom tako glede vsebine in oblike odgovora na predloge Hruščeva, kakor tudi glede dosedanjega »pomanjkanja stikov in sodelovanja« na Zahodu v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. V političnih krogih pravijo, da anglosaksonski zavezniki še niso pojasnili svojega stališča glede francoskih protestov proti temu, da so v vojaških ukrepih v Libanonu in Jordaniji »potisnili Francijo ob stran«. Francoski predstavnik v stalnem svetu Atlantske zveze je zato na seji Stalnega sveta ponovil protest in obžalovanje svoje vlade spričo tega gledišča dveh glavnih zaveznikov atlantskega bloka. Sovjetski protest Moskva, 21. jul. (Reuter). Sovjetska vlada je danes formalno protestirala proti poletom ameriških letal nad armenskim ozemljem. Uradni sovjetski protest je izročil ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu namestnik zunanjega ministra Zarubtn. Pri tem mu je izročil tudi noto, katere besedilo ni znano, menijo pa, da vsebuje odgovor na ameriški protest proti obstreljevanju nekega ameriškega letala, ki je prejšnji mesec letelo nad Armenijo. Vprašanje 6blike zahodne privolitve v sestanek na najvišji ravni Iraški odziv Kairo, 21. jul. (Tanjug). Bagdadski radio je sinoči objavil poročilo iraškega ministrstva za informacije o navezavi diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Poročilo pravi, da Iraška republika glede na prijateljska čustva, ki jih je izrazila Jugoslavija do nove vlade v Bagdadu, pozdravlja navezavo diplomatskih stikov I med obema deželama. London, 21. jul. (Tanjug). »Britanska vlada s? posvetuje s svojimi zavezniki o najboljšem načinu, kako bi organizirali sestanek predsednikov vlad«, je Macmillan izjavil danes popoldne v Spodnjem domu. Pripomnil je, da bo najbrž jutri objavil dokončno bri-tahsko stališče. Medtem pa se vlada posvetuje tudi z deželami Commonwealtha. Na vprašanje laburističnih poslancev, ali vlada proučuje možnost, da bi za sestanek uporabili aparat OZN, je Macmillan pritrdil in menil, da je treba skrbno proučiti tudi to možnost zlasti zato, ker se OZN že ukvarja s tem vprašanjem. Na pripombo voditelja opozicije, da javnost v Veliki Britaniji ne glede na mnenje ZDA odkritosrčno upa, da bo konferenca najvišjih predstavnikov sklicana čim-prej, je Macmillan odgovoril, da ; ne verjame, da bi bila »mnenja med ZDA in Veliko Britanijo v tem vprašanju deljena«. I Parlamentarni krogi razlagajo to izjavo predsednika britanske vlade kot dokaz, da posvetovanja med ZDA in Veliko Britanijo še niso povsem zaključena in da sta obe vladi pripravljeni pozitivno odgovoriti na poziv Hruščeva. I Urejeno še ni vprašanje oblike , tega odgovora. 1 Minister Ormsby-Gore je v Spodnjem domu na vprašanje nekega laburista izjavil, da se »Velika Britanija ne namerava vmešavati v notranje zadeve Ira-i ške republike«. Kar zadeva vojno intervencijo v Jordaniji, pa je dejal, da je »britanska vlada o svoji akciji obvestila Varnostni svet in da se bo pokoravala vsakemu veljav-; nemu sklepu Sveta«. Ljubljana, torek, 22. julija LETO XXIV. Stev. 170 IZDAJA CN TISKA Časopisno zaloznisko PODJETJI •UDSSKA pravica« dlrektor podjetja UCV MODIC o lavni in odgovorni O RED NIK tVAN ŠINKOVEC Ll*t lzhaj« vsak daa rasen petka . Cena 10 dinarjev ČestiSca Poljski Beograd, 21. jul. (Tanjug). -Predsednik republike Tito je poslal predsedniku Državnega sveta LR Poljske Aleksandru Za-wadskemu naslednjo brzojavko: -Ob narodnem prazniku Ljudske republike Poljske Vam pošiljam v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu iskrene čestitke in najlepše želje za blaginjo poljskega naroda in za Vašo osebno srečo.* Predsednik Tito je čestital tudi predsedniku poljskega mini- DAMASK ZE DRUGIČ TORIŠČE ARABSKEGA ZDRUŽEVANJA IZKRČENE POTI neodvisnega razvoja arabskih dežel Sporazum med Irakom in ZAR pa je tudi zmanjšal nevarnost nadaljnjega širjenja tuje vojne intervencije na Bližnjem vzhodu Bonn bo posredoval med arabskimi deželami ter ZDA in Britanijo? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 21. jul. Današnji nenadni obisk veleposlanika ZAR Farida Zeinedina pri Adenauerju je spro-j žil ugibanje o morebitnem zahod-J nonemškem posredovanju, da bi našli izhod iz krize na arabskem ! Vzhodu. Zahodnonemški delegat strskeaa sveta TuVofii PvranH. Damask, 21. jul. — Damask zastava Iraka. Navdušena množi- -podpredsednika vlade sporočili Stalnem svetu Atlantske zveze, wiczu y I je bil predsinočnjim mesto, v ka- ca je vzklikala ob tem srečanju svetu, da hočejo živeti v miru z k? zaseda danes popoldne je do- 1 terem je prišel boj za enotnost prijateljev po mnogih letih muč- vsemi narodi, da pa odločno od- ^il že včeraj napotke, naj odloč- arabskega sveta najbolj do izraza, nih in napetih odnosov med Egip- povedujejo pokorščino kolonializ- ne3e nastopi, da bi obe zahodni ve- Pod zastavo ZAR so se pojavili tom, Sirijo in Irakom. Ta trenu-! mu, ker v njihovem gibanju jasneje odgovorili na vpra- Poljski praznik Poljski narod proslavlja danes svoj narodni praznik v spomin na julijski manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, ki je 22. julija 1944 razglasil, da je dežela osvobojena izpod težavne, dolgoletne nemške okupacije, ter je nakazal socializem kot cilj v poljski prihodnosti. Proslava julijskega manifesta, s katerim se je končalo težavno obdobje in je bilo odprto novo poglavje v poljski zgodovini, je dejansko pregled uspehov, ki jih je dosegla Poljska v socialistični graditvi. Kot prejšnja leta bo lahko poljski narod tudi letos ugotovil, da je na dosedanji poti dosegel pomembne uspehe. To je hkrati ugodna priložnost, da znova ugotovimo, da se odnosi med Poljsko in Jugoslavijo dobro razvijajo. Februarski obisk jugoslovanske delegacije pod vodstvom tovariša Vukmanoviča v Varšavi je rodil medsebojno koristne sklepe o povečanem gospodarskem sodelovanju. Sporazum o odboru za gospodarsko sodelovanje, ki je bil tedaj sklenjen, je bil usmerjen ne le v _ nadaljnje povečanje blagovne j na Kitajskem in član Zveznega " “izvršnega sveta Vladimir Popovič, ki se vrača v Jugoslavijo, je danes prispel v Kairo, kjer se bo mudil 4 dni. Uvalič pri De Murvilleu na balkonu predsedniške palače z tek je zgovorno pričal, da je en-j nihče ne sme videti ogrožanja kakžnj so pravi cilji njene roko v roki predsednik Naser, krat za vselej razdejana ječa, svojih koristi. Iračani so obllu- P°l>tike- Tu že govore o dokaj ve- --< —i-.!----------------*------I ... .... iliki skupini dežel v Zvezi, ki so skrajno nezadovoljne s pustolovščino ZDA in Velike Britanije in podpredsednik iraške vlade pol- arabskega ljudstva, čeprav je bila,! bili, da bodo spoštovali gospodar-kovnik Aref in podpredsednik kakor je Naser dostikrat dejal,! ske koristi Zahoda in da so pri-ZAR Kuatli, pred balkonom pa Bagdadske zveza zadnja tri leta pravljeni enakopravno sodelovati je bila izobešena črno-belo-zelena velika ovira za nadaljnje razvi- Dobrivoje Vidič pri Hammarskjoldu New York, 21. jul. (Tanjug). — Stalni jugoslovanski delegat v OZN Vidič je bil danes pri generalnem sekretarju OZN Ham-marskjoldu in je znjim dalj časa govoril o položaju na Bližnjem vzhodu. Izrazil mu jc skrbi jugoslovanske vlade spričo razvoja dogodkov na tem področju, ki so povzročili resno nevarnost za mednarodni mir. Jugoslovanska vlada je prepričana, da je treba ukreniti vse mogoče, da bi prepre-prečili nadaljnje poslabšanje položaja In kar moč naglo našli sredstva za obnovo miru in ponovno stabilizacijo polažaja na Bližnjem vzhodu. Posebej je Vidič poudaril pomen, ki ga jugoslovanska vlada v sedanjem položaju pripisuje aktivni miroljubni vlogi OZN. Veleposlanik Popovič v Kairu Kairo, 21. Jul. (Tanjug). Dosedanji jugoslovanski veleposlanik janje in krepitev prebujene zavesti arabskih ljudi. avijcui ciiaivuuiavuu suuciuvau . - . , , . , z vsemi deželami. Tudi minister 1 ho^eJo d° kraja razčistiti od-za informacije nove iraške vlade "ose v .Atlantrsk' zveze -le?e >n- w 7o Y~\ mirt t 9 I i K a n T M w tervencije v Libanonu in Jordaniji. Za zdaj je še odprto vprašanje, ali bo Bonn formalno pionudil Sekšela, ki je v obširnem govoru Polkovnik Aref, ki je imel eno izrazil svoja dolga leta zadrže-najvažnejših vlog v državnem vana čustva, so ljudje toplo po-prevratu v Iraku, je prišel v Da- zdravili, ker so dobro razumeli mask, da bi v neposrednih raz- tega moža, ki je prišel naravnost sv°je posredovanje in v kakšni govorih z državniki ZAR našel jz ječe na ministrski položaj in obliki. Podlaga za domneve o po-pota za zagotovitev neodvisnosti na zborovanje v bratsko Sirijo. sredovanju Zahodne Nemčije pa svoje dežele. Kot podpredsednik v novi iraški vladi je tudi mi- so tudi razna dosedanja pojasnila vlade je podpisal z ZAR spora- nster za obnovo Rikadi, ki je 0 skrajni rezerviranosti Bonna zum o medsebojni pomoči, kar predsednik arabske Socialistične nasProt' ameriški in britanski in-vsekakor pomeni močno podporo stranke, znan po svojih sodobnih tervenciji. Iraku. glediščih o družbenem razvoju.!----------------—------------------------------- Spričo splošnega položaja na Tako je rrak v noči od 13. na Bližnjem in Srednjem vzhodu po 14. juiij do tal razdejal tisto Ba-iraški revoluciji ter intervenciji stiljo,* ki je bila velika ovira Jordanska osvobodilna Britancev in Američanov v Jor- arabski enotnosti. j fronta daniji in Libanonu so v Damasku Splošna presoja in vtis, ki ga Tel Aviv, 21. jul. (Reuter). V prepričani, da je sporazum med ponese človek na daljni poti v oddaji »Radijske postaje jordan-Irakom in ZAR pripomogel k Bagdad iz tega mesta, kažeta, da skega naroda«, ki so jo ujeli sinoči zmanjšanju ^ nevarnosti nadaljnje- so Arabci mirni, pametni in hlad- v Tel Avivu, je bilo objavljeno, ga širjenja intervencije, ker nihče nokrvni in da sami ne bodo na- da je bila ustanovljena »Narodna ne verjame, da bodo ljudje, ki so pravili nobenega nepremišljenega fronta jordanske osvoboditve«. koraka, ki bi utegnil poslabšati Radijska postaja je poročala, da sedanji že tako zamotani in za- je »Narodna fronta« poslala ge-ostreni položaj v tem delu sveta. menjave,-marveč tudi v tesnejšo povezavo obeh gospodarstev in njuno sodelovanje na drugih tržiščih. Z medsebojnimi obiski resornih ministrov in strokovnjakov se krepi izmenjava mnenj in proučevanje ustreznih ukrepov, koristnih za obe deželi. Na področju socialnega skrbstva in zavarovanja sta bili podpisani dve konvenciji po načelih, ki bodo vsekakor prispevala k upoštevanju obojestranskih izkušenj in zboljšanju socialne politike v obeh deželah. Medsebojni stiki in sodelovanje so rodili dobre sadove tudi na kulturnem in na drugih področjih. Dani so pogoji, da se poljsko-jugoslovanski odnosi še zboljšajo, kar je v prid obema deželama In mednarodnemu sodelovanju sploh, trden temelj za to in širok okvir pa sta bila postavljena z dokumenti, ki sta jih že podpisali obe vladi. Ko čestitamo poljskemu narodu k njegovemu prazniku, se pridružujemo njegovim težnjam, da bi prizadevanja za socialistični razvoj Poljske obrodila uspehe. ter izražamo prepričanje, da se bodo jugoslovansko-poljski odnosi uspešno razvijali D. Tr. Pariz, 21. jul. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Radivoj Uvalič je bil danes pri francoskem zunanjem ministru Couvu de Murvillu v Q&aiu d’Orsay in mu obrazložil gledišče jugoslovanske vlade o najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu. Veleposlanik Vejvoda v Foreign Oificeu London, 21. jul. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda je bil danes pri ministru Davidu Ormsbyju-Goru. Sestanek je bil na veleposlanikovo pobudo in je trajal pol ure. Govorila sta o perečih mednarodnih vprašanjih. Radovič pri Solhu Bejrut, 21. jul. (Tanjug). Predsednik libanonske vlade Sami Solh je danes sprejel jugoslovanskega odpravnika poslov v Bejrutu Djura Radoviča. Govorila sta o najnovejših dogodkih na , Bližnjem vzhodu. mmmm. Ji?« Kaj več niti zahodnonemšk* opozicija ni mogla pričakovati oa vlade. Današnji razgovor veleposlanika ZAR z Adenauerjem raz-lagajo kot dokaz, da bi zahodno* nemško posredovanje vendarl* utegnilo postati aktualno. Razgo; vor je trajal približno dve uri. Bonn z največjo napetostjo priča-kuje izid popoldanskega posvetovanja v Stalnem svetu AtlantsM zveze. M. Bajec Hammarskjold za sestanek državnikov New York, 21. jul. (Reuter). -Dag Hammarskjold jc nocoj i^J9' vil, da je pripravljen sodelovali na sestanku na najvišji ravni. “ se zanj izrečejo vsi prizadeti <“' žavniki. O tem je nocoj obve«*11 sovjetskega delegata v OZN S#* boljeva. Tudi Saudija proti vojni intervenciji na Bližnjem vzhodu Bejrut, 21. jul. (AFP). Saudsk* vlada je obvestila ameriško vla' do, da ne odobrava amerižK® vojne intervencije v Libanon11 Veliki Britaniji takšnega ob^** stila niso poslali, ker so dip'°! matski odnosi z njo že od Pre' prekinjeni. . Po vesteh iz Riada pa se rf® ondi mudi posebni odposlan** jordanskega kralja Huseina, ® skuša vplivati na ministrskega predsednika Fejsala in kralj9 da bi preklicala sklep 0 v tem delu sveta, neralnemu sekretarju in Var- Sauda, Ker pa vse to ni odvisno od njih, nostnemu svetu OZN brzojavki, prepovedi poletov ameriških leta* saj so na tem prostoru globoko v katerih je zahtevala, naj se bri- nad Saudijo. Po poročilu, ki so Ža zakoreninjene koristi tujih sil in t&nske čete neutegoma umaknejo objavili o tem, je Fejsal poudari*! bivših arabskih gospodarjev, ne- iz dežele. »Narodna fronta« za- da saudska vlada ne dovoli, da gotovost glede nadaljnjega razvoja še ni zamrla in ni še znano, kaj drugi pripravljajo vsakemu novemu arabskemu jutru. Zdravko Pečar stopa vse politične stranke in sku- bi ameriška letala letela čez nj** pine, civilne in vojaške, ki kot no ozemlje, ker bi to pomenil0' zakoniti predstavniki jordanskega da podpira britansko-ameri^0 naroda ne priznavajo sedanjega vojno intervencijo na Bližnji1? režima. 1 vzhodu. V VARNOSTNEM SVETU OZN Japonska resolucija o okrepitvi skupine opazovalcev OZN v Libanonu OB POLJSKEM NARODNEM PRAZNIKU Poljska politika Jusef Jarosewicz o poljski poti v socializem in miroljubni koeksistenci na mednarodnem torišču Varšava, 21. jul. (Tanjug). Za jutrišnji narodni praznik je bila tu nocoj slavnostna akademija, na katero so prišli tudi prvi sekretar CK PZDP Wladislaw Go-mulka, predsednik vlade Jusef skih dežel in odločno akcijo OZN za ohranitev mednarodnega miru. Poljska zunanja politika se opira na načela miroljubne koeksistence in Poljska aktivno sodeluje v vseh prizadevanjih, ki Vioeadmlral Charles Brown, poveljnik ameriškega VI. brodovj* začeli vojno intervencijo, pripravljeni na nadaljnje pustolovščine, ki bi utegnile pomeniti začetek splošnega spopada na Srednjem vzhodu ter nevarnost, da bi se ta razširil na ves svet. Za položaj v tem delu sveta sta značilna hladnokrvnost in popolnoma mirno ravnanje odgovornih državnikov, kakor tudi pomanjkanje sleher- ne nervoze med ljudmi in v poli- nu a“ sprožiti mednarodno inter-tičnih krogih. Ce pomislimo, da ''enci30, kakršna je bila na Koreje bila politika iraškega dvora, ji- Opazovalci naj le do kraja iz-Nurija Saida in njegovih zaščit- P1}^0 3uniJsko resolucijo Var- New Tor k, 21. jul. (Reuter). Nocoj se je spet sestal Varnostni svet OZN In nadaljeval razpravo o Bližnjem vzhodu. Na seji danes ni bilo dosedanjega deelgata Abasa. Novi delegat Džavad pa Se ni akreditiran. Na dnevni red so sprejeli japonsko resolucijo. O njej je prvi govoril japonski na skupina opazovalcev v Liba-delegat Macudeira, ki je v svojem nonu lahko izpolnila vse obvezno-govoru dejal, da je njen namen sti OZN. Menil je, da bodo vse doseči najprej okrepitev skupine prizadete delegacije priznale po-opazovalcev OZN v I.ibanonu. Ko men japonskega predloga, ki bo bi ta dosegla popolno kontrolo na pripomogel k umiku Američanov libanonskih mejah, bi bilo moč v iz Libanona. Skupina opazovalcev zadovoljstvo obeh strani omiliti naj bi se povečala na 200 ljudi in sedanjo napetost v deželi. Ni na- opremili naj bi jo z več letali, men resolucije ustanavljati med- Hammarskjold pa bi poskrbel še narodne varnostne sile v Libano- za nekatere druge ukrepe, da bi bilo delo opazovalcev še bolj nikov diametralno nasprotna slehernemu konstruktivnemu med-arabskemu sodelovanju in da ga je neposredno onemogočala, bomo lahko razumeli vso daljnosežnost po dogodkih v Iraku nastalih sprememb na Srednjem vzhodu. Tesno sodelovanje Iraka z ZAR je pot, po kateri bo Arabska liga po 13 letih stopicanja na mestu, ko ni mogla postati instrument ustvarjalnega medarabskega sode- . lovanja, postala element resnič-' .J nega povezovanja arabskega sveta. Sporazum o medsebojni po- nostnega sveta in zagotove neodvisnost in integralnost Libanona. Po tem je tudi Hammarskjold izrazil prepričanje, da bi poveča- Manifestacije ob vrnitvi Naserja v Kairo uspešno. Pač pa se je izrekel proti varnostnim silam OZN v Libanonu, ker bi ne mogle ukrepati proti sedanji vladi in tudi ne proti upornikom. Britanski delegat Dixon je govoril o položaju v Jordaniji in menil, da OZN ondod ne bi mogla ravnati enako kakor v Libanonu. Kairo, 21. jul. (Reuter). Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser mu predlogu. Govoril je o sovjet,- v Damasku dvakrat sestal ski pobudi, ki naj napravi konec s kuvaitskim šejkom Abdulahom j »začetemu oboroženemu spopa-Salemom el Sabahom. Na dni-1 du«. Ce v tem varnostni svet ne u nicuKuujui vi,- * “ ?£a« j?a. ^ more ničesar ukreniti, mora za moči ne prinaša nič novega, kar. . . . p* * J5” n Kiuatliter obnovQ miru poskrbeti Generalna Zatem so govoriil delegati naete, Libanona in ZAR. Sledni1 je menil, da bi morala OZN Pr®" veriti pritožbe Libanona, ki so bi' le prikrojene zgolj namenom se" danje libanonske vlade, da je klicala ameriške oborožene sile ’ deželo. Konferenca na najvišji ravni v okviru OZN? Pariz, 21. jul. (AP). Po nek* terih vesteh iz atlantskih krog0* je Stalni svet Atlantske zvez® danes popoldne ugotovil, da s<) zahodne sile pripravljene sode' lovati na konferenci na najviS)’ ravni, ki naj bi bila že te dni * New Yorku in naj bi na njej sodelovali ministrski predsednik kot voditelji delegacij v OZ^‘ Na !ta način bi bil sprejet sovje*' ski predlog za konferenco, hkra' ti pa bi bilo to v skladu s sta' liščem ameriške vlade, da bi bil® treba sedanji spor na Bližnje^ vzhodu urediti v okviru OZN. Cabot Lodge se je izrekel za ja- , skin dkeygT1jaringprav tak0 šved' Mendžs-France v Moskvi Soboljev pa je proti japonske- Moskva, 21. jul. (AP). Pierr* ne bi bilo že vsebovano v ustanovni listini Arabske lige in v sirski notranji minister polkovnik Abdel Hamid Seradž. partijski voditelji. Podpredsed- varnost jedrske vojne. Takšna nik vlade Jarosewicz je imel go- bo poljska politika tudi v bo vor, v katerem je dejal, da lah- doče. ko Pojjaki že -zdaj, ko še nista potekli niti dve leti po oktobr- nja vojaška parada v Lodzu. skem prelomu, s polno pravico rečejo, da je nova poljska politika, poljska pot v socializem, pognala globoke korenine v vseh slojih ljudstva. V zvezi z mednarodnim položajem je dejal, da le poljski narod hudo ogorčen zaradi britanskfe in ameriške vojne intervencije na Bližnjem vzhodu ter da terja nemuden umik tujih oboroženih sil iz arab- Zato so ljudje v Damasku čutili, I danes vrnil iz Damaska v Kairo, da je prišlo do dogodka, ki izvira j V Kairu mu je bil prirejen iz njihovega srca. Zato so dobile slavnosten sprejem. V več mest-Na državni praznik bo osred- I manifestacije širok splošnoljudski nih četrtih so priredili manife- I značaj. Iračani so prek svojega stacije. skupščina OZN. Mendes-France se je danes na P°D v Peking ustavil v Moskvi. Nek' danjega francoskega ministrske^9 predsednika so pozdravili pred' stavniki zunanjega ministrstva i1* francoskega veleposlaništva. Me1}' des-France nadaljuje jutri svoj3 potovanje. Murphy v stikih z libanonskimi uporniki Bejrut, 21. jul. (AP). Posebni odposlanec predsednika Eisen-howerja v Libanonu Robert Murphy je danes navezal neposredne stike z libanonskimi uporniki in pričel razgovore z enim izmed njihovih voditeljev. Sestal se je z nekdanjim zunanjim ministrom Faraonom, ki je skupaj s Sahebom Salernom in drugimi uporniškimi voditelji podpisal poziv na splošno stavko. Ta , stavka se je začela pred 10 ted- j ni in je bila zadnji signal za1 usor. % mm Avstrijci v Moskvi Zdaj naj bi dosegli zmanjšanje dobav avstrijske nnffc $Z in uredili še ostala pereča vprašanja Dunaj, 21. jul. (Tanjug). Dele- Moskva, 21. jul. (Tanjug). D9' gacija avstrijske vlade je davi z nes popoldne je avstrijska vlad' letalom odpotovala v Moskvo. Na na delegacija prispela v Moskv’0-uradnem obisku v SZ bo ostala Ob prihodu je kancler Raab i*' teden dni. V delegaciji so pred- javil, da je Avstrija nevtrain* Ess; ............... Kaj idaj? so se vpraševali amerliki vojaki, ko so v prvih libanonskih krajih srečavali civiliste, ki so tl jih zvedavo ogledovali sednik vlade Julius Raab, podpredsednik vlade Pittermann, zunanji minister Figi, državni sekretar v zunanjem ministrstvu Kreisky, načelnik vladnega oddelka za tisk Meznik in drugi. Na obisk jo je povabil Anastas Mikojan, ki se je lani spomladi mudil v Avstriji. V Moskvi bodo govorili o gospodarskih odnosih med obema deželama. Predvsem se bodo pogajali o zmanjšat.ju avstrijskih dobav nafte na račun odškodnine za bivša nemška podjetja, ki jih je Avstrija dobila od SZ leta 1955, preden so se njerie oborožene sile umaknile iz dežele. Razen še nekaterih drugih perečih vprašanj bodo proučili tudi avstrijsko zahtevo, da bi se iz SZ vrnili še pre-I ostali vojni ujetniki. med obema blokoma in da je t® dokazala tudi s svojim neda^' nim protestom proti poleto*1’ ameriških letal čez avstrijsK® ozemlje. Izrazil je željo, da ^ Hruščev obiskal Avstrijo in s® prepričal o njenem gospodar' skem napredku. Izrazil je Vre" pričanje, da bodo sedanji razg0, vori prispevali k nadaljnjem^ razvoju dobrih odnosov me® obema deželama. Predsednik vlade Hruščev J® pozdravil avstrijsko delegacij0 in dejal, da so avstrijsko-sovjet' ski odnosi zelo dobri. Poudaril pri tem zasluge kanclerja Raaba- BRITANSKA PODMORNICA NA SUEZU Suez. 21. Jul. (Reuter). V Suef 1* včeraj zaplula britanska podmornic »►Tudor«. Plula bo po prekopu na Sf*-dozemsko morje. »SOS - NAŠA KOLONA JE OBKOLJENA...« SPOMINI NA BOJ V JELENOVEM Žlebu Bil sem v Cankarjevi brigadi, pokrivala globel, je s svojo mo-“orci so se tiho vrnili s položajev kroto rezala prav v kosti. V štabu in utrujeni polegli pod ostrešje sem zvedel, da gresta Cankarjeva zapuščene žage ali pod gosto okri- in Gubčeva brigada skupaj preko id' vft it' in* t® aV' o*® sk® bi s® at' re' gr 5» .1« :i.i® |et-1 j« ,ba. i J* nlr® sr** M*«? - — •-*> Nad Zadoljami, majhnim naseljem ob vznožja Velike Gore, in prav tja do Dan so 25. marca 1943. leta že od desete are dopoldne naše štiri brigade bile srdit boj s sovražnikom, ki je napadal iz Ribniške doline. Ne toča avionskih bomb niti nenehno obstreljevanje sovražnega topništva nista mogla omajati naših položajev. Kakor vsi prejšnji dnevi se je tudi ta, že deseti dan skoraj nenehnih bojev končal z našo zmago. V večernem mraku so zadnji naši strojnični rafali še pospešili brezglavi beg premaganega sovražnika in ga v svojimi svetlečimi se kroglami spremljali prava tja do Ribnice. Ko se je tema zgostila, je končno tudi to utihnilo. •Cankarjeva« brigada na pohodu košatih smrek, kamor ni mo-®-a prodreti vlaga nočne rose. ”ekje proti Rakitnici se je razmestila Gubčeva brigada, pri Podpori in Danah pa Sercerjeva in Tomšičeva. V tretjem bataljonu Cankarjeve so tisti večer pokopali Svojega komisarja Rada Pešla. 2e P° končani borbi ga je pri Podpori podrla na slepo izstreljena s°vražna krogla. Bil je hraber in yzoren tovariš. Njegova smrt nas le vse hudo prizadela. Ko sem v mislih prešel na ugibanje, kaj nam bo prinesel prihodnji dan, me je kmalu premagal trden sen. PRIŠEL JE UKAZ ... Zbudil me je brigadni kurir in mi povedal, da je prišel ukaz za premik brigade. Na pol prespani borci so lezli iz teme,'se ogrinjali z odejami in se tiho Zvrščali v kolono. Noč je bila tarzla in prosojna meglica, ki je Glažute prdti Dragi, a Tomšičeva in Sercerjeva po drugi strani čez Travno go^o proti Jelenovemu žlebu. Po nenehnih večdnevnih bojih so bile vse enote že močno utrujene. Bilo je nujno, da se na primernem kraju oddahnejo in naberejo novih moči za nadaljnje boje. Kolona je tiho krenila v noč. Pred Rakitnico se nam je priključila še Gubčeva brigada in dolga premikajoča se vrsta je krenila v strmo pobočje Velike Gore. Vodil nas je terenski'aktivist iz okolice Ribnice, ki je trdil, da dobro pozna gorsko pot skozi gozdove. Za močnejšo predhodnico so stopali štabi II. operativne cone, Cankarjeve brigade in 1. bataljona te brigade. Prva dva bataljona sta bila v borbeni pripravljenosti, tretji bataljon je nosil ranjene tovariše. V krajšem razmaku nam je sledila Gubčeva brigada; 1. bataljon je nosil ranjence, drugi in tretji sta tvorila zaščitnico kolone. Vzpon v strmino Velike Gore je bil naporen posebno za tovariše, ki so nosili ranjence; zato se je kolona le počasi premikala. Dan nas je zatekel že za robom grebena in, ko je po koloni prišlo sporočilo, da je tudi Gubčeva brigada že prešla greben, je komandant cone tovariš Milovan Šara-novič ukazal krajši odmor. Razgrnil je karto in na njej poiskal mesto, kamor smo prišli, nato pa ves srdit poklical vodiča. Namesto čez Glažuto proti Dragi je kolono zapeljal na cesto, ki vodi proti Jelenovemu žlebu. Po krajšem pojasnjevanju smo nadaljevali pohod po cesti, čeprav je ta smer bila precej daljša. Zgrešeno križišče je bilo že daleč za nami in ne bi prav nič pridobili, če bi se vrnili. Ta cesta je bilo tudi bolj zložna, kar je precej olajšalo prenos ranjencev. Dolgočasen in monoton je tak dnevni pohod, posebno še, če človek ne ve, kako dolgo pot ima pred seboj, in če je želodec prazen, kakor je bil takrat. No, tega smo bili že vajeni in smo lahko drug drugemu brali misli z obraza. To je bilo prav lahko, saj smo ob takih priložnostih vsi enako mislili: kje se bomo končno ustavili in kaj nosijo kuharji s seboj .... z besedo pa takih stvari ponavadi nismo omenjali. Tu in tam je kdo sprožil kako šalo in dobra volja je bila za te nadloge najboljše zdravilo. IZVIDNICA PRVA V OGNJU Počasi smo puščali dolgo pot za seboj in, ko je čelo kolone prišlo blizu Male Bele stene, je ko mandant cone ukazal daljši počitek. Tovariš Saranovič me je poklical in mi naročil, naj za ovinkom ceste poiščem primeren prostor, kamor bi se izvidniška patrulja postavila v zasedo z nalogo, da budno pazi na pot pred kolono, dokler bo ta počivala. Vzel sem mitraljezca in še dva njegova pomočnika ter z njimi stopil naprej po cesti. Na drugi strani ovinka se je, kot nalašč za zasedo, nad cesto dvigala večja kamnita gmota. Pokazal sem mitraljezcu, kam naj postavi svoj mitraljez, mu dal še potrebna navodila in se brezbrižno napotil nazaj preti štabu. Toda napravil sem le nekaj korakov, ko mi je za hrbtom že zadrdral kratek strojnični rafal. Obrnil sem se in najprej pomislil, da se je našemu mitraljezcu po nerodnosti sprožil mitraljez, ko so pa v naslednjem rafalu zasikale krogle še okoli mene, sem si bil na jasnem, da smo povsem slučajno in nepredvideno trčili ob italijansko zasedo. Ze pri prvem rafalu so bili vsi trije tovariši iz izvidnice laže ranjeni in so se umaknili nazaj do ovinka. Jaz sem jo to pot srečno odnesel in sem nemudoma pohitel v štab cone javit dogodek. Ker se je oglasil le en sovražni mitraljez, ni nihče vedel, koliko sovražnih vojakov je v zasedi. Prvi bataljon Cankarjeve se je takoj .razvil za boj nad „ cesto, drugi se je spustil pod cesto in z južne strani zaprl pot proti Glažuti. Prav na mestu, kjer smo trčili ob sovražnika, je ob cesti precej globok prepad in tam nam sovražnik ni mogel pobegniti. Oba bataljona Cankarjeve sta takoj začela pritiskati na sovražnika, ki se verjetno tudi ni nadejal srečanja z nami. Vnel se je srdit boj od blizu. Od drevesa do drevesa, od skale do skale so jurišali borci in stiskali sovražnika. Po ukazu tovariša Šaranoviča sem stekel nazaj do Gubčeve brigade z ukazom, naj eden njihovih bataljonov napade še iz severne strani in na ta način popolnoma zapre obroč. Z ROČNIMI BOMBAMI IN CELO KAMENJEM NAD SOVRAŽNIKA Borba tudi za trenutek ni prenehala in z vsako minuto je po- ro r* O: ,*V\ IS VM ** V00** stajala vse hujša. Ni bilo mogoče razločiti strela od strela. Ker se je sovražnik prikrival za skalovjem, so končno grmele le še ročne bombe. Pomagal je tudi naš lahki minomet, ki je z nekaj točnimi zadetki uničil sovražno radijsko postajo in vod težkih minometov. Sovražnik je bil že tako zmeden, da je iz minometov metal mine brez vžigalnikov. Prav dobro se še spominjam tovarišev Primorcev, ki so jih šele pred dnevi razporedili v brigado ih so bili oboroženi le z ročnimi bombami. Tudi ti so krenili v napad, ko jim je pa zmanjkalo bomb, so kar s kamenjem planili na umikajočega se sovražnika, ki se je brezglavo stiskal na čedalje manjši pro- Nekaj članov •šlandrove« brigade ob njeni ustanovitvi stor. Nekaj sovražnih vojakov je planilo na cesto, kjer so popadali pod kroglami članov štaba cone in štaba Cankarjeve brigade. Komur je uspelo priti preko ceste, je strmoglavil v prepad pod njo. Ko je bataljon Gubčeve brigade zaprl sovražniku še edino možnost umika, je srditost boja dosegla višek. Okoli enajste ure je odjeknil poslednji strel in boj je bil končan. • Na bojišču smo prešteli 93 mrtvih sovražnikov, med njimi 7 oficirjev. Razen tega jih je nekaj popadalo v prepad, nekaj ranjenih je pa izkrvavelo v bližnjih goščavah. Se dolgo po vojni so na tem prostoru našli okostnjake mrtvecev, ki jih tistega dne nismo mogli odkriti. Sedem vojakov smo zajeli. Plen je bil ogromen. Razen municije, velikega števila bomb in min, obleke, obutve in sredstev za zvezo smo zaplenili nad 200 pušk, 12 lahkih in 7 težkih mitraljezov ter 3 težke minomete. V primerjavi s sovražnimi izgubami so bile naše izgube minimalne: padli so štirje, ranjenih pa je bilo 17 tovarišev. To je bila ena naj svetlejših zmag nad italijanskim okupatorjem na slovenskih tleh. Ko sem pri zaplenjeni radijski postaji pogledal poslednje odposlano radijsko sporočilo, je bilo v njem zapisano: »Od bataljona »Macerata« komandi Grupacije črnih srajc: SOS SOS Naša kolona je obkoljena.« Ivan Ferlež »Ferma!« je zagrmelo iz goste megle. Hkrati se je pod nogami vodiča raztreščila ročna bomba. Zaščitnik je bolestno zastokal in se opotekel. Kolona se je razpršila. »Umik!« se je zaslišal razburjen glas komandanta Roka. Zapeli so laški mitraljezi, streli pušk so klatili listje z dreves, ročne bombe so razbijale jutranjo meglo. »Mitraljezci na položaje! Zadržujte jih!« je kriknil komandant. Luka je legel za skalo in poslal rafal v nevidno italijansko gnezdo. Mitraljezec Bine je stoje za drevesom v obrokih pošiljal krogle iz žaržerjev. Lahko orožje je odgovorilo še srditeje. Nad umikajočimi se borci so zaprasketali izstrelki tromblonov. Brane se je mučil z ranjenim zaščitnikom. Bomba mu je raznesla peto. Jokal je in stokal, da mu je moral Brane tiščati usta . »Kaj vreščiš, sraka?« mu je prigovarjal B-a-rte in si ga skušal naložiti na hrbet. Bil je težak, bolečina mu je popolnoma omrtvila telo. »Kar tu me pusti« je tulil ranjenec. Brane je bil obupan. S strahom je pogledoval uazaj, če jima morda napadalci sledijo. Zaradi Gostega streljanja ni mogel slišati korakov. Bal se je, da bi ga dobili v roke živega. Megla je bila gosta in ni videl več kot nekaj metrov pred seboj. »Molči že!« se je Brane zadrl nanj, ga nesel kakšnih deset metrov in ga spet odložil. •Kar tu me pusti,« je prosil zaščitnik in se držal za ranjeno nogo. »Hočeš, da te dobijo Italijani?« mu je odgovoril Brane in nemirno pogledoval nazaj, od koder so padali streli. Oni pa je pel vedno isto pesem: »Pustite me! Pustite me!« Brane ni vedel, Icaj bi. Komandant mu je bil naročil, naj pomaga ranjencu. Toda sam z njim ni vedel kaj početi. Pred seboj je zaslišal rahel žvižg. Prisluhnil je. »Brane!« je nekdo polglasno ffoklicah Brane se je dvignil iz grmovja. Opazil je Cuka, ki je s puško »na gotovs« stal sredi kolovoza. 1 »Kaj je?« je vprašal Brane. »Zavleci ranjenca v grmovje in se umakni!« »Je naročil komandant?« Vasja Ocvirk iz OBROČA »Svobodo narodu!« so mu odgovorili borci. Premišljal je, kako bi začel. Grobna tišina, ki je nastala po njegovem uvodnem pozdravu, ga je zmedla. Levo roko, ki se mu je tresla, je položil za pas na revolver, z desno pa je tiščal brzostrelko na hrbtu. »Tovariši!« je začel mirno. »Sami veste, da smo že nekaj dni popolnoma obkoljeni. Mislil sem, da se bomo iz te hajke do konca skupaj »da.« nogled in se ozrl na zamišljene obraze borcev. Brane se je oddahnil. Zadelal je zaščitnika z »Kaj neki premišljajo?« vejami, mu zabičal, na) bo tiho, in odhitel s Kam zdaj? S petdesetimi ljudmi, ko so krog prebijg.ll Danes smo se znašli v težkem položaju, tistega prekletega kraja za bataljonom, ki se je in krog zasede in beli dan? Trojke in petorke! Po okoliških hribih preži na nas sovražnik. Ž po dveh urah pospešenega marša ustavil sredi dolinice z nizkim grmičevjem in skalovjem. Bor- ci so polegli po tleh in se vprašujoče spogledo vali. Kadilci so si prižgali polovičke. Nekateri so opazovali Roka, ki je z daljnogledom pregledoval okolico. Megla se je v višinah razkadila in polegla po nižinah. Krog in krog so bili vinogradi in zidanice. Vrhove gričev so pokrivali gozdovi. Na Med knjigami, ki so izšle pri nas v zadnjem času in obravnavajo tematiko narodnoosvobodilne vojne, je vzbudil pozornost tudi roman Vasje Ocvirka »Hajka«. Knjiga je izšla pred enim letom ob 15-letnici znane Roške ofenzive. Za letošnji Dan vstaje objavljamo iz tega dela krajši odlomek. jT^ok^opTzi^sovražne ^Mone^SpusUl^dMj’ -b° TBkel ltab’ k° b° iVedel' d“ razW‘ daljnogledom sem opazoval laške kolone, ki na- g bataljon? Rok se je zravnal, si pritegnil opasač, z enim pogledom objel tovariše in zavpil: »Zbor!« Fantje so planili pokonci. V nekaj minutah so stali pred njim v dveh vrstah in napeto čakali, kaj bo. »Smrt fašizmu, tovariši!« jih je pozdravil komandant s stisnjeno pestjo. Smel izpad je bil najbolj pogosto etilni izhod iz obroča meravajo prečesati ta teren. Vedno sem bil proti razbitju bataljona in proti cepljenju naših sil. §j Danes pa moram v trenutni situaciji zahtevati, g da se organizirano razbijemo v trojke in petorke, g ki naj se prebijajo na vse strani. S tem pa, se- g veda, bataljona ni konec. Po končani ofenzivi g naj se vse preživele trojke in petorke javijo na g Rogu. Tam se znova snidemo in začnemo skupno g nastopati. Ne obupavajte, ne kapitulirajte, raje g si poženite kroglo v glavo, kakor pa da bi vas g dobili žive. Sovražnik ne bo imel z vami milosti. g Za slovo vam kličem: Smrt fašizmu!« »Svobodo narodu!« so odzdravili tovariši. »Voljno!« je ukazal komandant. Kom&ndant je s težkim srcem gledal, kako g so se borci grupirali v trojke in petorke. Roku g ni bilo treba posredovati. Tovariši so se kar sami g družili. Predenj je stopila prva trojka. Luka, g Frenk in Škorec so strumno pozdravili. »Gremo, tovariš komandant,« je skoraj sve- g čano spregovoril Luka in potresel 8 svojo ne- š ločljivo zbrojevko. »Kam jo boste mahnili?« jih je vprašal Rok. g »Tja, kamor nam vsem skupaj ni uspelo,« je g odgovoril Luka. »Prav! Varuj mitraljez, Luka!« Naročilo je g bilo odveč. »Samo mrtvim nam ga bodo lahko iztrgali Ig in še takrat ne bo za nobeno rabo,« je odgovoril g L uka in izginil v grmovju. «lHII|ll»ni!;!l!l!|!||||||||||:i||llliil!!l!l!|||||||||||||||||||N^ 7 •LJUDSKA PRAVICA. TOREK, 22. JULIJA 195« Na stadionu Borisa Kidriča v Celju je bilo minulo nedeljo živah-neje kakor po navadi. Brigadirji z avlo ceste, ki so si prišli ogledat znamenitosti Celja In troboj lahkoatlctov Srbije, Hrvatske in Slovenije, so ves čas navdušeno bodrili tekmovalce. S TRGA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV Ponudba ne more zadovoljiti povpraševanja Naraščanje cen nekaterih izdelkov je v glavnem zaustavljeno Prenašajmo partizanski duh in tradicije na mladi rod DANES BODO V SLOVENIJI ŠTEVILNE PROSLAVE DNEVA VSTAJE Sinoči so zagoreli kresovi. V | Gubčeve in Cankarjeve brigade, pač pa tudi z najrazličnejšimi partizanskih krajih se bo danes Odkrili bodo spomenik na kraju športnimi prireditvami, izleti, zbralo na tisoče starih borcev in zmage pred petnajstimi leti in sprejemi za otroke padlih, in va- še več mladih ljudi. Tu bodo od-i spet poslušali svojega komisarja lide, vdove in podobno, krili spominsko ploščo, ki naj ■ takratne cone tovariša Viktorja Težišče vseh letošnjih proslav mimoidočemu pove, da je to za Avblja-Rudija. Na zbor starih je v tem, da bi narodni praznik slovenski narod svet kraj, dru- j borcev bodo prišli tudi mladinci praznovali čimbolj v neposred- god bodo odkrili spomenik pad-! iz Ribniške doline in od drugod, nem stiku z udeleženci in priča- lim, spomenik junakom, sporne-1 ki bodo udeležencem proslave mi raznih veličastnih dogodkov ponazorili boj pred petnajstimi iz partizanskih časov na kraju leti. Mlado rn staro se bo nato samem. Lepa in zelo koristna pa pomešalo v prijetnem izletu v je tudi pobuda raznih mladin- naravi in vzorniki bodo mladino skih organizacij, ki sodelujejo v lahko le še bolj navdušili za na- teh proslavah skupno s starimi daljevanje boja — tokrat nekr- borci. vavega, a prav tako veličastnega. Kakor nismo še nikoli poza-J?? kakor na Jelenovem bili na naše padle tovariše, ne žlebu bo tudi po drugih parti- bomo tudi letos. V mnogih kra- jnskih krajih. Med najpomemb- jih so 2a Dan vstaie uredili skup_ ! nejse prireditve na današnji dan ... - - i lahko prištevamo tudi pohod v HM V\'!K nik zmage. V Jelenovem žlebu se bodo danes zbrali preživeli stari partizani, borci Tomšičeve, Šlandrove, na grobišča, ponekod bodo še od- SLiSr ™mSr,ni„k, Beograd. 21. julija — V prvem polletju letošnjega leta Je industrijska proizvodnja narasla v primerjavi z lanskim letom za 11,9"U. Zlasti močno je narasla proizvodnja blaga za široko potrošnjo. krajih in vaseh že mnogo. Sko- zijg. Poti so nanovo markirane. Partizanske patrulje bodo tu obi- , . ... . ... I Ponudba večjega števila indu- skale partizanske hiše in otroke f * X?a vas ) ]ma ' po strijskih izdelkov pa ne more za- padlih borcev. Partizanski tabor ve.' Je P°trebno m lepo. Sko- dovoljiti povpraševanja in zato pripravljajo tudi na Žirovskem ral tez»° Pa )e izbrat^ kraj za gresta nakup in prodaja na račun vrhu, Jeseničani pa bodo odšli sPomen,k_ Vsa naša dežela je sa- Vzllc obrabljenim strojem je posameznih isdeikov In celo po- zmanjšanja zalog. To velja za ope- ^roslava Can' SpraV ne nosfio vs^krajTp^eb- rsfr vnsrsssst ™ ST&S^sSi ssgrtausg-ssi spomenik,, ki smo si ga postavili v srcih in ki ga bomo presadili v srca naših otrok, našega drugega pokolerija. Njim predajamo partizanski duh, tovarištvo, voljo do premagovanja težav zmago- narasla za 9%, proizvodnja in- v skl^u z obsegom in s potencial- ovojni papir, posodo, bicikle, jedil-dustrije obutve in usnja za 13%, nimi možnostmi proizvodnje. To ni pribor itd. Potrošnja opreme na Ponod k Sv. Duhu, kjer je bil -i. -- . . ... . .. .. *■. « r ustreljen Djuro Djakovič, pionir- ji pa bodo taborili Pri treh Žebljih. (Iz Ljubljane in Murske So- gume pa za 9%. Na trgu je bilo je videti zlasti p,ri premogu. Po- je večja kakor je bila lani, ker se za 16% več olja, čokolade, kon- sledica tega je, da je proizvodnja je znatno povečal tudi izvoz. Pri serv in drugih izdelkov živilske v premogovnikih zastala. Premo- nekaterih izdelkih pa kupovanje bote 'bodo7dšlT‘na‘'skunpn "dru !"lU,™ie,^a.k°r V Prvem polletlU kaže sPrav- m prodaja nista v skladu z obse- žabni izleti Zellzne dverb V v gom proizvodnje. Zato so bile ne- Novem mestu se je organizaciji lanskega leta. Ijati večjih količin premoga V celoti sta se kupovanje in skladišča. Vprašanje nakupa - — - ■ — ’ — * * wv J v* guiiicguvija l 7 m z— — -CJ prodaja industrijskih izdelkov raz- prodaje je pereče tudi pri drugih davn° <*°volJene °!ajšave ,za. na' Zveze borcev pridružila na da- slavne Partizanske tradicije Na vijala skladno Raven ootrošnie oroizvaialcih kup motornih vozil in nekaterih našnjih pohodih v partizanske njih je, da dokončajo prav tako , drugih proizvodov opreme. vijala skladno. Raven potrošnje proizvajalcih. PRED LETNO SKUPSClNO ZVEZE OBRTNIH ZBORNIC JUGOSLAVIJE Okrepiti družbeni sektor obrti zlasti pa sc resno lotiti vprašanja kadrov Ljubljana, 21. julija — V soboto, 26. julija bo v Ljubljani letna skupščina Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije, Skupščina bo analizirala ekonomski položaj našega obrtništva in pretehtala, kako zagotoviti pogoje, da bo obrtništvo lahko izvajalo perspektivni petletniplan, ki predvideva stalen in zelo pospešen razvoj družbenegasektorja obrti. nih proizvodov, se je ta odlok v dosedanji uporabi dobro obnesel. O najvažnejših vprašanjih obrt- proračunskih sredstev. Ponekod Zelo važno je, da so ostale cene aištva v Jugoslaviji je danes na nesmotrno obdavčujejo nekatere industrijskih izdelkov na drobno tiskovni konferenci govoril pred- vrste_ uslužnostnih obrti, zaradi v prvih petih mesecih v glavnem sednik Zveze obrtnih zbornic Ju- česa so nekatere v nevarnosti za iste, kakor so bile lani. goslavije Tone Fajfar, ki je med obstoj, hkrati pa ljut ski odbori Raven zalog industrijskih iz-drugim dejal, da bo treba podpreti ne skrbe za razvoj potrebne mre- delkov pri proizvajalcih je bila v predvsem gradbeno obrt in razne že socialistične obrti po naseljih, primerjavi z lanskim letom za tehnične obrti v zvezi z mehaniza-] V obrtništvu je vrsta vprašanj, 18,8% višja, zaloge potrošnega cijo kmetijstva in gospodinjstev. k; jih je treba urediti enotno za blaga v industriji so se povečale Sploh naj velja družbena skrb Vso Jugoslavijo, kot so vprašanja pri živilskih industrijskih proizvo-vsem vrstam uslužnostnih obrti, zadružne obrti, vprašanje preskr- dih za kakih 18 %, pri drugih pa ki so sedaj pretežno v rokah za- be obrtništva in splošnega zavaro- za kakih 21 %. Zaloge blaga v tr-sebnih obrtnikov in se ne razvi- vanja zasebnih obrtnikov, da ure- govini na debelo so se povečale jajo v skladu z vedno večjimi po- janje najbolj perečih socialnih v primerjavi z lanskim letom za trebami prebivalstva. vprašanj obrtnikov ne bi bilo na 11 %, zaloge v trgovini na drobno Naloge so velike, zato bo treba plečih družbe. M. R. pa z. 10 %. vso skrb posvetiti kadru. V Sloveniji je še dokaj gosta mreža vajenskih šol, primanjkuje pa internatov, da bi pritegnili v obrt mladino s podeželja. Vprašanja kadrov se bo treba resno lotiti v vsej Jugoslaviji, sicer so v nevarnosti načrti petletnega perspektivnega plana za razvoj obrtništva. Težave povzročajo tudi*letošnji ekonomski instrumenti, ki puščajo obrti majhna ali nikakršna lastna sredstva, da bi jih obrt lahko investirala za svojo razširitev. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ljudski odbori vidijo v obrtnih obratih v glavnem le vir svojih kraje še taborniška organizacija, veličasten del naše ljudske revo- | Promet v trgovini na debelo se Na dan vstaje bodo odkrili I je v primerjavi z lanskim letom ^udi večje število spomenikov in 'povečal v prvih petih mesecih za spominskih plošč. Tako bodo 21%, promet v trgovini na drob- med drugim na Podbrežju v Ma-i no pa za 11 %. Cene industrijskih riboru odkrili spomenik narod-\ izdelkov so v primerjavi z prejš- nemu heroju Tonetu Čufarju, v ; njimi meseci v splošnem posko- Beltincih pa narodnemu heroju čile za 1 %, raven cen potrošnega Mohorju, ki je pokopan v Bi-blaga pa je ostala v glavnem strici. nespremenjena. Naraščanje cen P° vseh občinskih središčih nekaterih izdelkov je bilo zadnje bodo Dan vstaje proslavili ne sadni junija v glavnem zaustavi je- mo 8 slavnostnimi akademijami, no. Vzlic nezadostni učinkovitosti —--------------------------------- j “kS“n Ns Dan »orn«lce 10. sep- o evidenci in kontroli cen določe- temhra bodo gvečan0 odkrn| veliki svetilnik v Splitu, v spomin padlim pomorščakom- Dan mornarice bodo letos ‘skupno proslavile Jugoslovanska 'vojna' mornarica in vse gospodarske in družbene organizacije naše trgovske mornarice in pomorskega gospodarstva. Ob svečanem odkritju spominskega svetilnika, ki se bo dvigal 50 m nad morsko gladino in na katerem opravljajo zdaj še poslednja dela, bodo ob njegovem vznožju pokopali posmrtne ostanke partizanskega borca, ki je padel v pomorski bitki na partizanski vojni ladji »Crve-na zvezda-. ter se je potopil z ladjo vred pri otoku Sušak v severnem Jadranu, lucije, naše borbe za ljudsko oblast, V Novi gorici je bila včeraj 11. redna skupščina Okrajne **' družne zveze, na kateri je Prl' bližno 90 delegatov iz skoraj 100 zadrug razpravljajo o najvažnejših vprašanjih kmetijstva ter kmetijskega zadružništva v „ goriškem okraju. Občnega zbora se je udeležilo tudi več ljudskih poslancv ter predstavnikov krajevnih oblasti in raznih organizacij. Navzoč je bil tudi podpredsednik Glavne zadružn® zveze Maks Krmelj. Na skupščini so največ razpravljali 0 nalogah KZ in drugih zadružnih kmetijskih organizacij T zvezi s petletnim perspektivni® planom gospodarskega razvoj* goriškega okraja. Na sestanku v Zvezi trgovinskih zbornic Jugoslavije *® predstavniki vseh zveznih gospodarskih zbornic in Glavn* zadružne zveze Jugoslavije P10*' učili položaj na tržišču mlek*«, mlečnih izdelkov, jajc. in živin®-Ugotovili so, da je proizvodni*, mleka zadovoljiva in da je dovolj zalog mleka in mlečnih i®*-delkov, le cene da so visoke. Zato so predlagali, naj bi okraji in občine pomagale — morebi« s subvencijami — da hi znižali; prodajne cene mleka, kot je w že bilo storjeno v Sloveniji, kjejj stane liter mleka v prodaji «* dinarjev. Simfonični orkester »Brank* Krsmanovlč« iz Beograda J* priredil v velikem avditorij1* svetovne razstave koncert * okviru svetovnega festivala mladih glasbenikov. Organizatorji. festivala so se zelo ugodno J** razili o beograjskem orkestru ki je žel velik uspeh. ./ ■ r* . «a. CM f. -- •« ;J - *. c- O m || mmmiP * Spremenjen odlok o zaščitnih cenah za živino Kakor urno Že na kratko poročali, je Zvezni iivrlni met na zadnii seji ipre-jel odlok o delni spremembi določb o minimalnih zaščitnih cenah za govedo in prašiče določenih kakovosti. Ta odlok je sdaj objavljen in velja od 24. julija. Za prašiče to minimalne zaščitne cene ostale nespremenjene. Pač pa so spremenjeni pogoji o kvaliteti. Zaščitna cena 180 dinarjev velja zdaj za prvorazredne prašiče domačih pasem od dveh let starosti v teži nad IVO kg (doslej nad 55 •/• masti), zaščitna qena 170 dinarjev pa za drugorazredne prašiče do dveh let starosti v teži 105 do 130 kg (doslej 50 do 55 •/• masti). Za bele mesnate prašiče veljajo naslednja kvalitetna razreda: I. razred v teži 90 do 110 kg (doslej od 80 do 110 kg) m zaščitno ceno 205 dinarjev ,drygi razred v teži 110 do 130 kg (doslej nad 110 kg) z zaščitno ceno 193 dinarjev. Tu je spremenjena samo teža ta posamezen razred. Po novem odloku so zaščitne cene za •taro govedo ostale nespremenjene, na novo pa so določene zaščitne cene za mlado govedo od dveb do treh let starosti v teži nad 450 kg, in sicer za I. a razred 135 dinarjev in za I. razred 125 dinarjev. Pri pitanih juncih in junicah velja odslej zaščitna cena le za živali v starosti 12 do 24 mesecev (doslej od 8R mesecev do 3 let) v teži nad 450 kilogramov ter znaša za T. a razred 170 dinarjev, za T. razred pa tf>0 dinarjev Zaščitna cena za pitane junce in junice Baby beef« pa velja odslej le za živali ▼ starosti 6 do 12 mesecey (doslej od h do 18 mesecev) v teži nad 350 kg ter zna ša za I. a razred 180 dinarjev in za I. razred 170 dinarjev. Razen tega je razširjena določba o premijah tudi na mlado govedo od dveb do treh let sta rosti. Za tako govedo T. a in T. razreda, če ga vzredi kmetijska organizacija sama ali v kooperaciji z individualnim kmetom, se prizna enako, kakor za Junce premija 15 dinarjev za kilogram ive teža. S. V prvi polovici tega meseca smo na zadnjih straneh našega l*s*® objavili prevod pretresljive pripovedi Henrija AUcga (Henri Alle«’ Mučenje, Ljudska pravica, 1958, št. 153—165). Svojo zgodbo je Al*e^ napisal-v ječi, torej še vedno v rokah in v oblasti svojih mučitelje'’ in jo pretihotapil — ne glede na posledice — v roke svojih priJa' teljev, ki so jo natisnili. Iz gornje dopisnice kaže; da zgodbi neKj naš bralec ne verjame. Sumi menda, da je Izmišljena. Povedal' mu moramo, da je žal resnična; Imperializem je namreč P v s o d enak. Resnične pa so še tudi mnoge druge podobne in hujše zgodbe, ki pa jih ljudje — predvsem Alžirci — ki so J**1 doživeli, ne bodo nikoli napisali. OB VELIKI NESREd V KOKIN BRODU Včeraj so svečano pokopali 26 ponesrečeni}] delavce) Predsednik Tito je izrazil družinam ponesrečenih svoje najgloblje sožalje — Prva pomoč najhuje ranjenim Beograd, 21. jul. (Tanjug). — Ob nesreči pri, gradnji hidro-centrale Kokin Brod je predsednik republike Josip Broz Tito poslal delovnemu kolektivu podjetja »Tunelogradnja« tole brzojavko; »Zelo me je pretresla vest o tragediji na gradbišču hidrocentrale Ko kip Brod. Prosim Vas, da sporočite družinam ponesrečenih minerjev in rudarjev moje najgloblje sožalje ob bolečini, ki jim jo je prizadela ta huda izguba.« Skupina poljskih tabornikov — harcerjev — potuje z izvidniki iz Novega Sada po naših »Poteh socialistične graditve«. Mladi prijatelji Iz Poljske bodo obiskali Vojvodino, Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacijo s kolesi, medtem ko Imajo za prevozno poljsko kuhinjo in šotore ter manjšo mehanično delavnico s sabo priročen kamionček. Na svoji poti so obiskali tudi nekaj naselij mladinskih delovnih brigad na avto cesti ter prenočevali na Loki v Novem mestu, kjer so člani Rodu gorjanskih tabornikov bitro navezali z njimi tovariške vezi. Izmed 35 delavcev, ki so se ponesrečili ob eksploziji, jih je po zadnjih podatkih umrlo 26. V Rutoših so ustanovili sklad za pomoč družinam ponesrečenih delavcev. Podjetje »Tunelogradnja«, ki je prevzelo vse stroške za pogreb smrtno ponesrečenih delavcev, je družinam ponesreče- nih izročilo milijon dinarjev kot prvo pomoč, okrajni sindikalni svet Prijepolje pa je prispeval v sklad 50.000 din. Delavski svet »Tunelogradnje« bo na jutrišnji seji proučil možnost, da bi bile družine ponesrečenih deležne trajne pomoči. S posebnim sanitetnim letalom IZ OSNUTKA TEMELJNEGA ZAKONA O UPRAVLJANJU STANOVANJSKIH HIS PRAVICE NAJEMNIKOV Po osnutku temeljnega zakona o upravljanju hit sklenejo najemniki In bitne skupnosti ali lastnik hiše, ki je v zasebni lastnini, ne pa pod družbenim upravljanjem, pogodbo o upo rabi stanovanj. Pogodbe ni moč skleniti za določen čaa, obvezno pa Je. da vsebuje razen splošnih podatkov in podpisa te: 1. naslov in kraj hitne skupnosti oziroma lastnikovo ime, te hita ni pod družbenim uprav ljanjem, ime in poklic najemnika, kakor tudi ime in poklic tianov gospodinjstva, ki bodo skupaj z njim uporabljali stanovanje; 2. kraj in naslov hite, v kateri je stanovanje, nadalje položaj stanovanja v hiši, njegov odnos do števila stanovanjskih prostorov in kategorijo; 3. odlok o dodelitvi stanovanja, na podlagi katerega Je bila obvezna pogodba sklenjena, m 4. znesek najemnine in čas, kdaj se plata. Razen tega je treba s pogodbo dolotlti. kateri skupni prostori In naprave v hiti se bodo uporabljali in kako, znesek in način pla čevanja odškodnine za uporabo teh naprav, te to ni viteto v najemnino. Pogodba mora biti pisana, sicer ni veljavna in v primeru spora ne velja. To velja tudi za spremembe pogodbe o uporabi stanovanja. Sele ko je pogodba sklenjena, izroči predsednik hišnega sveta ali za to določeni član svata stanovanje najemniku. Ce hita ni v druž- beni lastnini, stori to njen lastnik. Ce se najemnik ne vseli v stanovanje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, izgubi pravico do njegove uporabe. V ta rok ni vštet čas, potreben za pripravo stanovanja, da se najemnik vanj vseli. Ce se kdo vseli v stanovanje brez zakonite pogodbe ali odloka stanovanjskega organa an občinskega ljudskega odbora, se mora iz njega Izseliti. V primeru, da Je bila zahteva po izselitvi Izrečena v 30 dneh po brezpravni vselitvi, pritožba proti takšnemu sklepu stano vanjskega odseka, s katerim se zahteva izselitev, ne zadržuje organov, da ga Izpolnijo. ZAMENJAVA STANOVANJA Pravica do stanovanja začne veljati z dnevom zakonite vselitve in velja samo za eno stanovanje. Izjemoma ima lahko najemnik, če ■nora opravljati Javne funkcije ali skrbeti za kmetijsko posestvo, pa potrebuje stanovanje v več krajih, po eno stanovanje v vsakem kraju Osnutek zakona predvideva . tudi primere Izselitve iz stanovanja. Novi zakon daje prav tako pravico do zamenjave stanovanja. Toda za zamenjavo stanovanja, ki ga dodeli najem niku gospodarska ali druga organizacija ali kaka ustanova, Je potrebno soglasje tistega, ki razpolaga s stanovanji. Kakor za selitev In dodelitev je treba tudi za zamenjavo stanovanja skleniti pismeno pogodbo. Vsak najemnik, ki se je zakonito vselil, ima pravico zahtevati od hišne skupnosti ali lastnika hiše, da opravi dela, nujno potrebna za tekoče vzdrževanje in popravlo hiše, za kar so na razpolago ustrezni skladi, in da lahko — če je hišni svet že privolil v to, pa ni pravočasno opravil del ali pa Jih je bilo treba nujno.opra viti — sam to stori, stroške za ta dela pa računa od najemnine. PODNAJEMNIŠKI ODNOSI Najemnik, ki to hoče, lahko prepusti del svojega stanovanja podnajemniku. V tem primeru se sklene med najemnikom in podnajemnikom pogodba. Ki ja je za razliko od pogodbe z najemniki moč skleniti tudi za določen čas. S pismeno pogodbo se določi, kako in v kakšnem obsegu ima podnajemnik pravico uporabljati stanovanjske prostore, toda podnajemn k ne more dati komu drugemu v uporabo dela ali celotnega stanovanja, če se ob sklenitvi pogodbe o tem nista sporazumela. Višino podnajemnine, ki jo plačuje najemnik, predpiše občinski ljudski odbor. Razen najemnine za stanovanjski prostor plačuje podnajemnik, če je bilo ob sklenitvi pogodbe tako dogovorjeno, še poseben prispevek za uporabo električne energije in vode ali za druge storitve, ki Jih najemnik nudi podnajemniku Oh činskl ljudski odbor lahko predpiše najvišje zneske plačila za vse storitve, ki Jih mora podnajemnik plačati. V večini pravic In dolžnosti so podnajemniki Izenačeni z najemniki stanovanj. O tem ter kako in v kate> h primerih je moč odpovedati pogodbo . uporabi stanovanja, pa bomo te poročali. Letalske zveze Jugoslavije, ki JI včeraj popoldne priletelo na kr*) nesreče na pobudo uredništ'® »Politike«, so v center za pokl*c' ne bolezni v Beogradu prepelj*1! Draga Ranitoviča, enega izm®0 najhuje ranjenih delavcev, ki s.° preživeli nesrečo. Zaradi ncprl' kladnega zemljišča so prebival®1 in pripadniki LM ponoči z buld°' žerji zravnali, zemljo, tako da J* letalo lahko z ranjencem odle' telo proti Beogradu. Ce bo vr®' me primerno, bo letalo prepelja*0 v Beograd še dva ranjenca. Iz Rutošev, kjer je že dva da| splošno ljudsko žalovanje, so d*' nes dopoldne svečano sprem*11 posmrtne ostanke 26 ponesreči nih delavcev. Pogreba so se *a' zen 1006 delavcev in članov dr®' žin ponesrečenih udeležili tud1 predstavniki najvišjih organ® oblasti, ljudskih odborov, po®' jetji »Tunelogradnja« in »Via®1' na«, predstavniki družbenih ^ političhih' organizacij. Pred Vrff darom, v katerim se je 19. juliJ® zgodila nesreča, je govoril pred' sednik OLO Radoina S. Kutleši^ V imenu 4000 delavcev »Tunel®* gradnje« je govoril pomočnik dl' rektorja M. Stanisavljevič, ki J poudaril tudi, da bo podjetje P°J skrbelo za trajno gmotno pom®c družinam ponesrečencev. Posl®' nec ljudske skupščine M. Cukoviv je v poslovilnem govoru dejal, d® bo hidrocentrala Kokin Brod, K je eden največjih objektov te vri ste pri nas, najlepši in trajm spomenik žrtvam eksplozije. Ob pogrebu so prebrali tud* brzojavke, v katerih izražajo svo' je sožalje mnogi kolektivi grad' benih podjetij, družbene in P°' litične organizacije ter posam®2' niki. Pod vročim soncem NA AVTO CESTI Nekaj lučajev od Otočca nas seznanja brigadirje z vožnjo mo- ves čas opazovali tovariša, ki je Razen tega pa s svojo dramatsko je ustavil brigadir. Opozoril nas torja, pravi, da so se najmarlji- previdno vozil po cesti in ki ga skupino pripravlja uprizoritev je na gručo ogorelih mladincev,: vejši kljub kratkemu času že ve- je inštruktor kar med pogovorom dveh enodejank. ki so stali nekaj metrov za njim, liko naučili. opozarjal na napake. ‘Orani okoli motorja. Eden izmed »Imamo dva mopeda in 175 ccm i Odobravajoče je kimal, ko je njih se je pravkar pripravljal, da : motor, ki ga uporabljajo tudi te- počasi rekel: »Morda bo šlo to-sede nanj in se zapelje nekaj de- j čajniki iz sosednjega naselja,« se krat še boljše.« Brigadirji so se metrov. Hkrati se je od No- je Srečko razgovoril. »V tečaju je nasmehnili, kajti vsi upajo, da se *ega mesta na mopedu »Colibri« trenutno 120 brigadirjev, zani- bodo morda le vrnili domov s šo- Počasi pripeljal eden izmed tistih, manje pa kar ne pojenja. Ker je ferskim izpitom. ki so se v treh tednih že naučili mesec dni kljub vnemi in dobri OSREDNJA OSEBA — NAJLJUBŠI TOVARIŠ Ne daleč od trase je v prijetnem kotičku naselje »Franca Roz-mana-Staneta«, ki je bilo tokrat skoraj popolnoma prazno. Nogometna tekma med štabom naselja Pravzaprav ni nikdar sam, saj ga vedno obkrožajo njegovi dijaki, pa tudi brigadirji iz drugih brigad se radi priključijo najži-vahnejši osebi v naselju, ki ga poznajo vsi brigadirji le kot profesorja. popoldanska vročina jih ni zadržala v taboru. Počasi drug za drugim so odhajali lahno sklonjeni pod težjimi in lažjimi bremeni iz taborišča na traso. Zadnji sta odšli iz taborišča Majda in Alenka, ki stalno prenašata vodo, a je in med II. študentsko mladinsko j vendar nikdar dovolj ne prine-brigado »Majde Vrhovnik« iz j seta. Ljubljane je razvnela vse briga- j trasi so nemirne črne pike dirje, ki dopoldne niso delali. Tako so le redki tavali med barakami v grmoveljskem naselju. Drugi so sedeli in ležali na travi ob robu nogometnega igrišča in živahnimi medklici spremljali več sodnik — bradati profesor. Profesor Vladimir Colovič iz Osijeka, ki je skupno s svojimi dijaki prispel na avto cesto, je že star brigadir, saj je bil doslej že na sedmih delovnih akcijah. Šestkratni udarnik in častni član Ljudske mladine Jugoslavije je tudi tokrat postal najbolj priljubljena osebnost v naselju. Profesor je svetovalec, prijatelj in družabnik. Kot kulturni referent naselj,a skrbi za kulturno in družabno življenje; igra kitaro in prepevanje režiser, pevovodja in nogometni sodnik — vse se vrti okrog njega. Kot kulturno-prc-svetni referent brigade je izredno razgibal kulturno dejavnost, saj je sestavil močan pevski zbor, ki je doslej že nekajkrat nastopil v v°ziti sami — ne da bi jim bilo; volji le prekratek čas, da bi se naselju in se pravkar pripravlja na belem prodnatem cestišču enakomerno dodajale in odstranjevale prod. »Vedno je tako, enkrat dodajamo pol centimetra, drugič ga razburljivo tekmo med Ljubljan- sPet čani in štabom naselja. ]e rekel - ® vfL« mi cp Največjo pozornost na igriiču ™ PraviJo zaupanje, kajti nuse- pa niso vzbujali nogometaši, tem- da] opravljamo fina dela, Delo pri gradnji nadvoza je prav gotovo eno najtežjih, vendar si brigadirji žele, da bi ga gradili, kajti nadvoz očitno raste. Vsa 0stala dela pa nikdar ne puste takšnega zadovoljstva, pravijo brigadirji, ki uravnavajo traso. T°da pokazati nimamo pravzaprav nič. Naši sosedje,« pokazal je na brigadirje, ki so v bližini gradili nadvoz, »pa se lahko pohvalijo. Kajti očitni so uspehi njihovega dela. Toda čez nekaj dni odidemo tudi mi na drugo delo,« je še dodal in odhitel proti Majdi, ki je pravkar prinesla veliko posodo vode. M. E. Bradati profesor je odmor po kosilu izrabil, da je skupaj s svojimi tovariši — dijaki v hladni senci dokončno pripravil obe eno« dejanki za uprizoritev. treba stalno poslušati napotke in Ukaze inštruktorja. URA JE PREKRATKA Inštruktor Avto-moto zveze Slovenije Srečko Polenšek, ki ta ttiesec v naselju »Borisa Kidriča« temeljito pripravili na izpit, jih je doslej le 17 uspešno opravilo težavno preizkušnjo pred komisijo, ki res skrbno preizkusi znanje, preden dovoli mlademu motoristu, da sam zdrvi po cestah.« Brigadirji so med pogovorom na turnejo po vseh naseljih na avto cesti. Svoj delež prispeva seveda tudi k vsem akademijam in proslavam ter stalno organizira večerne kulturne programe. ZA HITREJŠI VZPON V GRADBENIŠTVU • Pred razpisom novega natečaja • za posojila za hitrejši razvoj • industrije gradbenega materiala TulCstCčni cLhO&Cži Pospešene priprave za šahovski turnir v Portorožu V Portorožu tečejo te dni zadnje {•Oprave za veliki medconski šahovski Jrfnir, ki se ga bodo udeležili velemojstri z vsega sveta, začel pa se bo fYe dni avgusta. Pravkar zaključu-gradbena dela pri adaptaciji Ljud-J^ega doma za turnirsko dvorano. ?azen prostora za 10 igralnih miz, bo n« i20 sedišč in 100 stojišč. Tisti, ki J® bodo našli prostora v dvorani, bode«. 11150 stalno spremljali partije po Sonstracijskih deskah, ki jih bodo ustavili v nekaterih restavracijskih novih. Take table bodo tudi v Piranu. i so ! 4. p, Vtem ko se pripravlja na turnir, «or°ž spreminja in tudi olepšuie 2u«ianjost. Sedanji park ob a’ . sni postaji bodo preuredili tako, U0 estetsko dopolnjeval »Ljudski menili, da bo nova koča odprta julija letos, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se bo gradnja nekoliko zavlekla in bo končana najbrž šele v jeseni. Sprejela bo lahko 70 planincev. V spodnjih prostorih bodo skupna ležišča, v pritličju kuhinja, jedilnica in dnevni prostori, zgoraj pa sobe za prenočišča. S tem bo postal Storžič spet privlačna izletniška točka, medtem ko so se ga sedaj planinci že nekoliko izogibali, predvsem zato, ker ni bilo na njem moč prenočiti in dobiti primernega okrepčila. Dva nova bazena na Gorenjskem Turistična društva v Gornji savsld dolini, v Mojstrani, Kranjski gori in ?^ojo zunaniost Sedan’1 park ob avto- Ratečah si zelo prizadevajo, da bi čim-bo do« stal uc ^očih držav. bolje uredila svoje kraje. Društvo v Kranjski gori bo med drugim dokončalo bazen za kopanje v Martuljku. Tudi v Dovjem računajo, da bodo ko- ^ sredi noveea Darka in na kate- Tudi v Dovjem računajo, da bodo ko- bodo razoete zastave vseh sode- pallšče, H so ga začeli graditi že pred l"*--- razpete zastave vsci vojno, letos dokončno opremili. Po- v Turnir bo trajal do 14. septembra. r,_,aeetku septembra pa se bo v Pi-bnV, i za4el prvi svetovni kongres Samskih problemistov, za katerega se Prijavilo že nad 75 delegatov. »Balkonske« nagrade v Kopru K Turistično olepševalno društvo v jenPfV. Je razpisalo več nagrad za na-e stanovanj, ki bodo v sezoni i “Pie okrasili balkone svolih hiš Di^e?icami. »Balkonske« nagrade so: _ a 3000 din, dve drugi po 2000 din in Oti tretjih po 1000 din, za najlepša * Pa bodo podelili eno nagrado v skrbeli so tudi, da bodo turisti lahko dobili hrano tudi na Dovjem, medtem ko so morali doslej hoditi ponjo v Mojstrano. Meščani hodijo na Dovje zelo radi na dopust, ker je to lep in miren kraj, vendar tu doslej niso mogli dobiti celodnevnega pensiona. Vv <> \ v" .c*vv • ■>. :■' '.',v '•V:5' V • h * M •' '• ' ' - ■-\ ,>• ■ ■ •• ^ Stoletja je Savinja uničevala ob svojih vsakoletnih spomladanskih in jesenskih poplavah rodovitno zemljo celjske kotline. 2e lani je bila z regulacijo zavoja pod Celjskim gradom odpravljena poglavitna nevarnost poplav. Letos se dela nadaljujejo. Najlepše celjsko sprehajališče »-Nabrežje svobode« bodo dvignili za dober meter. Da bi ohranili lep brezov drevored, ograde vsako posamezno drevo z betonskim valjem do višine nasipa. zgraditev Obseg gradbenih del se je zadnja leta močno dvignil in bo čedalje večji, hkrati pa vse bolj občutimo pomanjkanje gradbenega materiala ln zlasti še zaostajanje tempa gradbenih del zaradi premajhne zmogljivosti' gradbenih obrti, ki so potrebne za dovršitvena dela. Letos Je bil n. pr. v prvih štirih mesecih obseg Izvršenih gradbenih del za 37’/• večji kakor lani in za 60*/i večji kakor predlanskim, ko je bil znan zastoj v gradbeništvu. Te težave še zaostruje sprememba strukture gradenj, saj še vedno narašča delež gradnje stanovanj, ki terja drugačen gradbeni material, zlasti več opeke in sorazmerno manj cementa, kakor n. pr. gTadnja industrijskih objektov ter sorazmerno več gradbeno obrtniških del. PRIPRAVITI JE TREBA ELABORATE ZA POVEČANJE GRADBENEGA MATERIALA Postavljeni smo pred resno nalogo, kako povečati proizvodnjo gradbenega materiala ter ustvariti pogoje za postopen prehod od primitivnega gTadbenega materiala, tipiziranih montažnih elementov itd., kakor to zahteva tudi naš perspektivni družbeni plan. PTed dobrim tednom odobrena posojila iz splošnega investicijskega sklada za nove objekte v industriji gradbenega materiala že pomenijo lep korak k rešitvi problema naše preskrbe z gradbenim materialom. Zdaj obvešča Jugoslovanska investicijska banka, da bo še letos — verjetno v jeseni — razpisala nov natečaj za posojila iz splošnega investicijskega sklada za rekonstrukcijo in proizvodnjo obratov petjih 2000 din, dve drugi po 1000 in g POTROŠNIKOVI SIGNALI I r= V zadnjem obdobju je zuna- hkrati s tem uvozom povečevali ne izdeluje dovolj raznolikih in val družbeni plan za leto 1957. jj nja trgovina prisluhnila željam tudi število različnih vrst uvo- kakovostnih gumbov), zadrg Na domačem trgu pa je bilo §| potrošnikov. Zato sta se izbira ženega blaga. V trgovskih zve- vseh barv in dolžin, vžigalnikov kmalu čutiti pomanjkanje grad- g in množina uvoženega blaga zah z vzhodnimi državami pa (domača industrija je letos pro- Ija za žimnice v raznih barvah, g močno povečali. Navzlic temu je prišlo večkrat do neizpolnje- dala podjetju “Merkur« v Ljub- tiskanin, flanele, belega dama- g j§ pa je na trgu še vedno čutiti vanja poslovnih pogojev. Hkrati Ijani le 700 vžigalnikov, kar še sta in damasta v barvah, zefir- h s pomanjkanje reprodukcijskega in tudi kakovost uvoženega blaga zdaleč ne krije potreb potroš- jev in tyringov za moške srajce. §{ H pomožnega materiala. Tržna in- iz vzhodnih držav večkrat ni za- nje) in še nekaterih drugih Po prepovedi 'izvoza tekstilnega g H špekcija ljubljanskega okraja je dovoljila. Trgovsko podjetje ».Fo- drobnih predmetov široke po- blaga in bombažnih tkanin na g H po pregledu gospodarjenja tr- tomaterial« je že lani uvozilo iz trošnje. Posebno veliko povpra- koncu leta 1957 so se začele za- gj spomin lc n- liso obiskovalcev i govskih podjetij ocenila učinko- Vzhodne Nemčije fotomaterial, ševanje pa je po električnih šte- loge tekstilnega blaga v tekstil- = £ove Tumove koč«? na Slavniku, ki g vanje uvoza blaga za široko po- ki ni ustrezal potrebam kupcev dilnikih, sesalcih za prah, briv- ni industriji m trgovskih pod- m “.1° odprli pred enim letom, se je g trošnlo na našem tržišču takole: — privatnikom in gospodarskim skih aparatih, bojlerjih in loščil- jetjih spet kopičiti. Tako je iz- g vpisalo že nad tisoč planincev, s > •• — - - •• - - — ....... “ iz Kopra, Ti •we, pa tudi po 500 din. Posebna ocen j e' __ juiu? kornisija se bo sestala ob koncu g iiiTJ,a in dosodila nagrade tistim, ki = LhWo zaslužili. V Kopru upravičeno g kopi • da bodo lepe nagrade marsi-bo ^Podbudlle k tekmovanju in da njihovo mesto potem še lepše. Že nad tisoč planincev na Slavniku v jSgai?f,skeg^“s Tem še le" izkazalo, da g afe^moizvodnje tako da°je atrijskih izdelkov je bilo moč stičnih mas, zato je povpraše- izbiro. Pravkar ^2ni°„,l|rveS^°nl^nveanje klne£atfl1n1] § povečal izbiro posameznih izdel- ugotoviti tudi v podjetju -Slo- vanje po teh masah na trgu še občutne poceniti sTavnik sploh ni turistična | ki jih tudi pri nas izdelu- venija-avto~, ki je uvozilo iz vedno mnogo večje od ponudbe, sezonskega blaga v nekaterih 1 J "»TvečVSSKoDra ?«Vl°iublianenAl- 1 ~Uvoz blaga za široko potroš- organizacijam. Podobne primere cih za parket. Domača industrija bira blaga iz uvoza letos v glav- | 2?v«ine. na tudi z faorenjskegk m | nio je dopolnjeval izbiro blaga uvoza kakovostno slabših indu- tudi ne izdeluje še dovolj pla- nem le izpopolnjevala domačo g c« i*. izkazalo, da = J •___j- striiskih izdel.krni ie hila mn* stičnih mn* rat.n ie nnvrrraše- izbiro. Pravkar va smo vriča = ^navaic8er;ianm^aTki ^ 1 povečal izbiro posameznih izdel- “ - • « » podjetju -Sto- vanje da Slavnik sploh ni turistična g t-riti fci ah tudi pri nas izdelu- veni)a-avto~, ki je uvozilo iz vedno •toč pa smo priča občutne pocenitve nekaterih vrst v in da ni vrednotna njem*graditi g Madžarske motorje »Panonija- Navzlic povečani proizvodnji in ljubljanskih trgovinah, ki je po £pJ.a_vnl.odbor F3anl,n,lk„'P^™: I tikih izdelkov, i* rezervne dele zanje. ' *----------- »tva „ ------------ t—■v,—s i?hirn takih izdelkov ln rezervne aeie zanje. povečanemu prometu v kemični sledica dobre založenosti manu- ^ vKrro Vo to d f e l e kt rlko inPfe 1 ifTpri nTieSiAe^ „ industriji primanjkuje na trgu fakturnih trgovin. r«Lie Pripravil idejni načrt s pro- s } električne brivske apara- NAJVEČ J E ZANIMANJE ZA lanenega firneža, svinčenega Detajlističnatrgovinaje uvoz-‘ostio0^. Dal]novod z YtsoS° n?£e; = 7nVnJ \ivnza --- Ajt „rarlmatnii HrnVp te Sl rpT^rnihPlkreajihn 1 iali predvsem v tekstilni in elek- Čeprav je uvozna trgovina že Z^trZiSl ™ na trnu ftet°s bo Slavnik še precej pridobil I trični stroki. Trgovska podjetja, ustregla potrošnikom » «««»«« mtroiakov in mtrorazreacii. PLASTIČNE MASE lilo, magnezijevega klorida, sol 'nrirnernih1 krajih' 1 'šali predvsem v tekstilni in elek n — m siavnik se precej ortdobii g trični stroki. Trgovska podjetja, ------------------..-------..... . -------- p? obisku, saj vodi čezenj slovenska = ^ s0 uvažala industrijsko blago mnogih vrst blaga, je povpraše- ‘nska transverzala g za ^jr0^0 potrošnjo, so občutno vanje na našem trgu po nekate- Novf. nncfnianlca I povečala svoj promet. Toda te- rih uvoženih predmetih široke SEZ uva planinska postojanka g uvozni£. vse bolj upošte. potrošnje še vedno močna v Lani pod Storžičem = vaio predloge detajlističnih tr- detajlističnih trgovinah še vedno gostinstva predvideno tudi letos gradnjo novega trakta hotela narjev y občini Vič bodo denar ■ > -« • ■ w u W 1 v - w A /NTl TAt T 1^ rtTAl rt Poletje — čas taborov, izletov in potovanj! Ob Kolpi pri Zelebeju stoji 50 šotorov; v dveh taborih so se zbrali taborniki i* Novega mesta, Črnomlja, Stražep Vidma-Krškega. Brežic, Mokronog*. Žužemberka in Šentjerneja, da » pridobe novega znanja, moči. spretnosti in zdravja. Avgusti bo tu Se tabor Rodu gorjanskih tabornikov ZABELEŽENO Ponarejeni virmani in lažni računi N«* V letošnjem prvem polletju je trž- nekaj denarja, bo težavno ures-, »Slon«, ničiti vse načrte gostincev. NAČRTOV ZA 400 MIILIJONOV DINARJEV ® V občini Center nameravajo obnoviti bivšo gostilno »Maček« in gostišče »Pod trančo«. Odpreti nameravajo tudi sodobno urejen bife v pasaži nebotič- našteli, nameravajo gostinci ob-nika. Na prostoru starega dela čine Center uresničiti že v bliž- 23 razv°j turizma, del de- puujeua m pusiuvuuja pusmviiiiiiuc bi dobil po izdelanem programu narja pa dali Olepševalnemu »Galanterija« izstavljala lažne faktu- n 1 ... _ . (n '■trlltAtrllli, rt am n Amil raDe uradnega položaja. Pri pregledu celotnega poslovanja obnovitev hotela nd turističnih tak* in nr^rrtn unn- trgovskega podjetja »Kranjica i.i oa tunsucnin iaKS in nočnin upo- xillhliani „antnviia dasta dire Ljubljani Je ugotovila, da s.ta direktor podjetja in poslovodja poslovalnice Smrtna nesreča Včeraj se je smrtno ponesi čila 20-letna Irma Andreji gozdna delavka pri gozi upravi na Jesenicah, doma iz radnovec v mursko-sol okraju. Delala je v Javorniš^ rudnik »Kaolin« — Crna v znesku rovtah pod Debelim brdom. 391.776 din, ki ga rudnik ni nikoli 44 4* 4vi 4* nad’3 prejel. Take račune je pošiljal pošlo- delu 31 je spodrsnilo in j P vodja tudi »Projektu« Kranj, KZ v 60 m globok prepad. S- Kamnik, Tovarni kovanega orodja______________________________j— Kamnik in drugim podjetjem. Zaradi . i r«»^rVei«voa- Oglašujte v našem UsW! 40 novih ležišč. NAMESTO »LEVA« ENONADSTROPNA RESTAVRACIJA S TERASO • Vse te načrte, ki smo jih cev’ hkrati Pa Preurejajo gostin- re in zviševala cene tekstilnemu b 1 a-gu, ki ga je podjetje dobavljalo obrtnemu podjetju »Karoserija« v Ljub- V občini Šentvid nrpHvsem 1Jani* s takim načinom gospodarje- v oocini aemvia si preavbem nja sta oškodovaia podjetje za 112.492 dinarjev. Razen tega so po nalogu direktorja prodajali metrsko blago, za kar podjetje ni registrirano, direktor sam pa je popravljal Inventurne društvu v Rožni dolini za izboljšanje turizma v tem delu mesta prizadevajo izboljšati strokovno usposobljenost gostinskih delav- Za Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij, čestita vsem delovnim ljudem Slovenije kolektiv ske obrate tako, kakor zahtevajo popise ter zbirne paragonske bloke Na predlog tržne inšpekcije občine Center je ljudski odbor razrešil direktorja in poslovodjo podjetja. Kontrolni inventurni popis pri trgovskem podjetju »Potrošnik« Kamnik, poslovalnica »Grad« — črpalka je najprej razkril tržni inšpekciji, da je v v poslovalnici 761.947 dinarjev . primanjkljaja. Ta primanjkljaj je na- predpisi- V občini Bežigrad so mnogo gostišč obnovili že lani, nameravajo pa obnoviti še Tavčarjev dvor na Ježici, ki ga še posebno pogosto obiskujejo kopalci na Savi v poletnih mesecih. Nedvomno pa bodo morali nhčini nrpHiti onctinskp stal že pri Prejšnjih inventurah, ven- V tej oDCim urediti gostinstte d je poslovodja spretno prikrt- MilfassMl Ljubljana prostore tudi okrog Gospodarskega razstavišča in Stadiona, ki privabljata s svojimi prireditvami vedno večje število domačih in inozemskih turistov. Priliv gostov je bilo še posebno čutiti po dograditvi hipodroma na Ježici. V občini Šiška pa so lani opravili le 75 % vseh predvidenih preureditev, zato gostilne in gostinski obrati še vedno niso opremljeni in urejeni tako, zahteva pravilnik opremi. 9 Iz različnih podatkov je moč razbrati, da prav v tistih občinah, katerih pristojnosti in območja se raztezajo tudi v pred val z različnimi ponarejenimi dobropisi. Ke rse podjetje ni brigalo, kakšno je gospodarjenje bencinske črpalke, je poslovodja povečal primanjkljaj na 900.000 dinarjev. Sele tržni inšpektorat občine Kamnik je primanjkljaj razkril. Poslovodja je večino prometa bencinske črpalke opravljal z virmanskimi računi. Med drugim je n. pr. sestavil račun za Tri leta za dolgoprstneža Franc K. In njegovo dekle Frančl-kot ška v., doma lz Šenčurja pri Kranju, o minimalni bi se bržkone v prav kratkm času Izurila v kaj spretna zmikavta, če jima ne bi dovolj zgodaj stopili na predolge prste. Obtožnica, ki Jo Je pred dnevi prebral javni tožilec sodniškemu Senatu, je bila precej dolga. Francu K. je očitala celo vrsto priložnost- Maščevana malomarnost mestja, še ne skrbe dovolj učin- SL^iTubijlTnskih 3trgwmah. dolžila ga je tatvine treh dvokoles ln vlom-no tatvino, ki jo je 15 maja letos izvršil v gostilni »Na križišču« v Mengšu, od koder je odnesel radio aparat ln še' nekaj drugih predmetov v vrednosti 68.000 din. Hkrati mu je »Aktovka?! Kje je moja aktovka?« Knjigovodja uprave komunalnih podjetij lz Sodražice se je prestrašen prijel za rob točilne mize. V obraz je prebledel. S pogledom Je nemirno begal po prazni gostilniški sobi. Ak- kovito za lepše lice in sodobnejšo notranjo opremo gostinskih lokalov, če pa naj Ljubljana razen zaradi lepega videza in različnih turističnih mikavnosti, pri- . . . . , ..nMin +,,j! obtožnica očitala tudi vlomno tatvl- vablja več turistov tudi zaradi n0i kl j0 je pTed dvema letoma solidne postrežbe v dobro ureje- opravil v Kranju. nih gostiščih, bodo morali občin- | , ob^*e"‘ Fri|nc K- ,Je svoja deja-i . 1 njo pod težo dokazov skesano priznal, skl ljudski odbori V prihodnje prikrivanje ukradenih predmetov pa nnMion nameniti več sredstev za razvoj je priznala tudi njegova družica F. ske plvovarne. 'z^vk^ gostinstva na svojem območju. I y Sodnik, so Francu K. dosodili tri je spravil skoraj 200.000 dinarjev, se je napotil v Komunalno banko. V veliki avli je položil aktovko na mizo, krog katere je sedelo več nepoznanih vk leta strogega zapora, F V. sodili na pogojno kazen. pa so ob- tovke, v kateri je imel plače za I oseb, sam pa Je stopi! k nekaj me- uslužbence — pol milijona dinarjev, ni bilo nikjer. S tresočimi koleni je planil na cesto ln stekel po ulici v sosednjo gostilno. Romal je iz gostilne v gostilno ln po labirintu kočevskih uJJc obredel še enkrat vse tiste gostilne, v katerih se Je tisto dopoldne mudil. Vrnil se Je prav do kočevske banke, kjer je dvignil denar, toda o aktovki ni bilo sledu. Kje Je aktovka? Tega ni vedel nihče. Aktovka s pol milijona dinarjev je Izginila kot kafra. Vlom v slabo zavarovano skladišče Pred dnevi so neznani storilci vlomili v priročno skladišče na gradi-lišču stanovanjskega bloka Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Šišenski ulici. Vlomilci so lz »labo zavarovanega skladišča odnesli 11 zavojev keramičnih ploščic v vrednosti 42.000 dinarjev. Kaže, da Je bilo skladišče brez slehernega čuvaja, razen tega so bila vrata skladišča zaprta z majhno žabico, kl je popustila že pod malo večjim pritiskom. Vlomi v taka priročna skladišča, ki so izredno 9labo zavarovana, so zelo pogosti. Ali se ne bi vodstva gradiillSč zatekla k nekol ko bolj varnostnim ukrepom, saj so le ti še vedno znatno cenejši kot pa škoda, ki Jo napravijo vlomilci. | FIAT 600 zo naročnika »LJUDSKE PRAVICE«! | IZPRED MARIBORSKEGA SODIŠČA Branko Hofman obsojen na pet let strogega zapora .■ . .... x_ ,(V, Pred Okrožnim sodiščem v Mari- radiral in spreminjal posamezne ^ iun h boru se Je zagovarjaj Franc Hofman, zneske, dvigal denar s ponarejenimi trov oddaljenemu okencu z namenom, da podpiše ček. Ko se Je vrnil k mizi, aktovke z denarjem ni bilo več. Namesto da bi tatvino takoj prijavi! naj bližji postaji Ljudske milice. Jo je vse dopoldne Iskal sam, žal zaman. Podobnih primerov, ko Izginejo zaradi malomarnosti večje vsote denarja, Je v zadnjem času vedno več. Koga zadene krivda? izmikavta, ki izkoristi ugodno priložnost, ali uslužbenca, ki mu tako priliko nudi. Bržkone bi se prenekaterl dolgoprst ne bi na tak način skorajda silili h kraji. Prilika dela tatu! • Clen 317 kazenskega zakonika bivši urednik kulturne rubrike pri pooblastili itd. 0dmVa”r«ij “oTo*'^zV?uT‘t“ I ^ “v p Mt,ed^atr^;&-r-sami -ni M — Jo dolžnost, se kaznuje z do 6 me- M °,b vellkl pozornosti številnih po- secev strogega zapora. Ce je storilec slu,Salcev }e sodišče razglasilo sodbo, povzročil večjo škodo, pa z kaznijo ‘,^ 8 katero 1e bil Franc Hofman spo- do 4 let strogega zapora T F. Hofman, Je pred leti obiskoval šest. znan za krivega vseh kaznivih dejanj strogega zapo a. razred Klasične gimnazije v Man ! ln obsojen na pet let strogega za- ... . j . boru. Zaradi slabega uspeha Je lz- i nora. n- -o Štirje padci stopil lz šole in nekaj časa bil v Ma- , rlboru v raznih službah Končno se S Češnje je padel 25-letni zidar je odločil ln naprosil tedanje mlni-Franc Čermelj iz Črnega vrha tn sl str&tvo za prosveto v Ljubljani naj poškodoval levo stran medenice ter mu dovolijo na jeoenlikl gimnaziji levo roko v zapestju. Pri podobnem opravljanje privatnih izpitov za Aesti, padcu z drevesa si je 5-letni Janežič sedmi ln osmi glmazijskl razred ter Andrej, sin delavca z Vodnikove ce- maturo. To dovoljenje le dobil a ker ste v Ljubljani, zlomil stegnenico. ničesar znal, Je naproetf svojega Desno golen sl je zlomil pri padcu prijatelja Stanka Kotnika, da je na-s kolesa 67-letni upokojnec Angel mesto njega odSei na Jesenice in Kolenc iz Mekinj pri Kamniku; levo tamkaj zanj opravil vse izpite Z podleht pa pri padcu z voza 5-letni iažnlm maturitetnim spr.čevalom se Izločitev in preusmeritev vprežnega prometa, triciklov in ročnih vozičkov s Prešernove ceste v Ljubljani Po »Odredbi o cestah, kl so v pi ometa m mogoče hitro ln pr»’‘ LB Sloveniji prvenstveno namenjene usmerjati. jj za promet z motornimi vozili«, spada Spričo navedenih ugotovitev, med take tudi Prešernova cesta Po- pa okoliščin, da se Je letos v 5 3J leg mešanega lokalnega prometa se secih dogodilo na Prešernovi c®51 si po njej odvija medkrajevni in medna- prometnih nesreč, je nujno, “J rodni promet, saj se je n. pr. promet s celotne Prešernove ceste M- z motornimi vozili in kolesi povečal preusmeri ves vprežni promet, f na križišču Prešernove in Gosposvet- cikli ln ročni vozički. Vprežni®i ^ ske ceste skoraj za 3-krat. na kri- zilom, ročnim vozičkom in trlc>» r žišču Prešernove ln Titove ceste za bo dovoljen prehod preko Preše 2-krat in na križišču Prešernove In y,e.°fs,te „le P°, Tržaške ceste za 1-krat. VoSiJaKovl, Celovški — Oosp ^ ski, Tomšičevi ter Tržaški — Vozišče Prešernove ceste Je šlro- cesti. ^e( ko 8.5 m. Na obeh straneh sta po V ta namen bodo na obeh st^{« 1 m široka pasova za kolesarski pro- Prešernove ceste, nadalje na kril ^ Prešernove — Parmove — Vošnj^ met, tako da ostane le 6.5 m prostega vozišča za vsa ostala vozila. Gostota ve, Prešernove — Celovške SISKA RUDNIK msmm izloceh za vpofzna vozn*,«oc^e voz /vrmcjtaJf ■' 06V0UEHI PBSHCOt ZA - OBVOZHt SMS BI ZA P&OMET VpffFZHIH VOZ/L prometa in uporaba razltCnih vrst sposvetske, Prešernove — TomS^ej! vozil po PreSernovi cesti zmanjšuje postavljeni znaki »Prepovedano ^ njeno propustnost, prometna varnost vprežna vozila, tricikle in ročne pa je ogrožena, predvsem pa so za- žičke«. pj radi hitrega prometa ogroženi voz- Na vseh ostalih priključkih^ niki počasnih vozil. Glavna ovira PreSeinovo cesto, t J na puharj^r propustnosti in varnemu odvijanju Cankarjevi, Šubičevi, Veselovi, je prometa so vprežna vozila, tricikli Javčevi, Gregorčičevi in Vrtači« in ročni vozički, ki s počasno vož- dostop na Prešernovo cesto in P njo zavirajo hitrost motornega pro- kanje te ceste prepovedano hjI meta. Vprežna vozila so pogosto zelo Ves lokalni promet se bo 0(1 njjd Široko natovorjena in zastirajo pre- po že omenjenih prehodih. VJ*: glednost po vsej dolžini ceste, kar iz občin Bežigrad, SISka in Vlc> povzroča počasno vožnjo vsem zadaj sebno pa prevozniki sena, naj JjJljl, vozečim vozilom, prehitevanje pa Je rahljajo obvozno cesto po Večni P jj> otežkočeno. Vozniki vprežnih vozil ki bo odslej služila le vprežnem** zelo slabo poznajo cestnoprometne kolesarskemu prometu ter peSce predpise, vozijo deloma po kolesar- Ta omejitev prične veljati ski stezi, deloma po cestišču, zato 1. avgusta ob 6. uri zjutraj. Lojzek Kastelic s Ceste. Eksploatacija livarskega peska-Štore Šestila za Dan vstaje, 22. gulij Priporočamo odjemalcem kvaliteten ivarski pesek oo konkurenčnih cenah. Naročila odpošiljamo v najkrajšem roku 1e Hofman vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je nekaj let »študiral«, končno pa je obee.il študij na klin ln po daljšem času prišel k mariborskemu dnevniku .Večer«, Tu at !» hitro prldoblj velik ugled In spoštovanje. Imel Je velike dohodke pri časopisu, prejemal razne nagrade ln posebno zaslužke za pisateljsko delo. Vse to pa Hofmanu nj zadostovalo. Vedno Je hotel Imeti več In več. zato Je zdrkntl na pot hudega kriminala. V predalu plsaJne m.ze tajništva .Večera« Je našel redakcijsko štampiljko, faksimile direktorja In formularje za nakazilo urednlAklh honorarjev. Prazne formularje je spretno izpolnjeval, izmišljal R Je najrazličnejša imena lzmifeljenih .Večerovih« dopisnikov, posluževal se je Imen vidnih ljubljanskih knjtževn.-kov ln grdo zlorabljal njihova Imena, c štampiljko tn faksimilom opremljena nakazila pa Je nosi! v upravo lista. kjer Je neupravičeno dvigal v181e tn ružle denarne zneske kot honorar za članke ln notice, ki sploh niso bili napisan! ali pa Je za nje že bil plačan honorar upravičenemu sodelavcu Tako le Hofman v štirih letih na .Večerov« račun prigoljufal mlili-ton 296.782 dinarjev Kam je da! denar n! hotel povedati in Je zatrjeval, da ga je pač porabil . Razen teh goljufij je bil obtožen da Je na nakazilih ponarejaj podpisa, TOVARNA DUŠIKA RIŠE proslavi Dan vstaie v svojem jubilejnem letu z odkritjem spomenika Dan vstaje 22. julij bo delovni kolektiv ruške tovarne posvetil spominu žrtev fašizma in žrtev dela z odkritjem spomenika iz belega marmorja v tovarniškem parku. Na ruškem trgu, pri spomeniku padlih borcev pa bo tovarniški kolektiv namesto dosedanjega starega vodnjaka postavil nov vodnjak zdravja tn pitne vode. Začenši s prvim majem so vsi člani delovnega kolektiva ruške tovarne začeli nositi jubilejno značko ruške tovarne. Na ta dan so odprli vrata v svoji novi sindikalni planinski postojanki na Pečkah, na severo-vzhodnem delu Pohorja. V okviru jubilejnega leta ruške tovarne bo zaživelo tudi ruško letno gledališče in novi ruški stadion. Vrstile se bodo tekme in prireditve med domačini in moštvi industrijskih podjetij mariborskega okraja. Delavski svet ruške tovarne je za svojo štirideseto obletnico uredil in preuredil telovadni dom v kino-gledališko dvorano, ki jo upravlja DPD »Svoboda«, ruški mladini pa bo v zamenjavo zgradil novo telovadnico pri ruški osnovni šoli. 143 M ■c BOLTOBNI 0BZ0BN1K > V. PULJSKI FILMSKI FESTIVAL DOBER ZAČETEK zami — o t ,z, ol.] spretnimi zve- jugoslovanska izdaja N. Ekkove , no življenje. Scenarist in režiser radii«! ih m-teletoni>. teleprinterji in »Poti v življenje«, ki je imela v sta se s tankim posluhom in so-že noraf. r zYezami 80 medtem začetku tridesetih let na Sloven- | lidnim znanjem vživela v proble-stivaia , Se •|e,začetka V-fe' skem za Posledico, da so po ve- ! me in v doživljanje svojih juna-Pulin -l^soslovanskega filma v čini naših kazenskih zavodov ' SDrpmcf11^deležil maršal Tito v spremenili metode vzgajanja tako Rsntrf ■-U t?varišev Kardelja in imenovane »izprijene in zanemar-Izvt« VICa ne^aterih članov jene mladine*. Večni pedagoško ovao-h3 sveta- Po dolgotrajnih psihološki problem, živ in boleč sol« a so zagorele na obodu vi- posebej po vojnih katastrofah in met tfene t?akle’ razkošen ognje- po velikih mestih, problem, ki ga , nia iti ■1ZVa ^lal vzk^ke zafude- na svoj način skuša reševati pred- ' zarezal v V. festival, ni morda v in mnJ1113 j 1 tisočev gledalcev vsem Makarenko s svojo znano njegovi izrednosti — bodisi pro-tempiif110 onaci-'e 80 stresale »Pedagoško poemo«, je zaživel viblemski, bodisi formalni — temnega H monuimentalneSa arhaič- »Črnih biserih« svojevrstno, re- ! več v njegovi — če lahko tako zavodov kov »bezprizornih«, ki jih v filmu v resnici »brezprizorni« tudi igrajo. (Nocoj so prejeli v priznanje — razen aplavza — tudi cvetje, in ta hip jim v razsvetljenem hotelu »Riviera« strežejo z večerjo.) »Krepka črta«, ki jo je ta film Dega spomenika. n .uvodnih besedah Veljka rakuliča, predsednika festival-i»ja uPravnega odbora, so za rJ,?- Predvajali spretno reportažo s j . »Zastava« o obisku pred-ednika Naserja v Jugoslaviji, ledila sta dva kratka filma: re-iserja M. Štrbca »Bilo bi straš-°«. v katerem nam znani avtor , °rmi reportaže nakazuje pretresljiv problem mladine, ki je v ~£Ugi vojni izgubila starše, in ki H« še dandanes išče. Najdrago-enejše v tem filmu je dejstvo, “a so sestavljena po izvirnih pismih vojnih sirot — starih dan-pnes domala že po dvajset let, j*1 da daje s svojo tematiko krep-*o pobudo ustvarjalcem igranih “imov, naj bi se lotili tolikanj Perečega in umetniško psihološko Pomembnega »sodobnega« vpra-anja. — »September na otoku ^raču« proizvodnje »Zagreb fil— a® pa je v barvni tehniki prika-2ano zaporedje lepih pejsažev in |}ekaj heterogenih motivov iz sodobnega življenja otočanov. Krepko črto v V. puljski filmski festival so začrtali srenarista •Juga Grizeja in režiserja Sveto-mira Janiča »Crni biseri« podjetja ‘Bosna«. Po svojem bistvu je film cimo jugoslovansko, namreč prist- ! rečemo — solidnosti. V solidnosti m:« r **■ obvladanja tematike, ambienta in tudi filmskega izraza. Film je enoten, je stilen... tu pa se šele začenja — tudi filmska umetnost Z drugimi besedami: »Crne bisere« lahko z velikim pridom prikazujemo kjer koli po naši domovini, predvsem seveda staršem in vzgojiteljem, in ko jih bodo gledali po tujih deželah, nam zavoljo njih ne bo treba zardevati. »Črni biseri« so tedaj v nekem smislu »jugoslovanski standardni film«. Seveda v svojem žanru. Mislim, da bi pod tem »standardom« — v kakršnem koli žanru — ne smeli izdelati nobenega fil PRISTNI VONJ MEDJIMURJA MEDJIMURSKI PLESI NA VI. LJUBLJANSKEM FESTIVALU Nastopi folklornih ansamblov mnogo več propagande. Sčasoma spadajo v železni repertoar prire- bi se zanesljivo priljubili tudi ditev ljubljanskega festivala. Za- ljubljanskemu občinstvu. \ radi svojega ritmičnega in melo- ■ Na letošnjem festivalu v Ljub-| dičnega bogastva, spričo svojih ljani je dva večera izpolnil »Ta-' prvinskih lepot vzbujajo vedri" nec« iz Skoplja in znova potrdil iznova občudovanje in — zlasti svojo ognjevito vigranost, ubranost in privlačnost. Vodstvo festivala pa je razen tega uvrstilo v spored še neprofesionalno plesno skupino iz Preloga v Medjimurju. Kraj, ki leži malce nad Dravo, pri inozemskih obiskovalcih — pravcato vzhičenje. Tako so se na odru v Križankah zvrstili že vsi znameniti jugoslovanski ansambli »Kolo«, »Lado« in makedonski prave, studiozne filmske ustvarjalnosti, ki izključuje sleherno špekulacijo ali vsaj zaupanje v slepo srečo. France Brenk film« »Taneč«. Slovensko folkloro je za- j 16 km jugovzhodno- od Čakovca, stopala plesna skupina »France ! ima kakih 8000 prebivalcev. Ples-Marolt«, ki edina goji v večji meri : na skupina, ki je nastopila v ma več. To pa bi pomenilo resnič- | tudi slovenske ljudske plese, ven- 1 Ljubljani, je sekcija Seljačke sloni prelom v jugoslovanski filmski; dar med širokimi plastmi še ni ge ter je že nastopala po raznih praksi, in s tem začetek tiste toliko prodrla kakor folklorni an- jugoslovanskih mestih. Sestavlja- sambli iz drugih republik. Umest- jo jo plesalci in pevci, po poklicu no bi bilo, da bi večeri slovenske poljedelci, ki pa v svojem kul- folklore zavzeli svoje mesto v fe- turno-prosvetnem delu gojijo svo-stivalskem sporedu, spričo izku- je domače medjimurske ljudske šenj pa bi jim bilo treba posvetiti plese in pesmi in jih nepotvor- jene podajajo gledalcem izven svoje ožje domovine. Križanke so bile tisti večer napolnjene komaj do četrtine, kar gre očitno na rovaš grozeče nevihte, do katere pa na srečo ni prišlo, tako da se ie ves program lahko nemoteno odvijal. Občinstvo, ki se ni ustrašilo vremena (vodja dvajsetčlanske skupine je Jela Paučec, ki je zapela tudi nekaj lepih medji-murskih pesmi), je nagrajevalo izvajajoče od točke do točke s spontanim odobravanjem. Medji-murski plesi v izvedbi folklorne skupine iz Preloga so tako kakor pesmi prinesle na oder v Križankah pristni vonj medjimurske deželice, razigranost, vedrino in svežost, nepotvorjeno lepoto in posebno liričnost, ki je dokaj sorodna slovenski narodni pesmi. Zato smemo medjimurski večer uvrstiti med uspele prireditve letošnjega ljubljanskega festivala. Slovenski likovniki v Beljaku Ljubljana letos že v tretje za- I venskih umetnikov, lep, zaokro-poredoma posreduje Koroški žen in več ali manj logičen vpo-umetniške prireditve. Pred dvema i gled stanja slovenske sodobne Scena iz Janijevega igranega filma »Crni biseri« v proizvodnji-Bosna letoma je Modema galerija sezna- MED NOVIMI REVIJAMI POLETNO ZATIŠJE Julijsko kulturno zatišje, ki ga Pesmi objavljata še Branko So- vilki številne članke in DrisDevko Prekinjajo samo prireditve Ljub- men in Franc Forstnerič. Pesniški z mnogimi ilustracijami Uv^do- . - t---x ruiSLUCill. »Janškega festivala, je razredčilo del poživljajo prevodi sodobne ma obiavlja v zvezi urJi nove pojave na našem knjiž- makedonske lirike, ki jih je pri- borca nem trgu. Založbe čakajo na je- speval Veno Taufer. _ _ r___________________ Sen, da bodo vrgle na trg nova stov, katerih prispevke lahko be in z Dnevom z Dnevom oborožene .°id ,Xr°lai“ vsta^e slovenskega naroda 22. ju- fela- koncertni podiji so onemeli remo v tej 'številki, omenjamo Jo- predvojnih koSstev In Ramn n b-i T ___j y O J m n Komunistov, ki pišejo o dejavnosti partije in njenih čla- m samo zvezki nekaterih revij, ki žeta Hudečka »Legendo«, Mirča ‘Udi med počitnicami ne prenehajo Sušmelja ’2hajati, nam govore, da kulturno žlebovih« in Marjana Kolarja žlvJjenje doživlja samo trenutno »Nepravilni trikotnik«. Janko Kos 2atišje. I nadaljuje svojo razpravo -Moder- V tem bi nas morda, če že ne nost, realizem in tradicija v slo-Prepričala, pa vsaj opogumila an- i venski poeziji«. V rubriki Kritika *eta, ki jo je v 7. številki začela ocenjujeta Herbert Griin in Mar-Prinašati »Naša sodobnost«, naša ^Prezentativna revija. Anketa se "anaša na vprašanja sodobne slo- Proze ter j? uredništvo Cvetnih društev Slovenije, prosvet- v a_c>ilo k sodelovanju znane slo- |na revija -Sodobna pota« je izšla i j letos petič. ce. Uvodnim besedam ured- i zašla v krizo, kajti uredništvo je Ljudje se trudijo ob nov v obdobju bepoMfcd™",^ začetkom oborožene borbe. Tako beremo v tej številki prispevke Svilena DMVljeua jan Kramberger knjigo Andreja Hienga »Usodni rob«. Glasilo Zveze svobod in pro- Vpn i • -1 znane sio- na revija -Sodobna pota* je izšla dei- Pisatelje in druge kulturne letos petič. Kakor kaže, je revija nitDVc^,' Uvodnim besedam ured- , zašla v krizo, kajti uredništvo je triio .ga Šege sledijo tokrat objavilo v tem zvezku posebno Hali PrisPevki. Juš Kozak piše pod -Pismo bralcem«, v katerem ugo St) OVon} »Zapiski iz predala« o tavlja, da je »že dalj časa čutilo. emetnjenem položaju slovenske j (ja revija ne izpolnjuje ti ,*n ° nienih največjih po- g6) smo jQ ob njeni ‘dnjkljivostih glede na odkriva- ,resnice o življenju. Alojz Re-vula je pod prešernovskim naslo-°m »Nova pisarija« v obliki dia-s°§a med pisateljem tradicionali-t orn in modernistom podal neka-fe na'jbolj značilne poglede ha jT:‘P° vedno prozo, medtem ko 'tja Mejak piše o stranpoteh slo-enske proze. Za anketo, ki se je Či u° Pr^ela> želimo, da bi se mbolj približala svojemu name-■’e’ ^ pritegnila k raz- bijanju o teh vprašanjih vse f?Zne ustvarjalce, hkrati pa bila *. ?uda za razčiščevanje vprašanj tudi na drugih področjih literar- .ega ustvarjanja. Ostalo vsebino a»e sodobnosti predstavlja ak-aina uvodna «*’ sa Jožeta Gori-afJa »Letošnji maj v Franciji«, ri?nattijevi prevodi iz ciganske li-n.Ke’ Pesmi Milene Merlak in proz-Hi p.ri.sPevki mladih avtorjev Vla-mirja Kavčiča »Iz gozda se raz-e8a kriir« Marjana Rožanca že dalj časa čutilo, tiste vlo-ustano- vitvi zamislili«. Uredništvo je razpisalo anketo, ki naj bi pojasnila vzroke za vse manjše zanimanje za »Sodobna pota«, vendar je tudi na anketo odgovorilo samo 72 naročnikov. Pismo, ki ga objavlja uredništvo, je zanimivo z več strani. Nedvomno predstavlja urejanje prav takšne revije posebno dandanes, ko se ljudje lahko izobražujejo s časopisi, radijem, filmom itd., dokaj zahtevno specifično nalogo, vendar pa je jasno, da bo revija šele tedaj dobila svoj pravi obraz, kadar bodo vsi člani prosvetnih društev smatrali »Sodobna pota« za svoje glasilo, se z njim trdneje povezali, sodelovali z uredništvom z dopisovanjem, predlogi, izražanjem želja itd. Sicer je 5. številka vsebinsko dovolj pisana, da bi med člani prosvetnih društev morala vzbuditi primerno zanimanje. Glasilo slovenskih založb »Knji- Ivana Novaka-Očka, Milana Sker-lavaja-Petrača, Toneta Šušteršiča, Tineta Železnika in Borisa Ziherla. nila celovško kulturno javnost z deli slovenskih impresionistov: Ivana Groharja, Matije Jame, Mateja Sternena in Riharda Jakopiča, lansko leto pa je ista ustanova priredila v Celovcu in Beljaku razstavo oljnega slikarstva Gojmira Antona Koša. Obe razstavi sta vzbudili na Koroškem izredno pozornost in zanimanje, tako da so se organizatorji teh prireditev v tretje odločili za ponoven prikaz slovenske umetnosti, to pot v širšem izboru. V celovškem »Kiinstlerhausu« je te dni, kot smo že poročali, Narodna galerija predstavila »Slovenske srednjeveške freske«, v beljaški »Paracelsussaal« pa Jakopičev paviljon izbor del 11 sodobnih slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev. Razstavi so dali beljaški organizatorji (razstava je bila prirejena pod pokroviteljstvom župana mesta Beljak) značilen, nekoliko preveč pretenciozen naslov »Od realizma do abstraktne«. Prireditev sama pa pomeni kljub vsemu, da je na primer po-v za razstave povsem neprimernem prostoru — sejni umetnosti. Razstava poleg tega vpada v program bel jaških festivalnih prireditev, kar ji zagotavlja številen obisk in nedvomno tudi uspeh umetnikov kot so: Jakob Savinšek, Drago Tršar, Stane Kregar, Zoran Didek, Nikolaj Omersa, Maks Kavčič, Ferdo Mayer, Klavdij Zornik, Riko Debenjak, Miha Maleš in Karel Zelenko. KNJIGE IN REVIJE PREJELI SMO V OCENO: France Bevk: Mrak za reSetkaml. | Spomini. Opremil Marijan Vojska. Iz- i dala Založba Lipa v Kopru 1938. Strani 122 + (II), 8». Carlo Goldoni: Krčmarica. Komedija v treh dejanjih. Prevedla ln ure- mil Janez Pirnat. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1858. Strani 94 + (II), 8*. Goodrlch-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Prevedel Jaro Dolar. Nekaj napotkov za uprizoritev Irance Jamnik. dlla dr. Silva Trdina. Opremil J. Pir- Nekaj besed o Inscenaciji arh. Niko nat. Knjižnica »Kondor«, zvezek St. 18 Matul. »Dramska knjižnica- (ure dinska knjiga v Ljubljani 1958. Strani, vi s v Ljubljani 1958. Strani 181 + 15. Cl-109 + (in), 8». | klostirana izdaja. Laura Ingalls Wilder: Hišica v ve- „mAVrS.IEI^.^S.LDMANN: liki bosti. Prevedel Peter Martinc.! S TI C N VEDE IN FILOZOFIJA. Opremil Marijan Vojska. Ilustracije Prevedel Bogo Stopar. Opremila Mi-Garth Williams. Izdala Založba Lipa v ra Rojec, »Mala filozofska knjižnica«. Kopru 1957. Strani US + (I), 8". I Izdal° Časopisno založniško podjetje ( »Ljudska pravica«, Cankarjeva za- Pierre Clostermanns Veliki cirkus. Prevedel Zoran Jerin. Opremil UroS Vagaja. Izdala Mladinska knjiga v dvorani beljaškega mestnega ma- frustracijami' Stranl 285 f (m)’ '8”' Z gistrata — in dejstva, da se je ni Zlatko Bisali: Edvard Rusjan. Pri- „. , ujuuijmu Udeležilo več prominentmh slo- redil Albert Slrok. Ilustriral ln opre- stirana izdaja. ložba v Ljubljani 1958. Strani 157 + (III), 8«. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI. Knjižna polica delavskega ln družbenega upravljanja, Zvezek štev. 3. V Ljubljani 1958.- Strani 63. Cikla.- TROJE NOVIH SKLADB VI. LJUBLJANSKI FESTIVAL SE JE KONČAL Z NOVIMI SLOVENSKIMI SKLADBAMI Za sklep Ljubljanskega _____________ orkester in zbor Slovenske fliharmo” J1« ,z,,? gen*om Samom Hubadom .pod naslovom »Koncert prvič izvajanih slovenskih skladb« nasednji spored: Blaž Arnič: simfonična pesnitev Divja Jaga, Primož Bamovž: Koral In tokata, Radovan Gobec: Mladinska simfonija ’7<%m4aol J— _______ . Ui letošnjih prireditev i Sami na sebi so pa tudi takSnl festivala sta izvajala koncerti glasbenih novosti, s poudarkom na pregledovanju novega, povsem opravičljivi. Očitna je korist tega, da se vsako leto napravi nekakšna revija novih slovenskih skladb, takšnih seveda, ki izpolnjujejo ta edini pogoj za resno upoštevanje, da so kompozicljsko-tehnično t dognane. Sele po živih Izvedbah ln Zamisel, da se priredi na festi- ko pride občinstvo v kontakt s sklad-vaiu vsako leto koncert novih oziroma bami, je mogoče napraviti zanesljivo se ne izvajanih del slovenskih skta- bilanco glasbene ustvarjalnosti, za oateijev, se Je porodila iz težnje dati komponiste same pa je sploh nena-festivam značaj samonikle, na vsem j domestljiva vzpodbuda in sredstvo svetu enkratne kulturne manifesta- | napredovanja, da to, kar so napisali, cije, ga tako storiti privlačnega za tuje obiskovalce in ga usposobiti za konkurenco v mednarodnem festival- i skem vrvežu. Pogoj za zaželeni uspeh ! takšnih koncertov so na festivalu, i pred tujimi poslušalci kajpak takšni sporedi, ki so notranje močni, ki bit bili mogoči tudi brez opravičujoče etikete, da gre pač za nove oziroma še ne izvajane skladbe. Dejal bi, da niti letošnji, niti lanski sporea nista izpolnjevala tega pogoja, da nista na-stala zato, ker bi bilo podanih dovolj ustreznih skladb, marveč sta bila sestavljena nekoliko na silo, zato pač, da se Izpolni zunanji, že vnaprej z naslovom začrtani okvir. vuuvauja) ua iv« nni ou uo{/iaaii| slišijo. Ce je torej Ljubljanski festival pripravljen (kakor je to že dokazal) sprejeti takšno vsakoletno prireditev pod svoje okrilje, dela v vsakem primeru neprecenljivo uslugo slovenski glasbi. En pogoj pa mora biti za uspeh takšne prireditve neogibno izpolnjen: kar moč dobra, zavzeta izvedba. Nikjer v umetnosti ni prostora za mlačnost ter Indiferentnost; sleherni pozitivni odnos do glasbe mora biti samo skrajno dinamičen poln navdušenja, zanosa, strasti, nežnosti, ljubezni. Ce je že na splošno tako, pa velja to prav gotovo še posebej, kai- adar gre izvedbo, za slišno uresničenje nove, komaj porojene ali še ne izvajane glasbene stvaritve. Tu se dotikam najbolj problematične strani tega koncerta; v Izvajanju skladb, zlasti pa se je to čutilo pri prvih dveh točkah, je bilo vse premalo zbranosti, zavzetosti in topline; izvajalci kakor da niso prekinili počitniške izpreženostl, kakor da sami niso bili prepričani o tem, kar so interpretirali (za nekatere posamezne to gotovo ne velja, a v celoti je bil vtis tak). Odtod je Izhajalo neko osnovno nasprotje, razcep, na katerem je bolehal ves koncert, saj so skladatelji naj bodo njihove kompozicije že kakršnekoli, vendarle morali vložiti vanje svoje najboljše sposobnosti, so mogli le v ognju skrajnega napora kovati svoje zamisli; enako prizadevna bi morala biti pač tudi Izvedba, da bi jim bila pravična. Mislim, da bi bil vrstni red točk boljši, če bi bil Ramovš prvi na sporedu in bi mu Arnič sledil. Med slino različnima umetnostnima svetovoma teh dveh skladateljev bi bil tako preključek lažji in tudi razvojno bolj logičen. RAMOVŠ: KORAL IN TOKATA. Naslov napoveduje delo v novoba- ‘Pravljica o Modesti- ter Smilja- 0* S*« P»naša v+ šesti Številki več ?.a Rozmana -Kavarna«. Ostale prikazov novitet na slovenskem «ranl v reviji so posvečene glas- ,knjižnem trgu, nekaj člankov in ^enirr> in knjižnim poročilom ter .»ejev,^v -Razgledih- pa zanimi-*apiSkom vosti. Kakor običajno ima tudi ta , Te dni smo prejeli tudi dvojno, I številka bibliografijo, ki jo ob-.Številko -Revije 57«. Med javlja Narodna in univerzitetna j^sniki nastopa v tem zvezku Da- j knjižnica v Ljubljani. e Zajc; objavlja pet pesmi iz I -Borec-, glasilo Zveze borcev ?v°je zbirke »Požgana trava«, ki narodnoosvobodilne vojne Slove-Je medtem Izšla v samozaložbi, nije, prinaša v svoji julijski šte- Svečana predstava »KALE« .. Svečano premiero novega sloven-1 Ljubljani« ln Kosmačevem »Mrtva-!*ega umetniškega filma -Kala-, ki škem plesu« so gledalci film -Kala« 1*‘«le pred nekaj dnivl v proUvodnji sprejeli Izredno toplo in prisrčno. Zlvo J®djetja -Viba tlim- doživel »voj krst, ploskanje Je preplavilo dvorano, •o Jbenui Pred predstavo v puljski areni na- šo se na odru prikazali glavni ustvarjalci filma: režiser Andrej _ Hieng, graditeljem avtnmoDiisKe ccsie ; jbili j — Jubijana—Zagreb. V soboto zvečer so igralci Lojze Potokar Slavo Švajger, it.i*Ve**u>e predstave v kino dvorani Stevo Žigon, Helena Kordeževa, Ma-vi?4 v Novem mestu udeležili naj-1 rljan Kralj, direktor podjetja DuSan Yi?n*JSi predstavniki oblasti, polltlč-1 Povh ln ostali. Brigadirji so jih ob-in kulturnih organizacij Novega darovali s cvetjem tu burnim aplav-{?.*'«« ter Številni brigadirji s člani zom, uprava kinematografov pa jim Slavnega *t;tba. l‘o uvodnih kratkih Je po predstavi pripravila prisrčen -Zlet fizkulturnih diuStev v | zom, Je po w_________ sprejem v novomeškem hotelu. ■■ i- jai ročnem slogu in glavne značilnosti dela samega so povsem v skladu s to napovedjo. Osnovna oblika je posneta po baročnem vzorcu, v vsebinskem pogledu je skladba neekspre-slvna, tako kot baročna glasba ni bila ekspresivna, v kompozicijskih sredstvih pa je vendar oplojena s sodobnimi pridobitvami. Sodim, da je Ramovš z njo obogatil svoj opus in našo simfonično literaturo. ARNIČ: DIVJA JAGA. Avtor se često navdihuje ob folklori in po- sebno ga mikajo grozljivi motivi iz ljudskega bajeslovja, personifikacije ali prispodobe človeku nevarnih naravnih sli. V Divji jagi je odkril snov, za katero bi ga biio vredno zavidati: snov kar kliče po uglasbitvi in naslov je tako sugestivno poetičen, da že sam spravi poslušalca v prijetno vznemirljivost, v kateri je posebno dovzeten za čar umetnine. Toda tokrat se mi takšna pričakova- ' nja niso izpolnila v večji meri. Mnogo je posameznih prelepih mest, zlasti Je čudovito nasnovano nasprotje med srhom človeka, izpostavljenega prihajajoči ujmi in občutjem varnosti med živimi ljudmi, kje ob ognjišču; v celoti pa, se mi zdi, ima skladba vendar premalo poglobljenosti v lastni svet te snovi, Ima premalo svojstven značaj, preveč pa zgolj splošnih, že iz prejšnjih skladb dobro znanih karakteristik Arničeve-ga sicer zelo zanimivega ploskovnega sloga (spominjajočega na slikarski slog panjskih končnic), njegovega epično-adltlvncga načina pripovedovanja, da bi lahko rekli, da se je avtor s to skladbo povsem oddolžil izbrani snovi. Za dokončno sodbo o tej stvari pa Je menda še prezgodaj. GOBEC: MLADINSKA SIMFONIJA. Četrti, vokalni stavek je bil vsaj enkrat že Javno izvajan (pred leti na koncertu skladb mladih avtorjev); le za celo simfonijo torej drži, da je bila zdaj prvič Javno izvajana. Gob-čeva skladba je sama zase dobra, prav gotovo pa ni sodila na isti spored z drugima dvema skladbama, zato tudi ne na ta koncert, ker je očitno, da sodi v svet lahke glasbe, drugi dve pa v svet resne glasbe. Lahka glasba ni v ničemer slabša od umetne, le povsem dugačna je: t« sta dva nezdružljiva svetova. Gobec je nadarjen skladatelj s pristno ži- _ .................lico Ia ustvarjanje lahke, družabne Z živahnimi Vzkll- glasbe in s tekočo invencijo; njegova ki so brigadirji DO Mladinska simfonija ima s pojmom . j-'. simfonije skupno sicer samo formal-preasta\i dočakali no ogrodje, Je pa v svojih mejah igralce pri izhodu, prikupno in učinkovito delo.. V Gob-Stevo Žigon na ip cu lmamo skladatelja, ki z uspehom, Je v glavnem sicer na tleh tradicional-navousenim beo- nih izraznih sredstev in vokalne grajskim Študen- glasbe, rešuje problem velikih oblik tnm razdolil suni v lahki glasbi. Pevski zbor je v zad-i« “J* 105111 dobro izvedel svoj delei. šopek nageljnov rafael a,>lec ( T ELESNAKULT URA ) TOREK, 22. JULIJA : (cštiCvm otkičll A Stadion -Borisa Kidriča« v Celju je bil v soboto In nedeljo prizorišče zanimivih toda ogorčenih bojev med atleti Slovenije in Ilrvatske ter ženskimi reprezentancami Srbije, Hrvatske in Slovenije. Naš posnetek prikazuje reprezentance pred tekmovanjem, ki ga je odprl predsednik Atletske zveze Slovenije Fedor Gradišnik. PRED ATLETSKIM PRVENSTVOM EVROPE VRZELI MED REKORDI Atletski komentar po startih v Celju, toda pred Beogradom in Bellunom 1000 m - krutična točka za Jugoslovane Danes bodo spet nastopili najboljši jugoslovanski veslači na državnem prvenstvu za zvezni razred mo, je bil Izrazit favorit Zahodnjj Nemčija, vendar so si njeni vesi« priborili zmago šele v zadnji tociuj Ce upoštevamo, da je Vlašič vesi zelo slabo in da je bil naš četvere handicapiran — sodniški čoln Je zil preblizu našega četverca, » ‘ zaradi velikih valov zajel vodo, *, gubll pa dvoboj z Avstrijci zf sekunde — je moč trditi, da 61 goslovani spet lahko ponovili USP,; iz leta 1952, ko so zmagali v Essen" in leta 1953, ko so zmagali na Biej z 20 točkami pred Zahodno Nema]? Tako pa je Zahodna Nemčija četrtič slavila zmago. Za uvod naj omenimo Izjavo vodje ruske veslaške reprezentance, ki Je po dvodnevnem tekmovanju — troboju med Avstrijo, Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo ter VIII. veslaški regati na Bledu — dejal: »Dva dni že gledam vaše veslače in mi ni jasno, kako morejo izgubiti že popolnoma dobljene tekme. Našim, kot ste videli, se kaj takega ni zgodilo, ker so imeli še vedno na zalogi toliko moči. da so prvi prešli ciljno črto.« Resda so Jugoslovanski veslači, pa tudi slovenski, na nedeljskem tekmovanju in sobotnem troboju dosegli lepe uspehe. Na trobci«. reci- Tekmovanje slovenskih in hrvatskih atletov ter slovenskih, hr-vatskih in srbskih atletinj ni bilo zanimivo le zaradi dvoboja in troboja kot takega, marveč je bilo zelo pomembno spričo tega, da se morajo atleti in atletinje boriti za tako imenovane norme, ki jim bodo omogočile udeležbo na evropskem prvenstvu v Stockholmu. Navzlic temu, da je bilo tekmovanje polno lepih borb in dobrih rezultatov, vendar ni bilo takih, ki bi vsem kandidatom bolj približali Stockholm, To velja zlasti za Murata v teku na 800 m in Važlča, čeprav je dosegel le-ta svoj najboljši rezultat, na 1500 m E a je spet izpolnil minimalno normo, j najder se je odličnemu rezultatu in državnemu rekordu iz Krakova (48,0) '■ in s tem minimalni normi le približal ' za 6 desetink z rezultatom 48,6. Bezjak je z metom kladiva prek 62 m potrdil solidno formo, prav tako pa je dosegel solidne rezultate kot deseterobo-jec Brodnik, toda nič več. Z atletinjami, ki so nastopile na celjskem stadionu, smo lahko vmi* zadovoljni. V teku na 200 m je zmagal šnajder — tretji z desne I Stamejčlčeva je dosegla svoj najboljši I rezultat v teku na 80 m ovire, pa tudi v drugih disciplinah je bila izvrstna, tako da si je odhod na evropsko prvenstvo popolnoma zagotovila. Prav tako Usenikova, ki s“ je s svojim najboljšim rezultatom 14,83 približala magičnim 15 m, kar zadeva nesovjetske | tekmovalke. Nedavno je bilo rečeno, da Kalu-ševičeva doma nima resne konkurence ln da bi morala zato več tekmovati v tujini. Ta trditev ne drži, ker se je morala v Celju resno boriti za prvo mesto, ki ga je osvojila le za nekaj centimetrov pred Koško. Kes pa je, da bi morale vse naše atletinje bolj pogosto nastopati v mednarodni areni. Sikovčeva je znova izpolnila minimalno normo na 100 in 200 m ter nas bo prav tako kot Gere. ki je skočila 160 cm visoko, zastopala v Stockholmu. Mlada atletinja iz Novega Sada je trikrat poskušala zrušiti državni rekord (161) z višino 163 cm. To ji ni uspelo, ker je v preslabi fizični kondiciji. Njene besede »ruke su mi bile umor-ne« in njena bledica so to potrjevale. Znova je izpolnila normo na 800 m. tudi Rajkova iz Novega Sada. • Lešek ln Lorger nista nastopala, toda njuna udeležba na evropskem prvenstvu je že zagotovljena. Zagrebčan Miler je v skoku v daljavo dosegel zanj povprečen rezultat in prav tako kot Snajder ln drugi bo moral ponovno poskusiti srečo na državnem prvenstvu, ki bo 25. ln 26. julija v Beogradu. Včeraj smo v poročilu s tekmovanja poudarili predvsem sončno plat razvoja slovenskih atletov, danes pa bomo spregovorili tudi o senčni strani. Medtem ko sta Krunič in Clhal z meti krogle prek 14 m pokazala Izredno lep i napredek v tej disciplini v Sloveniji, pa tega nikakor ne moremo trditi za Državna rekoderka v skoku v vi- disk, kjer se nismo premaknili niti šino Nada Gere je zmagala tudi » tokrat. I rana Jugoslovanske atletike, pa tudi v slovenski atletiki še ni našel zdravnika. V metu kopja je le nekoliko bolje. Ce Izvzamemo Brodnika, nismo ostali le pri starih imenih, marveč tudi pri starih slabih rezultatih. Žalostno je, da mimo Lorgerja (10,9) dosegel drugi slovenski predstavnik rezultat 11,6. Morda se odpirajo nekoliko lepše perspektive v skoku v višino (Potrč in Pucelj), v teku na 1500 m (mimo Važiča še Tratnik), v teku na 800 m (Caj- j hen in Važič), v teku na 3000 m ovire j (Span, Hafner). V teku na 5000 m smo i sicer dosegli v dvoboju z Hrvatsko le-pe zmage, vendar so časi še vedno pod Jugoslovanskim povprečjem. Kaže, da ta disciplina ni Tratnikova, marveč bo to tek na 1500 m. V teku na 10.000 m se maratoncu Škrinjarju ni posrečilo rešiti kvalitetne ravni, čeprav je zmagal. Zmaga slovenskih atletinj nas Je sicer razveselila, vendar tudi pri njih ne gre enako dobro v vseh disciplinah. Reprezentantkam, kot so Stamejčlčeva, Slamnikova se je sicer pridružilo nekaj novih imen, — Ostrovškova, Lube-Jeva in Silanova v sprintu, Celesniko-va v metanju diska, kjer je presenetljivo premagala državno reprezentantko Borovec (Hrvatska). Se vedno pa smo brez uspešnih predstavnic v metu diska, v skoku v višino in razen Stamejčlčeve tudi v skoku v daljino. Skomikova (kopje), Catarjeva (višina), Skrjančeva (daljina) so nas sicer kolikor toliko uspešno zastopale na troboju s svojimi skoraj življenjskimi rezultai, vendar ne moremo zamašiti velike vrzeli v omenjenih disciplinah. V teku na 800 m imamo v Slamnikov!, Hudetovi, Gašperutovi plejado dobrih tekmovalk. O moči in vrednosti jugoslovanske I Jugoslovani so na troboju, R, tudi na regati, vedno odlično zace“ in vodili do polovice proge, nato P so v večini disciplin — Izjema ir bila le četverec brez krmarja j“ dvojec s krmarjem — popustili dovolili nasprotnikom, da so JU> " le dohiteli, ampak celo Pr® vodstvo, ki so ga običajno tudi držali do konca. Opaziti je bilo, “ Je bila kritična točka za naše P®: sadke med 1000 ln 1500 metri, kjer »j Izgubili vsaj dve dolžini. V finiš'1 !, se sicer popravili, toda bilo Je prepozno. Veter je bil na regati tekmo''®1' cem zelo naklonjen. Tako je uspe*, Avstrijou Rabederju izboljšati rekonj proge v sciffu s 7:18,8 (prejšnji kord Je imel Ivanov 7:19,1 iz ‘fr 1956), v četvercu s krmarjem je SI, strija s 6:37,3 izboljšala rekord lijanov (6:40,6), v četvercu krmarja pa Je bila posadka, Vodni iz Leningrada, za 0,1 sekunde hitrejša kot Italija leta 1956 na ev ropskem prvenstvu. . Danes bo na Bledu dria™, prvenstvo za zvezni razred. sP?n lahko pričakujemo ostre borbe 'S pa, vsaj v nekaterih disciplinah, plasma slovenskih veslačev na s“ mem vrhu. V soboto prvo mesto, v nedeljo le tretje — četverec brez krmarja šibeniške »Krke« Rekord Brinovca na Reki Reka, 21. jul. Sinoči je bil na Reki zanimiv plavalni dvoboj, v katerem je splitski »Mornar« premagal domače »Primorje« s 60:50, v vaterpolu pa s 6:4 (4:2). Vlado Brinovec, član Triglava iz Kranja, je Izven programa preplaval progo 400 m prosto v času 4:44,2, kar Je za 6 desetin sekunde bolje od državnega rekorda. TUdi Dorčlč (P) Je dosegel na 100 m hrbtno odličen rezultat 1:07,8. • NIJMEGEN, 21. Jul. (AP). Nlzo- • ŠIBENIK, 21. Jul. Na polfinalnem turnirju za državno mladinsko nogometno prvenstro je Crvena zvezda premagala »Šibenik« s 4:0, trboveljski Rudar pa Velež s 3:0. Crvena zvezda je osvojila prvo mesto in se uvrstila v finale. V pripravi LPY-29-30 Vatroslav Lisinski »PORIN« Izvajajo: solisti, zbor in orkeste* Zagrebške opere Dirigent: Mladen Bašič HlUlll||llllllllll|!llUl||!|llflll|g ženske atletike pa bo vsekakor laže | ?e^n?!5,a, Plavalka Rla yan,Welze” 3e i razpravljati po 3. avgustu, ko bo znan , "a, ™ izid dvoboja med jugoslovansko in italijansko reprezentanco v Bellunu. D. Kuret hrbtno s časom 1:12,3. Uradni svetovni rekord ima Grinhamova (Anglija) z 1:12,9, vendar je aprila plavala Edwardsova (Anglija) 1:12,4. Kovačeva (Srbija) je preskočila 151 cm. V\\\\W ''''V\\\N\\\\NNNNVV»'A\V\\\\\\\\\\\V\\\\V\>\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ »Tega nisem vedela.« »Zares ne? Nemogoče!« »Naj bo tako ali drugače, to vas ni odvrnilo od tega, da mi nekajkrat rešite življenje,« je odgovorila in mu pogledala v oči. »Mar ni prav, da se vam vsaj malo oddolžim? Ne vem sicer, kaj imate nad sabo in tega mi tudi ni treba praviti, razen če se vam zdi potrebno. Poslušajte: gospodu Hallu nisem mogla zaupati že od hipa, ko sem ga ugledala in prepričana sem, da im^ več vzrokov za strah pred policijo kakor pa vi. Ali bi se je sicer poskušal na tak način iznebiti? ... Vam pa sem lahko takoj zaupala... Vam to zadostuje? Pa tudi, če bi ne bilo tako, bi vas ne izdala iz preproste sebičnosti! Potrebujem vas.« »Prav. Ne govoriva več o tem, vsaj zdaj ne. Kaj vam je torej storila gospa Weeks, ko ste prišli?« »Zaklenila me je v sobo...« »Kaj?« Potem, ko je Grace pogledala na vrata, je potihem povedala svoj nenavaden doživljaj. Paul jo je vneto poslušal in ko je končala, je rekel: »Zdi se mi, da bi radi zvedeli, kaj mislim o tem Hallu.« »Da. Ali zares verjamete, da je zgodovinar?« »O tem dvomim. Ali imate kakšne posebne vzroke, da mu ne morete zaupati? Ali pa sodite le po občutku?« »Vzrokov več kot dovolj! Predvsem se me je precej spretno poskušal odkrižati, preden ste prišli. Vseskozi sem ga pazljivo opazovala in ko ste pozvonili, je imel čisto preplašen obraz. Prepričana sem, da je nekoga pričakoval — vendar ne vas, še manj pa policijo. Po mojem je pričakoval nekoga, ki ga jaz ne bi smela videti in ki še ni prišel.« JEFFERSON FARJEON 18 Eli qnrp iilJLj □ ITT? haJSBaJ laJiftaJllhn.ritf Paul je nekaj hipov počakal, če bo še kaj rekla, potem pa jo je vprašal: »Kaj pa, če je bil vaš sorodnik?« Grace je kar poskočila. »Kako pridete na to?« »Kar tako.« »Hall pravi, da ne ve, kje Je moj sorodnik.« »To najbrž ni res, in prav gotovo bi ga vznemirila njegova vrnitev. Kaj pa naj pomenijo njegove štorije o prikaznih? To je bila prav gotovo laž.« »Ali vi tudi menite tako?« »Seveda, mar naj verjamem, da prikazni obstajajo? Bržkone je upal, da vas bo s tem, ko bi vaš pošteno preplašil, prisilil, da odidete. Morebiti pa je imel za svojo pravljico še kakšen drug vzrok.« »Katerega?« »Morebiti si je hotel vnaprej zagotoviti, da se ne bi učajno sprehajali po gradu, če bi to sam p »čel. Ce bi zaslišali kakšno kričanje, pa bi morali misliti, da kriči čarovnica, ki so jo sežgali pred tristo leti, in če bi slišali top padec, potem naj bi to bila odsekana glava Charlesa I....« »Nikar, molčite,« ga je začelo rotiti dekle. »Ce ne, bom začela kričati jaz.« »Oprostite,« je rekel in se Žalostno nasmehnil. »Ali so še kakšne podrobnosti, ki bi me hoteli o njih obvestiti, preden vam bom povedal, kaj se je zgodilo meni, gospodična Jameson.« »Gospa,« ga je popravila, »če me že ne morete klicati Grace. Ne pozabite, da sva mož in žena in da bi bilo pravzaprav dobro, če bi se klicala po imenih, namesto po priimkih. Jaz vas prav rada kličem Paul...« Nehala se je šaliti in zasukala je pogovor na vprašanja, ki so ju zanimala. »Kaj pa mislite — o nenadnih spremembah v obnašanju najinega gostitelja? Ta človek se tako čudno obnaša, da si sploh ne morem priti na jasno o njem.« »Ne razumem vas dobro.« »Saj me ne morete, ker ga niste videli drugačnega.« »Kakšen se vam zdi? Kako bi ga opisali?« »V opisovanju nisem bil nikoli močen.« »Poskusite.« »Nemiren duh? Cinik.« »Jaz bi rekla duhovit in živahen, vaša ocena pa se mi zdi boljša. Ko sem ga videla prvič, se mi je zdel bolj uravnovešen in umirjen. Potem pa je na lepem postal zelo nemiren. Zagotovo pa vem le nekaj. Zelo je bil začuden in zmeden, ker očividno še ni nikoli slišal govoriti o meni, zlasti pa ga je prizadelo, ko sem rekla, da je gfa moja last.« Grace je hotela še nekaj reči, pa je obmolk' nila in Kenneth se je močno prestrašil, ko jo j® pogledal v obraz. »Kaj pa vam je?« je vzkliknil. »Ne vem. Zvrtelo se mi je.« »Lezite! Ali vam je slabo?« »Malo,« je rekla in se vlegla na posteljo. »Najbrž ste preveč govorili, pa tudi jedli nis{® nič... Šel bom kaj poiskat, pa čeprav spet samo kekse.« Bil je že pri vratih, ko se je ustavil. Očividm® si je ni upal pustiti same. Rekel je: . »Storil bom tako kot gospa Weeks. Zakleni* vas bom v sobo.« Potem je odšel, obrnil ključ v ključavnici i” ga vtaknil v žep. Enajsto poglavje Paul Kenneth ni hotel le veljati za pogum* nega, ko je dejal, da ne verjame v prikazni, pri' segel pa bi tudi, da še manj verjame vanj® Wilbert Hall, čeprav je toliko o njih pripoved O' val. Ko pa je stopal po hodniku proti stopnišč11 in si svetil s svojim vžigalnikom, ki mu je kaf naprej ugašal, si je moral priznati, da bi s‘ prikazni ne mogle najti pripravnejšega okolja’ Vzdušje, ki ga je obdajalo, ne bi moglo biti boli skrivnostno in grozljivo. Soba, ki so jo pripravili za njiju, je bila v drugem nadstropju v zadnjem delu gradu. Kenneth je spoznal, da ju je Hall hotel spravit* kolikor mogoče dalj od vrat. Preden je prišel d® stopnic, je ugledal majhen ozek hodnik, katerega konca ni videl. Domneval pa je, da vodi na neko drugo stopnišče. Počasi je stopal po stopnicah in ko je prišel do prvega nadstropja, je slišal približujoče se korake. PO MEDNARODNI VESLAŠKI REVIJI NA BLEDU I°REK- 22. JULIJA 195S •LJUDSKA PRAVICA. 9 dnevne novice hmeljarji pozori #o veuicUbe£j CERKNO čestita vsemu slovenskemu ljudstvu za Dan vstaje Ob dneva vstaje, 22. juliju čestita vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije Kolektiv trgovine KURIVO IDRIJA J »■■■■■■■■■n Elektro - Ljubljana okolica Ljubljana, Parmova ul. 33 Telefon 39-141, poštni predal 70 z obrati in skupinami: Domžale, Notranjsko, Grosuplje Gradbeno-montažna skupina Projektantski biro Elektromerilni servis Elektrokovinska delavnica Tacen Dobavljamo električno energijo industriji in Široki potrošnji, projektiramo, gradimo, popravljamo in umerjamo števce in merilne garniture ter izdelujemo za električne vode in naprave potrebne konstrukcije vključno razdelilnike za transformatorske postaje. čestitamo vsem delovnim kolektivom ob Dnevu vstaje — 22. juliju Obrtna zbornica za okraj Koper Koper, Verdijeva 6 Ob Dnevu vstaje, čestita vsem svojini članom in vsemu slovenskemu ljudstvu! Kolektiv trgovskega izvoznega podjetja za domačo in umetno obrt IB!lll!ll!!lil!!llil!!lltlllll!l!!!!IIIIH!l!!!l!ll!!!ll!!lll!lllllllllllMI»IIH!IIWIilllim Ob zgodovinskem dnevu — 22. juliju — ko je pred 17. leti prvi strel iz partizanske puške vžgal veliki kres oborožene vstaje proti vsem okupatorjem naše domovine — se s ponosom spominjamo na dni, ki so po štiriletni borbi prinesli svobodo — v letih po osvoboditvi pa na velike uspehe pri gradnji socializma in boljšega živjenja. Vsem delovnim ljudem okraja Koper in LRS iskreno čestitajo: Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB KOPER Kolektiv podjetja Meso Trbovlje čestita vsem kolektivom in delov* nim ljudem za Dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julij V naših poslovalnicah Vam nudimo vedno sveže meso in kvalitetne mesne izdelke vseh vrst DOM Ljubljana čestita vsem delovnim ljudem Slovenije za Dan vstaje — 22. julij pMiiiiBiiniiiiiiiiuiuiniiiiiM 1 OB DNEVU VSTAJE ČESTITA j — DELOVNI KOLEKTIV M TRGOVSKEGA PODJETJA KOPER [ 1 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM i tovarna Samotnih peci n Izdelujemo Samotne peči, Samotno op««>» novostra tlakovce v več barvah. Izvršujemo montažo peči in oblogo sten Kolektiv čestita za Dan vstaje, 22. julij vsem* slovenskemu ljudstvu Trgovsko podjetje MLINAR LJUBLJANA čestita vsem svojim odjemalcem ter vsem ljudem širom Slovenije za Dan vstaje limnim s ■•■■»■■■■■■■•■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■I■■■■■! ELEKTRO VIDEM-KRŠKO ČESTITA ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ Kolektiv AVT00BN0VA Ljubljana Bežigrad 11 čestita ob Dnevu vstaje 22. juliju vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije 0 Splošno gradbeno podjetje Ob dnevu vstaje, 22. juliju čestita vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv KEMIČNE TOVARNE MOSTE LJUBLJANA uii!iniiiffli!!iinimii!ninniiiiiiiniiiniffliiinmtiiniiiimffl!mn!iniiiii!i!nianimnii!ia PIONIR NOVO MESTO sprejema v delo visoke in nizke gradnje. Ob dnevu vstaje čestita vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije. i s KniiiiHiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifliiiHHiiiiiHiimHHiiiHiiuimmiiHfliiiiiiimiiniiHiimiiiiniiiiimimuiiimHmiui Elektro strojno podjetje TIKI . Ljubljana čestita za praznik oborožene vstaje slovenskega 'paroda, 22. julij vsem delovnim ljudem KJIllUllllllililllllllUUiUIlUUlUlllllMlilllHUllliM«llllllffillUIIU«llHWlllimMMgli3 Kolektiv uvoznega in trgovskega podjetja Slmniia avto Ljubljana, Prešernova 40 čestita prebivalcem Slovenije za Dan vstaje, 22. julij //✓// Za Dan vstaje 22. julij čestitajo Za obletnico Dneva vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij, čestita vsem delovnim ljudem in jim želi še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV PTUJ Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Maribor s svojimi obrati čestita vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem za Dan vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij! Eksploatiramo, negujemo gozdove splošnega ljudskega premoženja ter izvajamo vsa dela gozdnega gradbeništva. Oglašujte v Ljudski Ob zgodovinskem datumu, ko je prvi stre) iz partizanske puške naznanil začetek oborožene vstaje proti okupatorjem naše domovine, čestitajo: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZROJ PIVKA Titovi zavodi Litostroj čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu in kolektivom za 22. julij, Dan vstaje slovenskega ljudstva Občinski sindikalni svet - Koper se ob Dnevu vstaje spominja velikih zmag, ki so jih ie dosegi1 delovn' kolektivi v Jugoslaviji, hkrati teli, da bi tudi v bodoče dosegali M več delovnih uspehov/ Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor LMS l Občinski odbor ZB NOV TRBOVLJE W čestitajo ob Dnevu vstaje 22., juliju, vsem prebivalcem občine Trbovlje in vsem delovnim ljudem LRS Export — Tmport AGROTEHNIKA LJUBLJANA čestitamo vsem prebivalcem Slovenije za praznik vstaje, 22. julij Kolektiv gradbenega podjetja TEHNIKA LJUBLJANA čestita vsem delovnim ljudem Slovenije za Dan vstaje L3UBL3 A«N A j čestitamo za Don vetaje — 22. julij in pozdravljamo vae slovensko ljudstvo sr CEVOVOD MARIBOR, Koroška cesta 31 Montiramo: instalacije vodovodnih in sanitarnih naprav, centralne kurjave, hladilnih naprav, termo tehničnih in namakalnih naprav, initalacije cestnih vodovodov in plinske napeljave, izolacije toplovodnih in koti ovnih naprav ter vsa kleparska dela. iiiilUiiiiiiniHmulfttiiiitiituuiiiKKUiHmiiitmHtiitmiinjilniitiiiiiiiiiiiHitHiiiHiiHmRiloimiRiinimiiiiniiiiiimultiiHiiiinimiiiiNilinntiimiiifflimintiiinnninnniiiiKAiiiiHUR! atn '■iiiimininBiimiiinitnnHniniimitititinRRiiHniitiiiiiiiiniiinHiiiiiiimnunRiiNRnnnnnmnniRfflminiininnRiiniininRniflnRinnnnRnnRinnninimniniiiHKffli™ ZA DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, 22. JULIJ ČESTITA VSEMU SLOVENSKEMU LJUDSTVU KOLEKTIV PODJETJA ETA CERKNO KOLEKTIV Lesne industrije Litija Čestita vsemu »lovenikemu ljudstvu sa Dan vstaje, 22. julij Dnevu vstaje slovenskega ljudstva, 22 juliju Jp*lijemo pozdrave in čestitke vsem svojim planom in vsem prebivalcem naše socialistične domovine. ^osebno drago nam je ob našem velikem zgodovinskem dnevu poslati pozdrave našemu ^Kovnemu voditelju maršalu Titul Okrajna zadružna zveza Koper Ob dnevu vstaje, 22. juliju čestita vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv Mizarske zadruge Ljubljana-Vič Postojnska ulica 66 Telefon 20-410 čestitamo k zgodovinski obletnici Vstaje slovenskega ljudstva in poSiljamo pozdrave vsem ljudem Sirom naie domovine Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Koper MinHiiHiiiiiiiimmmiiMiHiiHiiiMinmiHiiHiiimiiiHmiiiiiiiitMiiHmiitli \ pillllHIII ZA 22. JULIJ, DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA ČESTITA KOLEKTIV avtopodjetja TRANSPORT CERKNO IH1llllllimSBWBllinHIIBIliaimillll8ll|IBHB8SBIIIIIIIPIBBIIIBIll>lllIini81llll1IIIllIll^gj Podj.t). m rama j. m pnMivo Im. jMka JCaalna Dobavljamo in razprodajamo vsa vrste rešenega lasa. Priporočamo cenjenim odjemalcem, da nas obiščejo in se prepričajo o dobri kakovosti lesa. Za Dan vstaje, Si. julij pošilja borbene poscfravs in čestitke vsem delovnim kolektivom! AVTO-TURI STIČNO PODJETJE SLAVNIK KOPER ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE S LOVEN-SKEGA NARODA iiniHii nmmumamammammaaasssmsaaaaam ■ — OPIČJA 2EJA AFRIŠKA OPICA DIANA Sl S ŠAPO DRŽI VSTRAN DOLGO BELO BRADO, DA Sl 3E NE ZMOČI. KADAR SE ZE3NA NAGNE NAD VODO. TUDI JUŽNOAMERIŠKI ČRNI SAKI IMA MOČNO BRADO, ZATO Sl SASI ŽE30 IZ PRGIŠČA. RILČASTA OPICA Z BORNEA Sl RA3E ZMOČI BRADO KOT PA DOLGI NOS-KI GA' MED PITCJEM DR2l S ŠAPO NAD VODO. Pred kratkim so prispeli v francosko glavno mesto zaboji s 40 majhnimi lesonitnimi ploščami. To so deli Picassove freske, izdelane za glavni sedež UNESCO. Poslopja so že dozidana, jeseni naj bi bila vseljiva. Neka pariška revija za literaturo in umetnost je ob tem zapisala: »V Pariz so vdrli barbari.« Ko so leta 1955 položili temeljni kamen za novo poslopje, je ista revija pisala v podobnem tonu: »Ta betonska pošast naj bi stala zraven Vojne akademije, enega najlepših poslopij francoske arhitekture.« Sicer pa: ko je inženir Eiffel zgradil za svetovno razstavo leta 1899 sloviti stolp, so se vsi zgražali. »Skrpucalo,« so pisali listi. Zdaj je to skrpucalo simbol Pariza. | »Dvorana izgubljenih korakov« I ga muzeja jo takole razlaga: »Fi-povezuje poslopje tajništva z dvo- | gura na desni je miroljubno člo- rano za plenarne sestanke. V njej bo dovolj prostora za 500 delegatov ter prav toliko časnikarjev in opazovalcev. Tretje, manjše poslopje je namenjeno delegacijam. | Umetniki svetovnega slovesa naj bi okrasili sedež UNESCO. V ta namen je bilo določenih 191.000 j dolarjev. Za veliko avlo je izdelal Pablo Picasso fresko, ki jo zdaj srdito napadajo pariški listi. V senci Eiffelovega stolpa je je na 72 betonskih stebrih, skozi | Ta freska ima 90 kvadratnih j metrov površine, kaže pa »Po-! slednjo sodbo«. Direktor pariške- zrasla nova centrala UNESCO. Gradbeni stroški so nanesli 10 milijonov dolarjev, načrte pa je pripravilo troje znanih arhitektov, in sicer Breuer iz New Yorka, Zehrfuss lz Tunisa in Nervi iz Rima. Glavno poslopje, ki bo v njem tajništvo, ima sedem nadstropij. Tloris so zasnovali v obliki črke Y. V krakih so stopnišča in dvigala, del poslopja Kako živijo Američani Po najnovejših statističnih podatkih se Američani in Američanke mladi poročijo. Skoraj tri četrtine Američank se poroči med 20. in 24. letom, prav toliko moških pa v starosti od 24 do 30 let. 2e po sedmih letih zakona ima povprečna ameriška družina troje otrok. Nad polovico Američank je zaposlenih, ameriški mamici pa je povprečno 35 let,' ko začne hoditi v šolo njen najmlajši otrok. Povprečni Američan gre v pokoj s 63 leti, Američanka pa neha delati izven hiša v starosti 62 let 1068 oken se vidi Pariz in skozi | ta okna Pariz škili v poslopje. veštvo, rjava lisa je srce, ki vlada vsem. V sredini pada v temo premagano zlo.« Picasso je dejal: »Kar dobro je, bolje, kot sem si mislil.« V parku bodo postavili pet metrov visoko »Silhueto miru« angleškega kiparja Moora. Španski slikar Maro pripravlja keramične okraske za »Dvorano izgubljenih korakov«, francoski kipar in slikar Arp pa bronasti relief. Vrtove bo uredil Japonec Isamu Noguči. Za vrt 20. stoletja je poslala japonska vlada v Pariz 82 ton karr\enja. Tretjega novembra bo nad to i hišo znanosti in kulture zaplapolala modra zastava UNESCO. Dotlej in morda tudi še pozneje bo tako, kot je bilo v Eiffelovem času in kakor je vedno, kadar se srečujeta sedanjost in prihodnost: razvnele se bodo žolčne razprave o betonskem velikanu in o umetniških delih v njem. Zadnje dni julija bo v Munchenu nastop zahodnonemških telovadnih organizacij. V predmestju so zgradili v ta namen stadion. Na jeklenem ogrodju bo prostora za 110.000 gledalcev. Holmes pred sodiščem Dediči angleškega pisatelja Ar- pisatelju Kurtu Goetzu. Tožili so thurja Conana Doyla so pri švi- ga, da je v nekem odrskem delu carskem sodišču izgubili pravdo, uporabil osebnosti iz znanih Doy-ki so jo sprožili proti nemškemu S* J lovih romanov o Sherlocku Holmesu in njegovem sodelavcu dr. Wattsonu. Trdili so, da nemški pisatelj ne bi smel uporabiti imen teh osebnosti, bernsko kantonalno sodišče pa je označilo Goetzovo delo kot izvirno in je s tem zavrnilo tožbo o plagiatorstvu. Gondoljerji so zmagali Beneški gondoljeri so s svojo stavko dosegli zmago v boju proti motornim čolnom, ki kvarijo njihovo romantično delo. V bodoče bo dovoljena vožnja urnim motornim čolnom samo v obrobnih mestnih kanalih, metem ko ne bodo smeli voziti po Canalu Grande. Razen tega so oblasti odločile, da smejo motorni čolni voziti s hitrostjo največ deset kilometrov na uro. 300 pogovorov po enem kablu V Sovjetski zvezi je strokovnjakom uspelo izdelati kabel, ki posreduje 300 telefonskih pogo- j vorov hkrati. Ta poskus je sad sicer abstraktnih raziskovalnih j del matematika Vladimirja Šifro- j va, ki pravi, da bo v prihodnje mogoče neomejeno število tele-1 fonskih pogovorov na isti valov- ' ni dolžini. Nova teorija bi revolucionarno posegla na področje telemehanike, radiotehnike, stenografije in avtomatičnega prevajanja, presenečenja pa bi pripravila tudi v genetiki in fiziologiji. 1 Zanimivi rezultati ankete v zahodnonemškem Diisseldoriu © Zahodnonemško ministrstvo za © promet je razpisalo med šo-9 ferji, motociklisti in številni-© mi prebivalci mesta Diissel-© dorf posebno anketo, da bi v © prihodnje uspešneje preprečc-© vali zelo naglo naraščajoče © prometne nezgode na glavnih © in na stranskih cestah. Najprej so bili na vrsti mopedisti. Skoraj vsi šoferji in nad 80 odstotkov prebivalstva je zahtevalo, naj bi mopedisti v prihodnje opravljali vozniški izpit. Deželni prometni minister se je v spremstvu strokovnjakov odpravil na teren, da bi »v cestnem prahu« na kraju samem proučil stanje. Spotoma so na križiščih izpraševali šoferje, pešce in motocikliste. Vprašanje: -Kaj svetujete za primer, da bi bilo treba spričo Ut naraščajočega prometa omejiti hitrost za motorna vozila?« Večinoma se je glasil odgovor takole: »Na cestah prvega in drugega reda (ne na zveznih) naj bi znašala maksimalna dovoljena hitrost 90 km na uro.« Petina anketirancev je menila, naj bi bila največja dovoljena hitrost na zveznih cestah 100 km, skoraj prav toliko pa jih je bilo za 120 km. Tri petine anketiranih je odgovorilo, naj bi na zvezni cesti vsakdo vozil, kolikor zmore njegov avto, ker tam tako nihče ne sme prečkati cestišča. Okoli 30 odstotkov šoferjev je povedalo, da sedanje avtomobilske šole ne ustrezajo več svojemu namenu in da je treba razširiti učni načrt, ker morajo vedeti vozniki kaj več o vožnji in o prometnih predpisih. Najbolj presenetljivi pa so bili odgovori na vprašanje, ali sme šofer med delom piti alkoholne pijače. Nad polovico anketiranih šoferjev in motociklistov je, govorilo, da voznik za krmi! nikakor ne sme uživati alko*1 nih pijač, niti piva ne, čeprav J v njem sorazmerno malo alk1on la. Skoraj tri četrtine pešcev je izreklo za popolno abstinen vr»7niknv mntnrnih Nova filmska kamera Benedik 2igalov iz Moskve je izdelal novo filmsko kamero, po kateri bo filmski trak, potreben za snemanje dolgometražnega filma, mogoče skrajšati od 3000 m na 750 m filmskega traku 16 mm. Zanimiva podrobnost nove kamere je mehanizem, ki omogoča na enem polju štiri posnetke. Strokovnjaki pravijo, da je to prva kamera te vrste in da se bo zelo verjetno kmalu uveljavila. S 35 m dolgo jadrnico »Albatros« g se je sredi junija odpravil i* g New Yorka na pot čez Atlantski s ocean ameriški pisatelj Ernest g Gann, ki je s sedemčlansko po- g sadko in nekaj gosti pristal v = Londonu na Temzi. I Blagajnik je izginil Zaradi sleparij, ki jih je za- J grešil v zvezi z razstavo •*Vožnja g na dopust« v prostorih glavnega g kolodvora v avstrijskem Linzu, g išče policija madžarskega držav- g ljana Doplolanskega. Možakar je g odnesel s seboj razstavno blagaj- = no, v raznih lokalih pa je pustil g 50.000 šilingov dolga. Spet četverčki Zena učitelja Hansena iz Man- g kata v ameriški državi Minneso- g ta je dala življenje štirim dekli- — cam. Mati in punčke so zdrave, g Naslednja svetovna razstava s= Mednarodni urad za svetovne g razstave je prejel ponudbo Fran- g cije, da bi organizirala prihod- g njo svetovno razstavo v Parizu, g Razstava naj bi bila leta 1904, g več podrobnosti pa za sedaj še s ni znanih. I!!l:l! Drobne ZANIMIVOSTI STRELA UDARILA V TRAMVAJ Nad Portlandom v ameriški državi Oregon »e Je pred kratkim razbesnela silovita nevihta. Strela Je udarila v tramvajski v o* s petdeset potniki. Skoraj vsi so dobili opekline, petnajst pa so Jih mo-rali s hudimi poškodbam! odpeljati v bolnišnico. VSAKO JUTRO OB DEVETIH Adlal Stevenson, voditelj demokratske stranke ZDA ln kandidat na prejšnjih predsedniških volitvah, se Je mudil pred dnevi v Londonu. Na vprašanje o političnih načrtih Je odgovoril: *2e večkrat sem povedal In zdaj ponavljam, da vsako Jutro ob devetih avtomatično izgovarjam: Ne bom več kandidiral za predsednika ZDA.« DOKTORSKI KLOBUKI Na 9vedskem se Je Se ohranil 400 let star običaj. Študent, ki zagovarja doktorsko disertacijo, si mora kupiti poseben klobuk, ki stane okrog 6000 dinarjev. Kandidati s« jezijo na častne doktorje, ki dobivajo naslove in klobuke brezplačno. ISLANDSKO CVETJE NA ZNAMKAH Po vzoru drugih dežel Je tudi Islandska postna uprava izdala dvoje znamk s sivojim cvetjem. Risbo Je pripravil Števen Jonson, znamke pe Je tiskala neka londonska tiskarna. Samo dvoje znamk za dvoje cvetov. .. USMERJEVANI MIKROFONI g Poročevalci angleškega ra- g dla uporabljajo tako Imeno- g vane usmerjevane mikrofone, H ki lahko prestrezajo zvoke g na večjo daljavo kot običajni, = razen tega pa naravnani v do- g ločeno smer lovijo tudi posa- g mezne glasove iz množice. Prikrojevalka neke london9*." modne trgovine je pokazala * kinške kreacije«, za katere dobila navdih ob predstavi ka Douglasa filma »Viking, Njen klobuk, pravzaprav nk^c| sek v laseh, ki je oblikovan j, morski valovi, jc sestavljen modela vikinške ladje in Pr0“ stega jambora na njej ■e) Sanjal je, da plava Neki Avstralec je kar naP1^ govoril o potapljaštvu. Dornis‘- ^ ja ga je tako prevzela, da j® sanjah neprestano plaval h1 ,e §§ potapljal. Sredi noči se mu \ = sanjalo, da je tik ob vodi. Zl®zrt SUSA V BRAZILIJI V severni Braziliji Je že g nekaj tednov suša, kakršne ne = pomnijo, zemlja poka. trava = je iz postelje, stopil na balkon Je vsa požgana. V nekaterih = pokrajinah Je lakota, žetev Je = uničena, prebivalstvo se Je = začelo množično seliti v druge g kraje. 5 se vrgel v vodo. Padel je pločnik in mrtev obležal. k V vročih poletnih dneh sl želi sveže vode tudi povodni konj v praškem živalskem vrtu. Seveda ne manjka mladih In starih, ki si radovedno ogledujejo žejnega velikana ZA TRUDNE GOSPODINJE g Na Nizozemskem Imajo že §§ mnoge trgovine posebne apa rate, Imenovane vibrator. Utru- s Jena gospodinja stopi na teht- g nld podoben podstavek, spu- s ■tl kovanec v avtomat ln apa- = rat kar »kozi čevlje električno g masira stopalo. Baje učinku- = 'e tresenje zelo pomirjevalno g osvežujoče. CEK »ŽALOSTNEGA PONEDELJKA« Nefcl trgovec iz ameriškega mesta Auguste Je dobil ček s kaj čudnim podpisom: žalostni ponedeljek drevoreda mrtvega moža. — podpis se mu Je zdel sumljiv zato je telefoniral v bližnjo banko, ki pa Je takoj odgovorila, da je podpis veljaven ln da ček lahko vnovči. NEMI KLAVIR Nemi klavir Je naJnoveJSa glasbena pridobitev. Izdelalo ga Je neko čikaško podjetje. Pianist ima na ušesih slušalke in lahko igra, ne da bi ga drugi slišali, po želji pa vključi posebno napravo ln klavir se spet oglasi. Plastični avto g Angleška avtomobilska tova|V /ar*19 g Perless je izdelala nov avto s Ka- roserijo iz plastične snovi. ^ ristično vozilo porabi šest goriva na sto kilometrov, prosv ra pa je v njem za štiri polta ke. # i Najmanjši televizor §j Charles Wilson iz londonsK® g okolice je v devetih letih potrP®* g ljivega dela sestavil najmanjši * g levizljski sprejemnik na svetu. g sok je komaj za dve škatlici g galic, širok pa za poldrugo, ven 5, g sprejema televizijski progi’81’” g Konstruktor ni hotel prodati & g jega izuma, čeprav so mu zanj g nudili nad pol milijona dinarje • 5 Bombaž in avtomobili g Pri izdelavi enega samega g tomobila uporabijo 31 kg Pre g lanega bombaža, okoli 95 od stot g kov te snovi pa je tudi v gumi)8 stih gasilskih ceveh. Kritika Picassove freske v palači UNESCO Stvaritve znanih umetnikov IZ BETONA