tA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK P s katerimi obtožuje demokristjanski poslanec Santoi’ s ^f-erimi slanca rr, Milazzovega pote! rnii, raa’ da Sa je ho- Prid(?hitkupiti in ga tako Pnaobiti ^ za prestop v Ml- sko ^‘^nsko" krščan- Je v i?-C.’alno zvezo. Danes J“ V P 1 ^ * ctiu, i/auco šeinn ,errni' deželna skup-PrihnH^ Javila dnevni red ^je: 1. vo 2. vm?teŽelnega Predsednika ae jn jVe 9smih članov vla- vih na"^V°litve štirih njiho-« namestnikov. slej p -—me eisk °vnega politi4ne- ji *0rlke jvo _ ,.,,eni okviru / 1,0 tudi d0- Jei da je monar- ne, če medtem ne bo prišlo do rešitve. Končno je Gschnitzer dejal, da je z izmenjavo pisem med Segnijem in Raabom «storjen še en poizkus za dosego uspeha pogajanj«. DAMASK, 17. — Mešana Sirij sko-izraelska komisija za premirje je na svoji današnji seji ob odsotnosti izraelske delegacije obsodila Izrael zaradi napada,, ki so ga izraelski vojaki izvršili 31. januarja na vas Herbert El Javafi PripraviI jo je bivši nacist notranji minister Schroder Danes debata v Bundestagu BONN, 17. — Pričakovana Bela knjiga zahodnonemške vlade o protižidovskih nacističnih Izgredih v Zahodni Nemčiji je pripravljena. Nr. približno 50 straneh je zabeleženih po datumih 400 primerov, od katerih je bila do sedaj raz. čiščena približno polovica. Bela knjiga se začenja s podrobnim opisom skrunitve ži- dovske sinagoge in spomenika žrtvam nacizma v Koelnu in se končuje s podrobnimi sta tističnimi in biografskimi podatki ljudi, ki so izvršili zločinska dejanja proti Židom. Iz teh podatkov je razvidno, da je osem odstotkov teh ljudi ravnalo iz političnega sovraštva. ostali pa so ravnali iz nepolitičnih razlogov, kakor na primer «zaradi vandalizma, težnje po ekshibicionizmu« itd. Do sedaj pojasnjeni primeri niso dokazali, da so protižidov- ska dejanja pripravile in organizirale niti skrajno desničarske stranke, niti organizacije skrajne levice«. Povsem v skladu z bonnsko politiko je, da Bela knjiga trdi, da so omenjeni izgredi posledica »vsaj duhovno« komunistične propagande. Sicer pa se ni čuditi takim trditvam, ker je knjigo pripravil notranji minister Schroeder. ki je bil nacistični voditelj. Štirim parlamentarnim skupinam so izročili po en izvod Bele knjige. Jutri bodo o njej razpravljali v Bundestagu. Bela knjiga trdi tudi, da «nemško ljudstvo ni sedaj več okuženo z antisemitizmom, ki ga je hujskal ..nacizem, kakor je dokazala takojšnja reakcija, s katero je to prebivalstvo v svoji ogromni večini reorganizacijo Alžirije, ki jo je že napovedal de Gaulle. Namen de Gaulla je pospešiti to reorganizacijo ter formirati muslimansko «elito», s katero bi se potem pogajali. Z drugo besedo hoče de Gaulle najprej zbrati med muslimani kolaboracioniste, ki bi se potem izdajali za predstavnike alžirskega ljudstva in bi se pogajali s Parizom tako, kakor bi de Gaulle hotel. Po današnji seji vlade so objavili poročilo, ki pravi, da bodo v 8 od 12 alžirskih departmajev imenovali nove prefekte. Razen tega bodo reorganizirali upravo v Alžiru in bodo premestili nekatere civilne funkcionarje v Francijo. Zupane v alžirskih okrajih bo imenoval generalni delegat, namesto da bi bili izvoljeni. S tem dobivajo civilisti spet v roke civilne zadeve v vseh alžirskih departmajih. Do sedaj je bil v mnogih primerih prefekt krajevni vojaški poveljnik. Medtem pričakujejo v Parizu prihod glavnih obtožencev v zvezi z zaroto 24. januarja. Kakor je znano, je kasacijsko sodišče odredilo njih premestitev iz alžirskih zaporov v pariške. Med temi so poujadist Lefevre, Alain de Serigny, Vic-tor Lignieres, Fernand Feral, bivši poujadistični poslanec Jean Demarquet, podpredsed-nik »francoske narodne fronte* Perez in predsednik študentovske nacionalističnega gibanja Susini. Perez in Susini sta se bila javila v tujsko legijo, toda francoske oblasti so uvedle kljub temu proti njima sodni postopek. Po dolgem sporu med francoskimi oblastmi in vodstvom tujske legije sta se obtoženca sama prijavila francoskim oblastem. V francoski prestolnici ni še nobene uradne reakcije na izjave Ferhata Abasa. To izjavo v uradnih krogih še proučujejo. Prav gotovo so o njej govorili tudi na seji vlade, ki je bila danes pod predsedstvom de Gaulla. Vendar pa je prvi vtis v krogih blizu predsedstva vlade, da izjava ne prinaša nič bistveno novega. Trdijo, da pomeni izjava začetek propagandne kampanje za samood-ločanje in da hoče alžirska vlada izkoristiti zmedenost Francozov v Alžiriji. V francoskih krogih zavračajo 'izjavo Ferhata Abasa, ker govori o neodvisni alžirski republiki in ker naspro- Med krivci teh dejanj je,tuje morebitni razdelitvi Al-bilo 35. obsojenih z naglim , žirije. Trdijo namreč da mo-sniMiiPTn- na vf»r Iraknr , . . _ . . * . sr® s;«.* kazni od 6 do 11 mesecev za-|^lrs ljudstvo. Znano pa je, pora, tri na pet mesecev za-. kako misli de Gaulle ta do- pora in 20 do dveh mesecev zapora. Največje število primerov, in sicer 117 je bilo v največji deželi Zahodne Nem- končni odgovor pripraviti. Nocoj je neki predstavnik izjavil, da se zdi, da je glavni namen govora Ferhata A- 123 irimeVrov°7eJUbUoeS"ah-'- basa izltoristiti soglasja med hodnem Berlinu, 1Q5 na Spod- alžirskimi Francozi in franco- njem Saškem, 69 na Bavar-1s*0 vlado- Toda na žalost pre' skem, 59 v Hessenu, 50 v I vladuje med alžirskimi Fran-Hamburgu, 39 v deželi Baden- i cozi v ogromni večini reak-Wuertemberg, 34 v Porenju- cionarni in fašistični element, Palatinatu. 29 v deželi Schles- ki noče postati «alžirski», pač swig-Holstein in 3 v Posarju. pa h0<;ej0 vsi postati «Franco-Od 234 oseb, ki so izvršile zi»; saj je znano, da nazivajo protižidovska dejanja, jih je za Francoze tudi alžirsko pre-130, ki imajo manj kakor 20 v-ivalstvo ............... ima 440O b] Prst ji je zašel v stroj V civilni bolnišnici so v, f raj zjutraj nudili prvo P0® r 30-letni Bruni Montina P® D čeni Sachet iz Krmina. M r tinova, ki je zaposlena v « varni ILMU, je nehote v „ r nila sredinec desne rok® a r stiskalnico. V bolnišnici s° ^ P, morali odrezati tretji ^en^0 r< sredinca desne roke. Ce n® ^ komplikacij, bo ozdravel® 15 dneh. «»----- DAROVI Podpornemu društvu ° g jeta v počastitev spomina P „ Ivana Brica Miroslav ° 1.000 lir in gospa Marija veškovič 500 lir. Društvo toplo zahvaljuje. o , Kino v Goric* CORSO. 16.30: «Katja £ brez krone», R. Schneid » Jurgens. it. VERDI. 17.45: »Maščevanj® U \\ \T lnUAni O — š r>A * 'Cl-* l K», Vincent Priče, te scope, technicolor. m ve-pod 16. letom vstop PreP dan. VITTORIA. 17.15: »Gorill „f() ,c lepo pozdravlja«, L. Ven B. Darvy. _ „ sgf»t CENTRALE. 17.00: «X 9 MODERNO. 17.00: zgodbe«. DEZURNA*>>LEKARNA ^ Danes je čez dan i® P^ odprta lekarna Urbani • nese, Ul. Rossini št. 24-43. Slike, ki jih je P°f^jg Mario Magajna na plesu« in na «Gled , škem plesu« so na v Tržaški knjigarni sv. Frančiška 20. »ni 60 Na pustno soboto . najprijetnejša zabav* oB stadionu »Prvi maj* zvokih „ Avsenikovega kvint*1* n't I! K v nas j« mam MALKA CANCIAN1 v^J Zapustila nas je za ^ naša draga mama, z® setra roj. VITEZ ((J Žalostno vest naZr'aI' Kt mož MAKSIMILJAN ‘‘ ADRIJANCEK skupno tfS; mi sorodniki. ce ", Er Pogreb -drage P°*°.uri ‘j l danes 18. t. m. ob l®-., jt-.: ; hiše žalosti Ulica Petr°P’ pS»JJ v cerkev sv. Vincenca^^- ter na pokopališče v Družine, , j canciani — vi STARRI — NI — UMEK — GE ^r<>0 Kakor smo že poročali, se bo v petek ob 18. na sindikalnem sedežu v Ul. Ponda-res začel drugi pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM, kateremu bo prisostvoval član osrednjega vodstva CG-IL Vecchi, ki bo v nedeljo imel zaključni govor, V petek bo poročilo izvršnega odbora, kateremu bo sledila diskusija, v soboto se bo nadaljevala diskusija o poročilu izvršnega odbora ob 17. uri, v nedeljo pa se bodo kongresisti zbrali ob 9. uri, zaključili diskusijo, izvolili nov izvršni odbor ter sklepali o zaključnih resolucijah. Kongres bo obravnaval sedanje razmere in smernice sindikalne dejavnosti, zlasti kar se tiče delavskih zahtev po izboljšanju življenjskih po. gojev v okviru splošnega gospodarskega napredka, o zaščiti in razvoju tržaške industrije in izboljšanju tukajšnjega gospodarstva. Prvi pokrajinski kongres FIOM je bil junija leta 1957, ko so tržaški kovinarji bili v ostri borbi za izboljšanje svojih delovnih pogojev in zvišanje prejemkov. Vsak kongres te stroke je velike važnosti za sindikalno življenje in razvoj sindikalne borbe na našem področju, saj je ta stroka najmočnejša in je kovinarska industrija z obrati CRDA, livarno Ilva itd glavni steber tržaškega gospodarstva. Kongres ima veliko važnost tudi zaradi tega, ker so prav nekateri obrati, oziroma podjetja tržaške industrije v nevarnosti, druga pa propadajo, kakor na primer ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ali so v velikih težavah, kakor na primer ladjedelnica Sv. Justa. Predkongresna doba za ta kongres je bila sicer kratka iz raznih razlogov, kljub temu pa so se sindikalni aktivisti in delavci vneto pripravljali. V vseh obratih so bila sindikalna zborovanja, delavci so imeli sestanke s svojimi sindikalnimi predstavniki, s katerimi so razpravljali o perečih problemih in o tezah kongresa. Tajništvo sindikata je razdelilo med delavce številni propagandni material, v velikih podjetjih so prvič izvolili odbore sindikalnih podružnic in sindikalisti so navezali tesnejše stike z delavstvom. V raznih podjetjih je bilo s tajnim glasovanjem izvoljenih 120 delegatov za pokrajinski kongres, tako da bodo na kongresu zastopana vsa podjetja. «VESE10 POPOTOVANJE TABORNIKOV* r I*1' X' V loreK, une ;'h0ff1. 20. uri priredijo t8‘ RMV v Gregorčicen p1! rani v Ul, Ro®1® „ii •> davanje s skiopti*1" kami, pod naslovoin^jpo' lo popotovanje I* & & & C v s primorski dnevnik videti «. arsderL ni bila mela nlecna> čeprav je i-ilobuk °bleko in nov sta pred « wSet dni dopu-terem Se?0J' Taksi, v ka-jot sko^i s^ela- si je utiral stajo v camh Tgl° na po' sedla v v-^bfld?e- Tam bo pjal v Ta j° bo odpe-Saprei v cv?011 in nato ®e pena tetft^sWa11’ kjer ima tvedsa t« ^!S0 v bližini St. Stal niti hfrFust je ne bo l«a placaia ^f; saj jl je e' Toda - - vozne list- Plačala Mia žawnavzlic temu je čerazpoinll Vzrok nisne baven Je sedel tel° vesS a’, taksiju in bil Šen. Meto* Je ®ob Mars-ie bil nfl 9s?mdeset visok feni ’ .JP^liibljenejši do-ridgeu p gLie v Cam-elo^^Htega je imel ”10 pega lara<3i 0biHlenk0,' ki pa je u^ni^sn*06 dela na uni' Fali, p* sPremljal v Corn- l«a vsKnjič b°va mo- ‘‘J. ii jeItjainajina d0pU’ i^iio tak«?,- b0Sledala skozi .‘Bojim set v siv s°mrak. k boš dejala, «da k.. Ohladil, ko me ne ‘Bodi v*.. 1 h0lažil ,7nSkrbb> i° Je . N si ven h se paziti. i r> ne ti W imela gri- r° si so Toda zelo . se opomogla.» Ievala. ((T^bro». je nada-ma gl b°s Popol- 1 strašno’ J? v kuhaš ta- ’To pa nSlabo-» ™1 Bob.6^^- jo je za-ie Praži c • °d naju slanino?, «Tod*ejevolino Pri‘ iQda od =orv,o _ moreš ne °d same sla-ziveti. Razen veš, kje so fvari..:* t b^ajset w Poživel šti-i Ni, pLiet brez tvoje s kot2avmii te vzel»> 0 zdržal - ’ *b°m brez v fc ^ NiLtf deset dni Rakjj Kar ne skrbi!» r^anim ustavil pred Eten. Nnoo°-Stainim no- J' btilJa§0- Stala0 Je odnesel t fcna ^ jo bn ? Pred vla' * i k °P v „°dPeljal skozi ; “i« mJ-cntl ‘j,110! odpeljal, bosad. Je deial sl' L^viij g>sPodi6na», ga je 1 tea P°'be soVa" tP je i* W1 okdii Položila je ir, ali n^hega vratu: , ne bi rajši o- t KllV^ poljubil. dopSrebno.je, da Vis k takni Pohiti, ker tiSela je j ^Peljan, ^ »repi ■ kako ji je je p|r' Poijubček, ka- SiJe Calu addaljevai in C Vsa Ih se utonilo v " ie l 1] T° je^bfr biti tako **a VsJ® bilo prvič, da S> S £\ ln da je >1 ^Protn0 ka*al zadr' ist je, n": cel° Prigodi gre na do- ^ej° ^je! sploh ne ton ' 81 je mi' >loe b_i ji^bn1 ij bilo slo-Wo el, kal b samo Miji? nje ; k° hudo mu ✓ So J5n' Kak? kako bo o- ’la ona °n te JŠeč bi ji 8! naj h!\m storil-1 dop iboij _bi bu psiho-fj bfePt nanadarjen mla-"e . tbai ra Vniverzi, ki iPisii jtazloziti člove-custvaj Kje» neki!! Saj še lastno ženo slabo pozna!» To vprašanje jo je vedno bolj mučilo, medtem ko je vlak vozil po mračni pokrajini. Nenadoma je za-prepaščeno ugotovila, da je povsem razumljivo, zakaj se je je hotel znebiti. Tega ni storil njej na ljubo, zaradi njenega zdravja, temveč.. Nemogoče! Nesmisel! Ona že dobro pozna Boba. Njen ljubi soprog gotovo ne daje povoda mnogim mladim dekletom, ki obiskujejo njegova predavanja in ga obožujejo... Pa vendar se je nasmihal mladi črnolasi študentki z rdečimi ustnicami in dolgima, vitkima nogama, ko je — zaljubljena vanj — tako vztrajno zahtevala, da naj jo še zasebno podučuje... Julijino srce je pospešeno bilo in občutila je vsak njegov utrip. Vsak Bobov gib in vsaka njegova beseda so zdaj dobili nov smisel. «Bom že prebil brez tebe», ji je bil dejal! Hitro se je odločila in se obrnila sopotniku, ki je sedel nasproti. Oprostite mi», je dejala z razburjenim glasoma, «ali mi boste pomagali vzeti prtljago? Na prihodnji postaji bom izstopila!* Sedeminšestdeset minut kasneje je Julija že zaobrnila ključ v vratih stanovanja. Kar tresla se je od razburjenja. Prtljago je bila postavila na hodnik in odšla v dnevno sobo. Srce ji je za trenut obstalo. Stoječa svetiljka je bila prižgana in radio je rahlo igral. Miza v jedilnici je bila pogrnjena za dva. Med svečniki je stala še zamašena steklenica vina. Vino. Vino! Z Bobom še nista nikoli pila vina! Ker so se ji tresla kolena, se je naslonila na vrata, da so se zaprla. Zatem je bila slišala, kako so se odprla vrata kopalnice. Čez dve sekundi je vstopil Bob, ki se je bril in je imel na ušesih še polno milnice. Poskušala je v njegovih očeh odkriti sledove začudenja ali sramu; toda oči so bile jasne kot vedno. «No», je dejal veselo, «to je pa šlo hitreje, kot sem pričakoval. Sedi, prosim! Jed bo takoj pripravljena.* Julija ,ni mogla spregovoriti niti besedice. Bob ji je galantno odvzel plašč, jo peljal k mizi, odmaknil njen stol in začel odpirati steklenico vina. Na njenem krožniku sta ležali vstopnici za gledališče; ob kozarcu za vino pa je opazila listek: «Draga, dobrodošla doma!* je pisalo na njem. Bob se je ukvarjal z izvijačem zamaška. Resno jo je pogledal. «Ali si dobro potovala?* Julija je začela jokati; ah od sreče, ali zaradi razburjenja, ali zaradi olajšanja — ne, tega ni vedela. «Oh, Bob*, je hlipala. «Za-kaj mi nisi rekel tega? Zakaj mi nisi rekel, da me ljubiš?* On je izvlekel zamašek iz steklenice. «če bi ti to rekel, se ne bi bila tako hitro vrnila!* Smejal se je prisrčno, zaljubljeno in zelo psihološko. «Zato ti pa zdajle povem!» To je tudi storil. ARTHUR GORDON — Si vidu a, Mihec, tudi de Gol jo je spestu tisto svojo atomsko bombo! — Ja, ma zasmrdelo je narbol njemi jen gvišno mu je vre žou, de jo je štoru počt. Ku de ne be jemu zadosti zamer po sveti se je s to bombo še bol umazan. Maroko je jezen, Gana je jezna, Burgiba se jezi, Naser šimfa. Jen demostracje jen vse sort očitki, de je ta bomba ana ofeža za ceu svet. Prfina Ja- ponci, ke so taku delč proč, so se ujezili. — E, uani narbulše znajo, kej je atomska bomba. Sej so jo provirali na svoji koži. — Mene se prou zdi, da so Francozi zmiri bol zabiti zatu kej prou ješčejo, de be se vsem zamerli. — Jen taka politika prnese narveč škode tistmi, ke jo dela. Angleži so — denmo reč — dosti bol pametni. Uani so vre zastopli, de s kolonjami je pasalo jen so se nečko udali u nove cajte. — Jen zdej jeh skrbi samo kaku bo z novem princam, ke se jema hmali za rodet. So vre prprauli kej jest znam kolko telegramov za vizirat ceu svet. Je vse jorte organizirano: aden jema za poslat telegrame žlahti, aden bo posla u državam Komonvelta, aden žornalam, aden ’ministrom jen taku naprej. Forte velika reč. Jen telegrami so vre napisani vse do kraja. Manka samo beseda če je uon al uona, jen kolko vaga. Angleški kral... — Ma sej nemajo krala. — Ma Jakec, kaku de ga nemajo? Kej ni kralica nosna? Alora more bet — Videš, ke ne znaš, kaku je njeh regola. Na Angleškem, če se u dr-žini ne rodi noben fant jen de so same punce, postane kralica ta starša. Ma če se če, de gre raca naprej, se more tudi poročit. Ma tisti, ke ga vzame, ne postane miga kral. Uan je samo princ soprog. Ga rešpetirajo jen vse, ma kral pej ni jen tudi neč ne ukaže. — Alora tisti moš nima druzga dela ku... — Mihec, pestmo te diškorše, ke pridemo hitro u kašn kontravencjon! Se lahko pregrešimo proti morali al pej ka šen vilipendjo kronane glave. Je bulše, de obrnemo diškoršo. Sez zakonam od tiska ni za škercirat. — Ma kej se ni morbet pregrešu proti kašnemi paragrafi tisti Katoliški glas? Mene se zdi, de kadar ke delaš kašno propagando — denmo reč za kašno žajfo — lahko rečeš, de je. tvoja ta bulša, ma ne šfmeš reč, de so druge za neč. Svojo robo lahko hvaleš koker češ, ma ne smeš govort slabo od drugeh. Uan je pej reku, de Prmurski je slab, de frderbava ledi, de nose ukuli tujo, socjalistično učenost. — Ja, od tuje socjalistične učenosti be jest samo reku, de jemamo Slovenci vre marskej tujega jen de je domača roba samo buh Perun, Morana, Vesna jen druga njeh kompanija. — Ma st vidu s kakšnem guštam povej, de Slovenci nimajo cajta brat vsak dan jen zatu nej berejo njeh? — E, jest verjem, de me ni prou, de be ledje dosti brali. Ma jest rečem tudi, de be biu svet morbet namalo drgačen, tudi kral. Ne boš reku, de kralica kar če be ledje več brali jen mejn poslušali. taku... — Tudi mene se zdi, ma kej čemo! Odkrita beseda, ki je še vedno potrebna Ko pokličemo zdravnika k bolniku na dom Vsak poklic ima svoje tegobe, tudi tisti, za katerega povprečen človek meni, da je idealen_ Med te spada tudi zdravniški poklic, o katerem -kot prizadeta oseba želim po-vedato kako besedo. Ne bom govoril o svojih poklicnih težavah zaradi sebe samega, pač pa v splošnem in to v želji, da bi tisti, ki zdravnika potrebuje, skušal vsaj del teh težav ublažiti. V dneh, ko je pri nas razsajala epidemija influence, je marsikateri zdravnik moral stopiti v to ali ono hišo, v ta ali oni dom, da je pregledal bolnika z visoko temperaturo. V teh dneh — in tudi zaradi dolgo letnih izkušenj — mi je šinilo v glavo, da bi spregovoril nekaj besed, ki so primerne, včasih celo hudo potrebne za vsakogar, tudi za nas, za ljudi z našega področja, ki se sicer — včasih tudi neopravičeno — bahamo da smo hudo civilizirani. Predvsem se mnogi s klicanjem zdravnika nekoliko prenaglijo, dočim se drugi preveč obotavljajo in pokličejo zdravnika šele tedaj, ko je skrajno nujnn, včasih celo prepozno. Glede tega bi hotel reči, da je treba imeti dolo- ........................................... Celo banke se pečajo z nakupom umetniških del Osemnadstropna hiša v A venue Friedland sloni na Renoirovem «lajtrku čolnar jev» Cezannovega «Dečka v rdečem jopiču* so na dražbi v londonski galeriji Sotheby prodali za 380 milijonov lir - Picassojeva «Lepa Nizozemka* je vredna okrog 100 milijonov frankov Velike prodaje umetniških del na dražbah, ki so se v teh poslednjih dveh letih vršile v Londonu in New Yor-ku, pri čemer so nekatera dela prodali za vsote, ki imajo tudi sedem in celo osem ničel, so vzbudile pozornost ne samo v umetniških krogih, ampak tudi v finančnih krogih. Ze pred časom je neki ameriški bančni zavod objavil prepričljiv seznam, d,a bi dokazal, da je nakup umetniških del najbolj donosna naložba denarja. Naj med mnogimi omenjenimi primeri izberemo sliko «La Maison du pendu» («Obešenčeva hiša«), ki jo je Paul Cezanne naslikal leta 1872. Dve leti kasneje se je ta slika pojavila na sloviti prvi razstavi impresionistov v ateljeju fotografa Nadarja, v Parizu, v Drevoredu kapucinov. Razstava je doživela popoln polom: kritika in javnost sta bili nasprotni, prodali niso nobene slike, razen zgoraj omenjene Cezannove slike. Kupil jo je neki čudak iz pariške «boljše» družbe, italijanski plemenitaš Doria, za okrog tisoč frankov. Nato je šla slika iz roke v roko in končala v zbirki Choqueta, skromnega in brihtnega funkcionarja, ki zbira samo impresionistične slike. Po Choquetovi srprti je leta 1899 njegova vdova dala na dražbo celotno zbirko. Na tej tit t vi e vi zli n • četrtek, 18. februarja lt) G O Trst a y vsakogar *«*»«... .L 5 Oru ® V vsakogar afc? FvItlU kulture; iČhkf! rl.,nck pourcel; s '■a * w. , ^ * VUlUtl, ^baais^a: 17.30 ^ Fr! Radijska rei. 18 if\^a‘bilor^n,C °r°žen: KvC ’in Asir- , 'L.0 sLjrost ^ 0ha>-f>stke L*'lin.80 IV^ke r, Schubert; & hor. kov$ek e?mi: 19-°° ^ bron ,*Fred Ban- Ptil' Vn'30 !WM>korni bo->^1« žl Or, 2o-3o cm glasba; Otiram ? sbeni m°- "ra h 0diTio?ii ?lberto Zed- Ki Iz >bru tbert0 Zed- favs^bn« t!ribl'.žr'o 0-b bdi°va Čar: or «Le- gris Furlans«; 17.00 Gino Del Vescovo in njegove tamburice; 17.30 Odlomki iz oper (Hum-perdinck, Giordano, Thomas, Verdi in Mascagni); 19.00 Zabavne melodije; 22.15 Pri klavirju Joe Sullivan; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Glasbeno življenje v Ameriki; 12.10 Pojo: Carol Da-nell, Wera Nepy, Natalino Otto, Tullio Pane in Antonio Vasquez; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 «Zeplen-ke» — otroška oddaja; 16.30 Plače de 1'EttoUe; 17.20 Tečaj-rarvcoskega jezika; 20.00 Sloviti tangi in valčki; 20.55 Con-certino; 21.00 Bizet: «Carmen». Med odmori: Zračna pošta, VIII. zimske olimpijske igre. II. program 10.00 Izberite svojo ljubezensko pesem; 13.50 Discobu-lus; 15.40 Glasbeni kotiček; 16.20 Fantazija motivov; 16.40 Pojeta Aurelio Fierro in Flo Sandon’s; 17.30 Koncert operne glasbe, dirigira Arturo Ba-sile, sodelUjejta sopranistka Ga-briella Tu-ccl in bariton Giuseppe Tadidei; 18.35 Plešite z n-ami; 20.30 Colette: «Gigl», komedija v dveh dejanjih In šestih slikah. III. program 17.00 Mozartov solistični koncert — Koncert v C-duru K. 246, za klavir In orkester; Simfonija K. App. 9, za oboo, klarinet, rog, fagot In orkester; 18.30 Ferruccio Busoni: Berceuse Clegiaca op. 42; Ernest Krenek; Simfonična elegija opus 84 za godalni orkester; 19.00 Borba proti ropo- tu; 20.00 Večerni koncert — Torellieve skladbe; 21.30 Potovanje na Luno; 22.45 Schumann: Kvartet v A-duru opus 41 štev. 3. Slovenija 9.25 Poje ženski zbor Slovenske filharmonije; 9.46 Jugoslovanske violinske skladbe; 10.10 Igramo za vas; 10.40 Pet minut za novo pesmico a) C.M. VVeber: Uspavanka; 11.00 Baletni intermezzo; 11.45 Petnajst minut z Doris Day; 12.00 Kvintet «Kranjčani» in trio «Bardorfer»; 12.25 Četrt ure z orkestrom Ray Martin; 12.40 Znane kajkavske pesmi; 13.30 Muenchenski plesni orkester Max Greger; 13,50 Iz oper Vin-cenza Bellinija; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ob 150-letnici rojstva F. Chopina; 16.45 Holly-vvcodski zabavni orkester; 17.10 «Ce ti ne boš moj...» slovenske narodne; 17.30 V plesu po Evropi; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike: Baritonist Du- šan Popovič; 18.45 Radijska u-niverza — dr. Ivan Bonač: Ba-zedovka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Paragvajska pesem; 21.00 Samorastnik iz Kotelj; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Orkester zagrebške filharmonije. Ital. televizija 13.30 TV šola; 17.00—18.00 Otroška oddaja; 18,45 Stari in novi šport; 19.00 Tečaj angleškega jezika; 19.30 «Roman New Orleans Jazz Band«; 19.55 Oddaja za kmetovalce; 21.00 Campanile sera; 22.10 Naša zemlja In voda. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. dražbi so to sliko prodali za 6200 frankov (kar pomeni v današnjem denarju okrog tri milijone frankov). Minilo je nadaljnjih šestdeset let. Leta 1958 so na dražbi v londonski galeriji Sotheby prodali Cezannovo sliko «Deček v rdeči majici« za rekordno vsoto 220.000 funtov, t. j, 380 milijonov lir. Drugi primer zadeva eno najbolj slovitih Renoirovih slik «Zajtrk čolnarjev«. Maja 1923 jo je pariški trgovec Du-rand-Ruel prodal Američanu Duncanu Philipsu za 200.000 dolarjev (okrog 130 milijonov lir). S to vsoto si je trgovec mogel kupiti zemljišče v A-venue Friedland, v Parizu in si na njem zgraditi osemnadstropno palačo. To sliko, ki je še vedno v Ameriki, cenijo danes na okrog 400 milijonov francoskih frankov. Ta pojav se ponavlja tudi za slike avtorjev našega stoletja. Picasso je bil leta 1906 na počitnicah na Nizozemskem in ni imel denarja, da bi poravnal račun v hotelu, pa je nekemu španskemu prijatelju dal neko svojo sliko, da bi jo prodal in z izkupičkom plačal njegov dolg. Minilo je pol stoletja in slika, «Lepa Nizozemka«, se pojavi maja 1959 na ne!ki dražbi v Londonu, kjer jo je muzej Queens-landa v Avstraliji, kupil za 96 milijonov frankov! Se vedno je sicer veliko število onih, ki kupijo sliko samo zato, ker imajo določen odnos do umetnosti; toda zlasti v tem povojnem času imamo mnoge finančnike, ki obiskujejo Pariz in njegove galerije, da bi kupili slike, kakor pravijo, v «zaprti škatli«, ne da bi sploh vedeli, za kakšne slike gre. Določeno število jih nato prodajo za dvojno ceno, ostale pa zamenjajo za slike drugih avtorjev, kakor se na borzi to dela z delnicami. V neki meri je tudi Du-rand-Ruel, sloviti pariški trgovec, skušal med leti 1860 in 1885 isto spekulacijo z velikimi, toda še nepoznanimi impresionističnimi slikarji. Kupil je 200 slik Maneta, Moneta, Renoira, Degasa in Pis-sarra za 67.458 frankov, to je povprečno 300 frankov za sliko. Med njimi so bile tudi take, ki so danes med največjimi umotvori te šole. In če bi slovita Manetova »O-lympia», ki je zaradi svoje drznosti povzročila leta 1865 škandal, s katerim se je moral pečati celo Napoleon III., ne bila danes v Louvru, ampak bi jo prodali, bi z lahkoto dosegla ceno pol milijarde lir! Toda vedno ne gre vse tako gladko. V času, ko je Du-rand-Ruel izdal manj kot 700 tisoč frankov za 200 impresionističnih slik (od katerih imajo nekatere danes bajno ceno), so za sliko Julesa Bre-tona «Večer v neki koči v Finisterre« plačali 95.500 frankov (okrog 71 milijonov današnjih frankov), za neko drugo, slikarja Viberta »Pridiga misijonarja«, pa 131.000 frankov (t. j. 98 milijonov današnjih frankov). Ce bi ti dve sliki prišli danes na trg, dvomimo, da bi dosegli 100 tisoč današnjih frankov! Take sreče pa nimajo samo francoski impresionistični slikarji; tudi nekateri današnji slikarji, ki jih širša javnost še ne rezume, še manj pa ljubi, kakor Američan Pollock, ki je leta 1954 izgubil življenje pri neki avtomobilski nesreči, ali kakor Francoz De Stael, ki je v istem času napravil samomor v Cannesu, so za svoje slike dosegli vsote od 15 do 20 milijonov. Zanimiv primer se je dogodil tudi v Milanu, Leta 1949 je Cardazzo razstavil nekaj Pollockovih slik po nekaj sto tisoč lir. Nobenega ni bilo, ki bi jih bil pripravljen kupiti za to ceno. Isto se je zgodilo z nemškim slikarjem Wolsom, ki je umrl v Parizu pred nekaj leti. Kakih 30 njegovih slik so razstavili v «Gallerii del Milione« v Milanu po 100-150 tisoč lir, ne da bi vzbudile kakršno koli zanimanje med kolekcio-nisti. Za vsako teh slik plačajo danes od 15 do 20 milijonov. Hudomušnost tržišča? Očitno ne gre samo za špekulacije trgovcev. Kakor za vrednostne papirje na borzi, je povišanje cene posledica stal- nega povpraševanja javnosti, ki pozno razume nekega slikarja ali ki vsili neko modo. Podobno se dogaja tudi s starejšimi slikarji. Proti koncu 19. stoletja so slike toskanskih primitivistov kupovali za nekaj sto lir samo Angleži; danes je za njimi lov, in pripravljeni so plačati zanje tudi po sto milijonov za sliko. Se pred nekaj desetletji si mogel z lahkoto dobiti slike italijanskih avtorjev iz 17. stoletja, vštevši Caravaggia; danes ne več: Caravaggio doseže celo 400 do 500 milijonov. Tudi mnogi italijanski moderni avtorji so v nekaj letih dosegli visoke vsote. Leta 1936 so ponujali Mo-randijevo »Pokrajino« iz leta 1911 za 3000 lir; danes bi ista slika utegnila veljati deset milijonov. Istega leta je odvetnik Ferolli kupil Modiglia-nijev «Nudo rosa«, ki je sedaj pod zaplembo v neki banki, za 75.000 lir. Sedaj je vredna 50 milijonov. Po drugi plati pa slikarji kakor Ettore Tito, Bazzaro, Alciati, ki jih je italijanska bogata buržoa-zija zelo visoko cenila, danes ne najdejo kupca. čeno mero. Posebno pri otrocih, ki se jim kajpada pojavi mrzlica, pogosto pokličejo zdravnika p0 nepotrebnem, kajti že neznatna motnja v otrokovi prebavi že dvigne temperaturo. Kljub temu pa je bolje biti včasih bolj previden, torej prenagel kot nositi pozneje odgovornost za »zdravnikov neuspeh«, Po navadi je vedno zdravnik kriv, če pri zdravljenju ne gre tako, kot bi moralo iti. Pacient in njegovi pa se ne zavedajo, da mora sam odločilno sodelovati z zdravnikom. Hkrati pa mora z njim v določenih primerih sodelovati vsa družina. Sicer bi morali na dolgo razlagati, kako in zakaj, vendar bo dovolj, če rečemo, da se predpisane diete morajo spoštovati, da prezgodnje vstajanje nikakor ne koristi, da je mir pacientu nujno potreben, pri čemer mora sodelovati sleherni član družine itd. Na račun zdravnika se slišijo tudi pritožbe, da je površen, da se je pri pacientu komajle ustavil in da je brez podrobnejše razlage bolezni in načina zdravljenja pobral pete. Mnogokrat to drži. Celo pri zdravnikih, ki smo jih na lastni račun poklicali, je to možno, celo pogosto. Toda tisti, ki zdravniku to očitajo, se ne zavedajo, da so temu krivi sami. Tudi zdravnik je človek. In če poklic 0d njega terja, da se posveti bolniku, ne moremo od njega pričakovati, da bo naš suženj. Njegovo poslanstvo je zares plemenito poslanstvo, ki terja celega človeka. Toda čemu mu tega poslanstva ne bi nekoliko olajšali. Vsak pacient, če dolgo leži, ali posebno, če ima visoko temperaturo, oddaja od sebe nekoliko oster duh. Včasih stopiš v pacientovo sobo in te kar duši. Zrak je dobesedno zasmrajen, da bi te kar vrglo nazaj. Ali je potrebno, da v takem prostoru, da v takem ozračju sprejmemo zdravnika, ki naj ostane tu četrt ure, pol ure ali celo več. So primeri, ko je to zaradi stanovanjskih razmer, zaradi izrednih primerov in podobnega nujno, kajti bolezen zna biti tudi zelo, zelo grda. V takih primerih bo vsak zdravnik razumel stanje, ne bo godrnjal in, če bo potrebno, bo ob takem pacientu prebil tudi več ur. Toda v primerih, ko vidiš le nemarnost in ko hkrati opaziš, da pacientov primer zares ni niti resen, se ti zdi, da od tebe zahtevajo preveč, da tvojega poklica, tvojega poslanstva ne cenijo, zato nekako podzavestno zanemariš tudi pacienta in po površnem pregledu odideš in pustiš ljudi, ki se delajo užaljene. Zdravnik je že po svojem poklicu psiholog. Takoj bo opazil, kako ga pacient, in še posebej, kako ga pacientovi družinski člani sprejmejo, cenijo, upoštevajo. Ze zaradi svojega poklicnega ponosa se bo ustrezno temu ravnal. Kako bomo torej ravnali, da bo prav? Preden pokličemo zdravni- ka, pripravimo pacienta na pregled. Skušajmo sobo temeljito prezračiti. Ce drugače ne gre imamo na razpolago vrsto preparatov, ki ublažijo težko ozračje bolniške sobe. Preoblecimo pacienta, po možnosti zamenjajmo na postelji tudi perilo in posteljo pomaknimo — v kolikor je možno — čez dan k oknu, ponoči blizu močne luči. Zdravnik namreč potrebuje veliko svetlobe. Preden pride zdravnik, izmerimo pacientu temperaturo. Se bolje je, če temperaturo merimo že prej, stalno tako da moremo zdravniku dati sliko temperature zadnjih dveh, treh dni. Nadalje naj si nekdo prevzame nalogo da zdravniku obrazloži znake bolezni, ki naj jih v primernem trenutku pove, toda tako, da ne vsiljuje svojega mnenja, še manj pa da bi zdravniku vsiljeval diagnozo Zdi se morda smešno, da govorimo o tem. Lastna praksa pa nam dokazuje, da je temu tako, kajti velikokrat se mora zdravnik boriti proti že vnaprej «ugotovljenim» diag-nozam. (Nadaljevanje na 5. strani) Nekdanje slovenske naselbine v Furlaniji *». Ta izraz izhaja očitno iz latinske besede r u n c e r e (purgare agrum asentibus); a terra herbas vel ar« bore evellere (extirpare), kar pomeni očistiti zemljišče čr» nega trnja ali iztrebiti plevel in grmičevje. Ruealis = ager incultus runcandus a noxii» et inutilibus herbis, sentibus, To je neodbdelana njiva ali zemljišče zaraščeno z grmov, jem in nekoristnimi rastlina« mi ter bodečim grmičevjem. Longobardski kralj Aistulf navaja v neki listini, naslovljeni leta 753 na nekega škofa: «Quod si in ipsis siivis aliquis roncare fecerit etc.a Tudi orodje, ki služi prav za tako opravilo, se imenuje ron. cola. To ime je prešlo tudi na Goriško, kjer imenujejo ročno sekiro — renčelica, ki nam služi za sekanje grmovja, količev in vejevja. K mejam med Slovenci in Furlani (Latinci — Ladinci), je pripomniti, da veljajo za obmejne naslednji večji kraji na Furlanskem; Krmin (od leta 1737 je bil tu celo nekaj časa sedež patriarhov, ker j« bil Oglej preveč porušen, da bi v takem stanju mogel predstavljati prestolnico patriarhov); Rožač (na naslednjem hribovju, od Krmina dalje; til je bila znana opatija, ki ja spadala pod oglejski patriarhat); dalje kraji: Ipplis, Čedad, Nimis (Neme). Gemona (Humin), Artegna (Artin) in Osoppo (Ožop). To so bili utrjeni kraji in so Longobar-dom služili za obrambo proti Obrom. Znani furlanski zgodovinar pravi o Slovencih na. slednje: Ce bi Slovenci uspeli v tistem času premagati Rim-ljane in zasesti večje predele ozemlja v Furlaniji, bi bili Rimljani podložni Slovanom, bi morali sprejeti njihove obi. čaje itd. Ob zaključku še seznam slovenskih naselbin na Furlanskem, razdeljenih po občinah; Občina Codroipo: Goricizza, Pozzo, Zompicchia, Beano, Lonca, Rivolto, Passariano, Muscletto, Rividischia, S. Mar-tino, Glaunicco, Borgnins, Straccis, Camino, Gorizzo, Ju-tizzo, Biauzo; občina Basilia-no: (Passian Schiavonesco); občina Bertiolo: Virco (vrh)J občina Bicinicco: Feletic (č); občina Lestizza: Sclaunico, S. Maria di Sclaunico; občina Morteglano: Lavarijan; občina Pocenia: Torsa — Paradiso; občina Polcenigo; občina Pre. cenicco; občina Rivignano: Si. vigliano, Sela (selo); občina Sedegliano: Gradišča, Rivis; občina Varmo; Gradiscut-ta, Belgrado; občina Zoppol«; Or. cenico, Poincicco. Kdo bi ga spoznal. Walter Chiari igra glavno vlogo v novem filmu »Deček Zahoda«, ki je seveda kovbojski film. kot vidimo že na Walterju Chia-riju, ki je tako obložen, kot ni bil noben »kravji pastir« »divjega zahoda«. Film režira Simonelli. v njem igrata še Ugo Tognazzi in Dominique Boschero. (Modni pomenek) Švedinje nas uče, Opomba: Zbrano po raznih virih iz občinske knjižnice v Vidmu in po listinah krajev-niti _ župnijskih arhivov m knjižnic, zlasti ona v Varmu; S. Rutar: slovenske naselbine na Furlanskem — Lj- Zvon, leto 1883. RIHARD OREL KONEC. HOROSKOP ZA DANES_ Zelja vsake ženske je, da bi bila čim dalj časa mlada in čimbolj privlačna. In ta želja ni prav nič čudna, če upoštevamo, da se danes ženska vse bolj uveljavlja v javnem življenju ter da je zato njena dolžnost, da skrbi razen za svojo izobrazbo tudi za svojo zunanjost. Toda kako ohraniti mladostni videz, ko pa se z leti naša vitka linija vedno bolj izgublja ter nam tehtnica kaže, da smo že zdavnaj prekoračile težo, ki je za našo postavo in starost predvidena? Naša žrtev, da smo se odpovedale tej alt oni dobri jedi nam ni prinesla zaželenega uspeha in tudi kratka jutranja telovadba ni dala vidnejših uspehov. Kaj torej storiti? Svedinje in Norvežanke bi nam takole odgovorile: vroče in parne in takoj nato mrzle kopeli. Deset takšnih kopeli in telesna teža se bo prav gotovo znatno znižala. Da ta teorija švedskih in norveških žena povsem drži, nam kaže že dejstvo, da so njihovo shujševalno metodo vpeljali že v raznih drugih državah, med temi tudi v Italiji. Metoda je mogoče tukaj nekoliko milejša, oziroma prilagojena tukajšnjim razmeram in navadam, vendar se v glavnem opira na izmenične vroče in mrzle kopeli. Kozmetični in lepotni inštituti v Italiji, ki se poslužujejo omenjene metode predvsem kot lepotne kure, so z doseženimi rezultati zelo zadovoljni. Govori se, da so si mnoge klientke zelo »popraviles svojo postavo, nekatere od teh so pa postale celo zavidljivo vitke. Zakaj bi vas torej tudi mi ne seznanili s to novo lepotno kuro, ki bo mogoče mar-j sikatero izmed vas osrečila? Predvsem naj poudarimo eno: pred začetkom takšne kure mora vsaka ženska na zdravniški pregled, ki bo ugotovil, če ima dovolj dobro srce in sploh živčni sistem, da bo vzdržala vroče in parne kopeli. Ko je ta pregled opravljen, začne lahko šele Yvette Mimieux Je novo ime ameriškega filma. Stara je 1> let, izhaja iz francoske filmske družine. Obetajo ji veliko prihodnost. skrb za shujševalno kuro, ki I jati najmanj eno uro. V dobro jo pa Svedinje in Norvežan- urejenih kozmetičnih salonih ke opravljajo tudi kot zdra- imajo na razpolago tudi vilno kuro, ne glede na njihovo telesno težo Znano je, da skuša človeško telo vedno obdržati isto temperaturo, pa čeprav smo' v vročem ali mrzlem prostoru. Ce je vroče, potem skuša telo s potom čimveč toplote izločiti, če pa je mraz, skuša vso svojo toploto čim dalj časa ohraniti. Ce torej izpostavimo telo najprej vročini, takoj nato pa hladu, bomo povzročile v celotnem organizmu nekakšen šok, ki pa je našemu zdravju vse prej kot škodljiv. Kura se torej začenja s parno kopeljo, ali pa, če si te ne moremo privoščiti, z zelo vročo kopeljo. Pa opišimo najprej kompletno shujševalno kuro. Deset minut parne kopeli bo zadostovalo, da Se bodo vse naše znojnice dobro odprle. Po tej kopeli bomo prešle v posebno kabino, ali prostor, kjer bo temperatura cd 50 do 60 stopinj. Seveda se bomo začele v tej vročini zelo potiti in prav s tem potom bo odhajala iz našega telesa vsa nesnaga, ki se je nabrala v koži in z njo seveda tudi odvečna maščoba. Iz te vroče kabine vodi pot v mrzlo kopel. Voda ne sme imeti namreč več kot 12 do 14 stopinj. Lahko zamenjamo kopel tudi s prho. seveda pod pogojem da bo temperatura vode enaka. Nikar ne mislite, da vam bo i ta nagla sprememba kaj škodovala. Nasprotno! Krvni obtok se poživi. Razen tega pa postane naše telo odporno proti prehladu, influenci, bronhitisu itd. Po takšni kopeli je seveda potreben počitek, ki mora tra- zdravnike, ki bodo po končani kopeli kontrolirali vsaki pacientki metabolizem (to pomeni, da bodo pregledali, koliko kisika potroši telo v določenem času. C e je pacientka izgubila v času kopeli na teži samo 1 kg, potem je njen organizem pravilno reagiral na kuro. Ce pa je bila izguba na teži dva pa tudi do tri kg, potem nekaj ni v redu z metabolizmom in zdravnik bo ugotovil, kaj je treba storiti. Tem kopelim sledijo po navadi še razne masaže, ki lahko uspeh kure samo povečajo, razen tega se bo morala pacientka držati posebne diete. Kozmetiki zatrjujejo, da zadostuje že deset takšnih kopeli, da se pacientka iznebi kar precejšnjega števila kilogramov odvečne maščobe ter da pridobi ne samo na lepoti, temveč tudi na zdravju. Boste poskusile? OVEN (od 21.3. do 20.4.): Pri delu boste napredovali, v čustvenih zfdevah pa boste šli korak nazaj. BIK (od 21.4. do 20.5.): Osebno se boste morali ponujati, da boste razpletli zadevo, ki ste jo zanemarili. DVOJČKA (od 21.5. do 21. 6.): Nudile se vam bodo moi-nosti za izboljšanje gmotnega položaja. RAK (od 23.6. do 22.7.); Sprli se boste. Vzrok nesporazum. Spoznali boste nove ljudi, ki vam bodo pomagali, LEV (od 23.7. do 22.8.): Ce boste bolj taktni, vam ne bo spodrsnilo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.)| Več previdnosti, morda celo opreznosti, kajti sicer boste drago plačevali TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.): Nekdo vam bo izdal načrte nasprotnikov. Ne izkoriščajte tega, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.): Preveč zaupljivi boste in to nezaupljivost boste drago plačali. Pazite na zdravje. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Poklicna nevšečnost, ki se ji boste morali dodobra posvetiti. Zdravje srednje. KOZOROG (od 21.12. do 30. 1.): Popravili boste napako, ki ste jo storili zaradi prevelike zaverovanosti vase. VODNAR (od 21.1. do 10. 2.): Odlične priložnosti poslov, nega značaja in srečno sreč*, nje z zelo prijazno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.)j Zvedeli boste, da bi veliko L olje uspeli, če bi delu po-svetili več vneme. NT — Revček niti ne ve, da ga je žena zapustilat okolica '•:>■-• dpi £&4&&&jRK m 18. februarja Številna vprašanja svetovalcev na zadnji seji tržaškega občinskega sveta Nadzorstvo nad živili na blokih še ni uvedeno Pristransko sestavljanje seznama za porotnike Zakaj «Triestina» ne plačuje dolgov občini? ■ Zavlačevanje del na Lonjerski cesti ■ Zdravniški pregledi brivcev - Železniška uprava bo zgradila viadukt na Elizejskih poljanah Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci postavili vrsto vprašanj, med katerimi omenimo najbolj važna. Dr. Pincherle je omenil, da je občinska zdravstvena komisija na svoji seji z dne 23. decembra predlagala nekatere ukrepe, ki bi pospešili borbo proti ponerejenim Živilom na našem področju. Kot je znano, zlasti po dogodku z zaplenjenim oljem iz Toskane, so namreč zakoni proti ponarejevanju živil zelo pomanjkljivi in često ščitijo bolj nepoštene industrij-ce kakor pa zdravje potrošnikov. Komisija je predlagala ustanovitev odbora strokovnjakov, ki bi proučeval vprašanje borbe proti ponarejevanju 'in predlagal najbolj primerne ukrepe oziroma povezavo raznih laboratorijev za analizo živil. Komisija je nadalje predlagala spopolni-tev staleža komisariata za higieno, da se uvede na troša-rinskih blokih nadzorstvo s prevzemanjem vzorcev uvoženih živil, katera naj bi takoj analizirali, še preden bi jih razdelili trgovcem na drobno. Največje ponaredbe je namreč treba pripisati ravno velikim proizvajalcem, ker se ponarejevanje živil le v mali meri dogaja v Trstu samem. Do sedaj še niso uvedli na trošarinskih blokih te nadzorne ilužbe. Zaradi tega je dr. Pincherle vprašal župana, ali je občinska uprava že poskrbela za spopolnitev staleža komisariata za higieno in ali s sedanjim številom osebja lahko razpolaga z dovolj funkcionarji in uslužbenci za omenjeno nadzorstvo. Nadalje je vprašal, kako so to službo organizirali, kako deluje, koliko pošiljk blaga so do sedaj analizirali, ali pošiljajo vzorce živil pokrajinskemu laboratoriju z običajnimi splošnimi zahtevami analiz, ali pa zahtevajo končno točno določeno potrebno analizo ter ali »o ugotovili ponarejevanje pri uvoženih živilih. Odbornik prof, Cumbat je odgovoril, da je v teku spopolnitev alaleža komisariata za higieno ter napredovanje »•katerih funkcionar jev,-Seveda pa je treba upoštevati •ahteve pravilnika. Kar se tiče omenjenega odbora strokovnjakov, je občina že po-«lala pismi podprefektu dr. Pasi n u in kar se tiče nadzorstva nad živili, ki prihajajo la drugih krajev, pa dr. Pa-lamari. Do sedaj pa ni občina prejela še nobenega odgovora. Odbornik dr, pecorari pa je tudi dejal, da stalež komisariata za higieno spopolnjuje-jo ter da bodo lahko nadzorovali živila na trošarinskih blokih somo podnevi ne pa ponoči. Isti svetovalec je postavil tudi vprašanje v zvezi z imenovanjem porotnikov. Dejal je, da je na 'edini seji občinske komisije ra imenovanje porotnikov ugotovil, da se v Trstu seznami porotnikov ne sestavljajo ustrezno z zakonskimi predpisi. Zakon »amreč določa, da sestavlja občinska komisija sezname porotnikov na podlagi prostovoljnih in uradnih vpisov vseh tistih, ki imajo za to potrebne pogoje. Pri nas vpišejo le malo oseb, ki se pri- glasijo prostovoljno, kar se tiče uradnih imenovanj pa ustrezni oddelek matičnega u-rada ne razpolaga s podatki o šolski izobrazbi oseb, ki pridejo v poštev. Prejšnje komisije so se zato obračale na razne ustanove in zavode, naj jim pošljejo sezname svojih uslužbencev, ki so jih nato uradno vpisali v te sezname. To je v nasprotju s črko in duhom zakona. Matični urad je začel zbirati podatke o šolski izobrazbi oseb, katerih priimki se začenjajo s črkama A in B, in jih uvedel v svoje sezname. Kljub temu pa so 6. t. m. na prizivnem sodišču izžrebali porotnike na podlagi seznama, ki je bil sestavljen po omenjenih kriterijih, to je, iz oseb določenih kategorij, kar daje sedanjemu sistemu izbire porotnikov v Trstu še bolj razreden pečat kot drugje. Dr. Pincherle je zato zahteval, naj matični urad čimprej spopol-ni svoje sezname z navedbo šolske izobrazbe vseh občanov ter naj se v sezname porotnikov vpišejo izključno osebe, ki se prostovoljno prijavijo in pa tiste, za katere so že ugotovili, kakšno izobrazbo i-majo. Pri tem pa je treba seveda izključiti vse tiste o-sebe, ki so jih vnesli v sezname po omenjenem postopku, ki je protizakonit. Svetovalec Tonel (KPI) je vprašal župana in občinski odbor, ali se pridruži obsodbi k eksploziji francoske atomske bombe v Sahari. Zupan je dejal, da občinski svet ni za to pristojen, češ da imamo sedaj poslance. Svetovalec dr. Teiner (PSI) je dejal, da bi bil že skrajni čas, da Tržaška športna zveza plača občini svoj dolg, ki je narasel že nad 15 milijonov lir. Pred desetimi meseci je občinski svet že razpravljal o tem vprašanju na tajni seji in takrat je znašal dolg 11 milijonov. Takrat so rekli, da ni treba preveč pritiskati na omenjeno zvezo, češ da je »Trieatina* v nevarnosti, da preide v nižjo ligo ter bi zveza utegnila naprtiti občini krivdo za nazadovanje tržaškega moštva. No, sedaj je «Triestina» v B ligi in ne bi smeli izterjati dolga, da ne bi ji onemogočili povratka v A ligo... Gre torej za začaran krog. Zato je treba občinski kredit izterjati,% saj ni zveza občini za njeno popustljivost niti hvaležna, ker ji je njen predsednik očital, da zahteva najvišje, to je oderuške tarife, za najem igrišča v vsej Italiji. Zupan je obljubil, da bodo o tem v kratkem razpravljali v občinskem svetu. Bernetlčeva (KPI) je omenila zavlačevanje del na Lonjerski cesti, na kar je odbornik Geppi odgovoril, da je pač treba popravljati preveč cest, denarja pa je premalo. Odbornik Dulci bi rad vedel, koliko dobiva občina za oddajanje prostora v najem na avtobusni postaji in prosil župana, naj intervenira za delavce v ladjedelnici Sv. Justa, ki žive v popolni negotovosti in ki M morali imeti zato vsaj prednost pri zaposlitvi v novih tovarnah. Odbornik Pecorari je odgovoril na neko prejšnje vprašanje glede zdravniškega pregleda brivcev. Ta pregled je brezplačen, ker je v interesu javnosti. Plačati pa ga morajo tisti, ki prvič nastopijo tojgovim vprašanjem o vodi, ki | službo, ker si pač prostovolj no izberejo svoj poklic, kar je v njihovem interesu. Gre za vrsto pregledov in analiz, ki stanejo okrog 500 lir. Dr. Morpurgo (PLI) je o-menil vesti o nameravanem skrčenju števila razredov v učiteljišču «G. Carducci# ter v gimnazijah, na kar mu je župan odgovoril, da ne gre za nič določenega ter da mu je poslanec Sciolis sporočil, da ni ministrstvu za prosveto nič znanega o tem. V zvezi z nje- preplavlja cestišče na Elizejskih poljanah, mu je odbornik Geppi odgovoril, da bodo o-menjeni prostor preuredili, ker bo železniška uprava zgradila tam viadukt in oporne zidove ter bodo zato podaljšali tudi cesto Elizejskih poljan. Za ta dela je bilo že določenih 140 milijonov lir v finančnem letu 1956-1957 in se morajo pričeti do konca junija, sicer omenjeni prispevek zapade. Začasno pa bodo tisti izvirek zamašili. Poškodbam je podlegla Nekaj minut po 14. uri je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 85-letna Paola Devich vd. Ruzzier iz Ul. Ciamician 17. Priletno žensko je 3. t.m. spremila v bolnišnico njena hči, ki je tudi povedala, da je mati sredi noči vstala s postelje, da bi zaprla vrata. Smola je hctela, da je zdrsnila na podu in nerodno padla. V bolnišnici so ji ugotovili zlom stegnenice leve roke, kar jo je sedaj, kot so predvidevali zdravniki, spravilo v grob. Izpred kazenskega sodišča h napotiti denarnic je izmaknil na igrišču za golf lepe denarce Med okradenci vidna tržaška imena - V Pariz je hotel k prijatelju, pa so ga držali štiri dni v zaporu zaradi desetih zavojčkov cigaret Precej let je bil 21-letni Car-lo Fadini z Lonjerske ceste 240 zaposlen na igrišču golfa pri Padričah, kamor so zahajali in še zahajajo tržaški pe-tičniki, da se nekoliko razvedrijo. Na igrišču je vse urejeno in posamezni člani kluba imajo v slačilnicah tudi osebne omarice. V te omarice je začela nekako oktobra 1958. leta zahajati neka skrivnostna «miš», ki je najraje »oglodala* več ali manj napete denarnice. In to vedno, ko so člani igrali na igrišču. Proti koncu julija 1959 leta je Auriju ‘Donaggiu izginilo iz omarice okoli 10.000 lir. To Zanimivo predavanje prof. D'Ambrosia v Pomorskem muzeju Napet roman: geološka zgodovina Glinščice Saj je naša tržaška okouco lepa, toda nekaj prav posebnega, čudovitega je globoko zarezana dolina Glinščice. Razumljivo, da je bila v torek zvečer knjižnica Pomorskega muzeja skoraj pretesna za nas vse, ki smo se zbrali, da poslušamo predavanje geologa tukajšnje univerze prof. D’Am-brosija o geologiji in nastanku, bolje rečeno razvoju, te svojstveno očarljive doline. Je skoro Uk srb morju, vendar pa ko si med skalami ob potoku Glinščice, se ti zdi, kot bi bil kje ob gorskem hudourniku, najmanj v višini tja do 2000 m. Profesor D’Ambrosi je mojster besede. V lahkotnem pripovedovanju nas je vodil skozi milijone in milijone let. Seveda ni nastajala in se oblikovala Glinščica do današnje oblike sama zase. Glinščica je samo drobec v velikem geološkem dogajanju in v oblikovanju. Vendar, kakor je svojstve-nu po svoji obliki in lepoti, tako je tudi svojstvena, ko jo gleda strokovnjak geolog. Profesor je povedal, da je Glinščica pravi geološki muzej. Ni zlepa kraja, pa ki bi bil lahko tudi mnogo večji, ki bi bilo v njem zbranih toliko značilnosti. V dolini Glinščice zasledi geolog, geologijo in razvoj cele naše pokrajine. Zelo starih hribov v Glinščici. ni. V najstarejših časih naše zemlje, naših krajev ni bilo. Bilo je tu morje. Sele v srednjem veku zemeljske zgodovi. n e,‘in to šele prav na koncu, pred nekako dobrimi 100 mi lijoni let, bi se dali slutiti prvi zametki naše pokrajine. is.aKor se ze to uuguju a tut-no v zgodovini zemlje, so nekaj časa deli površja zemlje pod morjem pa se to dno dvigne iz morja; pa zalije drugod morje, kar je bilo dotlej kopno. Dno iz samega apnenca se je konec srednjega geološkega veka pokazalo z morja, tam kjer je sedaj naša dežela. Iz dpnenca je bilo to novo suho površje tega novega kopnega. Zemeljsko kopno neprestan c prepereva, voda ga venomer odnaša. Tudi to prvo naše kopno je voda izpirala in odnašala. Del tega prvotnega apnenega površja se je t udi v območju Glinščice še ohranil. Seveda so potekli milijoni in milijoni let. Oblikovala se je planota in prve vzpetine naše dežele. In zopet je vse to nastalo kopno zalilo morje. Med tem časom so se pričela velika. gubanja. Od konca srednjega veka zemeljske zgodovine se vlečejo in nadaljujejo daleč tja v novi vek. V naši bližini se je zemeljsko površje nagubalo »> Alpe. Plitvo morje je pokrivalo našo deželo. To morje je bilo umazano, motno. Na našo pokrajino se je usedla ta mot-njava, iz nje je nastal lapor. Niso se v tem času nagubale samo Alpe, tudi Dinarsko gorstvo se je nagubalo iz morja In v tem dinarskem gubanju je postalo kopno tudi itaša dežela. V eni taki pubi, v enem takem prelomu kopne zemlje se je pričela oblikovati tudi dolina . Glinščica. V tej gubi v tem prelomu je bilo samo nakazano, so bili dani samo pogoji. Vse ostalo je napravil čas in voda. Predavanje nam je postalo še bolj umljivo, ko nam je profesor raztolmačil še par velikih stenskih slik, kjer so bili razločno narisani geološki prerezi. V zadnjem delu predavanja smo gledali lepe barvaste diapozitive, ki so dopolnili in razjasnili poedine dele prejšnjih trditev in u goto vitev. Našim ljudem, posebno pa našim mladim tiudem toplo priporočam, da naj se zanimajo za lepote naše zemlje. Bil bi vesel, če bi naši mladi ljudje spoznali, da ni veselje in užitek samo v juke-boxu, popevkah, ploščah, čitanju športnih časopisov, marveč da je tudi veselje in užitek spoznavati domačo zemljo. Tudi geologija je lepa veda. Poznam v našem mestu ljudi, ki nimajo velike šolske izobrazbe, vendar se spoznajo na geologijo in njene pomožne vede vse bolj, kot naš povprečni mladi strokovnjak na pevke in pevce in pesmice iz San Rema. o. e. ni bila prva tatvina in ker je Donaggio dobro vedel, da se bo tat vrnil, kot je že storil z njegovimi znanci, je zaznamoval 1.000-lirski bankovec-Dva dni kasneje je tudi ta izginil. Sedaj, si je mislil možak, smo na dobri poti. O zadevi je bil obveščen upravnik igrišča, ki je že zasumil v Fadinija. Da bi ga ujel v past, je naročil natakarici bara ob igrišču naj zaprosi Fadinija, da ji zamenja 10.000-lirski bankovec. Dekle je nalogo izvršila in glej, med drobižem, ki ga je Fadini dal natakarici, je bil tudi zaznamovani bankovec. Tako ni bilo več nobenega dvoma, in so zadevo prijavili policijskim organom. Fadini je med zasliševanjem priznal, da je ukradel predsedniku Tržaškega velesejma inž. Ernestu Sospisiu 85 ameriških dolarjev, prof. Attiliju Trevisiniju skoraj 80.000 lir, preds. zavarovalnega zavoda RAS Stefanu Szalayu skoraj 100.000 lir, direktorju Aquile Liviju Pastro-vichu 20.000 lir, Alojziju Štruklju 10.000 lir. dr. Carlu Avan-zu 10.000 lir; dr. Ladislavu Aczelu pa samo 500 lir. Nadalje je fant ukradel grofu Gior-giu Guarnieriju 10 tisočakov, brodarju Cedrosu Cleobulusu pa 3 tisoč lir. Na fantovem domu je policija našla knjižico poštne hranilnice, kamor je Fadini vložil 700.000 lir. Njegova mati je izjavila, da je 400 tisočakov sad njenega varčevanja, ostalo pa sinovega. Toda več ali manj so datumi vlaganja soglašali z datumi tatvin, zaradi česar so knjižico zaplenili in sedaj bo denar služil za povrnitev povzročene škode. Fantu so sodniki prisodili 6 mesecev zapora in 8.000 lir globe. * * * Carinski organi si domišljajo, da bodo preprečili tihotapstvo z ustavljanjem ljudi pred glavno železniško postajo. Vedno ko pride kak mednarodni vlak posebno iz Jugoslavije se približujejo carinski organi potnikom in sprašujejo po cigaretah. Žal največ zajamejo Jugoslovane, ki se začasno u-stavijo v Trstu, ker so pač namenjeni v Francijo ali kako drugo državo. Podobno se je 30. decembra lani pripetilo 59-letnemu Vladimiru Stanojeviču iz Beograda, ki je nameraval iti k prijatelju v Francijo. Za darilo je nesel s seboj 10 zavojev cigaret, katere je v Trstu, ko so ga ustavili, tudi prijavil. Toda cari- ...... u i milimi mn imuni h m minil um iiiiiiiiliittiiiii n HMillli m mu m minulimi im . V Kopru prično graditi pomladi šolsko poslopje Predvidena je tudi gradnja vajenske šole in internata - Weekend hišice v Ankaranu Se letošnjo spomlad se bo začela gradnja novega šolskega poslopja v Kopru. Sola bo stala na prostoru blizu sedanjega športnega stadiona in bo imela na svojem območju tudi razne športne naprave, kot so to telovadišče, igrišča za rokomet, košarko itd. Z gradnjo novega Šolskega poslopja, se bo začela tudi gradnja ostalih objektov na prostoru sedanje . benifikei in bo tako to prva gradnja na tem preobsežnem sedaj neizkoriščenem zemljišču. Poleg gradnje nove šole, gimnazije in osemletke, pa se bo verjetno še v letošnjem letu začela gradnja vajenske šole, za vajence trgovske šole. Vajenska šola bo imela tudi svoj internat, ki bo v poletnih mesecih služil tudi za počitniški dom vajencev s področja vse Slovenije. Lokacija do sedaj še ni določena, vendar bo po podatkih, ki so do sedaj na razpolago, v Izoli. Novo, le nekaj let staro stanovanjsko poslopje ob cesti v Kopru zraven hotela Triglav so pričeli delavci podjetja iz Nove Gorice nadzidavati. Na ta način bodo pridobili štiri nova stanovanja, vendar se zdi, da nadzidava ni najbolj posrečena ideja, saj ne bodo stanovanj* nič cenejša, kot če bi začeli z gradnjo novega poslopja, pa čeprav samo štirih stanovanj. Hotel Turist v Ankaranu hoče še pred pričetkom letošnje glavne sezone pridobiti oziroma povečati kapaciteto postelj za 100 ležišč. V ta namen so Bedaj pripravili vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo nadaljnjih tren week-end hišic istega tipa kot so sedanje, ki so bile zgrajene v lanskem letu. Po zagotovilu investitorja bo gradnja zaključena letos v prvih dneh maja. • •• brucovanjem. Akademiki so priredili prijeten družaben večer, vendar je glavna a-trakcija — brucovanje — bila brez tradicionalnih študentovskih smešnic, sicer pa tudi prostor vsega ni mogel nuditi, ker je premajhen za ovrstne prireditve. Večer je bil še posebej prijeten ob zvokih ansambla «7 diexis», ki je bil tako mladim kot starejšim zelo všeč. Ob robu tega dogodka, ki pa se stalno pojavlja tudi drugače, bi hoteli zapisati, da bi že bil čas, da merodajni pomislijo na gradnjo večje dvorane, ki je Kopru nujno potrebna, saj večjih plesnih in tudi drugih prireditev ni mogoče vedno izvesti v, popolno zadovoljstvo vseh, ki sl želijo zaDave in razvedrila. Z izgradno novega trakta hotela Triglav ta problem namreč še vedno ne bo rešen. niki so vtaknili svoje nosove v njegov kovček in tako so našli 20 zavojev. Stanojevičev odgovor, da ni vedel za njih in da mu je verjetno hčerka brez njegove vednosti spravila v kovček drugih 10 zavojev, ni pomagal. Priletnega Beograjčana so spravili v zapor, pa čeprav je potoval tranzitno in se je ustavil v Trstu le da bi se odpočil, kjer je ostal do 4. januarja, ko so ga proti kavciji 20 tisoč lir izpustili na svobodo. Akti s prijavo zaradi tihotapstva so romali na sodišče in sedaj je bil Stanojevič obsojen v odsotnosti na 14.000 lir globe. Kazen je seveda pogojna in brez vpisa v kazenski list, denar za kavcijo pa bodo vrnili Beograjčanu, seveda če bo še kaj ostalo: z njim si bodo najprej izplačali sodne stroške in tudi oskrbnino v zaporu. * * * Ni težko ujeti človeka, ki nosi v avtovki 38 zavojev cigaret. Teže je bilo seveda ujeti tihotapce, ki so spravljali iz proste cone na stotine in stotine ton sladkorja, olja in podobnih drobnarij. Tako si je verjetno mislil 48-letni Ni-cola Dibitonto iz Rocola, ko so ga marca meseca 1959. leta ustavili carinski organi nedaleč od postaje sv. Andreja in mu pregledali aktovko. Našli so mu cigarete jugoslovanske proizvodnje in mož je moral na poveljstvo na razgovor. Povedal je, da jih je kupil od nekega neznanca in da jih je nameraval, ker je strasten kadilec. porabiti zase. Zase ali ne, Dibitonto je moral na sodišče, ki mu je včeraj prisodilo nič manj kot 30 tisoč lir globe. Preds. Corsi, tož. De Franco, zapisn. Magliacca. Izboljšanje položaja pristaniških krmarjev Z "'odlokom od 1. februarja letos je vladni komisar odredil, da se civilnim krmarjem pristanišča, ki so bili sprejeti v službo pod bivšo ZVU in so bili v sklopu bivših u-službencev ZVU, ki so sedaj v službi pri pristaniškem poveljstvu, raztegnejo od prvega februarja vse pravice in možnosti, pripoznane' z zakonom vojakom zbora vojaških pomorskih posadk, kategorije pristaniške službe, z nadaljnjo pravico do kvote, ki jim pripadajo po odkritju prekrškov predvidenih in kaznovanih po pomorskem zakoniku. Civilni krmarji v pristanišču, ki so bili sprejeti v službo za časa bivše ZVU, so bili s tem odlokom potrjeni v službi in bodo odslej dalje u-živali vse pravice članov zbora vojaških pomorskih posadk, kategorije pristaniške službe. Iz gornjega odloka pa ni rzavidno, ali jim bodo pri tem priznali tudi starostno dobo od dneva vstopa v službo pri bivši ZVU ali ne. To je za pristaniške krmarje zelo važno vprašanje, ker se nanaša na pravico službenih let in s tem na pravico plače po službenih letih ter na višino pokojnine. Nezgoda na delu Pol meseca ali v najslabšem primeru cel mesec se bo moral 28-letni Floriana Coslo-vich iz Ul. degli Artisti zadržati na drugem kir. oddelku, kjer so ga pridržali, ker je imel več ran na prstih desne roke in je imel tudi odsekan zadnji členek prstanca iste roke. Coslovich, ki se je pripeljal v bolnišnico s tovornikom, ki ga Je šofiral Renato Borsa-ni iz Ul. Piccardi, je izjavil, da se je ranil pred skladiščem s premogom na Largu Baiamonti, kjer je hotel odpirati stranico tovornika. Pri tem ga je stranica, ki se je zvrnila, udarila po roki. Starši in profesor)1 V nedeljo sem pdsuO' roditeljskemu sestanku venski nižji srednji j111 Sv. Jakobu. Starši so napolnili telovadnico 1 običajno najprej P°sl ali manj zanimiva, Nil)1 til® izrtj pa vedno koristna enega izmed profesor]#’.j pa so se pn razred"", profesorjih zanimali ® . he oz. neuspehe svoji J Ne vem, če bi **.. J sestanka samega ot/lo*1 J mi vrsticami v naš#" j niku. toda do tega pravil prav razoovo | enim izmed razred"'^ materjo nekega otro j gega razreda, kater#" ; bil slučajno priča. _ *■ j razgovora, če ga spi" tako imenujem, ser" da si nekateri starsi ^ jasnem, do kod segal0 . in dolžnosti profesor]t ^ kod dolžnosti , Omenjena mati je f nenavadno oster j| zevala profesorja, do ,) tudi on kriv (še do ’ pristala samo na J do), če ima njen ot j uspehe v nekaterih t tih, češ da je ni sf I veščal o otrokovem z ^ neznanju. Po njene”1 ^ Čanju, bi namreč m ., fesor vsakokrat, ko I1 sin dobil slabo °c^n roči ti domov na lis nima telefona!) ah , drugače, pri čemer 1 tudi na dan, da ie. j, bil, ali pa skril, sV0,a i( knjižico, v katero čajno zapisujejo le r plinski prekrški. . ^ Vprašujem se, k)e^ j, fesorji jemali čas, , teli za vsako "1“ ^ otrok sproti na dom ^ starše. Vprašujem se ^ bi pomagalo, če “* i po listkih prek °tT°. f ga (v tem določene , ru) hotel obveščati ^ ( se je izkazalo, do j eno izmed takih 0^ fr nih sredstev, kot J ,y knjižica, izgubil, ze iz preračunanih ros končno se vprašal , neki so na sf , navedene govorilne fesorji posameznih V-\ če ne zato, da s ^ vedo in se teh ur V če je to potrebno- Priznam, da ni P šem, če zvedo za -svojih otrok, toda s islih' jo imam v m; rala, preden je *",(|> napadla profesorja žanju drugih Pr,.s(; d' šev), dobro izVrasa)„ ni morda sama če so jo slabe na) ocen* vet sina presenetile, ^ ji, dar dobro vedela, ^.i in ko bi lahko tu jtli manjšega napora z jf lahko s kakim P.jh f vori v že omenje nih urah. jj£ Ne pišem teh ® ^ ker bi hotel i0fO • govornika pro/es®ri # vprek zaradi «uffle J le, čeprav sem Pr ^ej se velika večina zavestno trudi za ^ ^ jaka, posebno Va z®0jtll darjene, da ne J snovjo, da jo 0 „ s1 izdelujejo. PrePr>c # t di, da gredo pn preko svojih sluza ^ sti, oz. da stori)0 pš bila njihova dolzn° ^ji jev in vzgojiteljev. ,< predvsem zato, ši, ki eventualno ^ ^ nje omenjene Ut1 tudi nad svojimi ? \jlfi n ostmi do svojih $ in da bi pred str f govornosti na fi' izprašali sami se° ijl rili vse, kar so ln še bi hotel P prav ta primer nujno je sodelov0"^ oz. profesorji in ko prav bi bil°'. (/' j)l' roditeljski ststam- ^ sti in da bi se no in iskreno rfl ^ i!' vseh vprašanjih, ^ šolo in dom, ! prihajalo do V° -gff mevanj in neupr padov na profeS° PRIMORSKI DNEVNIK prometne mil,c>.° l"L stvarnih dejltv'’ji", sliki razvidno, j/, lov Mercedes P i levi strani. ^fti. I tovornik na d*- jL vprašamo: lov dopisnik n',ije, / javljene fotogr<,lgl,j#l, da uganja za anr dopustno n atol0 j lilično špekulaC Preteklo soboto Je proslavljala svojo »esto obletnico ustanovitve družina »Jadranskih delfinov* rodu »Modrega vala* trtaških tabornikov. Ob tej priložnosti so pripravili lep, vesel to zabaven večer. Na slikah: Zgoraj desno: Starosta Perun govori zbranim bratom in sestam; levo: Dragica Sirca in Savica Kosovel sta zapeli nekaj taborniških parodij, ki Jih je sestavila Dragica. Spodaj desno: Medvedek Jožko Morelj Je zaigral na harmoniko; levo: Boris Gombač in Ivo Klun go-vorita q »Povišanju plače* Trgovsko podjetje Soča iz Kopr* je pričelo v ponedeljek z razprodajo zimskega blaga po zelo znižanih cenah. Poskrbeli so za uspešno reklamo in zjutraj se je že v zgodnjih urah zbralo precej kupcev, ki so hoteli kupiti čimveč blaga po znižanih cenah, saj je znižanje znašalo tudi do 70 odstotkov. Ves dan je bilo pred trgovino mnogo ljudi, ki so čakali, da pridejo n* vrsto v trgovini, saj niso mogli vsi, ki so želeli naenkrat v njo. Zaradi ozke ulice, trgovina je namreč v Čevljarski ulici, je skoraj ves ostali promet pešcev bil precej otežkočen, vendar je kmalu uspelo vzpostaviti red. Trgovina bo prodajala po znižanih cenah ves teden. * * * V soboto je pohitelo mnogo ljudi v prostore Hotela Triglav, kjer so študentje koprskega okraja priredili syoj tradicionalni «Akademski ples#, ki je bil združen z Posebni dopisnik lista «11 Piccolo«, Cossetto, je tragično nesrečo, ki se je pripetila avstrijskemu kardinalu Koenigu kaj neprimerno izkoristil za natolcevanja. Odkril je v Varaždinu, da obstajajo osebe, ki poznaio osebe, ki naj bi videle dogodek in ki naj bi pravile, da ugotovitve policije ne odgovarjajo stvarnemu stanju. Nato sledi dolga teorija in «dokazovanje», kako naj bi se nesreča zgodila. Na tej osnovi pride do kategoričnega zaključka: *Na vsak način se ne bo nikoli izvedela resnica o tej neverjetni in tragični nesreči». Resnico pa kaže gornja slika, ki jo posnemamo po zagrebški «Borbi*, in ki jasno govori, da je bilo poročil« /t;' . „• ^ m&m '■■■ % j <-' - i iplll Ljudmila Čerina v Rimu in Neaplju Včeraj popoldne je prispela iz Moskve id Pa,r;-za na letališče Ciampino plesalka Ljudmila Čerina. Časnikarjem je povedala, da bo ostala v Rimu nekaj dni. nakar bo nadaljevala pol v Nea pelj. Tam bo nastopila v baletu «Mučenje sv. Sebastjana*. CaSias in taeghini sta se menila samo o denarju Te dni so nekateri listi mnogo pisali o tem, kako sta se Maria Cal-las in njen mož Mene-ghini že skoraj pobotala. Drugi so sicer domnevali, da gre le za razgovore, ki so potrebni med obema, če se hočeta kolikor toliko mirno pogovoriti, kako bosta uredila svoje premoženjske razmere. Včeraj pa je sam Meneghim o teh vesteh dejal, da so neutemeljene. Povedal je še, da je v stikih z nekaterimi pravniki, s katerimi proučuje premoženjska vprašanja, ki se pojavljajo ob izvajanju sporazuma o ločitvi, ki je bil podpisan pred sodiščem v Brescii. Energična črnska pevka Cmska pevka Lena Horne je zagnala svetilko in tri pepelnike v nekega gosta, ki se je neprijazno izrazil o njenem plemenu v nekem nočnem lokalu v Beverly Hillsu. Tu se je pevka nahajala v družbi moža, belega glasbenika Len-nieja Haydona. Neprevidni gost. ki je podpredsednik neke družbe v Los Angelesu, ni hotel tožiti pevke. Kako spraviti v sodno dvorano 155 obtožencev Na genovskem sodišču je v teh dneh prišlo do zanimivega in nič kaj prijetnega primera. Nobena sodna dvorana ni namreč mogla sprejeti hkrati 155 obtožencev in njihovih zagovornikov. Vseh 156 obtožencev bi se moralo javit: pred sodiščem pod obtožbo podkupovanja in goljufije. Po dveh letih in pol preiskav v zvez' z goljufijami na račun dohodninskih davkov, so se znašli vsi pred sodiščem. Glavna obtoženca sta Mario Torricelli in Renato Pallotta, funkcionarja davčne uprave. Aretirana sta bila v januarju 1953 in po prvih preiskavah se je ugotovilo, da sta si prilastila 28 milijonov lir iz davkov, ki so jih številni davčni obvezniki dolžni plačati. Davčnim obveznikom, ki so med obtoženci, se pripisuje prigovarjanja k podkupovanju. Hotel je sleči dekle (ki pa se ni branilo) Prejšnji večer je mladenič kakih 30 let, visok približno 1.80 m, suh in temnih las ter zelo iz brano oblečen stopil v eno izmed stanovanj v via Lucchino del Veime v Rimu, kjer s svojim starši živi 19-letna Gra ziella M. Miademč se je predstavil kot predstav nik neke rimske modne hiše in materi lepega de kleta izjavil, da ima na men vzeti dekle v službo kot manekenko. Zato pa bi se moralo dekle sleči, da bi mogel on »vzeti njene točne mere» Dekle je verjelo, kar ji je mladenič pravil in se že začelo slačiti, ko je v stanovanje nenadoma prišel oče, ki je akoj uvidel, da ima pred se boj navadnega sleparja Oče je mladeniča napa del in ko je ta uvidel da mu slaba prede, jo j? naglih nog pobrisal. Na to je oče vso zgodbo pri javil policiji ,ki je takoj začela iskati podjetnega mladeniča. Za resnično neodvisen razvit in srečen Ciper Zamotani, dolgotrajni in Mučni so procesi, v katerih nastaja nova samostojna ciprska republika. Dolgotrajni ln mučni predvsem zaradi ti-k ■ ki se le s težkim srcem Poslavljajo od nekdanjih po-Zlcii, se pravi zaradi bivših Sospodarjev - kolonialistov; zamotani in tudi mučni prav , o zaradi tistih, ki so se ntili in se še bore proti njim in ki hočejo realizirali »vojo vizijo o prostosti. Kaj-i težko je vskladiti oboje, zelje in resničnost — za kaj a ega morajo biti predvsem ze Je zelo stvarne in zelo do- ločne. resničnost pa mora mi- mo objektivnih pogojev obse-gati tudi subjektivne sile. ki 80 sposobne izvesti odločilno spremembo. Cin* nekai let zbuja mali zornost13*1^01"3 VeIiko P°' ... 7 Svetovna javnost »Premija tamkajšnje dogod-o a* custvi, ki so nemara po D , mru večini naklonjena ci->m patriotom, vendar pa šte(PIaV tako venjetno, da ti tizeri in < zakaj in čemu se kab..can* bore, oziroma o tem, sen na bj bil bodoči Ci-* *n zakaj naj bi bil tak. se mi, da najlaže naj- Zdi *m° vsaj približen odgovor ta vprašanja v pro-®u ciprske AKEL (pro- Ijudstva). Strank0 delovnega Verz^013831110 z angleško mnJ lega dokumenta. Raz-v S* ie bila v Londonu rana nekakšnega memo-stomv ans'eškim laburi- zadevan- bi PodPrli Pri nov naprednih Ciprča- g0v’ in ebsega vrsto «predlo-(nir. Za zesnično neodvisen, Spod3Vobro upravljan, go-Cioe razvit in srečen hkrati*’ Predla§atelji pa se za zavedajo, da bo čas' ženi resničenje njihovih te-Cipernapoč,l šele tedaj, ko ma ne bo samo popolno-ho ,samo!do.ien, temveč ko tako r u <‘ve^ina Ciprčanov, prja rk°v kot Turkov, pod-SjsternPP°rabo socialističnega PosvlLPOglav.je Prngrama je »Pora n° kritiki zueriškega i zuma. jn sicer predvsem ........ 11 Hill im muhi m umili || || lllll pokličemo zdravnika 'J^adaljevanig s 3. strani) — — eient ■ kot 4 odraslimi pa-Prid 16 : otroki. Kolikokrat Pet 'i k otr°ku in potrebuješ •ninut ali cel° Petnaist otrok ’ preden sploh moreš a Pregledati. Vrešči in zga e-csieuaii. vresci in in trm°' ne pusti ti blizu gle^a7?r koli onemogoča pre-nega' Dokler gre za nepouče-Vse t majhnega otročička, tvni ° Preneseš, saj spada v Co P Uc' Toda k0 upaziš Pogojt n.evzs0jenost ali še naj-otroka616 čredno razvajenost voljo v-*6 to spravi v slnho va Hnh prav gotovo ne vpli-Oost r° na zdravnikovo zbrati^’ Pa Pregled. Starši, pre-*nor»]- i° zdravnika, bi SeVej' °troka pripraviti na to. kolikp3 V Primerni obliki, v ka. gre za majhnega otro- gre za dečka ali lc°- ki pomembnost zdrav- iekl; ^ikoVftpa ••-•“'-»iiuiiuoi A U v - ifcati p vob*ska mora doje-lcatere a ena stvar, mimo zgodi g6 smemo. Pogosto se kove^ a se bo ob zdravni-c*entov ku strne okoli pa-iti ££ Postelje vsa družina holj , 0 . vse sorodstvo. Nič Raj .lesenega, z zdravnikom *li pa° ,v s°t>i le ena oseba Ponioč 6’ v kolikor gre za la med**1* Premikanju pacienta Pregledom, seveda če Pacient primer, ko se kati Satn ne more premi-Se *«6i) ^'''ko bi mogli o tem ^ttRiev,? .PrePuščamo stvar ra-b’ hoteHUaliudi’ ker bi ne tazunig, ’ b' nas naPaono ?i,no‘61- Vendar ne moremo »icer t^k16 zadeve, ki se zdi *>čnj , 0 enostavna, tako lo-Praks’« ,1 Pa j° zaradi lastne biti g , oramo ponovno orne-ko je zdravnik svoj lajamo "Čal- Ea mora, po-V°da, sv*’* m°ra čakati topla IboiRost6*3 br‘sača in kos, po a ^>ad ■ "erabljenega mi-a zdra8 slcer k poklicu, to-?»eienta V^’k gre od našega če v. drugemu pacientu rati "“ide več pacientov in!- ?Sti Poti, sl mora J* fsnovll' r0ke' Tolik° gle' l«radi j! tne h‘8>ene, če ne Jtka ii»s ga občutja zdrav-i* teKa °r. a bo kdo rekel, ■*ti, ^ ni treba več poudar-bt,itsa. 7 da je to že stara * Povsna3 Pa nc vedno in iiSak, ,obiskov in dolgo d« nen!Sn‘Ci ali ordina-. *», n. , bo potreboval se- b° odklonil. V dneh n6'° še ’ l*? zdravnikovo n* r^nejŠe kot sicer, J*1 k čin ,s,PdRl, kajti tudi kot smo rekli *acetku. MEULCUS Milazzo zapušča zbornično dvorano po ostavki Ali so res podmornico zopet izsledili v Golfo Nuevo? Vladni krogi so sporočili, da so enote argentinske mornarice zopet vzpostavile stik s podmornico in jo napadle z močnimi globinskimi bombami proizvodnje ZDA BUENOS AIRES, 17. — Vče-J zavod zatrjuje, da ni nika- raj so argentinske vojne ladje ponovno vzpostavile stik «sonar» z eno od podmornic v Golfo Nuevo (kjer se baje nahajata dve tuji podmornici) ter jo napadle z globinskimi bombami ameriškega izvora. To sporočilo, ki je prišlo iz vladnih virov, je torej na kratko zavrnilo vsa domnevanja, po katerih v Golfo Nuevo sploh m več no" bene tuje podmornice. Vendar o vsej zadevi s skrivnostno podmornico ali celo dvema podmornicama ni skoraj nič več slišati. Y Buenos Aires je prispela skupina strokovnjakov za borbo proti podmornicam — 5 častnikov in 15 mornarjev — in od tu odpotovala v Puerto Madryn. «»------- «Čmi dež» ni v zvezi z razstrelitvijo v Sahari LIZBONA, 17. — Portugalski nacionalni meteorološki kega razloga za mnenje, da je »črni dež«, ki je včeraj padal nad južno Portugalsko, v zvezi s francoskim jedrskim poizkusom v Sahari. Neki strokovnjak iz meteorološke službe je izjavil: «Gre verjetno za prav enostaven umazan dež. Pred kratkim so na tem področju divjali močni vetrovi. Najbolj enostavna razlaga je, da je del prahu bil vsrkan v višje plasti zraka in da sedaj z dežjem pada ponovno na zemljo.« «# ----- Pred novim finančnim škandalom? MILAN, 17. — Sodna preiskava v zvezi s prijavo goljufije v znesku kakih 500 milijonov lir, ki se je bila začela proti dvema obtožencema, 28-letnemu Ameliu Ca-belli in 44-letnemu Vincenzu Di Maggiu, bo preložena v Rim, kamor bo odšel tudi pre- iskovalni sodnik dr. Mario Daniele. Zadeva je povezana s povečanjem osnovnega kapitala družbe, pri kateri je bil Cabella odbornik. Po ob- tožbi je Di Maggio vpisal nove deleže na temelju namišljenega Kredita, ki ga ima do države, in sicer v zvezi z nekimi vsotami, ki bi jih moral dobiti za vojno škodo Med preiskavo je obtoženec Di Maggio predložil dr. Da- nieleju vrsto doKumentov, ki so se zdeli, kot bi jih bili izdali uradi ministrstva, in iz teh dokumentov izhaja, da gre zares za pravico do vojne škode. Vzrok potovanja preiskovalnega sodnika v Rim je prav v tem, da bi ugotovil ali gre za prave dokumente ali ponarejene dokumente. PARIZ, 13 — Predsednik francoske poslanske zbornice Jacques Chaban Delmas pojde 18. t. m. v Moskvo na kratek obisk. Spremljala ga bo delegacija skupščine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiRiiiiiiiiiiHiiuiniifiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiii Prosim vas, da napravite to, kar vam veleva vaša vest», je brzojavil Chessman guvernerju Obsojenec, ki bi moral jutri ob 10. uri v plinsko celico, je na tiskovni konferenci izjavil: «Nedolžen sem, to ponavljam in bom ponavljal tudi v peklu, če bo treba in če obstaja» - Vrhovno sodišče ZDA je že zavrnilo še zadnji Chessmanov priziv, guverner Brown pa je dejal, da bi imel še kaj povedati nocoj ali pa mogoče jutri Chessman je le zaprosil za pomilostitev guvernerja BroWna WASHINGTON, 17. — Vrhovno sodišče ZDA je danes zavrnilo prošnjo za odložitev Chessmanove usmrtitve. Sodišče, ki se je sestalo na zahtevo sodnika Felixa Frankfurter-ja, je prošnjo zavrnilo soglasno. Za Chessmana preostaja edina možnost, da se reši usmrtitve, v tem, da da guverner Brown pomilosti. Danes je bila dovoljena Chessmanu posebna tiskovna konferenca, katere se je udeležilo kakih 40 novinarjev. Vpričo novinarjev je tudi sestavil besedilo brzojavke na guvernerja Browna. Besedilo telegrama se glasi: »Prosim vas, da napravite vse to, kar vam veleva vaša vest. Moja vest, mi pravi, da moram znova poudariti, da «nisem bandit z rdečo lučjo«, pa čeprav bi morala biti cena te trditve moja smrt«. Chessman je tudi povedal, da je svojim pravnim zastopnikom naročil, naj opuste nadaljnje korake v njegovo korist, da pa so ga njegovi pravniki zelo prigovarjali, naj prosi Browna pomilostitve. Toda vztrajal je pri izjavi, ki jo je dal pred nekaj dnevi, da noče milosti iiiiMiiiiiiiMiiiiiMiiitiiiiiiinifttmiiiiiiiiitiiiiiiuiniimimimuliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimimii Skoraj vse je znano o neznanem satelitu Le o njegovem izvoru ne vedo ničesar Dali so mu tudi ime «Alpha 1960» PARIZ, 17. — »Neznani sate- na Ekvator znaša 79 stopinj. lit» bo verjetno kmalu izgu bil svojo mističnost. Za sedaj poznajo že njegovo pot in a-stronomi so mu dali tudi ime: Alpha 1960. Prvi element njegove krožne poti, ki ni povsem polarna, so proučili v znanstvenem centru Cambridgea. Znanstveni center je te podatke že posredoval zvezdami v Meudonu. Krožna pot »neznanega satelita. traja 104 minute in 16 sekund. Njegov naklon v odnosu Najbližja točka njegove krožne poti je 230 km, najdaljša točka od Zemlje pa 1700 km. Dvakrat na dan preleti »Alpha 1960» Zahodno Evropo in sicer zjutraj, ob belem dnevu, v smeri sever-jug in zvečer v temi, kar preprečuje, da bi ga opazili z optičnimi sredstvi. V zvezdami v Meudonu so izjavili, da so značilnosti tega satelita zelo podobne značilnostim sovjetskega drugega sputnika v prvih dneh njegovega kroženja okoli Zemlje. za ceno kakega priznanja. »Nedolžen sem, je dejal, to ponavljam in bom ponavljal tudi v peklu, če bo treba in če obstaja«. Nasmehnil se je, kot bi hotel reči, da je pripravljen umreti. »Nočem, da bi me imeli za strahopetca, ki želi samo obvarovati kožo in živeti«. Chessman je novinarjem tudi izjavil, da ve, kdo je pravi »bandit z rdečo lučjo«, ni pa hotel razodeti imena. Pač pa je sporočil, da je že napisal pismo, v katerem je to ime, toda to pismo se sme odpreti šele po njegovi usmrtitvi. Povedal je še, da namerava zadnje ure preživeti med pisanjem pisem prijateljem. Sedaj je opustil ukvarjanje s pravnimi vprašanji. Zvedelo se je, da je guverner Brown v San Franciscu izjavil, da »bi mogel kaj povedati danes zvečer ali pa mogoče jutri«. Sestanek, ki bi ga moral imeti danes zvečer s pravnimi zastopniki Chessma-na, je bil odpovedan. Med tem prihajajo v velikih množinah prošnje za pomilostitev Chessmana, in to ne samo iz ZDA temveč zlasti iz mnogih evropskih držšv. George Davis, pravni zastopnik Chessmana, Je zaprosil vrhovno sodišče Kalifornije, naj priporoči guvernerju Brow-nu, da bi Chessmana pomilostil. Sodišče se bo sestalo Jutri opolnoči (po srednjeevropskem času), da odloči, ali naj prošnjo upošteva ali ne. Naknadno je sam Davis sporočil. da si Je Caryi premislil ter naravnost zaprosil guvernerja za pomilostitev. Davis je izročil guvernerju pismo, v katerem zatrjuje med drugim, da »prosi milosti za Caryla Chessmana in da to prošnjo izraža v imenu Chessmana ter z njegovim pristankom«. Vrhovno sodišče Kalifornije Je odbilo Davisovo prošnjo. Od sedmih sodnikov so se štirje izrazili proti priporočilu, trije, ki so ostali v manjšini, da so po dveurni seji izjavili, da bodo guvernerja prosili za spremembo usmrtitve v dosmrtno ječo. Eleganten lik sovjetskega para v umetne« drsanju Belousove in Rratopopova na treningu v Squaw Valleyu V Parizu so kar na cesti zbirali podpise na prošnji za pomilostitev Caryla Chessmana. Na sliki je na levi kolesarski dirkač Darrigade. na desni pa pevec Brasens •lllllllllltllllHIIIIIimilllMIIIHIHIIIIIIIMIIIIIIMmiIHMIIIMIIIIHIIUIIMHIMMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIimMinmillUlllHlinillimiHHinumiltMMMnilM Resna in nepopravljiva nesoglasja med BB in Jacquesom Charrierora? PARIZ. 17. — Tednik ((France Dimanche« ve povedati, da je zakon med Brigitte Bardot in Jacquesom Charrierom ze zelo omajan. Celo rojstvo malega Nicolasa je pomenilo samo majhen odmor v nesoglasju zakoncev, ki traja že nekaj časa. Zakonca sta odšla te dni v Chamonix bolj zaradi tega, da bi poskusila rešiti spor, kot pa zato, da bi si privoščila odmor. Vzrok medsebojnega nerazumevanja je treba iskati predvsem v težkem in muhastem značaju Brigitte Bardot, ki bi potrebovala krepkejšega moza, ki bi se znal nad njo uveljaviti. Jacques Charrier pa je prav po tej plati razočaral in se vse prevečkrat pokazal dokaj slaboten. Brigitte Bardot ne more pozabiti, da ga je videla jokati, ko je odhajal k vojakom. Prav tako mu ne more odpustiti, da se pri vojakih ni znal uveljaviti in si je. ko se ni znal ubraniti zafrkavanj, poskušal prerezati žile, potem pa padel v močno živčno izčrpanost. Seveda pa Charrier še silno trpi zaradi ljubosumnosti, Kaj težko prenaša, da so n. pr. tudi v preteklih dneh pri snemanju nekega novega filma objemali in poljubljali njegovo ženo nekateri igralci, katerih imena so se že večkrat pojavljala ob imenu BB V Chamonixu si Charrier na vse načine prizadeva, da bi muhavi Brigitte ugodil, vendar pa pride večkrat do prepirov in pred nekaj dnevi je mlada gospa Charrier zagnala koza- rec whiskyja. ki ga je imela tero ta kača pripada. Stro- v rokah, v zid. da je tako še bolj pokazala, kako zna biti huda. Ogromna kača na prostem v Rimu RIM, 17. — Sinoči okrog 20. ure sta zakonca'Attili opazila štiri metre dolgo in 15 cm debelo kačo, ki je bila prekrita z belimi in črnimi luskinami, kako nemoteno leze vzdolž zidu v Ul. Acerra. Zakonca sta prestrašena takoj obvestila komisariat v Centocelle, od koder sc takoj poslali na kraj nekaj svojih agentov. Policijski agenti, ki so prišli na kraj, so uvideli, da kače ne smejo ustreliti s puško, ker se je v okolici zbralo veliko ljudi. Zato so zlili na žival nafto, ki so jo prižgali s tem, da so odvrgli v smeri kače goreč časopis. Kačo je ogenj omamil, nakar so jo s palico pobili. Nato so veliko kačo odnesli na policijo v Gordiani Policija je nato začela preiskovati ves kraj, da bi morebiti odkrila kovnjak se je zelo začudil, da se je v Italiji znašla tudi kača te vrste. Pozneje se je ugotovilo, da je kača piton, sicer ne strupen, vendar zelo nevaren Prav tako pa so tudi ugotovili, da je kača že pred meseci ušla iz nekega majhnega cirkusa. Lasfmk je kačo kupil v Bologni pri nekem prodajalcu eksotičnih živali za 80.000 lir. Garibaldijevo pismo so našli v Gravcdoni MILAN, 17, — Ko so urejali zgodovinski arhiv delavskega podpornega društva v Gravedoni so našli pismo, ki ga je bil napisal lastnoročno Giuseppe Garibaldi in ki je datirano iz Caprere z dnem 10. avgusta 1878 V pismu je Giuseppe Garibaldi napisal: «Dragi prijatelji delavskega podpornega združenja v Gravedoni. Iskreno se vam zahvaljujem, da ste me počastili s tem, da sle me imenovali za svojega častnega še kako drugo kačo te vrste, predsednika, kai rade volje ki lahko ogroža varnost pre- " bivalcev. Prof. Francesco Bastieri, član vodstva zoološkega vrta, je pregledal ostanke kače in ugotovil, da gre za kačo vrste boa ali pa za pitona. Ostanke kače so prenesli v zoološki vrt in dr. Bastieri bo šele popoldne izrekel svojo zadnjo besedo glede vrste, v ka- sprejemam. Zahvaljujem se vam tudi za vabilo, ki ste mi ga poslali in vam obljubljam, da bom brž ko mi bodo zdravstvene razmere to dopuščale, prišel za kak dan na počitnice k vam na bregove vašega lepega Comskega jezera. Iskreno vas pozdravljam večno vaš Giuseppe Garibaldi.« Danes ob 77. uri (20. po našem času) v Squaw Valleyu S trombami in topovskimi salvami otvoritev VILI. zimske olimpiade Spustili bodo 2000 belih golobov, simbolov miru in bratstva med narodi - Skoraj 800 tekmovalcev iz 37 držav SQUIAW VALLEY, 17. — Zvoki stotine tromb in topovske salve bodo jutri ob 11. uri (ob 20. po našem času) naznanili začetek otvoritvenih svečanosti za Vin. zimske olimpijske igre in istočasno se bo iznad ledenega stadiona dvignilo 2000 belih golobov, kot simboli miru in brastva med narodi, kar je tudi bistvo olimpijskih iger. Dan kasneje se bo skoraj 800 atletov iz 31 držav začelo v plemenitih borbah potegovati za častne olimpijske naslove in za častna mesta med najboljšimi. Idejo za moderne olimpij-eke igre je dal baron Pierre de Coubertin, do prvih uradnih zimskih olimpijskih iger pa je prišlo šele 1. 1924 v Cha-monixu, čeprav je bilo že leta 1908 v Londonu vključeno v olimpijski program tudi drsanje, kar se je potem tudi ponovilo še leta 1912 v Stockholmu in leta 1920 v Antvverpenu, kjer je bil tudi prvi olimpijski turnir v hokeju na ledu, na katerem eo odnesli prvo mesto Kanadčani. Prve zimske olimpijske igre to se torej rodile šele leta 1924 v Chamonixu in takrat je smučarstvo vstopilo v znamenje petih olimpijskih krogov, toda le v svoji klasični fcbliki, t. j. v tekih in sko- kih Junak teh prvih zimskih 1: ' Thorleif Haug, ki si je pri- Izredni Norvežan Iger je bil t boril vse zlate kolajne v tekih na 18 in 50 km ter v nordijski kombinaciji (18 km |n skokih). Štiri leta pozneje je v St. Moritzu v Švici prevzel del njegove dediščine njegov rojak Johan Grottumsbraaten, ki je zmagal v teku na 18 km in v kombinaciji, medtem ko se je na 50 km uveljavil 6ved P. Hedlung. Iz Evrope so se zimske o-jimpijske igre leta 1932 prvič preselile v ZDA in sicer v Lake Placid. Tudi tam so prevladovali Skandinavci. Norvežan Johan Grottumsbraaten je ohranil zlato kolajno v kombinaciji. Sved bven Utterstrom in Finec Veli Saarinen pa sta osvojila zlat ti kolajiji na 18 oziroma 50 km. Leta 1936 so bile igre v Garmish-Partenkirchenu, kjer je nastopilo 756 atletov iz 28 držav. Na njih so bile prvič vključene v program tud, alpske discipline (smuk in slalom, za katera je bilo svetovno prvenstvo že leta 1931). Takrat se je pričakoval uspeh t rancoza Emila Allaisa, katerega revolucionarna tehnika s principom vedno paralelnih Smučk je sprevrgla tehniko smučanja. Toda v alpski kombinaciji je zmagal nepričakovano Nemec Franz Pfnur m žele naslednje leto se je Emil Allais uveljavil s popolnim triumlom na svetovnem prvenstvu. V nordijskih disciplinah so še vedno prevladovali Švedi in Norvežani. Nor-vežan Odbjorn Hagen je zmagal v nordijski kombinaciji, Šveda Arik - Augst Larsson in Alis Viklund pa v tekih na 18 oziroma 50 km. Leta 1948 so bile zimske igre ponovno v St. Moritzu. Earadi razvoja dogodkov po drugi svetovni vojni, se je število udeleženih držav zmanjšalo na 20. V alpskih disciplinah je Francoz Oreiller zmagal v smuku in kombinaciji, v slalomu pa Švicar Rei-haiter. Naslovi v nordijskih disciplinah so ostali Skandinavcem, v umetnostnem drsanju pa je uveljavil svoje izredne sposobnosti Američan Dick Button, V Oslu leta 1952 je bila alpska kombinacija ukinjena Jn zamenjana z veleslalomom. V smuku je zmagal veliki i-talijanski smučar Zeno Col6 pred Avstrijcem Schneider-jem in Pravdo. V slalomu je Zmagal Schneider, v veleslalomu pa je osvojil prvo me- sto Norvežan Sten Eriksen. Leta 1956 v Cortini se je uveljavil Toni Sailer — verjetno največji smučar vseh časov. Sailer je osvojil vse tri kolajne v smuku, slalomu in veleslalomu pred Molte-rerjem in še enim Avstrijcem. Bil je to pravi triumf avstrijskega smučarstva. V nordijskih disciplinah so dobili Skandinavci prvič nevarne konkurente v sovjetskih smučarjih, ki so takrat prvič nastopili na olimpiadi. iiiiiiiiiiuim minimumi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii NAMIZNI TENIS Pokrajinski moštveni turnir V ponedeljek se bo začel v Trstu pokrajinski moštveni turnir v namiznem tenisu. Nastopajoča moštva bodo sestavljali po trije igralci, vsako društvo pa lahko prijavi neomejeno število moštev. Turnirja se bo s svojimi igralci udeležilo tudi Športno združenje Bor, ki vabi zaradi tega vse svoje člane-igralce, naj se telefonično javijo na št. 52-883 (Kovačiču) po 18. uri v sredo in v četrtek in potrdijo svojo pripravljenost sodelovati na turnirju. Posebej vabi združenje tudi igralce s Proseka-Kontovela. Ker mora združenje •Bor* prijaviti svoja moštva najkasneje do danes zvečer. se Javite čimprej. Zadnje novice iz Squaw Valleya Roberto Lacedelli, trener italijanske ženske alpske ekipe, je bil po drugi preizkušnji tekmovalk na progi za smuk. zadovoljen z njihovimi rezultati. »Dosegle so dobre čase — je dejal — in njihovo zdravje ter morala sta odlična.* Kljub temu pa Lacedelli ni hotel dati nobenih prognoz in se je omejil le na izjavo, da je proga tehnično zelo zahtevna in da bo povzročila strogo selekcijo. Na včerajšnjih poskusnih spustih je dosegla naj. boljši čas Švicarka Margit Gertsch (47”9), za njo pa Američanki Penny Pitou in Janine Monterrain (49”3), nato pa Italijanke Jerta Schir (49”5), Pia Riva (49”7), Carla Marchellj (49”9) in Jolanda Schir (50”1). Zdravniško poročilo medicin, ske službe na 8. olimpiadi sporoča, da je stanje italijanskega smučarja Battista Pordo. na. ki ima številne zlome, zadovoljivo, vendar pa m bilo določeno kako dolgo bo moral ostati v bolnišnici v Renu. Španec Luis Molne, ki si je zlomil ključnico, bo zapustil bolnišnico češ štiri dni. Uradna sestava ameriške ženske vrste za smuk je naslednja: Penny Pitou, Betsy Šmite, Lin. da Meyers in Joan Hannan. Beverly Anderson bo prva rezerva. * * * Sovjetsko moštvo za tek na 30 km bodo verjetno sestavljali: Genadij Vaganov, Nikolaj Anikin, Pavel Kolčin in Anatolij Šeljukin. # * * Švedska zveza je za tek na 30 km določila naslednje smučarje: Sixtena Jernberga. Rol-fa Ramgarda, Lennarta Lars-sona in Allana Anderssona. * * * Clan zahodnonemške zveze Martin Neiiner je izjavil, da je določitev Vzhodnega Nemca Erbharda Riedla kot četrtega člana nemškega moštva za smuk, zmanjšala možnosti nemške reprezentance, ki bi lahko osvojila zlato kolajno. Namesto njega bi Martin Neu-ner raje videl v moštvu Fritza Wagnerbergerja (Zah. Nem.). ZDRUŽENJE BOR Zaključek jugoslovanskega prvenstva Hokejaši z Jesenic zopet državni prvaki Pomanjkanje umetnih drsališč ovira napredek le discipline LJUBLJANA, 17. — S predajo Segeste proti OHK Beogradu se je zaključilo državno prvenstvo Jugoslavije v hokeju na ledu. Novi (stari) prvak so Jesenice, ki so iz 10 srečanj zbrale 18 točk m izgubile eno samo srečanje z OHK v Beogradu. Končna lestvica je naslednja; Jesenice 19 9 ? I 1? Partizan 10 7 0 3 41:35 14 OHK Beog. 18 6 0 4 44:34 12 Ljubljana 10 5 1 4 55:37 11 Crv. zvezda 18 2 1 7 34:56 5 Segesta 10 0 0 10 10:140 0 Jeseničani so potrdili, da so nesporno najboljše jugoslovansko moštvo. Vse svoje nasprotnike razer. OHK so odpravili brez naporov, privoščili pa so si tudi take rezultate kot 46:1 proti Sege-sti. Seveda pa imajo Jeseničani to veliko prednost, da imajo poleg Beograjčanov na Tašmajdanu edini v državi umetno drsališče, da imajo odličnega poljskega trenerja in pa materialno in predvsem moralno oporo v domala vsem prebivalstvu Jesenic. Realno je tudi drugo mesto Partizana iz Beograda^ ki je izgubil samo obe srečanji z Jesenicami in eno z Ljubljano Bolj presenetljivo je tretje mesto OHK Beogra- Švedski skakalec Inge Lind-qvist, ki je v ponedeljek nevarno padel, se še ni pozdravil. Ni še znano kdaj bo lahko začel trenirati. V teku na 30 km bodo Finsko zastopali: Veikko Hakuli-nen, Toini Alatalo, Arto Tiai-nen in Kalevi Hamalainen. V teku na 10 km za ženske pa bodo finsko moštvo sestavljale: Toini Poyski, Siiri Raata-nen in Eva Poeg. 1. zenski smuk 2. moški veleslalom 3. ženski vele slalom 4. vzpenjača 5. moški slalom 6. sankališče 7. ženski slalom . vmesna postaja 9. skakalnica 10. vzpenjača 11. moški smuk 12. vzpenjača 13. žičnica 14. vzpenjača V dežju in na razmočenem igrišču TriesHna-Udinese 1:0 (0:0) v tekmi za prvenstvo rezerv Edini gol je dosegel Demenia - Szoke ni tre* niral s prvim moštvom B moštvo Triestine je včeraj na občinskem stadionu v tekmi za prvenstvo rezerv premagalo B moštvo Udinese s tesnim izidom 1:0 (0:0). Edini gol je 6’ drugega polčasa dosegel Demenia. Tekma bi mom-la biti odigrana na stadionu v Ul. Flavia, toda ign* šče je bilo zaradi nenehnega dežja tako razmočeno, da na njem sploh ni bilo mogoče igrati. Sodnik Marchioro iz Pado- ve je hotel srečanje odložiti, toda Furlani so vztrajali na tem, naj se odigra in vodstvi obeh enajstoric sta se končno sporazumeli, da odigrajo srečanje na glavnem občinskem stadionu, ki je bil tudi razmočen, vendar pa za silo še primeren za igranje. Srečanje, ki ga je zelo oviral dež, je poteklo pretežno na sredini igrišča in zaradi tega je bilo omembe vrednih akcij prav malo. V prvem polčasu je treba registrirati le izredno parado vratarja Trie- iiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiiiiniiiiiiniiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii|iim,|,,,i,i,i,,i,,i,|“,l|l,,|,",l"l,,,l,l,,,l,ll,,,,l,l,,l,,lllll,"ll",,,l,u stine De Mina na r.enaden strel Trevisana izven kazenskega prostora. Gol, ki je odločil srečanje v korist domačih, je Dil — kot že omenjeno — dosežen v 6’ drugega polčasa po Deme-nii na prediožek Pellegrinija. Eno minuto pred koncem bi lahko Triestina povečala vodstvo, toda silovit strel Manto-vanija je vratar Romaho v zadnjem trenutku odvrnil v korner, ki je ostal neizkoriščen. Enajstorici sta nastopili v naslednjih osnovnih postavah: TRIESTINA: De Min; Tulis-si 11, Ceppar; Pellegrini, De-grassi, Rocco; Auber, Manto-vani, Demenia, Scala II, Co-(aussich. UDINESE: Romano; Bernardo, Valenti; Sassi, Odling, Ro-daro; Cado, Manente, Trevi-san, Canella, Remondi. # * * Prvo moštvo Triestine je i-melo dopoldne trening, ki pa je zaradi dežja bil pod glavno tribuno. Udeležil se ga ni samo Szoke, ki zaradi poškodbe skoraj gotovo ne bo nastopil proti Reggiani. DISCIPLINSKI UKREPI Domovina klasičnega smučanja je še vedno na severu Finci, Norvežani, Švedi in Rusi favoriti v nordijskih disciplinah Izenačenost v moških tekih, premoč Fincev v skokih in Rusinj v ženskih tekih 9QUAW v ATU .EV. 17. — Kot na zadnji olimpiadi in na svetovnem prvenstvu se bo tudi na letošnji zimski olimpiadi borba v klasičnih moških disciplinah (teki na 15 km, 30 km, 50 km in v štafeti 4xlC km) spremenila praktično v dvoboj med Finci, Norvežani in Švedi na eni strani ter Rusi na drugi strani. Nekatere države kot Italija, Francija in posebno Poljska so v teh disciplinah zelo napredovale, vendar pa se zdi, da njihovi predstavniki še niso dosegli takega nivoja, da bi mogli premagati trenutno najboljše Skandinavce in Sovjete. Največ kar lahko dosežejo je dober plasma med desetorico najboljših. Na startu bodo skoraj vsi najboljši atleti z olimpiade v Oslu (1952) in Cortine d’Am- pezzo (1956) ter svetovnih pi venstev v Falunu (1954) in Lahtiju (1958). Med temi bo predvsem Finec Veiko Haku-linen, svetovni prvak na 15 km 1. 1954 in 1, 1958 olimpijski prvak na 50 km leta 1952 in na 30 km 1956. Sved Sixtel Jernberg, svetovni prvak na 50 km 1958 in olimpijski prvak na isti progi leta 1956, Norvežan Hallgeir Bren-den,’ olimpijski prvak na 18 km leta 1952 m na 15 km leta 1956, Rus Vladimir Kuzin, svetovni prvak na 50 km leta 1954 in njegov rojak Pavel Kolčin, ki sicer nima nobenega naslova, ki pa je bil tretji na 3Q km v Cortini d’Ampezzo in drugi na 15 in 30 km na svetovnem prvenstvu v Lahtiju. Vsi ti prvaki bodo še enkrat glavni favoriti, predvsem Hakulinen, Brenden in Kolčin na 15 km ter Jernberg na 30 in 50 km. Vendar bodo morali paziti na številne mlade in zelo kvalitetne smučarje, ki bi jih utegnili premagati. Na kratkih progah bi to predvsem lahko bili Finci 23-letni Toini Atalano, 22-letni Eero Maentyranta in 23-letni Vaeince Huhtala. Norvežan 26-letni Sverre Stenshein je lani v Holmenkolennu na 50 km premagal vse najboljše Skandinavce in njegovi lzgle-di za zmago na 30 in 50 km da, ker se je predvideva-1 gQ znatnj Metj eventualnimi lo, da bo pripadlo dejansko | favoriu sia končno lahko še boljši Ljubljani. Hokejaši Cr-vene zvezde so ostali v prvi ligi le zaradi tega, ker so bili drsalci Segeste iz Siska še slabši. Najboljši strelci prvenstva so bili; 31 zadetkov Valentar (J.), 30 zadetkov Klinar (J.), 27 zadetkov Tišler (J.), 14 zadetkov Bogdanovič (CZ) itd. ruska maratonista Anatol Se-ljukin in A. Kuznecov. Seveda pa ne smemo poza-biiti tudi na vztrajne stare junake smučišč kot so Rus Vladimir Kuzin, če bo v taki formi kot je bil v Falunu, njegov rojak Nikolaj Anikin, Finca Arto Tianinnen in Ale- gi Hamalainen, svetovni prvak na 30 km leta 1958 ter Norvežan Haakon Brusveen. Za naslov neuradnega prvaka izvennordijskih dežel bi se lahko potegovali, poleg Poljakov, tudi Italijan Marcello De Dorigo in Francoz Jean Mer-met. Sovjetska zveza, Norveška, Finska in Švedska se bodo potegovale za prvenstvo v štafeti 4x10 km. Finska je zmagala na olimpijskih igrah v Oslu in na svetovnem prvenstvu v Falunu, Švedska na svetovnem prvenstvu v Lahtiju, SZ na olimpiadi v Cortini d’Ampezzo. Zdi se, da sta v Squaw Valleyu glavna favorita Sovjetska zveza in Finska. V ženskem taboru so Rusinje velike favoritke v teku na 10 km in v štafeti 3x5 km. Sovjetsko žensko moštvo, ki ga sestavljajo olimpijska prvakinja na 10 km iz leta 1956 Ljubov Kosireva - Baranova, Svetovna prvakinja na 10 km leta 1958 Alevtina Kolčina, Radija Erošina, M. Gusakova in Kilo je prektično nepremagljivo. Samo Finki E. Hoeg in Stri Rantanen ter predvsem Svedinja Sonja Edstroem bi jim utegnile biti nevarne. Poleg tega bi tudi sovjetska štaieta morala brez težav premagati Švedsko in Finsko. V nordijski kombinaciji se pričakuje borba med Finsko, Norveško in Sovjetsko zvezo. Do sedaj je skoraj vedno dominirala v kombinaciji (15 km in skoki) Norveška in predstavniki te dežele so bili le redkokdaj premagani. V Squaw Valleyu bo Norveška nastopila z zelo močnim moštvom s Tormodom Nutsenom na čelu, ki velja v svoji domovini za ■skoraj gotovega olimpijskega prvaka. Razen na svoje rojake, med kateri- mi predvsem na Sverreja Ste-[premoč Fincev manjša kot v nersena, olimpijskega prvaka I preteklih letih, se vendar zdi, leta 1956. ki je kljub svojim letom še vedno zelo nevaren nasprotnik, bo moral Nutsen paziti posebno na Fince in Ruse. Finsko bodo zastopali svetovni prvak leta 1958 Paavo Karhonen, Martti Maatela, Peaaka Ristola, Esko Jussila in Ensio Hyttiae, od katerih lahko vsak računa na časten plasma, če ne že na zmago. Toda tudi moštvo Sovjetske zveze ni nič slabše. D. Gusa-kov, L. Fedorov, M. Prijakhip, A. Barabcev in D. Kočin u-tegnejo biti poleg Nemca Georga Thoma in Avstrijca A-lojsa Leodolterja zelo nevarni konkurenti. V samostojnih skokih so veliki favoriti Finci. Skakalci te dežele prevladujejo že nekaj let predvsem zaradi ele-gantnga in učinkovitega sloga, ki je popolnoma zrevolu-cioniral to disciplino. Nova tehnika, ki so jo uvedli, pa je kmalu našla odlične po-snemalce v Sovjetski zvezi, v Nemčiji in celo na Japonskem. Čeprav je zaradi tega da jim tudi letos predstavniki drugih držav ne bodo mogli ogrožati prvih mest. Finsko moštvo skakalcev sestavljajo svetovni prvak leta 1958 Ju-hari Karkinen, njegov brat Alevi Karkinen, Ensio Hytiae,» Eino Irijonen, Nilo Halonen in Anthonen. Najboljši med njimi sta 19-letni Halonen in Juhari Karkinen. Eden od njiju bo skoraj gotovo novi o-limpijski prvak, čeprav so tudi možnosti ostalih znatne. Glavni nasprotniki Fincev bodo Norvežan Torbioern Y-geesseth, vsi Rusi: Nikolaj Ramenski, Obarktzadze, Nikolaj Samov in Vasilij Samirov, Nemec Helmut Recknagel in mladi Američan Genej Otla-re. Med nje bi se utegnili vrniti še Kanadčan Jean Jac-ques Sicharland ter Japonca Sato in Ikuchi. «»------ KOLESARSTVO CAGLIARI, 17. — Svetovni prvak Andree Darrigade se bo na čelu moštva Fynsec udeležil dirke po Sardiniji od 28 febr. do 4. marca. Rocco (Triestina) diskvalificiran do 4. III. MILAN, 17. — Razsodiščna komisija nacionalne nogometne zveze je izrekla naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom in posameznikom: Prvenstvo B lige, zaostala tekma Venezia - Cagliari: Globa 25.000 lir Veneziji ter strogi opomin in globa 5.000 lir Tesconi (Venezia). Prvenstvo A in B lige: Globe moštvom: 250.000 lir Inter, 60.000 lir Catanzaro, 25 tisoč lir Sambenedettese. 20.000 lir Monza. Diskvalifikacije: za eno ne deljo: Burelli (Lanerossi V.). Opomin z globo: 12.000 lir imimamimmimmimmmim .......................................................... min Svetovno prvenstvo v ciklokrosu Longo in Severini favorita Štiričlansko italijansko moštvo odpotovalo včeraj v Toloso v Španijo Ganzer (Spal), 6000 lir De Bene (Udinese). . Opomin: Corso (Verona), Fassetta (Verona), Pini (O—, Mantova). Pozzi (Parma), f0*" li (Parma), Rebizzi (OZO Mantova), Piovatelli (Taranto)-Ferrario (Torino). Prvenstvo rezerv: Diskvalifikacija do 4. mar 1960: Rocco (Triestina) in Summa (Messina). Zaostala tekma B I18e Novara - Catania znova odložena NOVARA. 17. — Zaostala n* gometna tekma B lige Novara Catania, ki je bila ze dvaki radi neugodni" bila MILAN, 17. — S «Simplon Riviera* je danes zjutraj odpotovalo iz Turina v Toloso v Španijo italijansko moštvo, ki bo v nedeljo nastopilo na svetovnem, prvenstvu v ciklokrosu. Odpotovalo je sedem oseb in sicer: tehnični komisar diletantov in za ciklokros Elio Rimedio, štirje kolesarji: Renato Longo (svetovni prvak), Amerigo Severini, Romano Ferri in Augusto Grassi (ki je zamenjal poškodovanega Pertusija), mehanik Giuseppe Magni in maser Ciannetto Cimurri. Glede Pertusija se je izve- delo, da so danes v ortopedskem inštitutu Pini v Milanu ugotovili, da nima nobenega zloma pač pa le izvin desne rame, ozdravljiv v dveh do treh dneh. Praktično bi se Pertusi lahko udeležil prvenstva v Španiji, vendar pa je do njegove izključitve prišlo zaradi tega, ker je včeraj zamudil zdravniški pregled. Pertusi je že osemkrat nastopil na svetovnih prvenstvih. Grassi bo letos prvič nastopil na svetovnem prvenstvu ip je bil zaradi tega pred od-[izredne fizične sposobnosti hodom precej nervozen. Seve- Longa in v velike mednarod-rini se je udeležil že treh sve-lne izkušnje Severinija. tovnih prvenstev, na katerih je osvojil eno drugo in dve tretji mesti. Ferri je tudi tek. moval na treh prvenstvih in osvojil eno 9.. eno 11. in eno 15. mesto, Longo pa je nastopil na dveh prvenstvih. Pred dvema letoma je bil drugi, lani pa je v Ženevi postal svetovni prvak, Longo je izjavil, da se najbolj boji španskih kolesarjev Tatamilla in Barrutie. Tehnični komisar Rimedio, ki je tokrat prvič v tej funkciji, je dejal, da zaupa v odgodena zar vremenskih pogojev, je danes že tretjič odložena radi 5 cm visoke snežne Pla..’ ki je danes dopoldne pokri igrišče. «#------ ITALIJA — MADŽARSKA Zbor italijanskih košarkaric v Vidmu RIM, 17. — Italijanska šarnarska zveza je za src nje zenskih reprezentanc 1 lije in Madžarske 'iti bo ' febr. v Vidmu, sklicala za .J februar v Videm naslednj 14 igralk: ... UDINESE: Licia Bradam31 te, Nidia Pausich. Marisa rona, Nicoletta Persi, *raD Vandrame; STOCK: Mirella Tara"0 cbia; . STANDA: Liliana Ronchen Maria Pia Mapelli; Te, FIAT; Giovanna Šesto, . resina Cirio, Marisa G riso«" TALMONE: Ornella Don" Marisa Gentilin- tti FONTANA: Gianna Nan'1 ' ——— V TRENING TEKMI Stock-Don Bosco nocoj na Montebellu Tržaška košarkarska vrs* Stock se je začela priprav i ti na nedeljsko odločilno terno srečanje v Športni P či na Montebellu z Livorno V okviru priprav bo trz8ve-petorka odigrala danes 3 čer na Montebellu prijatelj trening tekmo z moštvom F Bosco. Deželna košarkar* zveza je Don Boscu dovoi da odigra svoje prvenstv srečanje z Udinese v ned' pred tekmo med Stockom Livornom. «,»— Jugoslovanski povabljeni v Rim ^ RIM, 17. — Centralna tc]a. nična komisija Italijanske V ^ valne zveze je potrdila .[ev, narodno plavalni priredi ^ ki bo 15. in 16. junija v ( mu. Nanjo so bili PoV8P {jn* poimensko plavalci Za*, vj. Nemčije. Francije, Jugos ^ je in Švedske, za ženski ^ tor pa plavalke FrancU® Jugoslavije. «»------------ _ IZ GRČIJE V ITAL-N Olimpijsko baklo bodo pripeljali pomorski gojenci ^ LIVORNO, 17. — Za obrnil-do v Rimu bodo baklo 1 ? ji pijskim ognjem prenesi ^ Aten v Italijo gojenci Pvje ( letnika pomorske akademU Livornu. V' Šolska ladja «Amerig° ^ji spucci* se bo namreč na * v letni krožni vožnji usta7 v Grčiji in prepeljala pa Taranto ali pa v Bari. PRETRESLJIVE ZGODRE bil še vedno trdo nastavljen, kakor da je orjak kip. Videti je bilo, da ni razumel Rainsfordovih besed, oziroma še celo, da jih ni niti slišal. Velikan je imel na sebi črno uniformo, obšito s sivim astrahanom. «Jaz sem Sanger Rainsdorf iz New Yorka,» je zopet začel Rainsford. »Padel sem v morje z neke jahte. Lačen sem.» - Edini odgovor možaka je bil v tem, da je s palcem zapri petelina pri samokresu. Potem je Rainsford videl, kako je velikan vzdignil drugo roko k pokrivalu v vojaški pozdrav in hkrati s petami udaril v pozor. Neki drug človek je prihajaj po marmornih stopnicah, vitek mož, vzravnane drže, oblečen v večerno obleko. Približal se je Rainsfordu in mu podal roko. Z glasom vzgojenega človeka z rahlim odtenkom tuje izgovarjave, v kateri je bilo še več natančnosti in jasnosti, je neznanec rekel: «V veliko veselje in čast mi je izreči dobrodošlico v svoji hiši gospodu Sangerju Rainsfordu, slavnemu lovcu.* ^ Rainsford je mehanično stisnil možu roko. »Bral sem vašo knjigo o lovu na snežnega leoparda v Tibetu,* je povedal mož. «Jaz sem general Carov.» Prvi Rainsfordov vtis je bil, da je mož izredno lep, in drugi, da je v generalovem obrazu nekaj posebnega, skoraj čudnega. To je bil človek visoke postave, srednje starosti, svetlo belih las; a njegove obrvi in v konico prirezane brke po vojaški modi, so bile črne kakor noč, iz katere je ravno prišel Rainsford. Tudi oči so bile črne in so se svetile. Lične kosti je imel visoko, nos ostro zarezan v suhem temnopoltem obrazu. Ta obraz je kazal, da mož zna ukazovati, da je aristokrat. Obrnil se je do velikana v uniformi in mu dal znak. Velikan je odložil samokres, pozdravil in se odstranil. »Ivan je mož neverjetne moči,* -je pojasnil general, «a ima smolo, da je gluhonem. Možakar je preproste duše, a bojim se, da je nekoliko divji, kakor vsi njegovega plemena.* »Ali je Rus?* «Kozak,» je pritrdil general in pokazal rdeče ustnice in ostre zobe. »Tudi jaz sem kozak. Pa stopite noter,* je dodal, »saj ne moreva biti tu in kramljati. Se bova že še pogovorila. Za zdaj potrebujete obleke, hrane in počitka. Uredil m. NEVARNA DIVJAČINA *- Richard Connell »Fata morgana,* je pomislil Rainsford. Moral pa se je prepričati, da ne gre za fato morgano, ko je odrinil zelezna vrtna vrata, nad katerimi so bile ostre bodice In tudi kamnite stopnice so bile resnične, kakor so bila resnična vrh njih težka vrata, na katerih se je odražala rezeca se glava s tolkačem. Pri vsem tem Da je vendar dihala vse naokoli podoba neresničnosti. Rainsford % vzdignil tolkač, ki se je premaknil le s težavo in škHpaje, kakor, da ga še ni nihče rabil Spustil ga jej na vnj- Sorta Znova je vzdignii’težki tolkač in ga spustil na vrata. Tedaj so se vrata odprla kakor na vzmet in Rainsdorf je obstal ker ea je oslepil pljusk ostre rumenkaste luči ki se je zlil nani Prvo kar so mogle razločiti njegove oči, je bil moz, največ i kar jih je sploh kdaj videl: velikan mogočnega telesa, s črno'brado, ki mu je padala na prsi. Moz je držal v rokah samokres z dolgo cevjo, ki jo je nameril Rainsdorfu na srce. Iznad hoste obraznih kocin se je zapičilo v prišleca dvoje majhnih oči. »Ni potrebno orožje,* Je dejal Rainsdorf in se prijazno na-smennil kakor bi hotel moža razorožiti. «Nisem vlomilec Padel sem v morje z neke jahte Meje ime je Sanger Rainsdon in sem iz Nev/ York Cityja.» . ^Velikanove ooi gledale rtič manj grozeče. Samokres je bom, da boste dobili, kar vam je treba. Moja hiša je zelo gostoljubna.* Zopet se je prikazal Ivan in general mu je govoril samo s premikanjem ustnic, ne da bi dajal od sebe glasove. »Prosim, gospod Rainsford, izvolite stopiti za Ivanom. Ravno ko ste prišli, sem bil namenjen k večerji. Počakam vas... Videli boste, da vam bodo moje obleke pristajale, kakor mislim.* Rainsford je šel za tihim velikanom do obsežne spalnice z umetniško izdelanim stropom in s posteljo s baldahinom, ki je bila tolikšna, da bi lahko ležalo v njej šest ljudi. Ivan mu je pripravil večerno obleko in ko se je Rainsford oblačil, je po znamki opazil, da je bila izdelana v neki londonski krojačnici, ki je oblačila navadno odjemalce, po stopnji ne nižje od vojvod. Jedilnica, kamor ga Je peljal Ivan, je bila izredno raz-sežna. Vse je v njej dihalo po nekem srednjeveškem sijaju in po hrastovem opažu, visokem stropu in velikanski mizi, kamor bi lahko sedlo kakšnih štirideset gostov, je spominjala 'na plemenitaše fevdalnih časov. Na stenah so visele lovske trofeje raznih živali, kakor levov, tigrov, slonov in medvedov. Tako velikih in popolnih primerkov še Rainsford ni videi kdo ve koliko. General je sedel za mizo sam. «Izvolite koktajl, gospod Rainsford?* Je predlagal general. Koktajl je bil izvrsten. Miza, kakor Je opazil Rainsford, je bila pogrnjena kar najlmenitneje s sijajnim lanenim prtom, in opremljena s kristali, podcelanom in srebrnim priborom. Začela sta jesti boršč, okusno rdečkasto jed iz kisle smetane, tako priljubljeno ruskemu okusu. Kakor bi se hotel opravičevati, je rekel general Čarov: «Skrbimo, kolikor pač moremo, da tudi tukaj ohranimo, kar je prijetnega v civiliziranem svetu. Prosim vas, oprostite morebitnim pomanjkljivostim. Nahajamo se silno daleč od običajnih prometnih poti, saj sami veste. Ali se ne zdi, da se je ta šampanjec malo pokvaril zaradi dolge vožnje?* «Nikakor ne,» je izjavil Rainsford. Ugotovil je, da je general zelo pazljiv in prijazen gostitelj, pravi kosmopolit. In vendar je bilo na njem nekaj, zaradi česar mu je postajalo nerodno, kajti vselej, ko je Rainsford dvignil pogled od krožnika, je opazil, da ga general proučuje, kakor da hotel skrbno oceniti. bi*» »Morebiti,* je dejal general Čarov, »vas je presene*^ da sem vas spoznal po imenu.. Glejte, jaz berem vse o lovu, izdane v angleščini, francoščini in ruščini. V ^iv-* življenju je samo ena strast, gospod Rainsford, in ta j« ] j« «Imate krasne trofeje,* je pripomnil Rainsford, *t°og)6 okusil posebno dobro pripravljeni filet mlgnon. »Tisti bivol je največji, kar sem jih kdaj videl.* »A, stari bivol! Da, bil je res nekaj izrednega.* »Vas je kaj napadel?* " gfi »Treščil me je v neko drevo,* je pojasnil general. vt sem se v glavo. Vendar se mi je posrečilo, da sem rino pobil.* ji »Zmeraj sem menil,* je pripomnil Rainsford, capski bivol najbolj nevaren od vseh zverin.* »0 General nekaj trenutkov ni odgovoril. Rdeče ustniefj; se mu nabrale v čuden nasmešek. Potem je dejal P?^it »Ne, motite se, gospod. Capski bivol ni najbolj nevarna Lfd Srknil je požirek vina. «Tu na svojem posestvu, na .uo otoku,* je dodal z istim počasnim tonom, »lovim neva*1* divjačino.* . Rainsford se je vidno začudil. »So zveri na tem General je prikimal: »Pa še kakšne!* «Res?» pri' »O, ni Jih tu, seveda. To je jasno. Moram si Jln skrbovati.* »Kaj vse ste že dovedli sem, gospod general,* je vedeti Rainsford. «Morda tigre?* Mi General se je nasmehnil: »Ne. Lov na tigre me že let več ne zanima. Vedite, da sem spoznal vse tigrske nosti. Nič razburljivega nisem več našel pri njih. p> resnično nevarnega. Gospod Rainsford, jaz pa živim ** varnost.* ^ General je potegnil iz žepa zlato tobačnico in ponudil dolgo črno cigaro s srebrnim ustnikom: , cigaro, od katere je prihajal duh po kadilu. gff' «Vi in jaz bova imela še lep lov,* Je povedal Sen «Vesel sem, da sem lahko v vaši družbi.* jdr fNadaljevanj« r