dan zjutraj ka velja 60 vin Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jo na Marijinem trgu * štev. 8. Telefon štev. 44. n—— Izhaja vsak Posamezna številka Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo._________________ 46. štev. V. Ljubljani, sobota 21. februarja 1920. Po5tuina pa’,s*"ra"!L DL leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto ... K 120-— šol leta .... 80 — Četrt leta .... SO-— ib mesec . . * 10*— Za inozemstvo: celo leto ... K 140*— pol leta. . . . 70 — Četrt leta . . . „ 85'— za mesec . ... Zl - ila plamene naročbe Sre« pošiljat e denarja se a« moremo ozirati. Novi narotnikl naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo p« porabljenem prostorn in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust. Novi angleško-francoski ultimat v jadranskem vprašanju. Beograd. 20 fcbr. (Izvirno poročilo.) Angleški in francoski poslanik * Beogradu sta Izročila včerai naši fifidl noto svollh vlad. v kateri an-t&Ma iu francoska vlada tziaviiata, (la vstralata kliub odgovoru jugoslovanske vlade ln kljub WUsonovi intervenciji. glede jadranskega vora- Saria na svoientu ultimatu od 20. januarja t. L Nota poživlja našo vlado, da v onem ultimatu navedeni angle-ško-irancoskl kompromisni predlog v čim nalkralšem času sprejme, ker bo sicer dobila Italija pooblastilo, da Izvede londonsko pogodbo. Rekonstrukcija kabineta. —■ blamaža nove vlade. Prva Beograd, 20. febr. (Izvirno poročilo.) Danes zjutraj so prinesli tnkal-šnli časopisi životopise posameznih ministrov. Nalvečjo pozornost sta vzbulala životopis Halld bega Hras* nice in dr. Hanžeka. Najostrejše stališče ie proti njima zavzela izven-strankarska »Epoha«. ki le zahtevala takoišnio aretacijo Halid bega Hras-nice. Mesto ie bilo razburjeno, po ulicah so se zbirale gruče občinstva. Proti imenovanima individijima se le nameravala vprizoriti demonstracija, ki le pa izostala ko se le Izvedelo, da Je regent odklonil potrditev ministrske tiste v obliki, kakor mu Jo je predložil Protič. Nova vlada le prišla s tem v naj-nepriietneiši položal. Zbrala se je takoj k izredni seji. na kateri se ie posvetovala. na kakšen način bi se iznebila kompromitiraiočih ministrov. (časopisi so namreč prinesli vesti, da so med predloženimi ministri štirje ubijalci, ki imajo na vesti ubojev.) Tudi ministra Ninčič in Trifunovič sta izjavila, da nista voljna sedeti v kabinetu, v katerem sta Hras-nica in Hanžek. Nato je šel Protič v dvor in prosil, nal se imenovanje u niči. To se ie zgodilo. Protič ie nato predložil novo listo trr podpisan Je bil nov ukaz. s katerim so Imenovani na mesto izvrženih Hanžeka in Hrasnt-cet za sociialno politiko dr. Ojuro Surmin. za agrarno reformo F. Krnic, za šume ln rude pa Ivica Kovačevič (vsi trije iz Nar. kluba.) Ko se le po Beogradu razširila vest o novem imenovanju, se k* prejšnje ogorčenje izpremenilo v humoristično razpoloženje. Ob 5. url pop. se ie izvršila zakletev novih ministrov. Nova nevarnost, vsi na krov! i)EMlSl.!A SLOVENSKE POKRAJINSKE VLADE. Vsled imenovanja Protičevega kabineta sta deželni predsednik dr. Žer-lav in poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar včerai brzoiavno obnovita svoii že podani demisiji s prošnjo, da |u nova vlada odveže nluiinih službenih dolžnosti. Kakor čulemo poverjenik za sociialno skrbstvo g. Jaklič ni podal demisije, ker se smatra za uradnika, ne pa političnega funkcionarja. NOVA VLADA ZA SLOVENIJO. Včerai so se vršila v Ljubljani po-svetovania načelstva SLS o kandidatih, ki lih bo stranka predlagala za novo deželno vlado. Kakor se govori, dobi predsedstvo zonet dr. Brejc, za ostala poverjeništva pa so v kombi naciji Oolla. dr. Subelj, dr. Verstovšek, Fon. Oostinčar in dr. Jež. Eden od zadnjih bo prevzel poverjeništvo ta sociialno skrb. Imena kandidatov »o bila že sinoči sporočena v Beograd, tako da le pričakovati imenovanja že tekom današnjega dneva. AMERIKA SE ODREČE EVROPSKI POLITIKI. ČE NE OBVELJA V JADRANSKEM VPRAŠANJU NJENO STALIŠČE. LDU Pariz, 19. Washingtonski poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja, da pismo Lorda Qreya o odstopu Lansingovem ln o Wi1sonovi noti glede jadranskega vprašanja že vpliva neugodno na ratifikacijo mirovne pogodbe, zakaj skoro splošno se sodi, da bo ratifikacija nemogoča. Senat je prepričan, da ne sme zapraviti svojega ugleda v evropskih vprašanjih ko da ne sme dovoliti vmešavanja Amerike v evropske zadeve. WlIsonovi pristaši nasprotno Izjavljajo, da Wilson nikakor ne preti s pretrganjem vseh ameriških stikov z Evropo, temveč da je le hotel naznaniti, da se mora Amerika odreči udeleževanja na ureditvi Jadranskega vprašanja, ako se ne sprejme njeno stališče. Meni se, da bo vsled Lansingovega odstopa podal ostavko tudi vojni tajnik Baker. fvan Albreht: Na meji. (Konec.) Ker je bil narod, kakor rečeno, odtrgan od vsake kulture, ker mu ni bila nikjer dana možnost, da bi spo-polnjeval In udejstvoval svojo duševnost, je obrnil vso pozornost in vso svojo moč na materljalno stran življenja. Pomenbnejši Slovenci, ki 80 bili rojeni na Koroškem, niso Imeli z ljudstvom skoro nikake zveze; ljudstvo ni šlo ž njimi (in ponemčen-cem se ni godilo nič drugače), temveč je romalo svoja izgubljena pota. Čim bolj se bližamo v opazovanju neposrednji sedanjosti, tembolj je navedena trditev istina. Olavna in skoro edina naloga Je bila skrb za vsakdanji krtih. Kjer je bilo tega dovolj, se Je pričelo takozvano uživanje, ki je bilo zopet prikrojeno značaju posameznikov, Eni so šli za častjo. To so bili potem zloglasni oblastniki občin. mogotci in samodržci. Id so znali iz ljudskih ran variti denar. Drugi so Iskali razkošja v pohajkovanju in pijači ter v vsem, kar sledi iz tega; pridružili so se jim še tisti, ki niso mogli ali znali z delom dobiti dovolj kruha, oni najbednejši proletarijat, čegar zapuščenost nemo kliče po pomoči. Skrb za materijalnost je prešla pri teh poslednjih v obupno, fanatično hlastanje po vsem. karkoli bi Hm moglo po njihovem mnenju olajšati življenje. Najbližje sredstvo je bil — alkohol. Koliko se je pilo, kaže ogromno število gostilen In polni žepi gostiličarjev. Med volno, ko ie bila pijača draga In je včasih — zlast! žganja — sploh ni bilo mogoče dob ti, so pili ljudje kar en gros vinovico (francosko žganje, Franzbrantweln) ali druge podobne reči, samo, da je bilo nekaj. Drugod po slovenskem pozna ljudska medicina mnogo' bolezni, kjer odsvetuje ali celo prepoveduje alkoholne pijače, na Koroškem doslej tega še nisem zasledil, če je dovolj pijače, Je vse dobro. Najboljši človek, ki se Čez mero ud« alkoholu, živi v nevarnosti, da post Ane slab; tem opasuejše je pa to za takega, ki ni bal med naibolišimf. Antanta nam Je stavila nov ultimat. Angleški In francoski poslanik sta izročila včerai v Beogradu novo angleško-francosko noto. Italili se je kljub \Vllsonovi intervenciji posrečilo pripraviti Anglijo in Franciio do tega, da vztrajata na antantinem predlogu od 20. Januarja, ki nam milostno prepušča Notranjsko in Dalmacijo, zato pa nam vzame Reko, Volosko-Opa-tijo, celo Goriško in skoro celo Istro. Angleška in francoska vlada sta zato obnovili svoj pritisk na Jugoslavijo in nam stavili nov ultimat. Kako le prišlo do tega, po energičnem nastopu Severne Amerike skorai nepričakovanega koraka, še ni prav jasno. Mogoče je. da le Italija Izigrala v Parizu ln Londonu našo notranio krizo in z motivacijo, da bodo radikalci, ki prihaiaio na vlado bolj dostopni amtantinlm argumentom. dosegla obnovitev ultimata. Naša vlada bo morala tore! vnovič sklepati, kako stališče nal zavzame. Kaj misli ljudstvo, so pokazale zadnie demonstracile po celi državi. Vlada preko njih ne sme iti. In vendar gledamo z nekako boiazniio v prihodnje dni. Saj bo sklepala vlada, v kateri odločalo srbski Tadikalcl. odloča Pašič s svojimi prilatelji, o katerih nazorih se taihko vsak pouči 12 člankov, ki lih prinašamo ravno te dni. Pašič je bil oni. ki je v svoii velikosrbski zaslepljenosti preprečil pravočasno priznanje naše države, in s tem naiveč zakrivil, da se nahajamo danes napram Italiji v tako slabem položaju. Radikalci. (Dalje.) 6. Kako neresnim je smatral Pašič jugoslovanski program, dokazuje njegov telegram od 11. januarja 1918. katerega je dobilo poslanstvo v Washingtonu in menda tudi ostala poslanstva. V tern telegramu nalaga Pašič, da naj poslaniki strogo zaupno in z vsemi prekavcijaml poizvedo pri vladah, kjer so akreditirani, dali bi imele vlade kaj proti temu, da Srbija dobi Bosno In Hercegovino ter kos Dalmacije, a da napusti jugoslovanski program. Poslanik Mihailovič je v svojem odgovoru žigosal ta-le telegram kot Izdajstvo narodne stvari ln je kategorično odklonil tako Intervencijo kakor mu je bila naložena. Zato Je bil odstavljen. 7. Sreča le bila, da sta vsaj dva poslanika, ki sta bila dobra Jugoslovana. In Pašič in ostali Vellkosrbi se niso spreobrnili. Zato se bojimo, da sedaj, ko bodo oni odločali o naši usodi, o usodi stotisočev Slovencev ln Hrvatov, o usodi Reke, ki je pač neobhodno potrebna Jugoslaviji, brez katere bi pa morda Velika Srbija izhajala, ne bodo nastopali z odločnostjo In vztrajnostjo, ki je potrebna v tem trenutku. Naša dolžnost )e zato, da povemo vladi na nedvoumen način, da tudi ml vztrajamo na svojem stališču h) da ne odstopimo ni za korak. Neizprosni smo tembolj, ker nam je zadnja Wllsonova poslanica povedala, da Imamo v Ameriki močnega zaveznika ln zaščitnika. Po zadnjem ameriškem nastopu je gotovo, da bo zmaga na naši strani samo ako vztraiamo. Zločinec bi bil, kdor bi omahoval, zločinec kdor M popuščal. Zahtevamo hi pričakujemo tudi od nove vlade, da bo odgovorila n« zopetni pritisk imperijallstične antante tako. kakor hoče to cel narod. Omahljivosti ne bomo trpeli ln ne nikakega barantanja. Mogoče, da bo antanta poskušala, da bi nas izvabila na lim materiielne odškodnine, ali od svojih svetih pravic ne odstopimo za nobeno še tako visoko ceno. Kakor pred tedni, tako bo vstal sedaj vnovič ves naš narod, da zopet pove vladi, antanti in celemu svetu: italijanskega In antanttnena nasilia ne priznavamo, svojih bratov ne prodamo. In naš odgovor na ultimat ie tudi topot: ne, ne ln ne’ dovanja moglo priti do preloma med srbsko vlado in Jugoslovanskim Odborom, kar bi moglo preprečiti naše zledinjenje. Ta dva poslanika sta bila Ljuba Mihailovič v Washingtonu In Jovan Jovanovič v Londonu. Poslanik Mihailovič je skušal popraviti, Kolikor je mogel, razorno delovanje Pašiča in njegovih agentov v Ameriki. generalnega konzula Pupina, šefa srbskega Pressbureau-a dr. Vojislava Jovanoviča in drugih. Jako značilno je, da poslanik ni mogel doseči, da se odstavita Pupin in Jovanovič, dasl bi po službi morala biti njemu absolutno podložna. Ravno nasprotno. Pašič je iskal priliko, da se osveti poslaniku Mihailoviču za njegovo jugoslovansko držanje, brez vsakega povoda — ako ni bil povod delovanje Mlhajioviča v pogledu priznanje jugoslovanskega naroda kot vojskujoče se države, — penzijoniral ga je na 24 ur tn imenoval Istočasno na njegovo mesto poslanika Grujiča. Vlada amerikanska bila je šokirana vsled takega postopanja, na naš narod v Ameriki pa je penzijonfranje napravilo najmočnejši vtisek. — S poslanikom Jovanovičem se je zgodilo ravno isto. O tem protokol \Vickham Steada. 8. Brez vsake potrebe in samo v svrho, da napolni zunanje ministrstvo in poslanstvo s svojimi ljudmi in onemogoči na dolga leta v te) važni panogi državne uprave kontrolo Jugoslovanov iz bivše Avstro-Ogrske, imenoval je Pašič v avgustu 1918. šest novih opolnomočenih' ministrov (poslanikov), od katerih so nekateri preskočili kar po tri razrede. Razen tega je izvršil nebro) drugih imenovani in povišanj uradnikov — staroradikalcev. 9. Največji zločin Pašiča, kateri je imel in Še Ima za Jugoslovane katastrofalne posledice, bilo je njegovo držanje v pogledu priznanja Jugoslovanov v Avstro-Ogrski kot vo-jujoče države, a Jugoslovanskega Odbora kot njenega zastopnika pri zaveznikih. O intrigah Pašiča v tem pogledu je dobro informiran Jugo-slov. Odbor. Naj navedem v tem oziru samo, kakšen je bil položaj V Ameriki. Po izjavi Lansinga od 29. maja 1918. stopilo je vprašanje formalnega priznanja Jugoslovanov v akuten Stadij. Masaryk. ki se je nahajal v tem času v Ameriki, se je mnogo trudil, da bi dosegel tako priznanje za Čehoslovake. Amerikanska vlada, ki nam ie takrat bila Istotako naklonjena, želela le, da bi se priznanje Obeh narodov IzvršMo istočasno. Pregovori, ki so se v tem pogledu vršili med amerikansko vlado ter poslanstvima Francije in An-glijie. Mii so privedeni k nad vse povoljnemu rezultatu. Tudi poslanik Mihailovič se te za stvar zavzet Nekaj dni po svečanosti 4. julija. ko se Je v Washingtonu prvič razvila Jugoslovanska zastava v prisotnosti poslanika Mihailoviča in pod avsnf-cFami amerikanske vlade, bili so poklicani zastopniki Jugoslovanskega Narodnega Veča v Washingtonti na angleško poslanstvo. Takratni chargč d’ affaire Holler izjavil Je na-do, da pridejo Jugoslovani v kratkem do priznanja. Naročil ie. nal Jugoslovansko Narodno Veče v tem pogledu napravi vlogo na vlado Združenih držav, kakor tudi na francosko In angleško poslanstvo. To se ie napravilo. Vloga te Mia nanravHena v smislu, kakor ie bilo dogovorjeno, da se namreč priznajo Jugoslovani v Avstro-Ogrski kot voiuioča se in zavezniška država. Jugoslovanski Odbor kot nlema vlada in zastopnik v zavezniških zemUah. a bt"o«4nvan-sko Narodno Veče v Wasbirivtotm kot njegov zastopnik v Zjedinienib’ Državah. Ker Jugoslovani — vsled Pašiče-ve politike, niso imetj svnie votske kf>Vpr Cebo-slov-iki njti oplrv svnUlj Tudi v tem oziru je rezultat na Koroškem zelo ’ avrn. zlasti med manj premožnimi ^oji. Smisla za duševne vrednote sploh ni. Izvzeti posamezniki so tako redko sejant da kot Izjeme samo potrjujejo pravilo. Pomanjkanje volje, duševna deprimira-nost In zaostalost, spremljana pogosto od telesnih napak, to vse se ml zdi posledica alkohola. Zlasti pa eno, namreč skoro popolnoma propast nravnosti. Da ie svetovna vojna ubijala smisel za narodnost, je jasno in drugače sploh nf moglo biti. Ce bi tedaj človek naletel v tem oziru na nepovolj-ne razmere kot plod vojne, bi ne obupaval. Toda korenine segajo daleč nazaj v predvojno dobo. Kajti v ljudstvu so že zdavnaj ubili pravi Črn za odgovornost. Etiške podlage ni. Edina autoriteta je bil strah. Ko je ta minil je bilo naenkrat vse v raz-sulu. Vsi konflikti po prevratu pričajo tako. Zato mislim, da bi niti ne bilo umestno govoriti podrobneje o tem. Pa tudi če bf prezrli nravnost v splošnem in se omejili na en sam pri- mer, na spolno življenje, bi naleteli na žalostno sliko, ki priča o razdejanju. Dolžnost, ki jo človek prevzame z očetovstvom, oziroma materinstvom, je ljudem pogostokrat tuja. Zato tudi toliko razdrapanosti. Starši silijo svoje otroke mnogo prezgodaj k težkemu delu In trgajo s presenetljivo lah-komišljenstjo družinske vezi. Človek, ki živi drugič ali tretjič v »divjem zakonu«, čeprav še hodi njegova prava žena pod božjim solncem ni taka rariteta, da bi je ne bilo mogoče najti. Zenske se v izredno obilnem številu udajajo spolnim izgredom in zablodam, da bi nazvall to skoro z mirno vestjo prostitucijo. Ce se vojaštvo rado pohvali, kako se v tem oziru dobro počuti na Koroškem, je to žal le bridka resnica. Presenetljivo je tudi število nezakonskih otrok. Poznam vas, ki šteje 74 hišnih številk in premore 13 deklet s štirinajstimi nezakonskimi otroci. Šteta Je starost do približno 26. leta. Starejših mater, ki imajo enako nad--logo, je seveda tudi dovolj. Ta deca živi tako zanemarjeno življenje, da se nekaterim že prav rano pozna telesna in duševna zaostalost, ki se bliža, kretenstvu. Dovolj! Podal sem nekaj kričečih primerov in več za enkrat ni bil moj namen. Iz navedenega mislim, da ie razvidno, kako je Življenje tam g*’rt bolno in kliče po zdravniku. Za bližnji čas čaka mnogo nalog tihega podrobnega dela. S tem, da vrnemo ljudem jezik, smo storili šele en korak. Treba mu je zdravja in moči. Sicer bi se ram lahko primerilo, da bi se drobili kosi z našega narodnega telesa kljub temu, da imamo svojo lastoo državo. Meja mora biti trdna, če hoče biti zdrava celotna državna tvorba. Da je to važno zlasti v naših dneh, le jasno. Kako si mislim tako zdravljenje, o tem pa pri priliki., Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / / prostovoljnih jedinic, Je priznanje u •Jugoslovane moralo vsled tega biti nekoliko drugačno, nego za čehoslo-vake. Vendar Je tudi ta ovira bU« premagana in Jugoslovansko Narod-oo Veče Je moglo z gotovostjo pričakovati v najkrajžera času deklaracijo zaveznikov glede priznanja. Kar naenkrat pa pride protest Pašiča na zavezniške vlade, češ srbska vlada nikakor ne more dovoliti, da bi se priznali Jugoslovani v Avstro-Ogrski kot vojujoča država in Jug. Odbor kot njen zastopnik, ker je jedino Srbija opravičena, da skrbi za osvobojen je Jugoslovanov, a jedino srbska vlada ima pravico, da bo njihova zastopnica pred zavezniki. V telegramu im poslanika Mihailoviča, ki je dospel približno okoli 22. 'do 25. pulija 1918. naroča se kategorično, da se poda v tem smislu izjava pred zavezniškimi vladami. Poslanik MihaJ-lovič je vsled tega striktnega ukaza srbske vlade umaknil svojo intervencijo v prilog priznanja, s čemur Je vsa akcija padla v vodo. Pašič, ki je trdil, da se ima Srbiji priznati pravo, da osvobodi Jugoslovane in da je njihova zastopnica pred zavezniki, ni napravil najmanjšega koraka, da bi zavezniki usvojili vsaj to rešitev našega problema. Tudi taka rešitev, kakor je ona sicer nepravilna in programatično pogrešena, bila bi neizmerno boljša, nego da smo Jugoslovan) prišli do premirja z zvezanimi rokami brez vsake pomoči In zastopstva. Toda slednje le ravno bilo. kar ie Pašič hotel in ne, da bi dobili Jugoslovani katerokoli, tudi najmanjše priznanje. O posledicah takega postopanja — enako katastrofalnih za Srbijo samo, kakor za ostale Jugoslovane, ni potrebno še posebej govoriti. Lahi imajo prosto roko za svoje delo proti nam. Zasedeno ozemlje se ima mnogo zahvaliti Pašlčul 10. Samo radi popolnosti naj omenim, da je Pašič tudi v neštetih drugih slučajih nastopal proti vsakemu, kdor je čutil jugoslovanski. S posebnim telegramom na poslanstvo v Washingt(mn bilo Je prepovedano, da se razpeča izborna brošura Bože Markoviča o Jugoslovanskem pro-bletnu, polkovnik Prtbičevlč bil le J preganjan radi svojega mišljenja itd. Itd. Pašičevi interview! so Istotako našemu vprašanju neizmerno škodovati, tako med emigranti. kakoT med Zavezmfd. Položaj, ki ga je Pašič ustvaril. Je bil takšen, da Je Narodno Vječe jedva izdaleka popravilo neke bjegove nalašč zakrivljene pogreške a one posledice, ki so nastale vsled jtenrejenega položaja Jugoslavije v K Sem Primorju, — te posIeydov parnik, ie zadel na mino in se potopi!. O tem parniku ni doslej nobenih vesti. Plebiscitna komisija v Šlezvlgu proti nemškim spletkam. LDU Pariz, 19. Kakor javlja Agence Havas iz Kodanja. je narodna komisija za Slezvig odredila vse potrebno, da se preprečijo spletka-renja Nemcev v drugem plebiscitnem pasa. Včeraj objavljena tiaredba naznanja ustanovitev posebnega sodišča, kt bo sodilo brez priziva vs* pregreške proti naredbam, izdanim po komisiji z ozirom na javno varnost in svobodo glasovanja. Dnevne vest!. — Protestiramo! Trgovec nam piše: Pri zamenjavi novčanic je nastal zopet kaos. ki ustavlja skoro ves trgovski promet. To pot so tisočaki. Vso dolgo dobo po kolekovaniu ni našla finančna uprava niti enkrat prilike obvestiti javnost o falzifikatih in iste javno razstaviti. Danes uiti strokovnjaki ne poznajo vseh falzifika-tov, finančna uprava Jih pa zametuje in razveljavlja. Treba ji je vendar enkrat povedati na glas.^a ni mogoče ne prizadetih oškodovati, če se jih ni nikdar opozorilo, na kaj treba paziti. Odločno na protestiramo, da bi se sedaj samoljubno povsem neprizadetim odvzemali bankovci, ko nihče. niti državni zavodi sami. niso vedeli kak je falzifikat. Občinstva tudi ni moč čez noč sedaj poučiti o vseh onih 11 falzifikatih, ki baje eksistirajo, razveljaviti mu p« pošteno pridobljene novce je direktno neopravičljiva krafa. — Avstrijakanstvo očitata odgovornemu uredniku »Domovine« g. Plutu »Slovenec« in »Večerni List«, ker Je prinesla »Domovina« nekaj ata kleriklace zelo neljubih poročil. Svoje očitke utemeljujeta z medajlaml. ki jih je dobil g. Plut kot bivši avstrijski oficir. Ne branimo g. Pluta, ker za to nirnamo povoda In bo to storil omenjeni gospod gotovo sam. Kon-štatiramo samo kurijozno dejstvo, da si upa »Slovenec« komu očitati av-strijakantstvo, in to v tem slučaju ravno oni »Slovenec«, ki Je svoj čas ravno v času, ko je bil g. Plut v disciplinarni preiskavi kot politično nezanesljiv — seveda samo slučajno! — prinesel denuncijantsko vest, da je g. Plut spravil v Srbijo za časa balkanske vojne nekega Zupaniča in * tem povzročil njegovo smrt. — Petar Rogulja. Umrl je v Sarajevu bivši glavni urednik zagrebške »Narodne pojili!;;.* dr. Petar Rogulja. Bil ie učenec dr. Kreka in organizator k r šča nsko- sociial nega gibanja na Hrvaškem. — Točnost. Včerajšnji Uradni list priobčuje kot prilogo seznam novih tobačni k cen, ki so stopile včeraj v veljavo. Lepo in hvalevredno je, da je finančna uprava tako hitra in točna. Se bolj hvaležni pa bi ji bili mi in vse občinstvo, če bi pokazala slično preciznost tudi v drugih vpraša-njilr, ki so za javnost še mnogo važnejša. Takio zlasti ko bi sproti obveščala o znakih, po katerih se dajo spoznati ponarejeni kolki na bankovcih, da bi posestnikom bankovcev ne bilo treba begati in povpraševati od banke do banke. — Hitro ie poslovala pošta, ko je že 17. t. m. dostavila naslovljenki v Brežicah dopisnico, ki je bila oddana v Mariboru šeie 23. decembra 1. I. In nosila ženi božične čestitke njenega soproga. Kakor ie razvidno iz pečatov, ie iskala Brežice že nekje po Italiji in še le tam so pogruntali, da leii kraj vendarle nekje v Jugoslaviji. — Verižnikl ali kaj? Dunajski kriminalni uradniki so 18. t. m. izsledili dva moža, ki sta prodajala zdravila v vrednosti več milijonov kron. Kakor so dognali, sta to trgovca Rihard Lončar m Franc Klemet Iz Maribora. Lončaria so prijeli v nekem hotelu, dočim Klementa niso mogli dobiti, ker je že odpotoval Iz Dunaja. Zdravila, med katerimi Je bilo nekaj zeta redkih in dragocenih so zaplenili. — Poziv. Dotična oseba, katera mi je dne 12. t. m. poslala kot članu aprovizacijskega sosveta anonimen dopis glede izvoza raznovrstnih predmetov v različni količini iz naš« države, naj se do 23. t. m. zanesljivo zglasi pri meni, ker se bo v nasprotnem slučaju dotlčni dopis odstopil akcijskemu odboru »Narodno-sta-novskih društev in v celoti objavfi. Iv. Hiter. Ljubljana. = Škandal pred hiralnico m Hm> deckega cesti. V četrtek okrog 10 ure zvečer Je prišlo pred hiralnico do prizorov, ki so vzbudili pozornost bi ogorčenje vse pasantov. V Ljubljano je prišla mati z 2 meseca starim detetom obiskat svojega na smrt bolnega očeta. Prišla je utrujena s večernim vlakom iz Stmišča pri Ptuju ter je hitela v hiralnico k očetu, da ga še enkrat vidi. Potrka. Usmiljenka, ki je prišla odpirat. Jo kratko zavrne, da z otrokom ne smn notri in sploh kaj tako pozno bodi, pa # zapre vrata pred nosom. Uboga mati je sedla vsa premražena na stopnice in hotela, ker se ni vedela kam dati na cesti počakati Jutra, medtem, ko je dete jokalo od mraza. Okrog ide se je zbralo kmalu več pastmi.-»v. ki so z ogorčenjem poslušali nienp pripovedovanje. Začeli so * rita ti. nakar sta se po dolgem času prikazali dve sestri pri oknu, ki pa rta izjavili isto. kar popral vratarica. Ker pasantje le niso otfJenjaM, Vpraša sestra po kaj prihaja. Potnica pove ime očeta. »Ta Je pa itak ob 3 uri umrl,« JI brezsrčno pove ena izmed sester. Seveda Je ubogo mater ta vest potrla do skrajnosti in šele sedaj so jo na odločno zahtevo ljudi sprejeli v hiralnico do jutra. Celo uro ie trajal ta boj za sprejem. = Zaplenitev usnja. Detektivi ve-rižnišlccga urada so zaplenili štiri bale usnja in več demobilizacljskega materiala trgovcu z usnjern v Ljubljani. Usnje cenijo na približno 30 tisoč K. = Kolkovanje kron in48 ur zapora. V »Hranilnici In posojilnici« na Viču je poslovala tudi komisija za kolkovanje kron. K tej komisiji je prinesel dne 4. decembra kolkovat svo- t! bankovce tudi hlapec trgovca kofa France Pivk, ki pa je glede izobrazbe, na precej nizki stopinji. Komisija mu ie dala 240 K in 60 K v priznanicah. Prlšedši domov k škofu, so se mu vsi čudtM, češ, da Je premalo in da je nesel 370 K kolkovat. Drugi dan Je takoj šel po pojasnila k komisiji. Ker je komisija dognala, da je v zmoti in da je dal samo 300 K kolkovati, je odšel s opazko: »Pa ga (denar) imejte, Če ga ne daste 1« Ljubljansko deželno sodišče mu je zaradi teh besedi prisodilo 48 ur strogega zapora, = Kam pa vi? Je predslnočnjim pozdravil stražnik Legiša nekega pešca, ki se je trudil čimpreje prekoračiti šentjakobski most. — Ali naj vam pomagam nesti? Pešec je prijazno ponudbo odklonil, zakaj tobak mu je dišal bolj nego stražnikova pomoč toda to mu ni nič pomagalo; mora! je iti na policijo, kjer so našli pri njem 20 škatelj egiptovskih cigaret in 160 paketov tobaka, o katerem je trdil, da ga je od nekega Invalida kupil po 7 K paket. Ker pa ni znal navesti točnega invalidovega imena, ga je policija kot verižnika spravila pod ključ. = Nadležna vlačuga. Zaradi vla- čuganja že večkrat v Trst izgnana Josipina Piami se je zopet povrnila v Ljubljano, kjer je v gostilni Orehek z nekim vojakom odnesla damski klobuk, ki je bil darovan za dobitke neke vojaške prireditve v Medjimur-iu. — Zaradi zdravilne arnike ste se v Florjanski ulici stepli dve služkinji Rozika In Francfka. Rozika Je sklestila Francko tako, da bo dobila na sodniji druga »zdravila«. = Koštnin se Je zaletel v Florjansko ulico št. 9. Nahaja se na stražnici v Trnovem, kamor naj ga pride lastnik Iskat. = Našla se Je zlata zapestnica dne 17. t .m. Kdor Jo je izgubil, jo dobi pri gdč. Franji Eržen, Vrtna utica 10. Maribor. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je zopet odprta. Knjige se izpo-sojujejo vsak četrtek od 14.—16. ure. Člani, ki preko zime izuosojenih knjig niso mogli vrniti, nal lih čim prej prineso nazaj. Odslej plača vsak nanovo vstoplvši član 10 K varščine, ki se mu vrne, kadar izstopi. II. slnfonlčnl koncert priredi Mariborska divizijska godba v koncertni dvorani pivovarne »Gfttz« v Mariboru. dne 6. marca ob 20. url pod vodstvom gosp. kapelnika Ferdo Herzog. Sodelujejo: vlrtuoztaja na gosli gdč. Fannv Brandl. koncertna pevka prof. gdč. Jelica Sadarleva iz Ljubljane in skladatelj, profesor gosp. Emerlh Beran. — Kdor le slišal zadnji koncert, gotovo ne bo zamudil prilike. da poseti tudi ta končen, ki obeta nuditi tzvanredeo umetniški užitek. Čisti dobiček je namenjen Mariborskim ubožcem. Predprodajo vstopnic se bode pravočasno oblavilo. Zabavni večer v vojaški realki Je bil mnogoštevilno obiskan. Oojenci ao podali zek) posrečen predpusten program. Zadnja plesna zabava naše požarne brambe je bila seveda nemška. — Med vsemi različnimi barvami si zaman Iskal naših državnih barv. Vabila to bila sicer dvojezična, to pa zato. da so se lahko izgovarjali oni Slovenci, ki so šli na ta ples. Zavednost naših Slovencev Je še na zelo nizld stopinji! Celje. V Celju se zamenjavajo 20-. 80- in 100-kronskl bankovci v nove kron-sko-dinarske novčanlce pri Mestni hranilnici. Južnoštajerski posojilnici, Podružnici Ljubljanske kreditne banke. Ljudski hranilnici in posojilnici Tor Posojilnici. Tisočake zamenjajo samo davčni uradi. Oblačifnica za 8loveu^e otvori podružnico v Cctfe 8 tri vinarskimi avstrijskim! znamkami kolkovani 20-kronskl bankovci krožijo po Celju. Pozor! Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celiu le sklenilo razpust starega društva »Arbeiter - Gesaugs-Verein »Vorw&rts« in Cilll* ter se Je ustanovilo kot »Moško delavsko pevsko društvo »Naprej«. Našim nemškutarjem raste greben vsak dan bolj. Po noči so začeli razgrajati po ulicah, kakor v nekdanjih časih, ko sta gospodovala še na Dunaju Stiirgkh, v Celju pa Ambro-schiitsch. Gospoda policijskega komisarja prosimo, da zabrani hajlanje po ulicah in gostilnah. Ob tel priliki ponovno priporočamo raznim našim, sicer zelo narodnim damam, da že vendar enkrat opustijo po ulicah in lavnih lokalih kramljanje v blaženi švabščini. PONAREJENI KOLKI NA BANKOVCIH. V zadnjih dneh 90 zasledili v Ljubljani, v Mariboru in gotovo tudi drugje večje število 50 in 20 kronskih bankovcev, kolkovanih s ponarejenimi kolki. Kolki so ponarejeni zelo dobro, da Jih lajik le težko loči od pravih. Spozna se jih lahko po sledečih znamenjih: pravi kolki Imajo v vseh štirih vogalih malo belo piko. ponarejeni je nimajo, pod pikami so na pravih kolkih štiri mali beli kolobarčki, na ponarejenih se držita dva in dva skupaj, tako. da sta v vsakem vogalu samo dve beli pegi. Na vsaki strani srbskega napisa »Kraljestvo Srba« se nahajalo po tri zvezde, ki so na pravih kolkih precej velike, na ponarejenih pa skoraj za polovico maniše. Črke v napisu so na ptavili tesno druga ob drugi, na ponarejenih pa stoje bolj neredno in Je zlasti med črkama K in P v cirill-skem napisu »Kraljevstvo Srba« precejšen presledek. Lasje na glavi so na pravih kolkih skorai iste barve kakor obraz, na ponarejenih so mnoge bolj bledi In fzgtedajo. kakor, da bi kdo tam radiral. Ponarejene kolke na tisočkrorskih bankovcih se spozna lahko tudi po tem, da se pri pravih kolkih prečna črta v notranjem grbu dotika male bele četverokotne lise, pri ponarejenih pa ne. in pa. da so kocke v grbu mnogo manjše 1« števllnelše, kakor na pravih. Društvena io uradna obvestila. Starešinam akad. društva »Ilirija« v Pragi! Kot zadnji predsednik naznanjam, da je praška policija vrnila dmštveno premoženje, ki se je začasno spravilo pri akad. društvu »Jugoslavija« v Pragi. Da se odloči komu pripade premoženje, vršil se bode začetkom marca sestanek starešin v Ljubljani ter vabim' gg. starešine, da mi naznanijo svoje naslove, oziroma, da oni, ki bi ne utegnili priti, izrazijo pred sestankom pismeno svoje mnenje. Mirko Gorišek, Ljubljana, Resljeva ul. 7 II. Slušateljem ljublj. univerze! Na temelju debate na glavni skupščini Podpornega društva jugosl. akad. v Ljubljani dne 24. jan. 1920 in na poziv velikega dela studeutstva sklicujem za soboto dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v hotel »Tivoli« skupščino slušateljev ljubljanske univerze. — Janže Novak, predsednik »Re-prez. odbora«. »Društvo tehnikov v Ljubljani« priredi v soboto 21. t. m. ob 20. uri v verandi hotela »Union« svoj prvi družabni večer s primernim zabavnim sporedom. Vstop dovoljen ie Članom In njih rodbinam. Vpeljati goste Je dovoljeno le proti vabilu. Isto Je pravočasno po članih reklamirati v društvenem tajništvu Gradišče fo 111. Vstopnina prosta! Krajevni odbor Narodnega »vet« sa Ljubljano in okolico Ima v soboto t J. 21. t. m. ob 20 uri svojo sejo v zadnji sobi kavarne Zvezda. Vabijo se tudi zaupniki. Važno! Predsednik. Shod kovinskih samostojnih obrtnikov (kovačev vseh vrst, kleparjev, ključavničarjev, krovcev, zlatarjev itd.) se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. dop. v Mestnem domu v Ljubljani. Ker gre tu za važne stanovske zadeve ln organizacijo, naj pridejo vri. Zveča trgovskih nastavDcncev naznanja vsern članom, kraj. skupinam in zaupnikom da se vrš! letošnji občni zbor v dneh 19., 20. in 21. marca v l jubljani z običajnim dnevnim redom. Prosimo vse krajevne skupine da nam takoj naznanijo Imena delegatov in gostov kateri se občnega zbora udeleže. — Odbor. Službe ordinarijev. V Uradnem listu so razpisane službe ordinarije se nosne, vratne ta ušesne boieauJ v deželni bolnišnici v Ljubljani In ordinarijev za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni, ter za kožne in venerične bolezni na obči javni bolnišnici v Mariboru s prejemki državnega uradnika Vlil. činovnega razreda. NSSL Danes v soboto ob osmi uri zvečer se vrši v gostilni Novak na Rimski cesti sestanek somišljenikov NSS Vsi somišljeniki udeležite se polnoštevilno tega sestanka, ker bodo jako važne razprave. Javen shod NSS v Mariboru. Krajevna organizacija NSS v Mariboru, priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dop. v veliki dvorani Narodnega doma laven shod s sledečim vspore-dom: 1. Vzroki naraščajoče draginje (poroča tov. Rogllč. 2. Politični položaj in stališče stranke (poroča tov. Ivan Tavčar. 3. Odgovor »internaci-ionali« (na napade in laži ob priliki »viničarskega tabora«). 4. Poročilo o uspehih naših resolucij. 8. Slučajnosti. — Z ozirom na važnost poročil le osebna dolžnost vsakega člana NSS in naših somišljenikov, da se te« ga shoda udeleži. Aprovizacija. Samopomoč v Ljubljani je dobila za svoje člane večjo množino rulavih lepo izdelanih čevljev za dečke (deklice) št. 26—35, ter čevlje, ruiave ln črne, za možke po znižanih cenah. Čevlji se delijo vsak dan v zadružni pisarni Vodnikov trg št. 5. — Cenejša moka. Vsi ljubljanski člani, kf so že prejeli moko brez »Izkaznice« za cenejšo prehrano, nal se prilično zglase ob 2. uri pop. v zadružni pisarni. Vsi člani, ki nimajo »izkaznic« naj se zglase takoj istotako v pisarni in vsak prinesi s seboj člansko knfi-žico. Člani Samopomoči iz Ljubljane, Viča, Most in Zg. Šiške, ki Še nimam Izkaznic za cenejšo moko. naj se zglase v ponedeljek dopoldne s knit-žico Samopomoči pri mestni aprovt-zacili. da dobe izkaznice za cenejšo moko. Za druge stranke v ponedeljek aprovizacija (oddelek za karte) p« posluje. Pokrajinske vesti. Novo mesto. Tukaj je umrl absol-virani pravnik g. Jožef Gregorc. Pokojnik je bil obče priljubljen. Trebnie. Nekdo, ki se je podpisal kot »Očividec« nam iz Trebnlega poroča, da le videl, kako ie 17. t. m. iz opoldanskega tovornega vlaka med postajama Velika Loka in Trebnje železniško osoble metalo milo iz vagonov. Milo so potem baje pobirali po tamošnji okolici otroci, pa tudi odrasli delavci in vaščani. Ker gre pri tem za prav navadno tatvino, poživljamo dotičnika, da nal zadevo javi direktno orožnišivu in železnišKt oblasti, oziroma da naj naznani svoj naslov nam in navede še več prič, kr so dogodek videle, da lahko mi ukrenemo potrebno. Radovljica. Naše okrajno glavarstvo je vendar enkrat začelo nastopati proti navijalcem cen. Do sedaj je bilo kaznovanih večje število trgovcev. Upamo, da bo šlo glavarstvo po tej poti naprej in da se ne bo ustrašilo kakšnih »boljših« gospodov ter jih pardoniralo. 7 Gorenjskega nam pišejo: Povsod ob Gorenjski se tihotapi čez dem. črto. toda varnostni organi se malo zmenijo za to, pa sai ni Čuda, če ljubljanski vladni krogi sami pospešujejo to. Tako ie dobil neki posestnik blizu Gorice že dvakrat dovollenje za nakup živine in lesa po par vagonov. češ. da rabi za lastno potrebo, dasi prebiva že nad leto dni v zas. ozemllu. Seveda je pri tem napravil mastne dobičke. Omenjene vagone je spravil čez Jesenice in Bohinj v zas. ozemlje. Elektrarna M. v Kranju dela tako vzgledno. da moraš imeti vedno pripravljeno petrolejko. Cene toku pa se dvigalo od meseca do meseca. v,e-prav ie dan vedno krajši In vodna moč vedno enako draga. Žarnic nimajo v zalogi, vagon tega blaga pa imaio v rokah verižniki. Tržič. Pevska šola »Slov. bralnega društva« v Tržiču priredi v nedeljo. dne 29. t. m. pod vodstvom ravnatelja Albina Lajovica v dvorani Sokolskega doma svoj I. koncert z obširnim in izbranim sporedom. Pevska šola priredi letos še dva koncer- ta. s prav tako izbranim vsporedom. Prvi koncert se ponovi v nedeljo, dne 7. marca ob znižani vstopnini. Dobrunje. (Roparji v maskah.) Pozno na pustni večer med 10. in 12. uro so prišle k mlinarici Franji Lužar v Selih pri Dobrunjah štiri ma» škare v razcapanih vojaških uniformah, oborožene z revolverji, bajoneti ln sekiro. Bili so to Roman Režek, ključar v garnizijskih zaporih šentpeterske vojašnice, potepuh Jože Kosec in dva brata Pohutnika. Pri vstopu v hišo 90 mlinarici zagrozi!! »denar ali smrt«. Dala Jim Je 100 K denarja, oni p« 90 si šiloma vzefl raznega blaga, perila in 800 K. So že vsi pod ključem. Trbovlje. ' ven Invalidski shod se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dop. v gostilni g. Jakoba Božiča. Govoril bo o invalidskih zadevah g. Ivo Mežnarič Iz Celja. Brežice. Našemu okrajnemu gla« varju priporočamo, nal nauči uslužbenke na glavarstvu, da bodo pošto« pa!e s strankami boli ulludno. Po v« naj Jim, da so one tukaj zaradi občinstva in občinstvo zaradi niih. Ako te strankam ne morejo nostrpči, nal iinr to v sai uljudno naznanijo. ŠpIlJe. Tukajšnjo prebivalstvo Je hvaležno okrajnemu glavarstvu v Mariboru, da mu le preskrbelo zopel moko. Tri četrtine prebivalcev Je te teden prišlo po njo. tudi akl. ki g^vo* rilo vse drugo o Jugoslaviji, samo do* brega nič. Breg pri Ptuju. Interesentom šul-fereinske šoJe na Bregu pri Ptuja, bodi povedano, da Je bila ta šola o4 začetka javna ljudska šola in last občine Breg. To v pojasnilo vsem tistim. katerim dela ta šola mnogo preglavic. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Igr« »Trije tički« Je zelo dobro uspela, k čemur so pripomogli fantje In deklet« vseh Črešnievskih strank. Le žal. d« hočelo nekateri tudi pri nepolitičnem društvu delati razdor In gredo ccm tako daleč, da sovraži sosed soseda, če Je slučalno pristaš druge strank« ali pa ud našega nepolitičnega bralnega društva. Drobiž. * Orjaški aeropian. Holandska tvrdka »Fokkel« v Rotterdamu je pred kratkim izgotovila konstrukcijski načrt za velikansko letalo. Po tem načrtu bi imelo letalo prostora za 69 oseb. Letalo bo opremljeno z vsem konfortom, kakor s spalnimi kabinami, s kadilnim salonom itd. Z izdelovanjem aeroplana začnejo spomladi. * Milijonarski dom. »Times« poroča iz New-Jorka, da so tamkaišnji milijonarji sklenili, da si pustijo sezidati krasno palačo ža 800.000 fun: tov šterlingov. Na najlepšem prostoru mesta so kupili zemljišče za nekoliko milijonov dolarjev. Posamezna stanovanja bode imela po 20—30 sob in 8—10 kopeljt. Za dame Je določenih 4—5 sob za vsako. V pritličju bo prvorazredna restavracija in plesna dvorana. * Preko Afrike z aeroplanom. Kakor poročajo Iz Pariza, so pred kratkim napravili dva poskusa te polet v aeroplanu preko afriškega kontinenta. Prvi polet do Tlmbukta so napravili trije francoski vojni avija-tikl, drugega pa dva angleška avtja-tika, ki sta s! izbrala za cilj Kaira Oba Doleta sta ae beta posrečita. • Plače Io plače. Upravitelj urada »a čiščenje ulic v Berolinu irn« 8.700 mark letne plače, a njegov šofer 9.800. — Clan magistrata 10.000, a pomožni delavec v tvomici mastj 18.000. Načelnik urada za prehran«* 6000, a knjigovodja 8000. — Vladni inženerji po 7000, a njihovi sluge p« 8000. ~~ Mestni stavbeni tajnik z 19 službenimi leti Ima letno 5600 mark* a njegovi stražniki po 9000. — «.■ ................................... Izdajatelj fn odgovorni urednik jv Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« r Ljubljani. Poslano.*) Dopisnika, kodi je poslaj »Jugoslaviji« z dne 10. febr. 1920 poročilo, katerega Je Ista prinesla pod imenom »Izkoriščanje«, poživljam, da se javš s polnim naslovom, ali pa, kar Je tal boljše, da pride k meni, da mu morem povedati v obraz, da Je isto poročilo hudobna potvorba. S takim postopanjem krade pošteni družin! samo čast In ugled. Premožni posestnik s Tržaške ceste •) Za vsebino »Poslanega« ta uredništvo odgovorno le toliko, bo« Ukor določa sakon. Proda se: Moderna Mia ononadatropna, v centrumu Beograda a 6 atanovanjl je naprodaj. Ve« pove Lukovi«, Beograd, Knraullna ni. 44. 214 Proda so Mekin lovski vos v najboljBem atanjn v gostilni Korilžka** na Dobrni prt Celin. Drl. Iskuian lovec za gozdarstvo in lov oienjen ISče slnžbe. Ponudbe pod naslov: M. J. poStno le-ieče, Ormož. 266 i se vetja mnolloa sastih ikatlie aa HatUo sa " Slov v upravi._______________ Ne zamudile prilike I Fino toaletno milo NSchlcht" 120 gramov teže razpošilja po poitnem povzetju koa po K 4- A. Mene, Trt«. Manj kot 6 koaov se ne pošlje I 239 Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Šiški, Celovška cesta 121 se priporoča v blagohotno upoštevanje. 162 Kupi Kupi se oxiro: Ljubljani ali pa aamenja za lepo vilo v Zagrebu. — Ponudbe pod litro K. * na upravo lista.________________________ se: ia najame vila v lo L Kuplje se dvokolesa rabljena tudi pokvarjena, Hvalni in pisalni •troji, motorji, eutomobill. Trgovina a rasnimi stroji, Ljubljana, Stari trg 28. 236 Šivalni strel kupim. Naslov pošljite upravo bata.____________________________264 Mlsarskl poslovodja il«e primernega dela. Cenjene ponudbe pod »Poslovodja** na upravo lista. Trgovski pomočnik Seli e v kaki veni teleanlnarski trgovini. Nastopi lahko takoj. Ceniene ponudbe pod .Zanesljiva mož* nlci Jugoslavije v Ptuju.______ Uradnika za obračunavanje delavske plače (Lohnverreehner) išče Kranjska tvornica Žejjezne i bravarske robe v Kamniku. 262 Kupujem In prodajam vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posiedovalee pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 Kolarskl pomočnik sa bolj- la do a SO III«. Iščem tudi primerne prostora sa kovalko In kolar* sko obrt. Mihael Ložar, Dragomelj. Mlad stoklarskl pomočnik Uče službe. Ponudbe se prosijo pod »Steklo" na uprav ništvo »Jugoslavije". Razno: Oospodlčna, uradnica llčo mosočno sobo. če le mogoče s posebnim vhodom. Zali Uidi hrano. Cenjene ponudbe pod SL upravulktvo »Jugoslavije*. 2S1 na Molko sodlo, kompletno, tratim. Ponudbe z navedbo oene na upravniltvo »Jugoslavije" pod MS. Sluibe: Deklica s primerno šolsko izobrazbo, krepka, zdrava, ki ima veliko veselje do trgovine, Seli vstopiti kot učenka v trgovino. P< »Učenka", poSta St. Pavel pri Mlad Ponudbe pod šifro i Preboldu. MlaJIl nradnlklUe mesečno sobo če mogoče s električno lučjo in hrano. Cenjene ponudbe pod »Uradnik* na upravo Usta.__________219 3 rodbine skupno iščejo stanovanje obstoječe Iz 6—7 sob, kuhinje, kopalne sobe, z vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba s kurjavo in posebna nagrada je dotičnemu, ki stanovanje oskrbi zagotovljena. Sporočila se prosijo pod »Kurjavo" na ..Anontno ekspedici,«** Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Sobo iSče čeSkoslovaški podčastnik, ki je 'trajno nastavljen v Ljubljani. Če mogoče s hrano, kar bi bilo milejSe Ponudbe pod »Ceh* na lista. 263 upravo trgi. pomočnik, mešane . , stroke išče sluibe v manufakturo! tr- j Pj*60V ““*ov »J* vljudno prost govini. Najrajo gre v kako mesto: j Ljubljano, Celje, Maribor ali drugam. Ponudbe na upravniStvo .Jugoslavije* pod Točnost*.____________________714 korospoit' «fent z znanjem srb'hrvaščine, nemščine in laščine, tudi dober za francosko kore- Knjlgovodja in z dolgoletno prakso, perfektnim epondenoo, želi premenlti službo. Vpra- goslavije* pod šifro Sanja na naslov lista pod .Samostalen*. i —— . .... Polsvodba. Begunci is Vipave 1 Kdo ve, kje se nahaja gospod Radivoj Rihar, doma iz Slapa pri Vipavi (Ju-lijpka Benečija). Imenovani se nahaja nekje v JugoslavijL Komur je znan vljudno prosi, da na upravniStvo »Jugoslavije*. 267 Zenitne ponudbe. Star« revmatična ikattja išče primernega pokrova. Gospodično, ki so že odcvetele in odživeie naj poa-; ljejo svoje ponudbe, če le mogoče z j najnovejšo sliko na upravniStvo »Ju-................ ,,ZgubaM. 220 Cigaretni papir sledeče vrste: GoEub, Abadie, Club In Samum priporoča na debelo »Iramu-Pijilnilti", Linbiiaiia, Mestni tu 11. Črnilo :: rdečilo barva za štampilke (modra in rudeča) pr* „snaži“ najboljše sredstvo za čiste-nje, kovin po tovarniških cenah. Kemični proizvod O.Čertalič, Ljubljana Opekarska cesta Štev. 43. Odvetnik dr. JOSIP SAJOVIC je otvoril pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8, nasproti botela Štrukelj (v družbi s odvetnikom dr. JOSIPOM HACINOM). KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO In PREKOMORSKO BLAGO na veliko 100 pri veletrgovini I« ii, s o d. d. za promet zemeljskih proizvod v, kolon, in drugega blaga trgovačko društvo za uvoz i izvoz Zagreb - - - tu. w. 22-51 Zrineva c 15, Brašno, pženicu, kukuruc, zob i ostale žitarice. — Šibice, avječe, sapun, kavu 1 ostalu kolonijalnu robu na vellku nudi najpovolnlje uvjete. igo uz i a sin. Telefon: 10«. - Brzojavi »Fruetas1* Ostanovlj. 1883. Zahtevajte cenik 1 K. Linhart, urar Marije Terezija c. 7. Velika zaloga zlatih, srebrnih tn niklastih ur, kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. »90 Kontortstlnjo • prakso, prvovrstna samostojna moč, vešča vseh pisarniških del, ae pod selo dobrimij pogoji takoj sprejme. Ponudbe na u- j pravo lista pod »Kontorlatinja 200*. Polteno dekla, staro 18 let,' ?eli vstopiti v službo do 1. marca k boljši družini, kjer bi mogla v kuhinji pomagati. Znam tudi Šivati, Ponudbe na naslov: .Izvežbano dekle* poštno ležečo Vransko.____________________216 lita ta kuharic« poštena, zanesljiva z dobrimi izpričevali. Kje pove uprava »Jugoslavije". Kot pisarnISka moč, želi vstopiti gospodična zmožna lažjih pisarniških del v Ljubljani ali Izven Ljubljano. Ponudbe na upravo »Jugoslavije* pod »Točnost*. 400 Klad, Inteligenten uradnik, zmožen vseh pisarniških del išče primernega mesta pri kakem večjem, solidnem podjetju v Ljubljani. Cenjene ■ponudbe s navedbo plače naj se naslovijo na upravniStvo »Jugoslavije*' ped šifro »Uradnik ‘. Vsakovrstne vožnje ie sprejemajo Slomškova ul. 19 (nasproti elektrarne). V« Pozor radnici! 4 formera za Ijevaonicu, 1 Gussputzer 2 stolara za modele 209 mogu nači stalnu i dobra zaslužbu. — Pomide na: SMEV“ tvornica Strojeva, Bjelovar. jn veš drugih poslopji, v katerih se proda. 15 vagouov tesanega stavbenega lesa. Poizve se pri A. ROZMAN, Slovenska Bistrica. suha in trda se prodajo na drobno Slomškova ulica št. 19 (nasproti elektrarne.) 216 deske In trame Invalid. JSčem dobrega delavca jz mejnega jn trdega lesa kupi mehanične stroke, urarja ro lahko najvjjjj Ceni vsako množino jn trajno delo. Pismene ponudbe poa F j j _ k_l.u m ■Mehanik 833" na upravniStvo. 270 druiba JfiPtX I Ljuljlli, IFWW tf| •». ter druge vrste cig. papir in stročnice, dobavlja direktno iz tovarne v 10.—12. dneh. lamo zastopstvo n Jugoslavijo i m se je nahajala tudi več let zelo dobra vinska veletrgovina, v kleteh se nahaja za več 100 hi sprejme večje podjetje v Ljubljani. — Dobi stalno plačo, provizije in dijete. — Le agilni naj pošljejo oferte z navedbo dosedanjega službovanja na postni predal 74 v Ljubljani. 207 posode, leži v večjem industrb jalnem kraiu poleg juž. železnice, se namenja g posestvom onkraj južne de- NAZNANILO. njam, Cenjenemu občinstvu in turistom vljudno nazna-da sem otvoril ■V • markacijske linije. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti Fran Ogrizek trgovec, lil. mi gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kraniu. Točil bodem vedno najboljša pristna Vina vseh vrst. Preskrbljeno bode, ker je v hiši tudi dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica tudi za vsakovrstna mrzla in gorka jedila. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, 216 Dosestmk in gostilničar. »Važne posebno zato;« mu je pritrdil De-graw iz Clevelanda, »ker je iz tega razvidno, da ima nekdo hudobne namene proti deklicam tega imena, in da zarota, katero je policija slutila proti njim, res obstoja. Dokler ne zalotimo pravega krivca, je tudi ona Jenny Rogers v nevarnosti, ki stanuje pri gospicl Aspinwall, in kdo more slutitit vse zle posledice?« »To je bla tudi moja skrb: zato sem jo tako ljubosumno čuval noč in dan.« Zdaj se je obrnil Gryce s vprašanjem do Degra\va iz Clevelanda. »Prosim, odgovorite mi na vprašanje: Odkod je vaš sedanji sluga?« Nagovorjeni ga je pogledal ves začuden. »V Ne\v Yorku sem ga najel; prišel je vsled mojega oglasa v Tribune in je prinesel izborna spričevala.« »Ste li z njim zadovoljni?« »Da, kot sluga je zelo porabe« in točen; manj prijeten je kot človek. Smem vedeti —« »Trenutek, prosim —« ga je prekinil Ory-ce, »rad bi še vprašal, če sodite, da je pošten?« »Seveda; niti šivanka mi še ni zmanikala.« »Ni treba, da nezvesti sluga naravnost krade, lahko, da zaupanje svojega gospoda izrablja na drug način. Ali ste sigurni, da ta človek nikoli ni stikal po vaših listinah, ali se drugače zanimal za zadeve, ki ga nič ne brigajo?« Ko je Degraw med tem iznaneden molčal, je pristopil umetnik in se brž hotel overiti, če se tičejo njegova vprašanja drugega tukajšnjega tajnega policista. »Moj tukajšnji tovariš je Byrd.« mu je odgovoril Gryce smehljaje, »in vi trdite, da sluga ni Byrd.« »VI ste namreč trdili —« »To vas ne sme odvrniti, včasi govorim, da prikrijem svoje misli.« je odgovoril Oryce; »vedel sem, da sluga ne snada k policiji.« (Dalie prih.) NžirocjiitG Dostojevskega „Bele noči" in »Mali junaki" ter Cankarjevo „Moie življenje". „Zvezna tiskarna“ v Ljubjani. Za milijoni. (Dalje.) Štiriindvajseto poglavje. O tem nisem govoril z nikomur. Cuttingu lu zdravniku sem povedal le to, da mi ni dovoljeno deliti premoženj. Potem sem čakal, če bo kdo ugovarjal proti določbi oporoke. Samo nekaj pustolovcev se je oglasilo, katerih navedbe so se kmalu Izkazale kot goljufive. Ko le bila moja lastninska pravica do milijonov pravdno priznana, sem zapustil Cleveland in se podal v Ne\v York. Stanoval sem v naj-p/iprostejši gostilni, ki sem jo mogel najti in sem začel svoja opazovanja. Najprej sem izpisal iz naslovnika naslove vseh rodbin z imenom Rogers, potem sem popraševal, katere imajo hčere z imenom Jenny; kmalu sem se seznanil z njo in izprevidel, da večina slučajev ne pride v poštev. Hči Abrahama Rogersa Je bila prva, ki je naredila name prijeten utis. Ni bila lepa, toda srečal sem v nižjih slojih toliko neolikanih, neženskih deklic, da sta se mi naravna neprisMie-nost In izraz srčne dobrote v njenem nedolžnem obrazu zelo prikupila. Ko sem se končno odločil da se natančneje z njo seznanim, in sem zato obiskal njene stariše, sem zvedel na svojo žalost, da me je smrt prehitela. Mlada ljubezniva deklica se mi je za vedno umaknila tja, kjer JI namenjeni zakladi niso več mogli koristiti. Potem sem popraševal po različnih šolah za deklicami tega imena. Hvalili so mi mlado učiteljico, ki ima baje vse telesne in duševne lastnosti, ki jih cenimo na ženski. Toliko tople pohvale sem slišal o njej, da sem bil prepričan, še predno sem jo videl, da Je ona tista, ki jo oščem, in moja naloga bo rešena. Komaj sem brzdal svojo nestrpnost, dokler ni dospelo priporočilno pismo nekega višjega šolskega nadzornika, ki mi naj pripravi pristop do nje. Ko sem nato obiskal deklico v njenem preprostem domovanju, urejeno z naravnim čutom za lepoto, in sem videl njen prikupni, pametni obraz, rišem več dvomil, da imam pred seboj bitje, ki bo vedno kras vsake hiše in vredno tudi naivišle svetne časti. V pogovoru Je rastla moja naklonjenost in občudovanje, in moje zanimanje za njo Je bilo toliko, da sem bil že na tem, da se odločim. Tedaj je vstala s svojega sedeža rn bil sem razočaran - šeprdn ! i?. Tq meje primoralo spremeniti svoj načrt, ker deklica s tako hibo ne odgovarja zahtevam lepote, katero je De!ancy tako silno povdarjal pri svoji bodoči dedinji. Začel sem Svoja poizvedovanja iznova. — Izrecno moram tukaj povdarjati, da se v svojem ravnanju nikoli in nikjer nisem pregrešil proti dostojnem vedenju olikanega moža. Najlažje sem mislil doseči svoj cilj, če sem opazoval in poizvedoval kar je bilo treba. Mogoče bi ne smel tako ravnati, vendar pa nisem nikoli deklicam pripovedoval, da sem jih iskal iz lastnega osebnega zanimanja; le njih nečimer-nost je mogoče tako tolmačila moje poglede in besede. Tc povem zato, ker mi je gospod Ory-ce sporočil, da je ona lepa Jenny Rogers v šoli gosne Hadden prejela pismo, kateremu je bila priložena moja karta. Karta je bila morda ukradena iz mojega žepa. ali pa ponarejena od zlobneža, ki mi je hotel škodovati. Pisma nisem spisal, še manj dogovoril sestanek v Jer-sev-Cltv. Samo parkrat sem jo srečal, ko je šla s tovarišicami v cerkev ali koncert. Bila je lepa, a prav povprečna deklica, brez odličnih lastnosti duha ali srca. da se nisem več zanimal za njo; kajti dedinja milijonov ne bodi neumna, prenapeta gojenka kakega zavoda, temveč plemenita. nesebična ženska. Še bolj neumljiva ml je smrt uboge tovarniške delavke, katero sem nazadnje poiskal, ko mi je vse drugo izpodletelo. Nekoč sem jo videl pred sladščičarjem, kako ogleduje poželjivo iz-ložene slaščice; zato sem ji kupil sladkorčke, ki so jih pozneje našli v njeni sobi; samoumevno jih nisem zastrupil jaz; kolikor se spominjam, zavojčka še niti odprl nisem. Kdo je napisal anonimno pismo, ki jo svari pred menoj, mi }e popolna uganka, ki jo bo mogla rešiti . edino policija, še enkrat ponavljam, da sem pri občevanju z deklicami vedno in povsod imel le svoj cilj pred očmi, da vestno izpolnim stavljeno ml nalogo. Ostane mi samo še razločiti, kako sem prišel sem bi zakaj nadaljujem obiske v hiši go-spice Aspbnvall, četudi moja navzočnost tukaj ni vsem prijetna. Pri kosilu sem nekoč poslušal slučajno pogovor dveh elegantnih mladih gospodov ; prvi je pripovedoval, da prihaja iz velikega BarringtOna, kjer je preživel na pose- stvu gospice Aspinwall par prijetnih dni. Hvalil je prijaznost dam njenega kroga. Biser vseli pa je Jeimv Rogers, je navdušeno nadaljeval, katero sem srečal tam prvič; pravili so mi, da je Iz New Yorka. Dolgo je treba iskati, da najdeš nje enako lepotico. Poslušal sem in takoj sklenil, porabiti primerna sredstva, da si priborim pristop pri gospici Aspinwall; njeno ime sem slišal večkrat v prijateljski rodbini Morris. Res je, lepota gospodične Rogers zasluži največje občudovanje, pa nič manj se ne odlikuje po visokih duševnih zmožnostih. V njej sem našel združeno, ker sem iskal. Tudi bridke izkušnje — ganljiva pripovedka njenega življenja mi ni tuja —jo naredijo za ta slučaj še posebo poklicano. Že pri drugem pogovoru je bil odločen moj sklep. Predno h pa naznanim svoj načrt, me naj spozna natančneje, in naj dobi do mene zaupanje. Tudi sem se hotel prepričati, ali se bo iz nenaklonjenosti ali radi dvoma dala privesti do tega, da odkloni dar, ki je podoben malemu kraljestvu. — Kaj ne, gospod Degraw, vi me razumete I« Najrazličnejši občutki so navdajali umetnika med dolgim pripovedovanjem. Pri tem nepričakovanem nagovoru Je planil pokoncu in krepko stisnil desnico svojemu prejšnjemu nasprotniku. »Seveda, in ne morem vam biti dovolj hvaležen, da mi je bilo dovoljeno poslušati vaša razkritja in prosim vas, da mi odpustite vse moje nevljudnosti do vas.« »Ne izgubljajmo več besed o tem,« je odgovoril in pokazal na mizo, kjer so ležali različni papirij. »Tukaj so listine, ki potrjujejo moje izjave: prinesel sem jih seboj pravzaprav za odvetnika, ki bi naj sestavil darilno listino za gospodično Rogers, toda bile so mi potrebne, ko mi je gospod Gryce pokazal zaporni ukaz proti moji osebi. Blagovolite jih tudi vi pregledati, gospod Degraw. Ker vas visoko cenim in občudujem, želim, da ne kali najinega razmerja niti senca sumnje.« V veliki razbujenosti je segel umetnik po listinah, a talni policist je razmišljal, kako naj reši to in ono zagonetnost slučaja, »Kdo je pisal pismo učenki gospe Hadde-nove šole? Kdo. je poslal ubogi delavki svarilo, ki ie bilo povod njenemu begu? Kdo je zastrupil bonbone, ki so povzročili njeno smrt? To «o tri važne točke «