Leto XIII. 1 Štev. 156	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, sreda 12. juiija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 16 din, litji n H din	Cena din 1*—
Novi nemiri v Španiji
Obsodba republikanskega prvaka Besteire je vzbudila med republikanci nov odpor, vsta e asturskih rudarjev in krvave demonstraci e v raznih španskih mestih, zlasti tudi v Barceloni — V Burgosu pa vse zanikujejo
PARIZ, 12. julija. Po vesteh iz Španije je povzročila obsodba republikanca Besteire pred vojaškim sodiščem v Madridu v raznih krajih Španije veliko nezadovoljstvo in tudi ustaje in demonstracije. Najresnejša je pa bila reakcija v Asturiji,
^er so se dvignili rudarji in se oboroženi postavili v bran. Iz Burgcsa uradno demantirajo vse vesti o nemirih v Asturiji, Barceloni, Saragosi, Santanderju in Bilbau. vendar ne morejo prikriti, da se re-pubBkanei zopet dvigajo in da nezadovo listvo ljudstva stalno narašča.
Zaoiski
UPOR RUDARJEV V ASTURIJI BASEL, 12. julija. »National Zeitung« °biavlja senzacionalne vesti, po katerih s° nastali v asturijskih rudnikih v Sparil veliki nemiri, zaradi katerih je v revirju ustavljeno vse delo in so jih zased-vojaške čete. Ker policijske in čete d-un Sarde niso zadostovale, so bile podane na pomoč čete Iz Galicije. Vsta-sl£® rudarje preganjajo po gorah, kamor 50 se umaknili hi iz zasede z uspehom Upadli več oddelkov napadalcev. Sredice nemirov je mesto Mieres, ki leži južno od Ovleda, koder se potikajo posamezni republikanci še izza časa državljanske vojne. Umaknili so se tja po porazu pri Santanderju, Glonu in Oviedu,
BERLIN, 12. Julija. Angleški veleposla-■“K Henderson, ki se je mudil več dni v **°ndonu, se je včeraj vrnil sem. V Londonu je bil v trajni zvezi z zunanjim ministrstvom In bil je tudi v nenavadno dolgi avdienci pri angleškem kralju. Iz vsega tega se sklepa, da je prinesel sem nove Predloge glede ublažitve ali celo rešitve gdanskega vprašanja. Vendar se ne veruje v uspeh take akcije, zlasti ne po novi izjavi voditelja gdanskih nacistov For-sterja, ki je neuradni tolmač Berlina: For-8 er je namreč dejal, da Poljska sploh ni-ničesar več iskati v Gdansku. Da se Jp***»ku ne more nič zgoditi, pa garan-raJo Hitler, nemška vojska, ki je najmoč-nejŠa na svetu, in prebivalstvo Gdanska s^ega, katero bo takoj samo zagrabilo
TOKIO, 12. julija. Havas. Zunanje ministrstvo In zastopniki japonske vojske so se sporazumeli glede stališča, ki ga bo Japonska zavzela na angleško-japonski konferenci zaradi Tlencina, Iz poučenega vira se izve, da bo japonska delegacija zahtevala od Anglije neke vrste obljubo vnaprej o neutralnosti v kitajskem sporu kot glavni pogoj za obdržanje konference za lokalizacijo tienclnskega vprašanja. 2a 14. t. m. je sklicana izredna seja japonske vlade, na kateri se bodo sprejeli dokončni sklepi In bo tudi določen dan Pričetka konference. Pooblaščeni zastopnik zunanjega ministrstva jo izjavil novinarjem, da bo sklep o proceduri japonsko
da bi se odtegnili maščevanju nacionalistov.
ZASLEDOVANJE USTAŠEV Središče poveljstva civilne garde, ki je poslana nad upornike, je na magistratu v Mieresu. Iz Mieresa prodirajo močne čete proti jugu v smeri Uslna Grande In čistijo pokrajino, nad katero je razglašeno obsedno stanje. Vhodi v rudnike so strogo zastraženi, da se rudarji ne bi mogli po njih skrivati. Republikanski vstaši so prav dobro oboroženi in dobivajo povsod s strani prebivalstva, ki simpatizira z njimi, zadosti hrane in ostale podpore. Odpor je očito dobro organiziran. Zatrjuje se celo, da so se vstaši na važnih gorskih prehodih vkopali. Da
za orožje, ako bo potrebno in uveljavilo svoje zahteve.
LONDON, 12. julija. »Times« poročajo iz Varšave, da je bila Poljska tudi pred Chamberlalnovo izjavo odločena, spustiti se zaradi Gdanska v boj, četudi sama in četudi brez upa na zmago. Gdansk je za Poljsko vprašanje obstoja ali neobstoja. Po Chamberlainovi izjavi pa je vera v končno zmago, ako nastane zaradi Gdanska vojna, trdna in popolna.
LONDON, 12. Julija. Zunanjemu ministru Halifaxu je bilo v poslanski zbornici stavljeno vprašanje, ali se problem Gdanska ne vw mogel rešiti na podoben način kakor problem Južne Tirolske, da bi se Nemci iz njega izselili. Na enak način naj bi se izselili tudi Italijani Iz Tunizije. Mi-
angleških pogajanj sprejet šele na prihodnjem sestanku ministra Arite z angleškim veleposlanikom Craigiem. Sestanek bo najbrže šele prihodnji teden.
TOKIO, 12. julija. Iz Tlencina poročajo, da je bilo najdeno davi na meji angleške koncesije truplo nekega Kitajca, ki ga je ubil električni tok žice, s katero je koncesija obdana.
PEJPING, 12. julija. Po pisanju japonskih listov se je pričela protiangleška akcija sedaj tudi v Cinami, glavnem mestu pokrajine Šantung. Kitajski trgovci smejo razprodati samo tisto blago angleš kega izvora, ki ga Imajo v zalogah, novega pa ne smejo več naročiti.
bi se doseglo čim prejšnje pomirjenje, so oblastva izdala razglas, v katerem obljubljajo vsem tistim, ki se prostovoljno vklonijo in vrnejo na delo, da ne bodo kaznovani. Del upornikov se je temu pozivu tudi res odzval, dočim se proti ostalim operacije nadaljujejo.
DEMONSTRACIJE V BARCELONI
LONDON, 12. julija. United Press poroča, da je ob priliki prihoda italianskega zunanjega ministra grofa Ciana skupina katalonskih republikancev v nekem barcelonskem predmestju razvila republikansko zastavo in priredila demonstracije. Proti republikancem so bili poslani falangisti in nastal je med obojimi krvav spopad, pri katerem so z obeh strani tudi streljali In je bilo več ljudi ubitih ter ranjenih. Demonstracije republikancev so nastale v protest proti obsodbi republikanca Besteire, ki je bil pred madridskim vojaškim sodišče mobsojen na 30 let ječe, čeprav je bil prav on tisti, ki je Izročil Madrid nacionalistom.
nister je odgovoril, da o Južni Tirolski še nima uradnih poročil in zato tudi ne more proučiti zastavljenih vprašanj glede Gdanska in Tunizije.
VATIKAN, 12. julija. »Osservatore Romano« pravi, da Chamberlainov govor ni nič novega v presojanju važnosti Gdanska za politični in trgovinski obstoj Poljske. Chamberlain je ponovil svoj apel j glede metode, ki je še vedno mogoča za ! dosego pogajanj In sporazuma. Iz tega sle dl, da bo poljska vlada, podprta po Angliji in Franciji, vendarle storila demaršo pri gdanskem senatu. Ta demarša bi mogla biti sprejeta, a mogla bi biti tudi odbita. Ako se zgodi poslednje, bo poljska neodvisnost resno ogrožena.
Tudi na seji angleške vlade so razpravljali pretežno o pogajanjih v Moskvi, In sicer na podlagi Seedsovega in Strango-vega poročila^ Po seji se je pa zatrjevalo, da so popolnoma neresnične vse vesti, po katerih naj bi bila zašla moskovska pogajanja v slepo ulico in da ni nobenega upanja več na uspeh. Pogajanja se bodo nadaljevala, vendar bo treba premagati še veliko težkoč.
Ogromen meteor v Kanadi
LONDON, 12. julija. Reuter poroča iz Londona o pokrajini Ontario v Kanadi, da je padel včeraj tam na zemljo ogromen meteor, za nekaj sekund je meteor razsvetlil vso pokrajino več milj naokoli. Padec meteorja je povzročil veliko paniko med prebivalstvom.
PALESTINA SE POMIRJUJE.
LONDON, 12. julija. Havas. Ker se je Palestina pomirila, bodo Angleži poslali iz dežele eno pehotno brigado v Egipt.
DVE LETALSKI NESREČI.
BUKAREŠTA, 12. julija. Havas. Nad Clujem so trčila tri vojna letala. Vsi trije piloti so mrtvi.
MADRID, 12. julija. Havas. VkBaraha-su, blizu Madrida, je terjala letalska nesreča tri, pri San Juanu v Andaluziji pa pet žrtev španskih častnikov.
MaBcoim Macdonald
Velika Britanija ni pokazala izredne organi-zatorične sposobnosti samo prf dovršitvi obrambnih priprav in udarnosti njene vojske doma, ampak ‘tudi v dominio-nih in kolonijah. V teku zadnjega leta so bila, kakor je te dni povedal sedanji kolonialni minister Malcolm Macdonald, izvršena v vseh angleških kolonijah pomembna dela, ki izpopolnjujejo pripravljenost in moč Velike Britanije v strateškem,	prometnem	in	gospodarskem oziru.
Malcolm	Macdonald	je bil rojen 1. 1901.
v	Lossinmouthu	kot	sin pokojnega vodi-
telja laburistov in poznejšega ministrskega predsednika Jamesa Ramsaya Mac-donalda, in je postal prvič poslanec že ko je bil star komaj 28 let. Njegov oče, prvotno učitelj, je bil pred svetovno vojno in nekaj Časa po njej veliko upanje vse svetovne socialne demokracije. Vsi socialni demokrati so pričakovali, da bo pomenila oblast, ki jo prevzamejo angleški laburisti pod Macdonaldovim vodstvom v Veliki Britaniji, pričetek zlatega veka marksizma. Toda izkazalo se je, da so angleški marksisti daleč od svojih kontinentalnih sodrugov in Macdonald se je 1. 1931., ko je sestavil vlado »nacionalne unije« celo z njimi razšel in ustanovi! svojo lastno »National Labour Party«, a dobil pozneje pri volitvah le 13 mandatov. Njegov sin Malcolm Macdonald je pa zašel celo v konservativno Chamberlainovo vlado.
»Roke oroč!"
»Temps« prinaša govor poljskega maršala Rydz-Smyglija na velikem zborovanju vladne stranke v Cieszynu. »Nemčija anektira tuje zemlje, je dejal maršal, motivirajoč svoja dejanja z ljubeznijo do miru. Poljaki nočemo tak mir. Dežela, katere 20% meje sloni na morski obali, zahteva od nas, da ji odstopimo eno svojih dveh luk. Nato imamo samo en odgovor: Roke proč! Poljska ne bo odstopila niti pedi zemije, ki ji pripada.«
Neznan! vofak v Bratislavi
V Bratislavi bodo postavili spomenik slovaškemu Neznanemu vojaku. Stroške za spomenik bodo krili iz svojčas nabranega denarja za spomenik T. G. Masary-kii v znesku 130.000 ks.
Ribbentrop v nemilosti?
Hitler ni bil zadovoljen s poročilom, ki mu ga je podal Ribbentrop o stališču Anglije in Francije v vprašanju Gdanska, piše »Daily Telegraph«. Zdi se, da obtožujejo Ribbentropa, ki je dolgo časa užival naklonjenost kancelarja, da je pozabil opozoriti Hitlerja, kako sta Velika Britanija in Francija ponovili svoje garancije Poljski in poslale preko Bonneta tiuli Berlinu tozadevno opozorilo, piše »Daily Telegraph«.
Grandi prevelik anglofil
Med Hitlerjem in Mussolinijem je bilo zadnje čase več telefonskih pogovorov, poroča novosadski »Dan« in dostavlja, da je pri tej priliki zahteval Hitler od vodje Italije, naj bi zamenjal italijanskega veleposlanika v Londonu, Grandija,. ker je prevelik anglofil. Nemčija ne želi, da bi bili odnošaji med Anglijo in Italijo preveč prisrčni. V italijanskih uradnih krogih trdijo, da bo Grandi zaradi slabega zdravja soproge ostal dalje časa v Rimu in da je določen za naslednika pokojnega grofa Ciana.
Upanje še ni izgubljeno
V PARIZU IN LONDONU PRIZNAVAJO VENDAR SE VEDNO VERUJEJO V
PARIZ, 12. julija. Po včerajšnji seji vla-‘te je zunanji minister Bonnet poročal, da Zahteva sovjetska vlada brezpogojno sklenitev vojaškega pakta pred političnim.
TE2K0ČJE V POGAJANJIH Z RUSIJO, KONČNI SPORAZUM. —
Sicer se pa opaža v francoski vladi pesimistično presojanje pogajanj z Rusijo, vendar še vedno upajo, da se bo končno le posrečilo najti c*)liko za trojno zvezo.
Nadaljnji razvoj gdanskega vprašanja
^OLEŠKI PREDLOG V BERLINU? NOVA FORSTERJEVA IZJAVA. POLJSKA B! SE VOJSKOVALA TUDI SAMA. PRED
LOG ZA IZSELITEV NEMCEV IZ GDANSKA. SODBA VATIKANA.
Odgajanje pogajanj v Tokiu
JAPONSKI POGOJ ZA PRIČETEK JAP ONSKO-ANGLEŠKIH POGAJANJ. -ELEKTRIČNI TOK UBIL KITAJCA V TIENCINU.' BOJKOT V PEJPINGU
Maribor, 12. julija.
Te dni sta potekli prvi dve leti, odkar so japonske čete prvič v sedanjem velikem spopadu vdrle na Kitajsko. To dveletnico so slavili prav tako Japonci kakor Kitajci: Japonci so proslavljali svoje uspehe, sloneče na zasedbi cele vrste kitajskih pokrajin, Kitajci pa svoj odpor, ki je omogočil, da je večji del Kitajske še vedno trdno v kitajskih rokah. Pri tem so Japonci napovedovali, da bodo najkasneje v dveh letih popolnoma strli ves kitajski odpor in napravili iz Kitajske svoj protektorat po vzorcu Mandžurije, Kitajci pa, da v dveh letih ne bo nobenega Japonca več na kitajskih tleh. Iz tega sledi, da so slavili oboji zmage, še bolj pa so jih napovedovali za bližnjo bodočnost.
Že to nam dokazuje, da japonsko-kitaj-ska vojna ni tako preprosta zadeva, kakor bi utegnila biti po evropskem pojmovanju. To evropsko pojmovanje za Dalnji vzhod v resnici ni primerno. Za naše nazore je tuje že samo dejstvo, da kljub dveletnim krvavim bojem, v katerih je bilo doslej na vsaki strani ubitih in ranjenih po en milijon mož, med' Japonsko in Kitajsko — še ni vojne. Formalno namreč, kajti niti Japonci Kitajcem niti Kitajci Japoncem je niso napovedali in juridično pojmovano vojne med njimi ni. Med njimi so le — boji. Prav tako ni vojne med Japonsko-Mandžurijo in Rusijo-Mon-golijo, pa vendar prejemamo vsak dan nova poročila o krvavih bitkah, zlasti letalskih, o katerih pošiljajo Japonci v svet taka poročila, da jim najbolj naivna duša na svetu ne more verjeti. Tako so te dni poročali, da so zbili kar naenkrat 300 sovjetsko-mongolskih letal, sami pa so pri tem izgubili — eno samo!
Drugo, kar v Evropi težko razumemo, je japonska in kitajska strategija. Obe sta diametralno nasprotje tega, kar mi razumemo pod tem pojmom. Pri nas v Evropi smo navajeni, da se ustvarijo fronte, ki se potem premikajo po sreči ali nesreči bojujočih se vojsk. Zmagovalci napredujejo, premaganci se umikajo in zasedeno ozemlje se osvoji, očisti sovražnikov ter umiri.
Na Daljnem vzhodu pa ni tako. Tam med Japonci in Kitajci ni ene same strnjene fronte, ampak jih je sto nestrnjenih. Dasi so Japonci že lani zasedli Hankov, ki je n. pr. več sto kilometrov oddaljen od Šanghaja ali od Tiencina, se vendar cesto zgodi, da poročajo Kitajci ali celo Japonci sami o novih srditih bojih daleč za fronto in v neposredni bližini obeh omenjenih mest. In med tem ko sede Japonci daleč na jugu Kitajske v Kantonu, sede prav tako trdno Kitajci v mnogih pristaniških mestih severno od tega velemesta, torej bližje pravim bojiščem. Ko dovažajo Japonci svoje čete, orožje in municijo v Kanton, privažajo n. pr. Angleži Kitajcem orožje in municijo v Amoy ali Fučov dalje gori na severu.
Vse to nam pa postane razumljivejše, ako se zamislimo v ogromnost Kitajske, za katero nimajo Japonci zadosti vojakov, da bi jo resnično zavzeli in zasedli. Oni zavzemajo in zasedajo le posamezne železnice in reke, posamezna pristanišča in večja mesta, dežela okoli njih je pa še dalje v oblasti Kitajcev, ki se na ta način prav lahko kar na lepem pojavijo za japonskim hrbtom. Tako se izgublja japonska vojska na Kitajskem kakor reka v puščavi, si išče poti sedaj sem in sedaj tja, zavzema novo postojanko, pri tem pa Izgubi staro. Da je tak položaj ugodnejši za Kitajce kakor za Japonce, je pač razumljivo. Tisti, ki se morajo, ako bodo boji še dolgo trajali, nazadnje izčrpati, so Japonci, ne Kitajci. Kitajci se bojujejo doma, Japonci morajo svoje čete privažati na kitajska bojišča čez morje in čez ogromne razdalje kitajske prostranosti, število japonskih vojakov je omejeno, število kitajskih ni. Kitajci morejo izmed svojih 400 milijonov ljudi dobiti za vsakega padlega 1000 novih vojakov. Treba jih je le izvežbati in — oborožiti. In samo to zadnje je za Kitajce problem, kajti sami nimajo potrebne bojne industrije in so v večji meri navezani na uvoz iz tujine.
Po vsem tem bi človek prej verjel Kitajcem, ki napovedujejo končni poraz Japoncev, kakor Japoncem, ki napovedujejo svojo skorajšnjo popolno zmago. Pa tudi če bi Japonci res »zmagali«,^ kako bodo svojo zmago mogli trajno izkoristiti? Ako bodo hoteli nad Kitajsko res vladati, bodo morali imeti tam stalno najmanj toliko čet, kakor Jih imajo sedaj.
Rusi bodo branili Mongolijo Ssasius
ČLANEK V ORGANU RDEČE VOJSKE. — OBJEKTIVNO POROČILO Z MAN-
D2URSKO-MONGOLSKE MEJE.
MOSKVA, 12. julija. »United Press« poroča: Organ rdeče vojske »Krasnaja zvje-zda« piše ob petnajstletnici neodvisne mongolske republike in omenja tudi izjavo, ki jo je Stalin dal 1. 1936. dopisniku »United Press«, v kateri je dejal, da bi kršitev neodvisnosti Mongolije predstavljala za sovjetsko Rusijo casus belli. Zato je varnost Mongolije v ruskih rokah. Vsi japonski napadi bodo uničeni. Rusija bo branila Zunanjo Mongolijo prav tako odločno kakor svoje lastne meje.
LONDON, 12. julija., Reuterjev dopisnik na mandžurski meji poroča, da je odda-
ljen 3 milje od reke Halakar opazoval boje med japonsko-mandžurskim In rusko-mongolskim letalstvom. Sovjetska letala so Izvršila dva napada. V prvem spopadu so naletela na 24 japonskih letal in dve zrušila v plamenih na tla. Malo pozneje je 18 ruskih bombnikov kljub ostri japonski obrambi vrglo več bomb na glavni vodovod, ki dovaja Japoncem vodo. Po napadu so Japonci trd H, da so bile to »bakteriološke bombe«, katerih namen je bil vodo okužiti. Mongolsko-ruske čete se še vedno drže onstran reke Halakar in odbijajo vse japonske napade.
Rooseveltov poraz v senatu
SENATNI ODBOR ZOPET ODGODIL SKLEPANJE O NEVTRALNOSTNEM ZAKONU. — HULLOVA IZJ AVA NOVINARJEM.
WASHINGTON, 12. julija. R. Senatni odbor je z 12 proti 11 glasovom odgodil sklepanje o spremembi nevtrainostnega zakona do jesenskega zasedanja.
WASHINGTON, 12. julija. Havas. V krajši izjavi, ki jo je zunanji minister Cor-del Hull dal novinarjem, je pojasnil vladni program o nevtralnosti, ki ima šest točk: 1. program predvideva prepoved ameriškim ladjam, da plovejo v vojnih conah; 2. omejuje potovanje ameriških dr-
žavljanov v vojno območje; 3. potrebne uredbe, da morajo tujci pri nabavi materiala za vojskujoče se države dokazati vsebino blaga; 4. sedanja zakonodaja glede posojil in kreditov vojujočim se državam ostane v veljavi; 5. kontrola nad vsemi prošnjami in nabiranjem sredstev za razne fonde v korist državam, ki so v vojni; 6. kontrola nad izvozom streliva in uvajanje posebnega sistema pri podeljevanju dovoljenj za izvoz in uvoz orožja.
Nemčija ima 34.000 letal?
LONDON, 12. julija. Po izjavi voditelja madžarske stranke malih posestnikov, Tiborja Eckhardta, je nemški generalni štab obvestil madžarsko vojno ministrstvo, da razpolaga Nemč ja s 34.000 letali. Madžarska vlada pa meni, da so v tem všteta tudi stara, pomožna, šolska in civilna letala. Prav tako je treba tudi vest o 100.000 pilotih pojmovati tako, da jih je od teh le nekaj tisoč res popolnoma izvežbanlh in prvovrstnih.
Roosevelt ne bo več kandidiral
WASHlNGTON, 12. julija. Havas. Roosevelt je imenoval visokega komisarja na Filipinih, Mac Nutha, za šefa zveznega urada za brezposelne. Mac Nuthu bo v zvezi s tem določenih še več funkcij javnega življenja. Sodijo, da Roosevelt v tretje ne bo več kandidiral in da je s tem imenovanjem postavil v ospredje moža, ki bi bil sposoben nadaljevati režim »new deala«. Mac Nuth je namreč resen kandidat demokratov v primeru, da bi Roose-vest nadaljnjo predsedniško kandidaturo opustil.
Članov obisk v Šoani]i
BARCELONA, 12. julija. Stefani. Po svečanem banketu, ki ga je španski notranji minister Suner priredil v Taragoni, se je grof Ciano vrnil v Barcelono. Po kosilu sta odšla Suner in Ciano na stadion, kjer je bilo zbranih nad 60.000 ljudi. Ciano je z množico vred navdušeno pel špansko nacionalno himno. Sledil je de-file španske mladine, ki je vzklikala Italiji. Zvečer je bila Barcelona bajno razsvetljena; velike množice izprehajalcev so vzklikale Cianu, ko se je vračal v vladno palačo.
ROOSEVELT NE BO POSREDOVAL V GDANSKEM SPORU.
WASHINGTON, 12. julija. Havas. Na razne govorice, da bo Roosevelt posredoval v vprašanju Gdanska, zatrjujejo v vvashingtonskih krogih, da sta tako Roosevelt kakor Hull že večkrat poudarila, da se Amerika ne mara vmešavati v evropske spore.
NOVI POSLANIK JUGOSLAVIJE V BOLGARIJI.
BRUSELJ, 12. julija. Jugoslovanski poslanik Miodrag Lazarevič je obiskal danes belgijskega ministrskega predsednika Pierlota in mu izročil akreditivna pisma.
Ako jih ne bodo imeli, se jim lahko zgodi, da bodo čez noč poklani. Kajti kitajsko sovraštvo do Japoncev po teh dveh letih bojev ne bo še tako kmalu prenehalo. Spričo vsega tega se moramo mi v Evropi vprašati: kaj prav za prav hočejo Japonci? Ali je njihovo početje res čjjto resno?
VVELCZEK PRI BONNETU.
PARIZ, 12. julija.	DNB. Daladier in
nemški veleposlanik	grof Welczek sta
razpravljala danes o	nekaterih spornih
vprašanjih, pred vsem o izgonu nemških državljanov iz Francije.
HOLANDSKA VLADNA KRIZA.
AMSTERDAM, 12. julija. Vladna kriza je nespremenjena. Kraljica je po Coliy-novem neuspehu poverila sestavo nove vlade vodji katolikov Cooleenu, a je malo verjetno, da bi uspel.
TURŠKI POSLANIK	PRI MOSCICKEM.
VARŠAVA, 12. julija. PAT. Predsednik republike je sprejel turškega poslanika v avdienci. Poslanikovo družino in turškega vojaškega atašeja je nato pridržal na kosilu. Popoldne je Moscicki sprejel poljskega poslanika pri Vatikanu, ki potuje v Rim.
MAROŠKI SULTAN V FRANCIJI.
METZ, 12. julija. Havas. Maroški sultan si je ogledal Maginotovo obrambno črto. Zvečer je v svečano razsvetljenem mestu prisostvoval defileju garnizijskih čet Metza.
RUSKE PRIPRAVE ZA SONČNI MRK.
PARIZ, 12. julija. Havas javlja iz Moskve: Sovjetski znanstveni institut in zvezdama se pripravljata na opazovanje popolnega sončnega mrka, ki bo 21. septembra 1. 1941. Pod predsedstvom akademika učenjaka Fesenkova je sestavljen poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo opazovanje redkega prizora nad ruskimi ravninami imelo čim lepše rezultate za znanost. Opazovalno delo ,si bo razdelilo 50 ruskih znanštvenikov.
NAPAD NA FRANCOSKEGA KONZULA
PARIZ, 1*. julija. V noči od sobote na nedeljo je skupina neznancev navalila na francoskega konzula v Madridu vprav ko je odhajal iz neke restavracije in ga ranila. V zvezi s tem se je podal včeraj španski veleposlanik v Parizu Lequerica k zun. ministru Bonnetu in mu izrazil svoje osebno in v imenu svoje vlade obžalovanje na tem dogodku.
Borza. Curih, 12. julija. Devize: Beograd 10, Pariš 11.75, London 20.7614, New York 443.9, Milan 23.34, Berlin 178, Praga 15,1214, Sofija 5.40, Budimpešta
87.00, Bukarešta 3.25.
Mariborska napoved. Delno oblačno in malo vetrovno. Temperatura brez večje spremembe. Včeraj je bila najvišja toplota 22.4, danes najnižja 10.7, opoldne
21.0.
Morda imajo prav tisti, ki pravijo, da so Japonci kljub vsej tehnični civilizaciji j vendarle duhovno še na stopnji naivno-fantastičnih otrok, ki še nimajo pravih mer za resničnost. Vsekakor pa so ti otroci zlobni in nevarni, morda prav zaradi tega še toliko bolj.	—r.
Delo za končno ureditev
naSih notranjih zadel
(Od beograjskega dopisnika »Večernika«)
Beograd, 12. julij-
Informirani politični krogi trdijo, da j( ■lansiranje vesti nekega ljubljanskega lista, da bo sporazum kmalu sklenjeN |imelo za namen narediti zmešnjave < združeni opoziciji. G. Grol pa je pri svojem nedavnem obisku pri dr. Mačku pfr stavil stvari na pravo mesto. Stališ® dr. Mačka, ki se je odločil razgovarja" z g. Cvetkovičem v cilju čim prejšfljj sklenitve sporazuma in to po procedun ki je precej različna od osmooktobersk! je diktirano po najvišjih državnih inter« sih, v zvezi z mednarodno situacijo. pa ne pomeni odstopanja od farkašičkeg sporazuma. Idejni odnošaji med HSS i Združeno opozicijo niso izpremenjefl Dr. Maček je stvarno samo razširil idej' sporazuma še na kroge, ki se danes mo rajo smatrati kot najvažnejši, ker so J položaju, da praktično in hitro naredij® stvari, ki so potrebne pri sklenitvi spora' zuma. če se tako gleda na politični p®' ložaj pri nas, bi v primeru iznenadu1 konflagracije v Evropi bila pri nas pra* lahka koncentracija vseh narodnih moS pri kateri bi bilo na manifestanten naČj* dokazano edinstvo države navzven. Pred sednik vlade g. Cvetkovič se je vrnil za dovoljen na Bled. V ,istem razpoloženj' bo šel tudi na počitnice ter zdravljenj' v francosko kopališče Vichy. Beograjs* univerzitetni profesor Tasič pa bo s S dvema kolegoma izdelal pravno formul* na temelju čl. 116. Ustave; po tem člen* bodo namreč izdelane reforme v notranf ureditvi. Če bodo prilike zahtevale, da 5* izmenja obraz parlamenta na osno"1 prave narodne volje, je možno, da bod' v jeseni razpisane volitve. O tem se sed® v Beogradu veliko govori. In to z veliki"1 zadovoljstvom, ker bi se v tem prime*" marsikatere stvari postavile na pravo m«* sto.
Z«’o potrebna izorememba
Pod tem naslovom poroča »Jugoslova^ ski Lloyd« O upokojitvi generalne# direktorja Poštne hranilnice dr. M Milorad Nedeljkovič je bil tisti, ki je P® tragediji v narodni skupščini 1. 1928 k®^ državni uradnik zatrobil parolo, da je tre' ba amputirati hrvatske kraje. Pred decembrskimi volitvami je isti Nedeljkovič raznih člankih napadal in žalil Hrvati-' Kot gen. direktor Poštne hranilnice je dr-Nedeljkovič očitno zapostavljal hrvats** pridobitne sloje in zadruge, imel je cel® toliko poguma, da se je s tem javno ponašal. Svojo hrvatofobtjo je uganjal nemoteno ne samo v kreditni politiki, neg® tudi v vprašanjih nameščanja, otvarjanj* podružnic, odvzemanja čekovnih računo" itd. Hrvatsko in pošteno jugoslovansko javnost raduje odstavitev dr. Nedeljkovič* tembolj, ker ga bo zamenjal tajnik Z vet' zagrebških denarnih zavodov, dr. Milenk® Markovič, ki se odlikuje po lepi vzgoj'> široki koncepciji, toleranci, nadstrankaf' stvu in izvrstnem poznavanju denarnih i® pridobitnih prilik. List je trdno uverjen, da bo dr. Markovič uvedel nov duh v poštni hranilnici, brez ozira na »plemen' sko, versko in politično orientacijo«.
Hrvatsfvo bratov Radičev
Čeprav je bilo hrvatstv o izobražencev tudi prej pošteno, vendar je mejilo le na meščanstvo. Radičevo hrvatstvo se jft pa razširilo iz mestnih zidov in postal® pesem širokih polj, na katerih odmev® vrisk pastirjev in diha po krvavih žuljih zrasla pšenica. Da hrvatski človek trdno veruje v svojo bodočnost, zaup* vase, je zasluga uspehov pokojnih bratov Radičev«, piše list »Bosna« iz BrčkegU'
Nemške In slovenske kose
Dunajski listi poročajo, da je nemška tovarna kos »Styria« vložila v Braili v Romuniji tožbp proti neki naši tvrdki, kj da je vrgla na romunski trg preko 5000 slovenskih kos z značko »Styrie«, t, j* sv. Jurijem na konju, ki prebada zmaju-»Jugoslovanski Lloyd« je izvedel, da g*e tu le za zaplembo treh naših kos, ki bod® služile za dokaz na sodišču, da slovenske kose, ki imajo znamko »Slovenca s kos® na belem konju« niso nemško delo, Pa. pa mnogo boljše od izdelkov »Styrie«, k1 v ostalem že dalje časa ne prihaja 1,3 romunskem tržišču v po^jev.
JJO¥ice.	"	■'
Narodno obrambni sklad in povišanje najemnin
Nekateri hišni posestniki so zaradi novih davščin pov.šaii najemnine
.rtcL m
. ... .
treba, odpirati-Ml smo gotovi.
S 1. julijem se je v smislu finančnega zakona uvedel za dobo desetih let narodno obrambni sklad. Prispevki za ta sMad se bodo pobirali in odmerjali od višine neposrednih davkov, ki jih plačujejo pravne in fizične osebe. Obdavčeni Pa niso davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojnica. Istočasno je predpisan tudi davek na pridobnine, na dividende in na rente ter na službene prejemke. Po višini skupnih davkov se plačuje za narodno obrambni fond: od — do 10 din davka 1.50, od 10 do 25 din 4,50, od 20 do 50 din 10.—, od 50 do 75 din 15.—, od 75 do 100 din 20.—, od 100 do 150 din 30.—, od 150 do 200 din 40.—, od 200 do 300 din 60.—, od 300 do 400 din 80.--, od 400 do 500 din 100.— itd. Osebe s tremi do štirimi otroci plačujejo za stopnjo nižje, osebe s petimi otroci pa za dve stopnji nižje. Nad 30 let stare in ne-. oženjene osebe pa plačujejo za stopnjo višje .Od davka za narodno obrambni ■fond bp dobil letno 350,000.000 din ob-. rambni sklad,-ostanek pa gre za kritje:
posojila za javna dela in državno obrambo.
Davek za narodno obrambni fond morajo plačevati tudi hišni posestniki. Dogaja pa se že — kar je pa treba, če ne drugače, tudi z zakonom preprečiti — da so začeli nekateri hišni posestniki z zviševanjem najemnin, s čimer hočejo prevaliti vsa nova bremena na najemnika, to je v najčeščih primerih na uslužbenca ter na delavca. Tako bo najemnik plačal prispevek za narodno obrambni fond prav za prav dvakrat. Enkrat pri svoji plači, drugič pa pri svoji najemnini. Pa tudi trgovci in različni podjetniki hočejo isto-
časno prevaliti prispevek za narodno obrambni fond na kupca, to je v večini primerih na delovne sloje, ki bodo plačali tako narodno obrambni fond večkrat, do-čim se ga bodo najrazličnejši pridobitni sloji lepo ognili. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi oblastva ob takih prilikah izdala tudi vse potrebne zakone, ki bi tako izigravanje novih davščin in pre-valjevanje na že tako najslabše situirane sloje, najstrožje zabranjevala in docela onemogočila. Kajti narodno obrambni fond je častna žrtev, ki jo mora vsakdo v enaki in sorazmerni meri doprinesti na oltar skupnih domovinskih interesov.
Praznik kmetske mladine v Vuzenici
Za peto obletnico društva kmetskih fantov in deklet v Vuzcnici je bil na občnem zboru izvoljen sleeči odbor: za predsednika Viktor Mravljak iz Sv. Primoža na Pohorju, za podpredsednico Kristina Poker.žnik in za odbornike Ferdinand Ferk, Miha Klemen, Anton Gratze,
'Alojz Gratze, Marica Grubelnik in Marija j žvikart.
j Društvo bo pripravilo za svojo peto j obletnico več prireditev, med njimi tudi jotavno tekmo koscev. Društvo bo zaprosilo okrožje, da bo sodelovalo pri meddruštveni tekmi koscev.
&
LO Ati HLADNO VOD/
P R Š17 VA.L* V n I O ti"i a c r. t 8
Pereči problemi profesorskega stanu
V Sarajevu je bil zaključen kongres Jugoslovanskega profesorskega društva. Pred zaključkom kongresa so zbrani profesorski delegati izglasovali resolucijo, Kije. javnosti znova pokazala vse tiste Pereče probleme profesorskega stanu, ki Pridejo vsako leto v resolucije, katerih se pa le malo reši. Tako se društvo že dvajset let bori, da bi prosvetno ministrstvo sprejelo in dopolnilo načrt Naredbe o izpremembah in dopolnilih zakona o srednji šoli, ki ga je predložilo. Profesorji zahtevajo, da se jim vrne vse, kar jim po zakonu iz 1931. leta pripada ter da se uveljavi stalno in avtomatično napredovanje učiteljskih moči na srednjih in na Pednjih strokovnih šolah. Ker, JPD ni v davnem prosvetnem Svetu, apelira na
prejšnjega podpredsednika JPD, da poda ostavko, da bo lahko prosvetno ministrstvo imenovalo na njegovo mesto sedanjega predsednika JPD. Vsem nastav-ljencem, ki so bili 1932. odpuščeni iz državne službe in pozneje znova nastavljeni, se naj ta . vmesni čas upošteva pri napredovanju. Nadalje je apeliral kongres JPD, da se vrnejo vsi dodatki, ki so bili odvzeti poročenim profesoricam. Kon-traktualnim učnim močem se naj štejejo leta pri prehodu v državno službo. Otroci učnih moči iz srednjih in strokovnih šol naj bodo oproščeni od šolnine. Diplomiranim študentom ter honorarnim močem pa se naj po dveletni službi odobri [polaganje profesorskega izpita.
Gradbene komisije na naših cestah
Minister za gradnjo dr. Miha Krek je te dni podpisal odlok, po katerem bo posebna komisija pregledala ceste v vseh banovinah, sestavila obširen elaborat o stanju cest ter ga predložila ministrstvu za gradnje, da bo pristopilo k gradnji cest. Denar za popravilo m gradnjo cest
bo vzet iz fonda za javna dela. Pomočnik ministrstva za gradnjo g. Josipovič in načelnik Beuček sta že odšla v Slovenijo, da si bosta ogledala stanje naših cest. Mogoče se bo po Štajerski potem vendar enkrat začelo s popravljanjem naših cest.
Popravite dravski most pri Vuzenici
Jeseni 1937 je splav odnesel dele lese-ipopravi ter osposobi tudi za tovorni pro-. eSa dravskega mostu, ki veže Vuzenico •	-
,n Muto. Več kakor pol leta se je prevari ves promet s čolnom. Lani pomladi se je nato most deloma popravil, vendar samo za ljudi in za lažji prevozni promet, krajni čas bi bil, da se most temeljito
met. Ob banovinski cesti je sicer priprav Ijenega nekaj gradbenega materiala, z delom na mostu, ki veže ves severozapad-ni del Pohorja z državno cesto, pa se še vedno ne začne,
Lisičje farme v Lescah
Marsikdo še morda ne ve, da je blizu Lesc na Gorenjskem velika lisičja farma, ki daj*; vsako leto na stotine dragocenih kožuhov. Moderno urejena farma srebrnih lisic je last nekega Zagrebčana, upravlja pa jo specializiran oskrbnik z mnogimi uslužbenci.
Na vzvišenem mestu nad glavno cesto ]e ogromen zamrežen prostor. Na tem Prostoru je preko 100 velikih kletk, kjer žive. srebrne lisice. Po dve ali pa še več v eni kletki se srebrne lisice sončijo po ves dan in se niti ne zmenijo za radovedneže, ki si ogledujejo to zanimivo lisičjo farmo. Omenim naj, da je ta farma naj-. večja in (jrva v naši državi. Trenutno je na farmi nad 500 srebrnih lisic, mnogo Pa*je#tudi mladičev, ki so prav ljubki.
Sredi farme je zelo visok stolp, s katerega se vidi v vse lisičje kletke. Ta stolp uporablja farmar za kontrolo pare-nja lisic, ki jih morajo potem posebej negovati. Vsako leto ubijejo nad 100 srebrnih lisic. Njihove kože ustrojijo ter prodajajo kos po 2000 in še več dinarjev. -Ig.
o.	S kolesom se je ponesrečil posestniški sin Franc Zamuda doma iz BuCečovc pri Ljutomeru. Pri padcu je dobil precej težke poškodbe
o jubilej slovenskega učiteljstva. V
Ljubljani je Ml slavnostni zbor slovenskega učiteljstva, ki praznuje 50-letnioo obstoja svoje stanovske organizacije. K lepi slovesnosti so se zbrali učitelji in učiteljice iz cele Slovenije. Zbrani so bili tudi mnogi odlični zastopniki javnega življenja, ki so izrekli organizaciji iskrene čestitke.	y
o Poziv, V Beogradu se je ustanovilo »Udruženje odlikovanih zlatnom Hi sre-brnom medaljom za hrabrosit«. Društvo je nacionalna organizacija, ki pospešuje državljansko in narodno zavest med Jugoslovanskimi državljani, predvsem pa ima namen zbrati m združiti pod svojim okriljem vse tiste, ki so bili v borbah za naše osvobojenje in zedinjenje odlikovani z zlato ali pa srebrno medaljo za hrabrost. Tem odlikovancem hoče organizacija priboriti priznanje za zasluge, ki so si jih pridobili v naših osvobodilnih vojnah. Organizacija ima sedež v Beogradu, pododbore pa v posameznih banovinskih središčih. Da bi se mogel čim-prej ustanoviti tudi pododbor za dravsko banovino, naj vsi odlikovanci do 31. julija t. 1. pošljejo na naslov pooblaščenca osrednjega odbora t. j. Dr. Turk Ernest,1 Privoz 9, Ljubljana, podatke: 1. priimek in ime, 2. poklic, 3. s katero medaljo je
bil odlikovan: z zlato ali srebrno, 4. ukaz o odlikovanju in 5. naslov stalnega bivališča. Podatki so neobhodno potrebni, naj jih vsak točno izpolni ter pravočasno dostavi na ime pooblaščenca, ob-| enem naj priloži znamko za odgovor in pojasnila.
| o Licitacija za regulacijo Mure. Banska uprava v Ljubljani je razpisala lici-, tacijo za regulacijska dela na notranji strani Mure med Veržejem in Spodnjo Moto. Proračun za dela je predviden na )399.259,05 din. Javna licitacija bo 29. iu-| lija v Ljubljani, pojasnila pa daje Murska ' sekcija v Zg. Radgoni.
o Konl-urz je bil otvorjen nad imovino | tvrdke Mag. pharm. Mondini Bronislav. lekarnar v Slov. Bistrici.
o Razpis zdravniške službe. Banska uprava je razpisala službo zdravnika združene zdravstvene občine Kostanjevica ob Krki in službo zdravnika uradniškega pripravnika v bolnišnici v E,cži-cah. Prošnje je poslati do 31. julija ban ski upravi.
o V Savinji je blizu Braslovč utonil 33-letni politično upravni pripravni!, banske uprave Josip Breznikar. Lovil je ribe, pri čemer je omahnil v reko in uto nil.
o Velika tatvina v Latkovi vasi pri
Sv. Pavlu pri Preboldu je razburila vse vaščane. Ko je bil gospodar Kovačeve domačije po opravkih v Mariboru, so se vtihotapili v njegovo hišo nepridipravi in odnesli vse, kar je bilo količkaj vredno. Kovač trpi občutno škodo. O tatvini se širijo med domačini zanimive govorice. Celfe
c Generalni kapitelj jugosl. ilirske ka pucinske province je bil včeraj in danes v kapucinskem samostanu v Celju. Za novega predstojnika province in pred stojnikov jugoslov. kapucinskih samostanov je bil izvoljen p. Linus Prah iz Celja.
I.	definitor je p. Matija Koren, Dubrovnik, II. p. Rafael Bogataj, Škofja Loka, UL p. Pavel Ivakič Karlovac, IV. p. Ka-mil Požar, Krško. Rim je zastopal gen. definitor p. Pavel von Friedrichssegen.
c Koprškj maturanti iz leta 1909. bodo 10. avgusta v Celju obhajali 30-letnico.
c Godbeno društvo poštnih uslužbencev priredi v dneh 13. in 27. julija ter 3. in 17. avgusta ob 20. v mestnem parku promenadne koncerte v korist pospeševanja tujskega prometa.
c Svinjska kuga se je pojavila v Ločici pri Polzeli.
c Velika gasilska slavnost bo v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. v Laškem. Društvo bo proslavilo 70 letnico. Prireditev bo združena z zletom gasilske zveze iz dravske banovine.
c Vodovod bodo zgradili v Klancu pri Dobrni. Vodo bodo zajeli pri Sv. Joštu. Vodovod bo dolg 1062 metrov. Komisijski ogled bo v petek 14. t. m. ob 10. dop. pri zajetju vode.
c Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo elektrificirati Gornjo Savinjsko dolino. V ta namen bo zgrajen
40 km dolg daljnovod visoke napetosti 20.000 W od Braslovč do Nove Štifte. — Zgrajenih bo v vpoštev prihajajočih krajih več transformatorskih postaj. Kranjske deželne elektrarne so že zaprosile za obrtno odobritev in gradbeno dovoljenje. Komisijski ogled in obravnava bo na kraju nameravane gradnje v četrtek 13. t. m .s sestankom komisije ob pol 9, dopoldne na postaji na Polzeli.
c Morilec Sabukošek protestira proti potrditvi smrine obsodbe po stolu sedmerice. Poklical je v zapor svojega branilca in zahteval, da se razpiše nova razprava češ, da je popolnoma nedolžen in da so mu podvalili ciankalij. Sabukošek je od časa, ko je zvedel za potrditev smrtne obsodbe zelo nemiren in se mu nekoliko blede.
c Nesreča v rudniku. V rudniku Hudi-jami pri Laškem se >e vdrl strop in zasul 41-letnega rudarja Franca Vajdeca od Sv. Krištofa pri Laškem. Vajdecu je zlomilo nogo.
c Nesreči. Sin posestnika Anton Po-dergajs iz Zagrada pri Celju je padel s češnje in si zlomil ključnico. — 44-letne-ga dninarja Ivana Dobnika iz Vel. Pire-šice je podrl na cesti neki motociklist ter mu polomil rebra.
c llboj. v vinotoču posestnika Janeza Kolarja v Zg. Ravnih pri Žetalah so popivali fantje med njimi tudi pos. sin Jurij Zakelšek. Ko so pozno ponoči odhajali, je Zakelšek Kolarju izmaknil steklenico vina in odše! proti domu. Kolar je to kmalu opazil. Stopil je do Zakelškove domačije v Zg. Ravneh in zahteval, da mu Zakelšek vrne ukradeno steklenico vina. Jurij Zakelšek, ki je bil vinjen in je ležal v šupi, je stopil ven. pograbil kol in udaril Kolarja dvakrat z vso silo po glavi. Koiar se je zgrudil nezavesten. Nato mu je Zakelšek vrgel Še velik kamen na prsi in mu prizadjal težke notranje poškodbe. Kolarja so spravili na njegov dom. kjer je drugi dan umrl. Zakelška so aretirali in izročili-okrožnemu sodišču v Celju.
Ptuj
p Zadnji teden je obdan magistrat od visokih zidarskih odrov. Bodo pa magistrat samo nanovo prepleskali.
p Tudi stari mestni stolp ob Dravi dojiva pomlajeno lice. V kamepito zidovje so mu izbili zidarji nekaj velikih oken, dobil bo novo streho in tudi prebarvali ga bodo. V njem bo namreč v bodoče nameščen nanovo ustanovljeni vinarski muzej, ki bo velikega pomena za vinorodno ptujsko okolico.
'iCSL-
V letalu:
- Slišite, gospod. Tu nekje mora bili okno odprto.
Maribor
Novo šolo v magdalensko predmestje!
Okrog magdal. cerkve nekaj popravljajo, razmikajo prostornost in povzročajo, da je ona, zaboju podobna stavba tik cerkve vedno bolje vidna. Pravijo ji mag-dalenska šola. Niti po svoji vnanjosti ne dela časti našemu naprednemu mestu, kaj šele po svoji notranjosti. Dovtipneži jo nazivajo »drugi graf«. Pokukajte v njene prostore in prepričali se boste, da imajo prav. O higieni, zraku, luči itd. tu ni govora.
Koliko časa se bomo izgovarjali z »budžetno nemogočnostjo«? To je sicer precej tehten izgovor, a ne drži in nas ne zadovolji, že iz razloga ne, ker so izdatki mestne občine za gradnjo osnovnih šol v dvajsetletni dobi z ozirom na porast mesta zelo majhni, deca iz V. okraja živi razmeroma v najtežjih socialnih prilikah in nima v precejšnjih odstotkih pod domačim krovom pogojev za normalen raz-
voj. Naravno je, da upliva življenje med takimi trohnobnimi šolskimi prostori na tako neodporno mladino še bolj kvarno.
Stariši smo z mestnimi dajatvami sicer dovolj obteženi, a izdatkom za dostojne šolske prostore našim otrokom bi se ni-
koli ne, protivili. Kolikor smo poučeni, so šolski prostori III. deške šole že dovol polni. Čas je, da se temu vprašanju posveti potrebna pažnja in se ga kakorkoli zadovoljivo in razmeroma primerno reši Tudi tega ne smemo odlašati na 12. uro
Cementirana ali asfaltirana cesta
Znano je, da je državna cesta Maribor-Celje v najslabšem stanju na odseku Maribor - Fram. Ta cesta je potrebna nujnega renoviranja, sicer bomo izgubili še tisto malo gostov, ki prihajajo z avtomobili preko meje v naše kraje. Dasi je bila rešitev tega perečega problema dalje časa v zastoju, je upati, da bodo z deli v doglednem času pričeli. Pretekli mesec je bila namreč v Beogradu licitacija za oddajo cestnih del na omenjene. ! odseku. Licitacija je uspela. Vprašanje je le, > ali
Nemške oblasti so izročile Kolerja, vlomilca v Bizjakovo urarno
v Mariboru.
Koler je bil že januarja 1937, obsojen pred tuk. okrožnim sodiščem na 8 mesecev strogega zapora, vendar so ga obla-stva proti obljubi začasno izpustila. Komaj pa je prišel na svetlo, je že začel s tatvinami in vloma na široko. Poleg vloma v Bizjakovo urarsko delavnico se bo moral Koler zagovarjati za mnoge vlome po Prekmurju, kjer je nakupoval živino za svojega mesarja. Vlomil je v trgovino »Bate« v Murski Soboti, kjer je odnesel 4,123 din gotovine, dalje je odpeljal nekemu posestniku v Radmoščih kobilo m konja z vozom in vprego vred. Kolerja čaka občutna kazen.
Začetkom februarja 1937. je bilo vlomljeno v urarsko delavnico Sofijeve Bizjakove v Gosposki ulici ter odnešeno za 50 do 60 tisoč različnih dragocenosti. Preiskava je ugotovila, da je vlomil pri Bizjaku mesar Avgust Koler, ki je bil uslužben pri mesarju Glaserju v Studencih kot nakupovalec živine po Prekmurju. Vendar je imel vlomilec srečo ter je pobegnil v Nemčijo, kjer je pa nadaljeval s tatvinami, dokler ga niso nemška obla-stva aretirala. Graško sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev strogega zapora. Koler je te dni kazen odsedel, nakar so ga nemške oblasti pri Št. liju izročile našim orožnikom, ki so ga prepeljali te dni v preiskovalne zapore okrožnega sodišča
m Iz policijske službe. Na novo službeno mesto na Jesenicah je odpotoval policijski agent g. Josip Pavletič iz Maribora.
m Poročila sta se zdravnik tukajšnje bolnišnice dr. Ciril Bezlaj in gdč. Sonja Merc, uradnica državnega tožilstva v Mariboru. Poroka je bila na Brezjah na Gorenjskem.
m. Turisti iz Nemčije. Preko mariborskega kolodvora je peljal posebni vlak s turisti iz Nemčije. Turisti, ki jih je bilo 650, so se peljali v 12 Pulmanovih vagonih. 6 vagonov je odšlo v Split, 6 pa v Sušak.
m. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v mašinsko šolo mornarice v Kumboru. Vsi pogoji za sprejem v šolo so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada.
m. Livar Ivan Lungert iz Nove vasi v Radvanju ni identičen z livarjem Iv. L., o katerem smo poročali, da je prijavil na policiji neki pretep v Strossmajerjevi ul.
m. Rosejibergov mlin prodan. Te dni je
industrialec Josip Rosenberg prodal svoj mlin v Jezdarski ulici 13 industrialcu Janezu Vindišu iz Ptuja za 1,287.000 din.
m Za čas vojaških naborov od 13. do
19. julija je predstojništvo mestne policije v Mariboru izdalo naredbo, po kateri je vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem prepovedano. Tudi nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globami odnosno z zaporom.
m Prošnja na avtobusno podjetje. Iz
vrst naših naročnikov iz severnega in se-vernozahodnega dela mesta smo prejeli sledeči dopis: Zelo obljudena Majstrova ulica, Koroščeva ulica in Koroška cesta s sosednimi ulicami nima nobene avtobusne linije, ki bi bila zelo potrebna za ta del mesta. Avtobus bi naj vozil od Glavnega kolodvora skozi Kopitarjevo ali Kolodvorsko ulico, Zrinjski trg, Majstrovo ulico, Koroščevo ulico do njenega konca, Vrbanovo ulico, Vrtno ulico, Koroško cesto, Vodnikov trg, Glavni trg, Kneza Koclja ulico, Sodno ulico, Aleksandrovo cesto na Glavni kolodvor. Postajališča bi bila; Zrinjski trg, okrajno načelstvo, gimnazija ali učiteljišče, v sredi Koroščeve ceste približno pri vili g. dr. Mariniča, na koncu Koroščeve ceste, v začetku Vrtne ulice, na koncu Vrtne ulice, Vodnikov trg, Glavni trg, Sodnija, hiša Aleksandrova cesta 14, Glavni kolodvor. Mislimo, da bi se ta linija tudi financielno prav dobro obnesla.
m 40-Ietnlco mature so obhajali te dni abiturienti mariborskega učiteljišča iz 1. 1899.
m Tečaj za odpravo govornih motenj
(ječanje, brbotanje i. dr.), odobren od kr. banske uprave, se bo vršil v Mariboru na III. dekliški osnovni šoli, Razlagova ul. 2(5. Vpisovanje v tečaj bo v nedeljo, 23. julija ob 10. uri dopoldne istotam. Tečaj je namenjen šolski mladini v spremstvu voditeljev, pa tudi odraslim logopatom do starosti 30 let. Urejen bo po možnosti tako ,da se ga bodo mogli udeležiti tudi interesenti iz oddaljenejših krajev, ki leže ob železnici in avtobusnih progah. Tečaj bo vodil strokovni učitelj ljubljanske gluhonemnice g. Vilko Mazi, ki ima na tem področju že dolgoletne izkušnje. Ker je zaradi individualnega pouka število mest tečaju omejeno, se na naknadne prijave ne bo mogoče ozirati. Podrobna pojasnila dobe interesenti pri vpisovanju.
m. Mariborska in sarajevska bolnišni ca. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo 2,280.000 din za posojila, ki je vzeto pri SUZOR-ju. S posojilom se bo zgradila sprejemnica, ambulanta, sobe za zdravnike, kopalnica in pisarniški prostori. Kaj bo pa z nedograjeno mariborsko bolnišnico?
m. Trojčki In dvojčki v enem tednu. V svečinski župniji v Slovenskih goricah sta imeli dve kmetski družini izreden rodbinski prirastek. Lebrova žena iz Po-digraca je rodila trojčke, dečka in dve deklici, nekoliko dni pred tem pa je posestnica Božnikova v Svečini povila dvojčke.
n Ribič nalovil vagon sardeL Eno zadnjič noči so ribiči iz Kotmiže nalovili za okoli 40.000 kg sardel. Samo en sam ribič jih je nalovil za cel vagon.
m Nesreča v tekstilni tovarni. V neki tekstilni tovarni v Melju si je zapičila škarje v nogo delavka Veronika Kelc iz Studenc. Prepeljati so jo morali v bolnišnico.
m Tatvina kolesa. Izpred gostilne Narodnega doma je bilo ukradeno kolo znamke »Vestfalen« m z ev. št. 2-20173-2 knjigovodju Adolfu Vengerju, zaposlenemu pri Osetu na Glavnem trgu.
m Mlatilnica je zmečkala roko med mlačvo 65 let staremu kmečkemu dninarju Ivanu Dečmanu iz Vebove v Košakih.
m Saharin po pošti. Finančni organi so razkrinkali dobro organizirano tihotapsko družbo, ki je saharin v velikih paketih razpošiljala po pošti v razne kraje naše države. Vodja te družbe je 38 letni Franc L.
bodo cestišče cementirali ali pa asfaltirali Jasno je, da bi prvo cestišče bilo dosti trajnejše, četudi nekoliko dražje. Sedaj se je zaradi tega razvila zakulisna borba med dvema karteloma: med jugoslovan skim kartelom tvornic cementa in petro iejskima družbama Shell in Standard, ki dobavljata asfalt Želeti pa je, da bi ta borba ne zavlačevala prepotrebnega za četka cestnih del na cesti Maribor Fram.
m Preprečen vlom v usnjarno. V
Usnjarski ulici je opazil stražnik na svojem ponočnem obhodu razbito šipo na oknu Bergove tovarne za usnje. Ob oknu je nadalje opazil pripravljeno 500 din vredno kožo, ki je pa tat ni mogel odnesti, ker je bil prepoden.
* Sokolski zlet na Snšak. Vsem sokolskim edinicam,, ki sp se prijavile za zlet na Sušaku, smo razposlali navodila, župa Sušak pa je vsem. prijavljenim poslala zletne znake in legitimacije. Kupite na postaji obrazec K-14 in 'polovični vozni listek do Sušaka. Odhod je skupen iz Maribora 14. julija ob 17.58. Uredite si prihod v Maribor in na vmesne postaje tako, da lahko stopite v ta vlak. Vračamo se z vlakom, ki odhaja iz Sušaka v ne deljo ob 20.55 in pride v Maribor v ponedeljek ob 9.13. Kdor pa želi ostati, lahko še ostane, ker vozne olajšave veljajo do 23. julija.
* Za Protituberkulozno ligo je darovala namesto cvetja na grob pokojne ge. Antonije Bakovnik ga. Helena Lukež iz Maribora din 50‘—. Iskrena hvala 1
* Poznaš deželo, kjer oranže cvetejo...
Krasen izlet, z luksuznim avtokarom; Trst — Benetke — Padova — Kobarid — Bovec — Vrbsko jezero od 23. do 25. julija (3 dni). Popoln ardžman le din 770'—. Prospekti in vse informacije pri „Putnik-u“ Maribor—Celje—Ptuj. Prijave le do 14. julija!
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 11. t. m. so bili Izžrebani sledeči večji dobitki:
avgusta do 9. septembra.
Din 505.000.— 83716 Din 200.000.— 6212 Din 100.000,— 8700 Din 60.000.— 25258 Din 50.000.— 39664 Din 40.000.— 90945
Din 12.000.— 54108 63474 63309 85417 95233
Din 8.000.—
4279 8174	20503	26529	37358	39057	60988
83998 91421	93236
Din 5.000.—
19568 26155	34312	40950	44093	52025	53130
63227 64726	65097	68236	74676	74817	80013
86775 87890	83424	57189	63718
Din 2.000.—
1664 9985	13652	14186	16125	26450	29264
29421 36235	37843	39120	41810	53901	56104
62603 65786	70178	71738	72286	88101	90983
98564 98635	16088	30683	31349	33212	51899
63280 93365
(Brez jamstva.) Srečke št. 39.664 (dobitek din 50.000.-), Št. 85.417 (din 12.000.-), št. 63.718 (din
5.000.-) in št. 98.635 (din 2.000.-) so bile kupljene v bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru
Prihodnje žrebanje (5. razred) bo od 12.
Pooblaščena glavna kolektnra drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma-___________rH>nr.	Gosposka	ulica	2S.
Bonna porotna
Devize. Ljubljana. Uradni tečaji: London 206.05—209.25, Pariz 116.31— 118.61, New York 4383-4443, Curih 995-1005, Milan 231.70—234.80, Praga 150.50— 152, Amsterdam 2335.50—2373.50, Berlin 1770.62-1788.32, Bruselj 747.50-759.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.79—14709, New York 5458.35—5518 35, Curih 1237.47—1247.47, Amsterdam 2906.39—2944.39, Bruselj 930.20 -942.20.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—467 (469). 4 odst. sev. agrarne 59.50-60.50 (60.50), 6 odst. begi. 8650 d., 6 odst. dalm. agrarne 83.50—85 (84.50), 7 odst. stabiliz. 101 bi., 7 odst. invest 99.50 d., 7 odst. Blair 93. 50-94 (93.50), 8 odst. Blair 101 bi. Delnice: Trboveljska 172— 173 (170—175), Gutmann 35 d., Sečerana Osijek 80—85 (80), Osiječka Ijevaonica 150 den., Jadranska 320 den.
Angleški poafmškk tečaj
Maribor 11. julija. Snočnji večer je oil posvečen temi »Vseučilišča in dijaki v Vel. Britaniji«. Ureditev in način življenja na unverzah v Oxfordu in Cambridgeu nam je nazorno podal Mr. Aitchi-son. Po opisu učnega in družabnega reda, je omenil tudi, da morajo dijaki teh univerz nositi črne tunike m značilna tri-uglata pokrivala, da jih po določeni uri tem lažje izsledi vajeno oko »proktorja«, ki ima nad njimi skoro policijsko oblast. Pa tudi k svečanostim, zlasti k izpitom jih spremljajo ta oblačila. Za razliko s kontinentom, so dijaki porazdeljeni na skupine po največ 10, s katerimi se raz-govarja in razpravlja profesor vsak dan kot tovariš, nikakor ne kpt predpostav-...eni. O življenju na univerzi v Durhamu ie podala izčrpen referat Miss Rainbo\v. Tu se šolajo ljudje iz manj imovitih krogov, večinoma po koledžih, a tudi zasebno stanujejo dijaki po mestu. Naglasila je. da se razlike med imovitimi in neimovitimi študenti vse bolj zabrisujejo. Dočim je imelo prej na prvoimenovani dostop dijaštvo le iz 15 šol, kjer so se šolali le najbogatejši, je zdaj mogoč dostop že iz preko 100 srednjih šol Mr. Haddon nam je podal kot primer popolnoma moderne univerze, tako po sistemu, kakor po pouku, ono v Bristolu, ki je znana po najboljši' tehniki v Angliji. Končno je na originalen način poda! kratek oris univerze v Edinboroughu Mr: Mc Ara.	*' ’
English Summer Course
Where to get English and Frencli newspapers. The members of the Course who vvould like to read English ; and French nevvspapers or weekly papers may ask for thera in the paper-shop Hinko Sax, Nr. 8 Grajski trg (opposite the Hotel Orel), where there are to be ob-tained The Daily Mail, priče 3.50 Din, Le Temps 3.— Din, Le Petit Parisien 1.50 Din, Le Popularne 1.50 Din, Le Gringoire 4.50 Din, La Marianne 6.50 Din. Also the follotving nevvspapers are to be found in these cafes: , ASTORIA — The Daily Telegraph, CENTRAL — The Times, VELIKA KAVARNA and JADRAN -L’ Excelsior.
Maribor, Juyi II th. At the evening lecture yesterday people were informed about »Universities and študent life in Great Britain«. Mr. Aitchison gave a picture of the characteristics of life at the colleges of the universities of Oxford and Cambridge. Miss Rainbovv spoke on the university system of Durham. M. Haddon gave a deseription of life at the university of Bristol and fmally Mr. Mc Ara promised us in hls witty wdy to show us the mam features of university life isn Edinburg;
* „Staribor“ ima v četrtek, 13, julija ob 20. v restavraciji Narodnega doma mesečni sestanek,
* Na krasno Vrbsko jezero! Putnikov avtokar-izlet v nedeljo, dne 16. julija v Celovec za Ie din 120'—. Prijavite se takoj I
Nočna lekarniška služba (od 8. do
vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske c., tel. 25-32.	- r:	■"
Kino
* Grajski kino. Do vključno petka Kneginja Tarakanov. Film iz časa carice vseh Rusov.
* Kino Esplanade. Prvovrstni družabni film. Ijubavm hpustolovin „Vera Luben-ska‘. Gustav Frohlich, Marija Andergašt.
* Union Kino. Do vključno četrtka »Paglavec« burka. Sloviti komik Lueien Baroux. Salve smeha!
Radio
Četrtek, IS. julija «' * Ljubljana: 12. Pisan drobiž (plošče); 12.45 Poročila; 13. Napovedi; 13.20 Opoldanski koncert RO; 14. Napovedi; 19. Napovedi, poročila; 19.30 Deset minut zabave; 19.10 Narodnostna ura; 20. Slovenščina; 20.15 Prenos iz Fribourga; 22. Napovedi, poročila; 22.15 Zdaj pa veselo RO. — Beograd: 17.30 Popoldanski koncert RO; 1830 Celo koncert; 21.10 Narodne pesmi; 21.30 Violinski koncert; 22.15 Komorni koncert. — Zagreb 21. Južno-ameriške narodne pesmi-— Sofija: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — Budapesl: 20.10 Festival Čajkovskega (Peta simfonija in „1812“). — Alglr: „Faust“, Gounodova opera.
iz moderne kitajske literature
Kitajska, in sploh vzhodna literatura je pri nas več ali manj neznana, šele po vojni smo dobili nekaj prevodov iz kitajske in japonske lirike, ki jih je oskrbel v prvi vrsti pesnik Alojzij Gradnik. Njegova »Kitajska lirika« je sploh višek vsega, kar imamo Slovenci iz azijskega slovstva. Toda vsa ta dela so iz starejših dob. In vendar imajo n. pr. Kitajci tudi v novejši in najnovejši dobi nekaj velikih predstavnikov poezije in proze.
Eden največjih kitajskih modernistov je bil vsekakor pisatelj Lu Sinj, ki je umrl šele pred dvema letoma, njegova zbrana dela v 20 knjigah bodo pa izšla seda} v založbi kitajske Akademije znanosti in umetnosti pod vodstvom prof. Juanpeja. V uredniškem odboru so poleg Kitajcev tudi Rusi, saj je bil pokojni Lu Sinj največji propagator in prevajalec ruske Ite-
rature med Kitajci. Prevedel je vse pomembnejše ruske klasike, in njegov prevod Gogoljevih mrtvih duš je dosegel že pet naklad v ogromnih izdajah. Nekje je napisal, da je ruska literatura in kultura obširnejša in bogatejša, kakor vsaka druga na svetu.
Sam je bil Lu Sinj realist in je tako vnesel v kitajsko moderno literaturo novo noto. Pisal je večinoma novele, pa tudi romane, a zelo obsežni so zlasti njegovi eseji in kritično-satirični spisi. Kot socialno usmerjen človek je bil neizprosen kritik vseh zatiralcev in izkoriščevalcev revnih ter plemenit humanist. Sovražil je zlasti tudi Japonce kot materialiste, imperialiste in nasilnike. Zapustil je mnogo posne-malcev, ki nadaljujejo v kitajski literaturi njegovo plodonosno delo.	—r.
Tabela
za Izračunavanje davka v narodni obrambni fond
je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7'— komad, pri dostavi po pošti Din 7‘50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah.
Šport
»Ljubljana" v hrvatsko ligo?
POUČNA NARODNOGOSPODARSKA KNJIGA.
S posebnim zanimanjem sem prečital novo narodnogospodarsko knjigo »Pogled iz svijetske perspektive i naša ekonomska orijentacija« Rudolfa Bičaniča, ki io je izdal v lastni založbi v Zagrebu za ceno 20 dinarjev. Vsebina je za vsakega našega državljana važna, ker tolmači na razumljiv način zelo aktualna vprašanja gospodarstva na »velikem prostoru« z °zirom na nemško, italijansko in balkansko politiko. Bičanič poudarja veliko važnost posesti morja za našo jugoslovansko gospodarsko politiko, ker le ono nam omogoča, da se lahko izvijemo iz sicer neizogibnega vključenja v nemški ali italijanski veliki gospodarski prostor in s tem seveda iz politične odvisnosti. V tej zvezi se bavi avtor tudi z delovanjem domačih kmetskih strank, ki naj bi vplivale na bodoči razvoj raztrterja. Delo zasluži tudi z naše strani vse upoštevanje.
Dr. V. Kukovec.
k. Velik uspeh Zinke Kunčeve v Londo-
Z vsem sijajem, kakor se je pričel, se l’e mednarodni glasbeni teden v Londonu todi zaključil. Za nas je bil še posebno Pomemben, ker je nastopila na njem naša slavna operna pevka Zinka Kunčeva, nekdanja članica Narodnega gledališča v Ljubljani in sedaj ena prvih pevk na svetu. Glavni dogodek tedna je bil ciklus sedmih koncertov pod taktirko mojstra Artura Toscaninija, pri katerih so nastopili kot solisti razen Zinke Kunčeve še Kerstin Thorberg, Isabela Baillie in Kolo-man Pataky. Dva nadaljnja Beethovnova koncerta je dirigiral Adrian Boult, peli pa so solisti Wilhelm Backhaus, Salomon in J°zsef Szigety. Mimo tega so dirigirali še “runo Walter, Thomas Breecham in Hen-ry Wood. Pri posameznih koncertih je nastopilo do 1000 pevcev.
k. Razstava treh Madžarov v Bologni,
V Circolo Artistico v Bologni v Italiji so te dni s precejšnjim uspehom razstavil svoja dela trije moderni madžarski slikarji: Bela Dala, Geza Horvat in Istvan Takacs.
k. Začetnik kubizma, Pablo Piccasso, je priredil razstavo svojih najnovejših del v Londonu. V zadnjem času se je precej oddaljil od svojih prejšnjih eksperimentov.
k. Cena slik holandskih mojstrov. Na
neki dražbi v Amsterdamu je bila nedavno prodana Rembrandtova slika »Martin Looten« za 102.000 zlatih holandskih goldinarjev. Steenova slika »Antonij in Kleopatra« je dosegla ceno 26.300, van Ostan-dova »Kmečka notranjost« pa 17.300 zlatih holandskih goldinarjev.
k. Liga ameriških pisateljev. Najmočnejša pisateljska organizacija v Zedinjenih državah Severne Amerike je sedaj Liga ameriških pisateljev, ki šteje že nad 700 članov. Liga je včlanjena tudi v Mednarodni zvezi pisateljev za zaščito kulture. Njeni člani Theodor Dreiser, Ernest Hemingway in Lengston Hughes so se do nedavnega mudili v Španiji, kjer so proučevali izrodke državljanske vojne.
k Ma«cagnijeva »Ave Maria« v filmu.
Universal Pictures so odkupile od založbe Ricordi v Milanu pravico za uporabo znane Mascagnijeve pesmi »Ave Maria« v filmu »First Love« in plačale za to 3350 dolarjev. V istem filmu se uporabi tudi Puccinijeva arija »Nekega dne se vidimo« iz opere »Madame Butterfly«, in sicer za odkupno ceno 2640 dolarjev. Najdražji odkup za film je pa bil doslej oni arije »Smej se bajazzo«, ki so jo uporabili v filmu »Musič for Madame« in plačali zanjo 6750 dolarjev.
Soomnlte se CMD!
„Jutarnji list*' prinaša zanimiv člančič o situaciji, ki je za slovenske klube nastala zaradi spora med hrvatskimi športniki in JNS. Pravi, da so Slovenci najprej stali ob strani spora, sedaj pa so prišli d ojirepriČanja, da zavisi njihova usoda od čim prejšnje reorganizacije našega
športa na splošno zadovoljstvo. Če pa lega ne bo, bodo pristopili na hrvatsko stran. To stališče je tudi razumljivo, ker so slovenski klubi ozko povezani s hrvatskimi in je kontakt z drugimi klubj veliko težji. Zagrebški list želi, da JNS najde zadovoljivo rešitev spora.
MARIBORSKI PLAVAČI V ROGAŠKI SLATINI
V nedeljo ob 16. bo izvedel Maribor-ki plavalni klub propagandni nastop v Rogaški Slatini. MPK razpolaga s celo vrsto odličnih plavačev, ki so v svojih letošnjih nastopih v Murski Soboti in v Mariboru dosegli že zelo lepe uspehe. Tem plavačem se bodo predvidoma pridružili nekateri nlavači iz Ljubljane in Zagreba, ki se sedaj mudijo na počitnicah v Mariboru. MPK se je z dnevnimi treningi, ki jih ima na Mariborskem otoku pod vodstvom svojega amaterskega trenerja, marljivo pripravil za nastop. Iz velikega kadra navdušenih plavačev se bo klubu v kratkem posrečilo sestaviti močno moštvo, ki bo v predstoječih borbah za pokrajinsko in državno plavalno prvenstvo sigurno častno in z lepimi uspehi zastopalo barve mesta Maribora.
Zimic, Zorzut. Vodja: Bergant. Odhod ob 14.20 uri izpred „Putnik-a“, Trg svobode-grad. Opremo vzame vsakdo s seboj.
Sokolstvo
ZLET XA SU5AK Odhod v petek ob 17.5S. Zbirališče ob 17. v Sokolskem domu. V krojih, narodni noši ali pa v civilni obleki z društvenim Irakom in znakom. Potujemo v civilu. Pozivamo vse, ki so se prijavili pri Sokolu-Matica, da pridejo v četrtek ob 19. na letno telovadišče Matice. Kdor ima kroj, naj ga prinese s seboj na pregled, telo-adci m naraščaj pa naj prineso tudi telovadne obleke. Zdravo ! Sokol Maribor-Matica.
s Redni Ielni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze bo v Ljubljani v nedeljo, 6. avgusta. Samostojne predloge za občni zbor je treba v smislu § 16 pod-zvezinih pravil predložili LNP-u najmanj 6 dni pred občnim zborom.
s SK Železničar se pogaja s SK Bratstvom (Jesenice) glede odigranja prijateljske tekme na Jesenicah 16. t. m. s Mariborski plavalni klub. Za nastop Rogaški Slatini v nedeljo so odrejeni sledeči člani: Berlič, Braniselj, Dornik, Ertl, Ferenčak, Gold, Golež I., Golež II., Košak, Lampret, Petek, Pinter, Potočnik, Smerdu I., Smerdu II., Steiner, Škapin,
TABORJENJE SOKOLSKEGA DRUŠTVA MARIBOR-MATICA
Sokolsko društvo Maribor-matica priredi samostojno taborjenje v Martuljku na Gorenjskem za članstvo in naraščaj nad. 16 let Prijave je oddati v pisarni v Sokolskem domu vsak dan od 11. do 12. ure 17 do 17. ure vključno do 14. julija t. I. dopoldne. Tabor bo trajal 4 ledne. Tabornina znaša, 10 — din dnevno. Plača se lahko v dveh obrokih in sicer prvi obrok do 14. julija, drugi obrok pa po 1. avgustu. Ta tabor ni v zvezi z župnim taborom, ampak je izključno za pripadnike Sokoia Maribor-matica. Zdravo! Načelništvo!
Sah
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
V včerajšnjem 6. kolu je Nosan v katalonski partiji ujel z lepo kombinacijo Ke-Uševo damo in konec v prilog belega je bil seveda neizbežen. Zadnje plasirani Manin je v Birdovi otvoritvi proti Lukežu ml. dobil premoč figure in kmeta ter v 29. potezi odločil partijo v svojo korist. Eferl je proti Cerlaliču spregledal figuro in črni je partijo dobil. Tudi Regoršek je v indijski partiji proti Knechtlu imel prednost figure in s tem tudi dobljeno partijo. Mohorčič in Babič sta se zedinila na remis z večnim šahom, ker je v na-protnem primeru obema grozil mat. Mišura pa je to pot imel srečo: Vidovič je v damskem gambitu spregledal dobljeno končnico — v treh potezan bi nasprotnika lahko
matiral — in partijo izgubil. Dr. Krnic je imel sicer nekaj casa zaradi zamenjave dveh stolpov z nasprotnikovo damo „ma-tenelne ‘ težave, vendar je Peska kmalu popolnoma blokiral in partijo dobil.
Iz prejšnjih kol sta bili brez igre odločeni dve igri: Eferl in Sumenjab sta remi-lzirala, Babič pa je proti Eferlu zmagal. Partija Sumenjak: Grrželj je preložena na soboto, Lukež sen. je bil prost.
Stanje po 6. kolu |e naslednje: dr. Krulc
j
5, Regoršek 4 in pol, Mišura, Mohorčič in Babič 4, Gerželj 3 (2), Lukež sen. 3, Lukež jun. in Nosan 2 in pol (1), Ketiš 2 in poi, Certalič 2 (1), Vidovič 1 in pol (1), Pesek. 1 in pol, Marvin 1 (1), Knechtl, Eferlm Šumenjak 1.
& S. BRUCE:
65
pjuScMkikouA
•»Da, da, to je že res,« je suho rekel Beeke,« — »toda o nečem ste le slišali govoriti, gospod Carrington:	o bodalu
Suraj — ud — Dowlaha.«
»Seveda« je pritrdil Carrington. »To bodalo je zdaj moja last.«
»Kako?« je vzkliknil Grbbons in planil kvišku.
»Da, tri leta ga že imam,« je nadaljeval Imščavnik. »Kakor nekoč stari Laver.me ie tudi njegov naslednik pogosto opozarjal na umetniške predmete, ki bi jih Mo vredno kupiti. Nekoč mi je povedal, da hi mi lahko priskrbel to bodalo, če bi plačal zanj sto tisoč funtov. Zelo bogat sem, gospod Beeke, in v zadnjih dvajsetih letih sem zapravil komaj skromen del obresti svojega imetja. Naročil sem torej Laverju, naj mi ta predmet kupi, in ustregel mi je.«
»Vsaj mislite,« je dejal Beeke. »Bodalo je bilo last lorda Drexleya, pa so lastnika umorili in mu bodalo ukradli.«
»Nesreča božja!« je zajecljal Carring-jon, planil kvišku in v očeh se mu je pokazala groza. »Zdaj začenjam razumeti, česa sta me ta dva človeka dolžila! To-da saj je neverjetno. Ali imam torej že
tri leta pri sebi dragocenost, ki jo policija išče?«
»Da, tako je, gospod,« je odvrnil BiH Beeke. »Sicer pa to piav lahko razumem. Nikoli niste brali listov. Niste zvedeli tega, da se je zgodil zločin, in nihče vam ni povedal, da so obsodili nedolžnega človeka-«
»Če ne bi bil Faraday pomiloščen, gospod, bi bil jaz vse izdal,« je vzkliknil kapitan Piper. Ne bi dovolil, da bi ga obesili ...«
»Zdaj vam bom popisal, kako se je zločin zgodil. Laver vam je povedal, da je mogoče Dowlahovo bodalo kupiti za sto tisoč funtov, gospod Carrington, in vi ste mu naročili, naj vam ga priskrbi. Zaupali ste svojemu bančniku in to vam je bilo dovolj. Toda ali ste pmislili na izkušnja-vo, ki se je ponudila Laverju? Bila je posledica vašega načina življenja... nenormalnega življenja, ki ga boste izpre-menUI, če boste hoteli poslušati moj nasvet, ko boste zvedeli, kako ste postali po ovinkih vzrok zločina.
Sir Philip, ki je vedel, kako samotno živite, je bil prepričan, da vi ne boste nikoli zvedeli, odkod je prišlo bodalo, in
da ga tudi nikomur ne boste kazali. To je bila edinstvena priložnost za moža brez predsodkov. Kako preprosto je bilo vse: vzeti vaš denar, ukrasti bodalo in Ves prepričati, da je bilo bodalo kupljeno! Tako se je vse zgodilo. Mislili ste, da je bančnik za dragocenost odštel vaš denar in bili ste srečni.«
»Neverjetno!« se je čudil Carrington. Bil je bled v obraz in drgetal je. »Toda jaz vendar nisem kriv...«
»Ne bom vam odgovoril na te besede, a prosim vas, da jih sami dobro pretehtate,« mu je segel Beeke v besedo. »Če ne bi bili vi tako živeli, se zločin na tako preprost način ne bi bil mogel zgodili in tudi krivec ne bi bil ostal tako dolgo neodkrit. Bodala ne bi bil mogel prodati, ali pa vsaj ne za takšno ceno. Tako pa je moral samo vzeti denar in vam dragocenost izročiti. Denar mu je prišel prav, da je rešil svojo banko in da je poplačal Thomasa Pagea za zločin.
Umor lorda Drexleya pa najbrž ni bil pripravljen. Laver je naročil Pageu samo to, naj bodalo ukrade. Laver, Page in Piper so bili pajdaši in med seboj niso imeli skrivnosti. Piper je vzel na Laver-jev uikaz v vaši pisarni dve pištoli iz sedemnajstega stoletja, gospod Carrington, in vam rekel, da ju bo osnažil. Pripravil pa je vse tako, da ste na eni izmed njih pustili svoje prstne odtiske.«
»Moj bog! Toda res je tako!« je vzkli-
knil Carrington. »Saj ste pravi čarovnik! Kako ste mogli to uganiti?«
»Nisem tega uganil. Vse sem odkril po natančnem preiskovanju in spretnih zaključkih.«
»Dobro se še spominjam«, je nadaljeval Carrington. »Piper me je prosil, naj mu pokažem mehanizem in ustregel sem mu «
»Vzel je torej pištoli, da bi ju očistil, in eno izmed njiju zapravil«, je nadaljeval Beeke. »Ali veste, zakaj je potreboval vaše prstne odtiske? Ker jih policija očitno ni poznala in ker je bil prepričan, da boste vi poslednji v Angliji, ki vas bodo zaradi te zadeve nadlegovali. Računal je torej, da bodo vaši odtiski speljali policijo na krivo sled. Seveda ga je na vse to napeljal Laver, ki je naročil Pageu, naj bodalo ukrade, sam pa si je za ta večer najbrž preskrbel dober alibi. Tedaj je napravil majhno nerodnost, ki jo je zakrivil zapozneli prihod Faradayevega letala. Farady je bil tajnik lorda Drex1eya in je šel v Berlin po bodalo. Namestu, da bi se bil vrni! ob po' devetih, je prišel šele ob desetih zvečer.
Laver je obvestil Pagea, da bo imel lord Drexley bodalo ob pol devetih v rokah, in da je muzej lorda Drexleya precej daleč od stanovanjske hiše. Page je torej šel, da bi opravil čisto preprosto tatvino. Toda zmoti! se je, ko je stopil v muzej lorda Drexleya, bodala še ni bilo tam.
(Dalje sledi.)
Zanimivosti
Romantična ljubezen carice Katarine II.
Mladost in zakonske spletke nemSke princese, ki je dvignila Rusijo v velesilo
Dne 2. julija 1729 se je rodilo v Stet-tinu dete, ženska, ki je imela kasneje važno vlogo v ruski zgodovini. Mala, bistra nemška princesa je bila zdrava, objestna in se je rada igrala s fantiči. Njena učiteljica je kasneje rekla: — Ne, tega bi si nikoli ne mislila, da bo Friderika nekoč velika carica. V šoli je bila povprečna učenka...
Njen oče je bil knez Kristijan August Anhaltski Zerbst, mati pa princesa Holl-stein Gottorpska. Kneževina je bila tako majhna, da sta se oče in sin vrstila v vladnih poslih. Knez Kristijan je šest mesecev vladal deželici, ostali del leta pa je vežbal čete Friderika Velikega.
Ko je bilo princesi Frideriki 14 let, si jo je igrala ruska carica Elizabeta za ženo svojemu nečaku in prestolonasled-
niku Petru. Oče se je temu upiral, ker je vedel, da je Peter, iz rodu Hollsteinov, brutalen človek, nesposoben za življenje. In iz Rusije so tedaj prihajale slabe vesti. Smatrali so jo za barbarsko državo. Toda mati je bila srečna, da bo njena hči carica. Mlada princesa se je navduševala za svojo bodočnost in nekega dne sta mati in hči odpotovali.
Carica Elizabeta je bila ljubezni željna dama. Rada je obedovala v nočni halji. Svečanost za svečanostjo se je vrstila na njenem dvoru, s kmeti so postopali kakor z živino. Ko je carica nekoč zaradi bolezni izgubila precej las, so se morale vse dvorne dame — ostriči...
Kneginja Ivana Anhaltslta je prišla s hčerjo na ruski dvor v začetku 1744. Mlada Friderika se je zaradi svoje lepote
Na svetu je še mnogo ljudožrcev
čudno se sliši, da so še v 20. stoletju visoke civilizacije sto tisoči ljudi na svetu, ki se jim zdi zauživanje človeškega mesa nekaj naravnega. No Novi Gvineji, Salomonskih otokih in Novih Hebridih, v severnovzhodni in zahodni Avstraliji je še mnogo ljudožerov. Ko kdo umre, se zbere vsa družina in rajnika poje. Religiozni gon jim pravi, da so s tem pojedli tudi dušo rajnega, ki bo tako z njimi vred živel dalje.
Pri domačinih v Sarorju na Novi Gvineji je nabiral kitajski trgovec kokosove orehe. Mož je osleparil domačine, odpeljal jim je tudi mado dekle. Oče, bratje in zaročenec so se oborožili s težkimi, kamnitimi sulicami in zasledovali Kitajca. Ko so ga dohiteli, so ga pretepali tako dolgo, da je na mestu obležal. Divjaki so se vrgli na truplo in ga pojedli.
Oblast je posegla vmes in krivce kmalu našla. Domačini namreč mislijo, da s tem, če pojedo človeka, ne napravijo nobenega prestopka. Zato so se krivci sami
in živahnosti vsem dopadla. V juliju 1744. je stopila v pravoslavje in prejela ime Katarine. V septembru 1745. se je poročila s Petrom.
Ko je mati odpotovala, je ostala kneginja sama. Bila je še skoro dete v zavistni okolici. Dnevi so ji bili zmerom dolgočasnejši, zvečer, ko se je vračala z zabav, se je vrgla na posteljo in jokala.
Carica je zahtevala prestolonaslednika in ker prvorojenca le ni hotelo biti, je s svojo snaho nemilostno postopala. 20-let-ni veliki knez Peter sploh ni bil sposoben za moža. Cele dneve se je igral z lutkami, slugami in psi, vsa njegova zakonska nežnost je bila v tem, da je zdaj pa zdaj sunil ženo pod rebra. Veliki knez je sovražil Katarino, ko je nekam pozno dozorel v moža, si je vzel druge ljubice...
Ni trajalo dolgo in velika kneginja Katarina je šla po Petrovih zgledih. Prvi
stolonaslednik Pavle. Carica Elizabeta je bila ganjena, veliki knez Peter je Pa zmigal z rameni.
Od tedaj ni imela velika kneginja nobenih obzirov več. Vzela si je, kogar ji je poželelo srce. Življenjepisci pravijo, da ni dvoma, da je vsakokrat iskreno ljubila. Poljak Poniatowski, ki ga je kasneje napravila za kralja Poljske, jo je oboževal, Potemkin jo je imenoval svojo »majčico«...
Na ruski božič 1761 je umrla carica Elizabeta, kakor trdijo, na posledicah razsipnega življenja. Velika kneginja je bila pripravljena. Imela je mnogo prijateljev, duševno je bila dorasla vsaki situaciji. Kot mlada žena je že dopisovala z Voltaireom, Friderikom Velikim , Jožefom II., baronom Grimmom in Didero-tom. Njen politični vpliv je rastel. Kan-celar Bestužev, njen vroči oboževalec in ljubavnik, ji je stal zvesto ob strani. Plemstvo ji je bilo vdano. Nihče ni mislil, da bi njen mož, Peter III., dolgo vladal. Plemstvo se je uprlo, 9. julija je nastal državni prevrat, carica Katarina je dobila vso oblast v roke. Malo kasneje, 17. julija 1762, je bil Peter III. umorjen.
Katarina II. je vladala Rusiji 24 let
gi, še lepši ljubimec Katarine je bil komornik Sergej Saltikov. Razmerje med komornikom in veliko kneginjo je trajalo še 1. decembra 1754, ko se je rodil pre-
čala Rusijo za 550.000 kv. kilometrov. Prebivalstvo se je pomnožilo za več milijonov, Rusija je postala evropska velesila.
MALI OGLASI
javili, ni jim pa šlo v glavo, zakaj so
morali zaradi človeške pojedine za za- j njen ljubimec 'je bil lepi Čemjišev. Dru-iKo je_14. januarja 1790. umrla, je pove-pahe...
Vas Anik so nedavno napadli možje sosednega plemena, porezali so moškim glave, vzeli s seboj otroke in jih posinovili. Dekle, ki se jim je postavilo v bran, so divjaki posekali in snedli.
Tudi v Južni Ameriki ne manjka kanibalov. V okraju Guapore, na meji med Bolivijo in Brazilijo, bivajo ljudožeri na obalah reke Nadeiro, pritoka Amazonke.
Pleme Tupari je to, ki se skriva v pragozdovih in je težko ugotoviti njihovo število. Poglavarji Jariva pripovedujejo, da so jim sosednja plemena ugrabila in pojedla več tucatov krepkih mož. Pleme Guaratagaya udira v vasi, pobira vse ženske in dekleta in tista, ki se jim upirajo, razsekajo, spečejo in snedo.
V Belgijskem Kongu v Afriki so tudi ljudožeri. Omejujejo se pa le na verske obrede, pojedine določenih delov telesa.
Večkrat pojedo samo jetra.
Mrzel tuš po prekrokani noči
Pred sodnikom v Bostonu sta stala te dni zakonca Hovvlson. Gospa je ihteč zahtevala, da jo ločijo od moža, surovega, brezsrčnega dedca, s katerim noče več živeti.
Stvar je bila takale: Žena je krokala vso noč in ko se je zjutraj natrkana privlekla domov, jo je mož polil s posodo mrzle vode, da bi se streznila.
— Mož je podivjal, rešite me pred tem človekom! je prosila ga. Howlsonova sodnika.
Ta je namršil obrvi in pogledal moža.
— Da, res je, je dejal Howlson. Hotel sem jo samo usposobiti za to zaslišanje. Kajti, ubrala jo je od doma naravnost k vam. Ko je prišla domov, je bila tako pi jana, da mi je v predsobi ponudila 50 centimov za napitnino, misleč, da sem boy z lifta. Hotela je znova na ulico, češ da jo čaka spodaj druščina.
Sodnik je bil to pot neizprosen. Naložil je ženi pet let stroge abstinence, odbil njeno prošnjo za ločitev in plačati je morala še kazen zaradi pijančevanja.
CENE MALIM OGLASOM: V malih očistit ataše »sak« Beseda M oar; aalmaniia orittoiblna u (a
oilase la din 6 . Dražbe orekllcl donUovmia lo iealtovaolakl oclaal dlo I.— n beaedl. NaimunlSI
mesa It u te oslaie le dlo 10.—. Debelo tiikane besede se računalo dvolno Oilasnl davek U enkratno objavo tnaia dlo Z.—. Znesek ta male oilase sc plaCule takol orl naročilu oziroma ea 1» vooslatl * olsmu skucal » naročilom ali oa oo ooftnl ooloinlcl na čekovni rainn it 11.409 Za vsa olsmene odeovore Blede tnalih octasov ta tnora orlloilll tnamks ra 1 din
----------------------------------------  s.nocmHBBaBEaMMi
Razno
KOPALNE OBLEKE
nogavice, perilo, blazo za žen ske obeke m perlo dobi e v novi trgovini in Dletilnici »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (noJe« tržnice). 6317—1
V NAJEM
se odda dobra idoča gostilna z leoim vrtom in kegljiščem* oddaljena 15 minut od centra Maribora. Radi smrtnega slučaja.. Naslov v uipravi. 6345—1
ZA OBIRANJE SADJE
potrebujete patentne lestve in sadobrane. To dobite pri tvrdki Gustinčič pod polovično ceno sedaj, dokler traja zaloga, in nikoli več.
_ _____________  6351—4
Prodam rabljeno
MOTORNO KOLO
Razvanje 7.	6353—4
ZA POTOVANJE
kovčegi, torbice, nahrbtniki, krušniki. aktovke, velika izbira, nizke cene. pri Šterba-lu. Meljska c. 2, Trg svobode St. 6.	6358—1
DOBRO IDOCA GOSTILNA
na zelo prometnem kraju se da takoj v naiem. Kavcije zmožnim. Naslov v upravi.
6330-1
VZOR VLJUDNOSTI.
Blizu Tonderna na Danskem je obiskal župnik neko staro posestnico. Dama je svojega gosta postregla z vinom. Duhovnik je večkrat nagnil čašo, smejoč se krčevito in pijoč na zdravje gospe. Ko je čašo izpraznil, mu je gospa ponudila še eno, toda duhovnik je odklonil in kmalu odšel. Ko je gospa nato sebi natočila in nesla pijačo k ustam, je opazila, da je duhovniku ponudila namesto vina — sirotko. Podobna je bila pač tisti notranjski dami, ki je strica iz Amerike pomotoma pogostila namesto z zaželenim rumom z — malinovcem, ker ji je mož skrivaj zamenjal steklenici...
PAR NOGAVIC ZA TRI MILIJONE.
Neko ameriško podjetje je napravilo najcenejše nogavice iz — premoga. Doslej so izdelali štiri pare takšnih nogavic, vsak par je stal 3,00,0.000 din. Tvomičar-ji se nadejajo, da bodo nogavice, ko se pridelava iz premoga izpopolni, stale kveč jernu deset din. Močnejše bodo od sedanjih svilenih.
TELEFON V TRAMVAJIH.
V San Franciscu so uvedli v tramvajskih vozovih celice s telefonom, ki je potnikom na razpolago.. Ker je preveč interesentov, bodo postavili v vsak voz dve celici.
PREMOGOVNIK, KI GORI 70 LET.
V premogovniku Little Thunder v državi Wyotning v USA traja pomalem požar že 70 let. Voda in vsi napori niso mogli udušiti ognja, ki je upepelil že stotisoče ton premoga. Premogovni sloji so blizu površja, zato je škoda glede na rentabilnost rudnika še večja. Računajo, da je pod gornjim slojem, ki ga uničuje ogenj, še 500 milijonov ton premoga, do katerega človek zaradi velike vročine ognjenega pustošenja ne more. Zdaj so najeli večje število gasilcev, ki skušajo udušiti požar.
X Zračni promet na olimplado v Helsinkih. švedska letalska družba je prejela že 3000 naročil za rezerviranje sedežev na zračni črti Stockholm-Helsinkl. Tekmovalci in gledalci, ki bodo drugo leto prisostvovali olimpiadi v finski pre stolnici, bodo leteli čez švedsko zemljo. Osem velikih letal bo lahko prepeljalo v dneh pred in po olimpiadi po 500 potni kov na dan iz Stockholma v Helsinki In obratno.
PERILO SPREJEMAM
V PRANJE
na dom. Naslov pustiti v upra vi.	6366—8
Posest
Sodnik vpraša obtoženca:
— Preden izrečem obsodbo, povejte, »e imate še kakšno željo.
— Da, pravi obtoženec. Prosim vas, da mi vštejete v kasen čias, ki ga je porabil moj odvetnik v zagovoru.
BELO OTROŠKO POSTELJO
z vložkom v najbolišem sta-niu prodam. Naslov v upravi.
6359-4
Stanovanje
Odda se
SOBA IN KUHINJA
s pritiklinami v Gregorčičevi ul. 1, Tezno. Odda se tudi prazna ali jneblirana soba.
4346—5
STANOVANJE prizemno, soba in kuhinja, oddam v najem. Vprašati v Koroščevi ul. 8.	6354—5
Sobo odda
DVA GOSPODA
se sprejme a s 15. na celo oskrbo. Meljska 29, Maribor.
6352—7
Slu*£>o doo»
i iw i’"inranai J SOBARICA IN SLUŽKINJA
za vse dobita mesto. Badlp- j va ulica 2.	6180—9	j
Iščem
STROKOVNEGA MOJSTRA
za proizvodnjo sive lepenke* izdelana iz starega papirja na kolergang in holender. Ponudbe na:	Fabrika	bariiie
Veliko Gradište na Dunavi. 6226—9
FOTOGRAFSKI UCENEC(-ka)
se takoj sprejme. Fotoatelje Bernardi. Maribor, Gregorči* čeva 20.	______6344—9
Iščem
PERFEKTNO NATAKARICO ali natakarja. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 6347—9
SOBA IN KUHINJA s 1. avg. za oddati. Meljska C. 43-1.	6355—5
NOVA HIŠA
se proda zelo ugodno na obro k« 16.000 din in 17.000 din v gotovini. Devica Marija Brezje 86, pri Mariboru. 6328—3
sobo s štedilnikom
oddam. Benko. Slomškov trg
št. 6.
6360—5
LOKAL IN VEC STANOVANJ oddam. Pobrežie. ul. 13.	____
^ova štlristanovaniska
HIŠA „ se ugodno n roda. Vprašati Vodnikova 36. Studenci.
6343-2
Zaradi odsodnostS se proda poceni na Tezmi
NOVOZIDANA HIŠA
Naslov v «pravi lista. 6350—2
NOVA HIŠA
sedem-stanovaniska. pri zadnji avtobusni poRtaii v Studencih se proda. Vprašati trn. Kraser, Studenci.	6362—2
Prodam ___________
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Val vazorjeva 44-11. desno.
6342—4
PRODAM MOŠKO KOLO
še skoraj novo. Vprašati »Gostilna sv. Jurii«i p. Zr. sv. KuntOta.	6348—4
Širite „Večernik*
STANOVANJE oddam. Vojašniška ul. 5.
6368—5
Sobo lite
IŠČEM SOBICO
v okraju do Tom5ičevej:a dre voreda aH v Mižini Melju, do 20. t. m. ali do 1. avjt. Ponudbe na upravo lista nod »Točno«.	6349—8
Damski salon spreime
pomocnice in vajenko
istotam služkinjo, ki ima veselje do otrok in ie zmožna kuhe. Ponudbe poslati na upravo pod »Pridnost«.
6364—9
KUHARICO išče Plauc, Koroška c. 3.
6367—9
KOLESA
Wanderer 841
originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih
din 100‘- pri
Franc Lepota d. z o. z.
Maribor. Aleksandrova c. 39.
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Mnibar, Aleksandrova 13