TRST, sobota 9. junija 1956 Leto XII. - Št. 134 (3372) Orl 1 CA DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-8«« IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Sine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrsie oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. FL • zalozDa Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega mozems trz,skel,a tjska oZOZ-Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izdata založni Stvo t z g . tri struje v socialdemokratski stranki do odnosov s psi Saragatova skupina nasprotuje sporazumu s PSi v občinskih odborih Medtem ko bodo socialdemokrati danes zavzeli končno stališče, je na drugi strani že ustvarjena nekakšna fronta strank, ki hočejo centrumaške odbore ob podpori monarhistov - Vatikan še vedno nasproten pomiritvi (Od našega dopisnika) ; . RIM, 8. — Ni dvoma, da odločnega stališča vod-ttvj socialdemokratov odvisna , 'estava številnih občins/kih od-“Or°v. zato je razpravljanje J151! raznimi strukturami v ‘Odstvu PSDI predmet tudi današnje vsesplošne pozorno-?' novinarjev. Po razgovoru renni . Matteotti so se izo-“ukovale v vodstvu PSDI v davnem tri skupine; ,.*• Matteottijeva skupina, ki * hotela predvsem rešiti bankino enotnost in ki ima asluge da je do sestanka Nennijem sploh prišlo, kar forneni, ca resnično čuti po-p0 socialistični enotno-i! in je v tem oziru zelo ližu strankini levici. 2- Sku-j®a. ki ji načeluje Romita j v kateri sta Vigorelli in anaesi, ki podpira usmeri-na levo, čeprav obenem eja vse kar more, vladi. Celoten načrt je bil , naklonjen tej rešitvi in zara-sprejet s 344 glasovi proti 39. di tega proučujejo novo re-Prvo glasovanje pa se je na- ' šitev, tako da bi zaupali me-našalo na davčne ukrepe za > sto ministra brez listnice ene- finansiranje sklada. Izid tega glasovanja je bil sledeči: za zaupnico je glasovalo 277 poslancev, proti pa 123. Republiški svet ima sedaj 15 dni časa, da prouči načrt ob drugem čitanju. Medtem so se včeraj pojavile govorice o morebitni preosnovi Molletove vlade, toda te govorice so danes popoldne zanikali. V sredo je Mendes France imel razgovor z Mol-letom in z rezidentom v Al-žiru Lacostom. Po ostavki Mendes Francea je namreč radikalna stranka zgubila eno mu od radikalnih ministrov Zunanje ministrstvo javlja, da je Egipt protestiral pri francoski vladi zaradi kritike, ki jo je izrekel francoski obrambni minister Bourges-Maunoury proti Naserju. Protest je izročil egiptovski poslanik v Parizu v zunanjem ministrstvu. Bourges-Maunou-ry je namreč 3. junija izjavil: »Mnogo vezi nas kljub sedanjim neprilikam veže z Egiptom. Toda čemu mora ta država služiti kot središče spletk in kot zatočišče vseh naših sovražnikov?« Poziv za zmanjšanje oborožitve v Bnlganinovem pismu Eisenhowerin Včeraj so Bulganinova pisma glede razorožitve prejele tudi vlade Anglije, Francije, Zah. Nemčije in Italije. Stassen o važnosti Twi« ningovega obisKa v Moskvi za nadaljnje odnose med ZDA in SZ TITO SE DANES VRNE /Z LENINGRADA Jugoslovanski gostje so si ogledali Petrov dvorec, galerijo «Hermila-ge» in druge znamenitosti - Danes nadaljevanje razgovorov v Moskvi Draškovič: pozdravlja Eisenhou/erjevo izjavo o pomoči nerazvitim državam MOSKVA, 8. — Moskovski radio je nocoj oddajal izvle-, ček pisma, ki ga je Bulganin i poslal 6. junija predsedniku Eisenhovverju. Bulganin poziva Eisenhowerja, naj se pridruži Sovjetski zvezi pri konkretnih korakih, da se doseže gvetovna razorožitev. Bulganin izjavlja. ca Sovjetska zveza ie začela demobilizacijo 1.840.000 mož. med katerimi 63 divizij in brigad in 3 letalske divizije ter 30.000 mož v Vzhodni Nemčiji. Pismo pravi, da je težko imeti zaupanje v sedanje napore za razorožitev v OZN, in poziva predsednika Eisentiowerja, naj se pridruži Sovjetski zvezi v novih stikih za rešitev vprašanja razorožitve. Bulganin poziva dalje vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje svojih oboroženih sil v Nemčiji, kar bi pripravilo tla za učinkovitejše ukrepe na tem področju, zlasti za spora-! zuni, ki naj coloča umik tujih Egiptovski tisk i čet z nemškega ozemlja. Pismo izreka dalje upanje, da bodo ZDA dale važen prispevek, da se napravi konec o-boroževalni tekmi. O »azorožitvi poudarja Bul- Šepilov obišče Egipt KAIRO, 8 javlja, da bo sovjetski zunanji minister Sepilov prišel 18 junija na uraden obisk v Egipt. Udeležil se bo svečanosti ob odhodu poslednjega britanskega vojaka s področja ganin, da je to eno najvažnej-Sueškega prekopa. Poleg tega ših in najnujnejših mednarod-bo imel tudi važne razgovore nih vprašanj. »Pojav novih z Naserjem. Verjetno je, da bo J vrst uničevalnega orožja ka v sedanjem ireiiui«.u ■■■ ■Jejo zahtevati od socialistov J«j več. kar jim oni lahKO sadijo. V nasprotnem pri-bedo upravičeno osum-C>. da postavljajo nalašč ne-v, 8oče pogoje, da bi nadalje-z Nennijem sabotirali sumničenie bi bilo tem bolj Javičeno, ko je znano, kakš- ni stališče zavzemajo taks-k, socialdemokratski prvaki, Ješna sta Saragat in Rossi. A katerih je prvi podpred-lu®'k vlade, drugi pa mini-i], za prosveto. Drugi se ie A®0* ponovno oglasil s po-L®im pismom vodstvu stran-h,v katerem zatrjuje, da je C v krizi in da bodo social-L^okrati zavrgli ((oslabitve (»Adnizma in filokomunizma«. L Slo popustili pred ponud iji!ni in kompromisnimi re-, 'var »'la krni. ki niso jasne. Zaradi dj' minister Rossi ponovno ,uda • ---- rja svojo zahtevo, naj (j Nenni popolnoma loči A Kl'l in se prilagodi thjdtki najbolj okorelih cen- r!®ašev ,les so met* nadaljeva-dl razprave na zasedanju vitalnega komiteja PSI go-l0|{h o Nennijevem poročilu V'°y. Malaguggini in Lelio °. Medtem ko je Mala-■ tASmi izrazil svoje ponnsle-I lij Slede možnosti uresniče-L k Večine, ki bi šla od kr-I li!(llske demokracije do socui : 1 f,V, sta se Tolloy in Bassn i* .annijem strinjala. Basso (K Je zavzel za jasne pru-I fot ske sporazume _ v korist : il|.reb ljudskih množic m de-W«PSl je danes v ugodnem C/aju in mora izkoristiti | n\der je priporočil, naj predsednik zaužije majhno količino magnezija. Tri četrt ure pozneje je Eisenhovverjeva soproga ponovno poklicala dr, Snyderja ter mu sporočila, da bolečine ne popustijo, nakar se je zdravnik takoj odpravil v Belo hišo. Ostali del noči je predsednik v presledkih prespal in je vse doslej zaužil samo skodelico čaja. Predsednikova soproga namerava ostati v bolnici pri možu. Hagerty je novinarjem tu- ali bo pri Eisenhovverju potrebna operacija ali ne. Vendar pa se to ne bo odločilo pred polnočjo. Časnikarji so vprašali Hagertyja, če se sme stanje predsednika označiti kot kritično. Predstavnik Bele hiše je odgovoril: »Lahko vam zagotovim, da v razgovoru z menoj nobeden od zdravnikov se ni posluževal te besede« Po mnenju specialistov je bolezen, ki je napadla Eisenhovverja, na splošno še precej mila in terapija obstaja v enostavnih antibiotikih ter počitku. Dr. VVliita, znanega kardiologa iz Bostona, ki je lani zdravil predsednika, pričakujejo v tVashingtonu ta večer. Na vprašanja časnikarjev je v Bostonu izjavil, da skušajo zdravniki ugotoviti, če ima predsednik še kaj drugega razen motnje v črevesju. Policiji so tudi naročili, naj takoj poišče dr. Thomasa Mat-tmglvja, kirurga bolnice «Wal-ter Keeil«. Našli so ga v Che-ravvu v Južni Karolini ter ga obvestili, naj gre takoj v Wa-shington. Brat predsednika Milton Eisenhovver, profesor na univerzi v Pennsylvaniji, je odpotoval z letalom v TVashington Ko so se razširile vesti o nerazpoloženju predsednika, so na borzi v Nevv Yorku takoj zabeležili občutne padce. Kmalu nato je prišlo (lo ponovnega majhnega dviga, ko je Bela hiša zagotovila, da gre za nepomembno nerazpolože-nje. Toda tendenca k padanju se je ponovila, ko so sporočili, da je predsednik ostal v bolnici. Iz. Chicaga se je izvedelo, da je aspirant za demokratičnega kandidata pri predsedniških volitvah Adlai Steven-son dejal, da se pridružuje «splošni zaskrbljenosti zaradi bolezni predsednika«, ter je Izrazil upanje, da bo Eisen-hovver «hitro in popolnoma« ozdravel. Stevenson je dal te izjave po telefonu v Chicagu (kjer je njegov volilni ((glavni stan«) iz Kalifornije, kjer počiva po primarnih volitvah, ki so bile v tej državi v torek. Valili skleni zveznega imSuega snela FLRJ BEOGRAD, 8. — Zvezni izvršni svet je na današnji sčji sprejel vrsto zakonskih osnutkov, uredb in odlokov s področja notranje politike, gospodarstva in prosvete in je ratificiral več mednarodnih sporazumov. Med drugim je sprejel tudi odlok o proglasitvi 4. julija, v spomin na 4. julij leta 1941, ko je CK KPJ pozval narode Jugoslavije na oboroženo vstajo proti fašističnim osvajalcem, za praznik «Don borcee«. Svet je nadalje sprejel u-redbe o organizaciji in poslovanju zveznega izvršnega sve. ta ki prenašajo skoraj vse u-pravne posle na državne u-piavne organe in omogočajo svetu, da se učinkoviteje posveti izvrševanju politično izvršne funkcije in nadzorovanju nad državnimi organi. Sprejel je tudi odlok o ustanovitvi novih odborov in komisij pri zveznem izvršnem svetu Za predsednika koordinacijskega odbora, ki koordinira delo vseh odborov zveznega izvršnega sveta, je bil imenovan Edvard Kardelj. Med člani odbora so med drugimi Aleksander Rankovič, Vukmanovič, Colakovič, Veljko Zekovič in Ivan Gošnjak. Za predsednika odbora za notranjo politiko je bil imenovan Aleksander Rankovič. Za predsednika odbora za perspektivni in družbeni načrt Milentije Popovič, za predsednika odbora za prosveto ;n kulturo Rodoljub Cplakovič, za predsednika odbora za zdravstvo dr. Pavle Gregorič, za predsednika odbora za socialno politiko Moma Markovič. za predsednika odbora za organizacijska vprašanja Veljko Zekovič- Britanski petrolej na Trinidadu LONDON, 8. — Finančni minister MacMillan se posvetuje z ministrom za kolonije in z oblastmi na Trinidadu o ameriški ponudbi zn celoten nakup delnic družbe Trinidad Oil Companv. To je sinoči sporočil v spodnji zbornici Mac Millan. Družba Texas Companv Of America je sporočila, da je pripravljena plačati za delnice družbe Trinidad Co. 176 miliionov dolarjev, kar j^ skoraj dvakratna tržna vrednost viednotnio omenjene družbe. Velika Brhanija bi s tem zneskom sicer povečala dolarske rezerve, z druge strani pa bi zgubila z družbo Trinidad Petrol Co. enega svojih največjih industrijskih kompleksov. ki je trgovsko med najbolj aktivnimi v Common-wealthu. Laburistični poslanec je vprašal MacMillana. kaj namerava napraviti, da obvaruje interese omenjene družbe in celotnega Commonvvealtha. Ko je MacMillan dal razumeti, da vlada verjetno ne bo mogla mnogo napraviti, da prepreči prodajo družbe, je voditelj opozicije Gaitskell pozval. naj se obrne na parlament, da doseže potrebna pooblastila, da prepreči prodajo. Nova vlada v Singapuru SINGAPUR. 8' — Nova singapurska vlada, ki jo je sestavil voditelj stranke fronte dela Lim Yew Hock, je danes prisegla. Nova vlada je koalicija med stranko dela in kitajsko - malajsko zvezo, V njej je 12 ministrov, to je eden manj kakor v prejšnji vladi. Novi ministrski predsednik bo obdržal ministrstvo za delo in za socialne zadeve, ki ju je imel tudi v prejšnji vladi. Kakor je znano, je ministrski predsednik Marshall včeraj odstopil zaradi neuspeha londonskih pogajanj Sneg v Poadižju V vsem Zgornjem Poadižju je v alpskih vrhovih zapadel sneg. v nižini pa so nevihte. Sneži do 1200 m višine in temperatura je znatno padla. Mraz, veter in sneg so zajeli tudi vso dolino ITOssola; v kraju Sabbione, v Val For-mazza je plast snega 22 cm debela. Temperatura je v višini 2000 m padla na 6 stopinj pod ničlo. Zaradi nenadnega padca temperature je snežilo tudi v relativno nizkih predelih Tirolske. zlasti okoli Innsbrucka v višini 800 metrov. Tudi Svieo je zajel val neurja. V znanih turističnih krajih Arosa, Davos, Ander-matt in Goeschenen je zapadel sneg. Termometer je padel za 15 stopinj in v omenjenih krajih je kazal 1 stopinjo pod ničlo. Sneg je zapadel tudi v gorovju Vogezov v Franciji. Rahlo je snežilo tudi v višini 1000 metrov v Pirenejih. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28,2, najnižja 16,1. ob 17 uri 16.4. zračni tlak 1007,9 raste, vetgr jugozahodnik 36 km. vlaga 87 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura nvrja 20. Danes, SOBOTA 9. junija Primož in Felicijan. m., Dostana Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide cb 4.43 in zatone ob ZU.jj. Jutri, NEDELJA 10. junija Marjeta, kr., Rusmir Slovenski otrok v slovensko šolo! Te dni se na naših šolah zaključuje šolsko leto. Zaključne prosvetne prireditve naših šolarjev in pestre razstave njihovih ročnih del vzbujajo zanimanje staršev in prijateljev naše mladine. Potem pa pridejo še izpričevala, ki prinašajo v družine veselje in zadoščenje, včasih P® tudi žalost in nevoljo. Vsekakor stopa šola te dni bolj v ospridje. Zato rmo se namenili, da spregovorimo tudi mi v teh dneh nekaj besedi o naši, o slovenski šoli. Večkrat srečamo med nami črnoglede pesimiste, ki prerokujejo, da bo slovenska šola shirala. To svoje skpvika-nje opirajo na dejstvo, da je število učencev nei sloven-skih šolah v zadnjih letih nekoliko padlo in vidijo razlog za ta padec edino v namernem zapostavljali ju slovenske šole s strani odgovornih krogov- Ne nameravamo zanikati tudi tega, rekli bi nacionalno - političnega momenta, vendar menimo, d a je treba vzroke za padec števila učencev slovenskih šol podrobneje in pravilneje u-nalizirati. Poleg vzrokov, ki izvirajo iz narodnostne diskriminacije, so važni tudi demografski in ekonomski razlogi. Potrebno je le pogledati na šole v čisto slovenske vasi, kjer ne delujejo italijanske šole, da spoznamo, da je manjše število učencev na slovenskih šolah tudi posledica padca rojstev. Ne da bi razlagali o vzrokih teh negativnih demografskih pojavov, navajamo tu nekaj primerov. Na (,snovnih šolah v Medji vasi in v Slivne m niso imeli že dve leti nobenega novinca za vpis v prvi razred. Tudi odhodi tisočev izseljencev je prizadel našo šolo, saj so z očeti in materam t odšli tudi otroci, učenci in dijaki slovenskih osnovnih iu srednjih šol. Seveda imamo še tretji vzrok padca števila učencev slovenskih šol. t. j. vpis o-trok slovenskih staršev v italijanske šole. Ti starši so vpisali svoje otroke v italijanske šole zaradi popolnega pomanjkanja narodne zavednosti, mnogi pa iz neke neutemeljene panike. Ti epanUar-ji» so za slovensko šolo bolj škodljivi kot vsi italijanski šovinisti skupaj. Kdor je bil v partizanih, se «paničarjev» prav dobro spominja. To so bili ljudje, ki so bili popolnoma nesposobni pravilno o-ceniti položaj, zato jih je pograbil neutemeljen strah, ki je včasin razširil preplah tudi na edinico, ki so ji pripadali. Največkrat pa je bilo upaničarstvos v pogubo njim samim. Naši ešolski jvmičarjin zelo radi dramatizirajo neurejeni položaj vaše šole. Res je nujna uzakonitev in orgamčna ureditev naše šole, toda to predvsem zaradi določitve stalnega števila razredov, zaradi stalnosti naših šolnikov, ki so zaradi sedanjega položaj« prizadeti ekonomsko kakor tudi v svojih socialnih pravicah. Jamstvu obstoja slovenskih šol, ki jo vsebuje Posebni statut, bo morala čimprej slediti tudi uzakonitev slovenske šole. Toda absolvent slovenske šole ni bil zaradi sedanjega položaja šole še prizadet. Ni nam znano, da bi katerakoli italijanska univerza ne priznavala veljavnosti maturitetnih spričeval slovenskih srednjih sol. In tudi vsa ostala spričevala uživajo svojo polno veljavo. Tudi «paničar» nam bo moral priznati, da je tako. Seveda bo našel takoj nov izgovor. «Toda s slovenskim spričevalom ne dobiš nikjer službe!# To je namreč najbolj pogosto citirano geslo vseli sovražnikov slovenske šole iu na to jjeslo nasedajo neinformirani, mlačni in preplašeni ljudje. Govorimo iskreno: v vrste mestnih občinskih ali pa državnih uradnikov danes res ne pndes, toda ne zaradi tega, ker imaš spričevalo slovenske šole, temveč zato, ker si Slovenec- Ce bi bilo le slovensko spričevalo krivo, potem bi bil t uslu.ue-m na magistratu in v državnih uradih mnogo številnejše vsaj oni Slovenci, ki so v dobi fašizma obiskovali in dokončali italijanske šole. Pa je vsakomur znano, da so taki uradniki - Slovenci zares bele vrane. In tudi to je znano, da je inaitikje pot zaprta tudi italijansko šolanemu Italijanu, če nima v žepu izkaznice ah priporočil gotovih političnih strank, ustanov in društev. Naša nadaljnja borba za priznanje naših pravic, za uveljavljanje mednarodno sklenjenih pogudb pa bo odprla slovensko šolanim ljudem še marsikatera vrata. Kdor vidi splošni svetovni razvoj, ki ima in bo imel nujno tudi pri nas svoj vpliv, ve, da nismo niti fantasti niti utopisti, ko to trdimo. Vendar je to stvar bodočnosti. Toda tudi v tem trenutku ni stvar tako črna, kakor jo vidijo naši mlačneži m »paničarji#, Nasprotno: prav slo- vensko spričevalo je že nekaterim izrecno pripomoglo do zaposlitve. Poznan nam je pri-mer, ki pa ni osamljen, da je mladinka z neko tesnobo na zahtevo italijanskega trgovca - delodajalca pokazala svoje slovensko spričevalo, pa se je trgovec razveselil tu dejal; uhrav tako potrebujem». In je dekle imelo prednost pred drugimi prosilkami in je dobila službo. Dejstvo, da ob veliki brezposelnosti, ki vlada med mladino, ni brezposelnih moških absolventov slovenskih strokovnih šol, povsem demantira zgoraj citirano in tako pogosto uporabljeno geslo. Tržaški posloven vitiist. če mu pa še uspeh njegovega podjet ja kaže, da mu utegne nameščenec s slovensko izobrazbo koristiti, se ne bo pomišljal in bo sprejemal, kot se sprejema v službo slovensko osebje. Ce bodo Trstu pustili živeti, če mu bodo dovolili svoboden razmah, potem bodo morali nujno odpreti vrata v zaledje in v tern je tudi poroštvo za gospodarsko uveljavljanje in zaposlitev slovenskega človeka s slovensko izobrazbo. Ce bo Trst hiral, pa ga bodo morali zapustiti tudi Italijan s ki meščani, z italijansko šolsko izobrazbo. Mislim, da ni nikogar, ki bi si drznil trditi, da je 20.000 brezposelnih zato, ker so se šolali slovensko. Naš pogled v bodočnost je veder. Trst in Italija sta v Evropi. In tu, kakor na vsem svetu, se marsikaj izpremi-nja in sicer jirav tako, kot si to želijo široke množice naprednih in svobodoljubnih ljudi. Ta razvoj ne. more mimo nas. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo se tudi iz dneva v dan utrjujejo in urejujejo, toda dobro sosedstvo je pogojeno na pravično ravnanje z našo narodno numjši-no. Vse to so osnove, na katerih sloni naša vera v bodočnost- Zato nas ne smejo plašiti zastareli šovinisti s svojo kampanjo, ki se ponavlja leto za letom in se bo v ita-janskem reakcionarnem časopisju zagnala gotovo tudi v prihodnjih mesecih proti slovenski šoli. Tudi obiski raznih učiteljev in drugih nacio- Človek ni v svojem bistvu šo- > nalističnih agentov, ki prihajajo vsake počitnice k slovenskim družinam in jim prigovarjajo, naj vpišejo svoje otroke v italijanske šole, bi morali ostati brezplodni. Naši starši naj takim «borceni za italijanstvo» odgovorijo, da spada slovenski otrok v slovensko šolo in da ne dopuste, da bi njihov sin ali hči služil prav istim propagatorjem v posmeh. Zna no nam je namreč, da imenujejo učitelji na neki italijanski šoli razred, v katerem so ■ sami slovenski o-troci »la classe dei sciavettis. Ah ni staršev teh otrok sram takega naziva? Proč z malodušnostjo, ki postaja včasih celo smešna. Znan nam je primer, ko so slovenski starš i, vpisali otroka v italijansko šolo, ker je otroku neki «botern, ki je k temu vpisu prigovarjal, obljubil gotovo službo. Otrok ima šest let in bo obiskoval šolo najmanj osem let. Torej obljuba na zelo, zelo dolg rok. Kje je poroštvo, da bo mogel imenitni «boter» svojo obljubo čez osem let tudi izpolniti? Usoda slovenske šole je v veliki, največji meri v naših rokah. Z resnim, objektivnim proučevanjem našega položaja moremo ugotoviti, da ni razloga za kak preplah. Zato moramo energično nastopiti proti malodušju in hlapčevstvu, ki sta najhujša sovražniku našega narodnega obstoja in razvoja slovenske šole. Dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da se vselej in povsod zavzemajo za uveljavljanje gesla: «Slovenski otrok v slovensko šolo!« IZJAVA VSEDRŽAVNEGA VODSTVA «UNITA* P0PULARE» Tudi gibanje Unita Popolare za odločnousmeritev na Nadaljujejo se sestanki, za sedaj informativnega značaja, med demokristjani in socialdemokrati ter PSI za sestavo občinskega odbora V zvezi z nedavnimi izidi upravnih volitev v Italiji in Slede sestave bodočih občinskih in pokrajinskih odborov nam je tržaška sekcija Unita Popolare poslala v objavo naslednjo izjavo vsedržavnega vodstva UP; « Vsedržavno vodstvo Unita Popolare, poteir. ko je ugotovilo izide upravnih volitev, se iskreno zahvaljuje vsem strankam, ki so skupno z njo vodile politično bitko za obnovitev krajevnih upravnih organov. Hkrati pa pozdravlja vse tovariše, ki so ob tej priložnosti z vzgledno privrženostjo utrdili politične položaje gibanja. Volilni izidi jasno dokazujejo, da je prebivalstvo u-smerjeno na demokratično m levičarsko alternativo in da obsoja dosedanjo neokretno konservativno politiko. Ta politika je od 1948. leta dalje zavrla napredek italijanske družbe. Zato se je prebivalstvo sedaj usmerilo na socialistične sile. Glavne značilnosti preteklih volitev so: o-šibelost desničarskih strank, volilnimi izidi pa dokazuje, da so volivci glasovali s polno zavestjo odgovornosti za le-v čarsko alternativo in za dejanske demokratične reforme. To napotilo postavlja vprašanje sodelovanja na enotni platformi vseh socialističnih in demokratičnih levičarskih sil, ki so v stanju, da s svojo silo premaknejo os italijansko jolitiko na levo«, V na. daljnjem je v izjavi rečeno, da je usmeritev Krščanske demokracije na levo odvisna od močne levičarske fronte, ki mora imeti skupno politično perspektivo. »Nobena politična stranka se ne more izogniti smislu zadnjih volitev. Niti ljudska fronta, niti laični blok in še najmanj takoimenovana šti-ristranska koalicija, ne odgovarjajo več spremenjenemu položaju v državi. Danes je jasno, da je politično srečanje med naprednimi silami demokratičnega katolicizma in socialisti, s posredovanjem manjših posredovalnih demokratičnih sil, edino sredstvo sredinska neokretnost in znat- za nadaljnjo naprednejšo pot no napredovanje socialistov in demokratičnih socialistov. Razlika, ki se je pokazala med pokrajinskimi in občinskimi italijanske družbe, za sožitje, za socialni napredek in za izvedbo konkretnih reform. Ta usmeritev mora dati svo- %ARA1>[ RA/JtITJA rOGAJAMJ Al KVEJ51 IMMJSTRI.ICEV Od 6. ure danes 48-urna stavka v vseh obratih podjetja GRDA Sl tem v zvezi jutri odpade splovitev obeli ladij v Trstu in Tržiču - Zaostritev spora tudi med ravnateljstvom in uslužbenci •lavnih skladišč Danes ob 6. uri se prične lo sindikatom drugega, kot da v vseh obratih CRDA v Tržiču splošna stavka, ki bo tra jala 48 ur, to je do ponedeljka ob 6. uri. Zaradi stavke odpade tudi splovitev 9.560-ton. ske tovorne ladje »Marco U. Martinoli«, ki bi morala biti jutri v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, ter splovitev 19.000 - tonske turbocisterne »Barbara« v tržiških ladjedelnicah. Stavko sta enotno napovedali obe sindikalni organizaciji, ker so se razbila pogajanja z industrije!, ki so včeraj trajala vse do 22. ure na sedežu Zveze industrijcev in ki so se tikala akordnih tarit v podjetju CRDA. Preden so sr- začela pogajanja, ;ta ze oba sindikata enotno formulirala in postavila svoje zahte ve. Sindikata sta predvsem zahtevala, naj prizna ravnateljstvo CRDA akordne tar-fe ki so veljale pred preureditvijo, za ustaljene, f *er naj da zato potrebna jamstva, da ne bo nižalo teh tarif. Ker je ravnateljstvo odklonilo ta zabit vo in vztrajalo na skrčenju tarif za 4 odstotke ;n predlagalo, na.i se ponovno pri učijo vse dosedanja tarife, ne da bi pri tem sploh dalo kakšno jamstvo, je bilo jasno razvidno, da ne bo mogoč napovedo stavko v obrambo inieresov delavcev CRDA. Na tržaškem področju bodo stavkali vsi delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Danes ob 8. uri zjutraj pa bo skupščina vseh delavcev CRDA na dvorišču ljudskega doma v Ul. Madonnina. Skupni nastop vseh delav cev CRDA je posledica enotnih razpravljanj o zahtevah delavcev CRDA, o katerih smo že poročali včeraj. Spričo tega enotnega stališča do delavskih zahtev so lahko sindikati takoj reagirali na nepopustljivost ravnateljstva CRDA in upamo, da bo 48-urna stavka prisilila delodajalce k popustljivejšemu stališču. * * * Tudi v Javnih skladiščih se je položaj zaostril. Včeiaj je bila na sedežu stare Delavske zbornice enotna skuji-šcina uslužbencev Javnih skladišč, na kateri so sindikalisti poročali uslužbencem o zadnjih pogajanjih in jim povedali. katere zahteve je ravnateljstvo sprejelo in katere je odbilo. Danes dopoldne se bodo predstavniki uslužbencev in ravnateljstva Javnih skla- lo. Uslužbenci so na skupščini pooblastili sindikate, naj takoj odredijo prenehanje izrednega in prazniškegi nadurnega dela, če ne pride na današnjih pogajanjih do sporazuma. noben sporazum. Zato ni osta. dišč sestali na uradu za de- ZASKRBLJENOST V LOKALNIH GOSPODARSKIH KROGIH Bo povišanje železniških tarif vplivalo na razvoj tranzitnega prometa? Ni izključeno, da jugoslovanske in nemške železnice tarit ne bodo zvišale, ali pa vsaj v toliki meri ne kot italijanske Nedavno povišanje železniških tarif za prevoz potnikov, kateremu bo v kratkem sledilo tudi povišanje železniških tarif za prevoz blaga, je upravičeno vzbudilo v iokalnih gospodarskih krogih zaskrbljenost. saj se povišane tarife nanašajo tudi na prevoze blaga iz tržaškega zaledja. V tej zvezi poroča tržaška gospodarska agencija ASTRA, da po vsej verjetnosti ta povečanja ne bodo imela večjega vpliva na obseg prometa, ker bodo tudi ostale železniške uprave in med njimi na prvem mestu železnism upravi Jugoslavije in Nemčije v isti meri povišale svoje železniške tarife. Na osnovi teh vesti naj bi torej 22 odstotno povečanje italijanskih železniških tarif za prevoz raznega blaga in 15 odstotno povečanje za prevoz masovnega blaga ne imelo nobenega vpliva na razdelitev prometa med raznimi pristanišči. Vendar pa je žal to stališče tržaške gospodarske agencije po vsej verjetnosti preveč optimistično, saj ne deluje več Jadranska železniška zyeza, ki je v preteklosti avtomatično reševala vsa ta vprašanja. Zaradi tega se bo kaj lahko zgo dilo. da bodo konkurenčne železniške uprave ohranile sedanje nižje tarife, odnosno ne bodo povišale tarif v tako visoki men, kot je to naredila italijanska železniška uprava. Na vsak način pa bo prišlo do krajšega razdobja, v katerem zaledni klienti ne bodo točno vedeli za višino prevoznih stroškov in v katerem se bodo nujno okrepila konkurenčna pristanišča, ki kaj budno izkoristijo vsako, pa tudi najmanjšo priložnost, da pritegnejo zaledni tranzitni promet. Vsa ta dejstva predstavljajo istočasno zelo resno kritiko delovanja italijanske železniške uprave v odnosu do tržaškega tranzitnega prometa. Pred dobrega pol leta je namreč italijanska železniška uprava močno znižala železniške tarife za prevoz avstrijskega blaga, zaradi česar je prišlo do sporov z ostalimi zainteresiranimi železnicami in v prvi vrsti z jugoslovanskimi železnicami, kar vse je povzročilo razbitje Jadranske železniške zveze. Nemške in jugoslovanske železnice so bile na kor-cu prisiljene uvesti protiukrepe in so znižale svoje železniške tarife za prevoz avstrijskega blaga. Sedaj pa je poloŽRj obraten, saj so se dvignile italijanske železniške tarife in je vprašanje, Če bodo Nemci in Jugoslovani storili isto. Z uspavalnimi praški si je hotel vzeli Življenje Med ometavanjem stropa neke sohe v stavbi v gradnji je 30-letna Fabio Nicolini iz Ul. Nordio včeraj proti večeru izgubil ravnotežje in padel z dveh metrov visokega stojala. na katerem je stal. S taksijem so ponesrečenega delavca odpeljali v bolnišnico, kjer je tudi ostal pod zdravniškim nadzorstvom: ugotovili »o mu namreč udarec na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh. Nedopusten pritisk na pomorščake Tržaški odsek Italijanske zveze pomorščakov (FILM) je naslovil pred nekaj dnevi na poveljnika tržaškega pristanišča odprto pismo, v katerem omenja in obsoja pritisk neke druge sindikalne organizacije na pomorščake. Predstavniki tega sindikata pozivajo pomorščake, naj se vpišejo vanj, ko jih pokličejo za določitev turnusa vkrcanja in ko je navzoč kapitan ali vsaj oficir ladje, na katero se kasneje vkrcajo. Ob tej priložnosti pa pozivajo tudi pomorščake, naj podpišejo le »pooblastilo« v korist omenjene sindikalne organizacije. FILM pravi v svojem pismu, dn bi bilo to pridobivanje novih članov popolnoma nor-j malna zadeva, če bi se to dogajalo izven prostorov pristaniškega poveljstva. V. sedanji obliki pa ,ie takšna propaganda odvratno izsiljevanje, ker se pomorščaki boje, da jih sploh ne bodo vkrcali, če se ne vpišejo v sindikat. Zato zahteva FILM, da se takšno ravnanje preneha, ker je v nasprotju s svoboščinam:, ki jih mora uživati vsak državljan. Zdravljenje v toplicah za upokojene delavce Na pobudo vsedržavne zveze upokojencev bodo tudi le tos poleti poskrbeli za zdravljenje upokojencev v toplicah. Zveza upokojencev bo prispevala za kritje dela stroskov, ki jih bodo imeli upokojenci pri zdravljenju v toplicah. Prošnje se naslavljajo na zvezo, ki ima svoj sedež v Rimu v Ul. Giulio Cesare 31, in sicer do 31. junija. Vse informacije se dobe pri ustanovi INCA na Korzu Ital ia st 29. Obvestilo pomorščakom INCA sporoča pomorščakom, da je tudi v Trstu ustanovila patronat za pomorščake, ki bo brezplačno skrbel za zaščito pomorščakov, in sicer za pravilno izvajanje zakonov, za priznanje pravic v primeru bolezni zavarovancev in njihovih svojcev, v primeru nezgod, invalidnosti, starosti, brezposelnosti, tbc, kakor tudi zn spoštovanje zakonov o delavkah materah, o družinskih dokladah, o vojnih pokojninah ter o vsem skrbstvu sploh. Vsi pomorščaki se lahko obrnejo na sedež INCA na Korzu Italia 29, telefon št. 36-731. a še najbolj 24-letno natakarico Lauro Majcen iz Andro-na S. Cilino, ki je na lastni koži okusila posledice tega za bar nenavadnega dogodka. Eksplodirala je namreč steklenica kisle vode in to blizu natakarice in razni drobci so se zarili v njeno levo nogo tgr prisilili dekle, da se je nemudoma odpeljala v bolnišnico. Tudi njej so zdravniki izprali rane in jo nato odslovili. Okrevala bo verjetno v 5 ali 10 dneh in ves ta čas bo morala počivati. Z zidarskega odra je padel Nov poskus samomora so morali zabeležiti tudi včeraj dopoldne, ko so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 66-letnega Michela Uldericija iz Ul. Belpoggio. katerega je spremljala njegova žena. Slednja je pojasnila zdravnikom, ki so Uldericija nujno sprejeli na III. zdravniškem oddelku, kjer so si zaradi moževega resnega stanja pridržali prognozo, da je predvčerajšnjim zvečer ob povratku domov našla na mizi listek, na katerega je mož napisal, da je naveličan življenja in da je njegov cilj smrt. Ta listek je žensko prestrašil in ker je našla prazno škatlo uspavalnih tablet je z grozo ugotovila, da je njen mož svoj načrt že izvedel. Ker je mislila, da za njegovo rešitev zadostuje skodelica mleka. mu je vlila tekočino v grlo in ga nato pustila spati. Ker pa ga včeraj zjutraj ni mogla zbuditi, je odločila obvestiti osebje Rdečega križa, ki je seveda takoj prišlo na mesto in ko je zdravnik opazil moževo stanje, ga je dal naložiti na nosilnico in ga z vso hitrostjo odpeljal v bolnišnico. je prve dokaze prav v sestavljanju občinskih odborov. Zato je Unita Popolare že sedaj pripravljena na izvedbo te naloge, in sicer; kjer ima levica že večino jo je treba čimbolj utrditi v demokratičnem in socialističnem smislu; v nasprotnem primeru pa je tieba ustvariti večino med Krščansko demokracijo, Itai,-jansko socialistično stranko, Italijansko socialistično demokratično stranko in manjšimi demokratičnimi laičnimi skupinami. Ta večina pa mora biti odločno usmerjena na levo. Unita Popolare meni, da predstavlja ločitev med liberalci in demokristjani prvi konkretni korak za uresničitev te nove politične smeri«. Glede sestave novega tržaškega občinskega odbora ni še nič novega. Kot smo že poročali, je bil predvčerajšnjim prvi sestanek med demokristjani in socialdemokrati. Na tem sestanku sta obe stranki povedali svoje stališče. KD predlaga staro formilTo občinskega odbora, ki naj bi bil sestavljen iz. takoimenovanih štirih vladnih strank. Socialdemokrati pa so že javno povedali. da hočejo usmeritev na levo. V tem smislu so se tudi že sestali s predstavniki liste PS1-UP. Sicer pa so bili vsi dosedanji stiki le informativnega značaja. Kljub temu pa ne moremo mimo izjave pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije prof. Reden-ta Romana, ki je ponovno poudaril, da so za sredinsko formulo občinske uprave, ki »predstavlja politično in socialno ravnovesje proti u-smeritvam na desno ali na levo«. To pomeni, da se tržaški demokristjani hočejo držati sklepa nacionalnega sveta KD, da se ne bodo usmerjali «ne na levo in ne na desno«. Ponovno moramo poudariti, da je v Trstu takšno stališče zelo nevarno, ker so sredinske stranke, skupno s socialdemokrati, v manjšini. Hkrati pa se med te sredince prištevajo tudi liberalci, s katerimi socialdemokrati nočejo več sodelovati v občinski u-pravi. Zato ni dvoma, da bi občinski odbor sestavljen iz omenjenih štirih strank nujno zašel na desno. Zaradi tega menimo, da se mora KD. zavedati kaj dela, če noče zabresti v objem fašistov, ki so se prav zaradi njene dosedanje desničarske in reakcionarne politike na zadnjih volitvah okrepili. Edini izhod iz te nevarnosti je usmeritev na levo, ki jo predlagajo socialdemokrati in vse druge napredne socialistične sile. Skupščina pomorščakov Tržaški odsek Italijanske z jeze pomorščakov sklicuje za jutri ob 10. uri v Ul. Zonta 2 skupino pomorščakov in upokojencev, na kateri bodo razpravljali o zadrugi »Garibaldi« in o položaju upokojenih pomorščakov. S0LSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo osnovne šole v sledečih dneh; danes, 9. junija ob 18. uri osnovna šola v Stivanu na šolskem dvorišču; jutri. 10. junija ob 15. uri osnovna šola v Gabrovcu, skupno z otroškim vrtcem; jutri, 10. junija ob 16. uri osnovna šola v Saležu v šolskih prostorih; jutri. 10. junija ob 16. uri osnovna šola v Sempolaju, v šolskih prostorih. Na sporedu so igrice, šaljivi prizori, rajalne vaje in šolski pevski zbori. Osnovna šola na Repentabru uprizori jutri, 10. t. m. igro v štirih slikah »Sirota Jerica« ob 18. uri v šolskih prostorih. Razstave. ročnih izdelkov prirede sledeče šole: osnovna šola v Šesljanu 9 in 10. junija v šolskih prosto-rih; osnovne šole v Sempolaju Slivnem, Gabrovcu in Šale. žu 10. junija; osnovna šola v Stivanu 15 in 16. junija, vse v šolskih prostorih. osnovna šola na Proseku 10. junija; osnovna šola v Borštu 10 junija; Razstave so odprte ves dan osnovna šola v Boljuncu \ soboto, 9. junija popoldne in v nedeljo, 10. junija ves dan: osnovna šola v Skednju in osnovna šola pri Sv. Ani 10 junija od 9. do 12. in od 16 do 18. ure; 11. junija od 9. dc 11. ure. Učenci in učenke osnovne šole in gojenci slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu vljudno vabijo starše, znance, prijatelje in ljubitelje otrok na razstavo ročnih del. ki bo odprta 10. in 11. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure Slovenska osnovna šola in strokovni tečaj na Katinari zaključuje šol. leto z razstavo šolskih izdelkov. Razstava bo odprta 10. in 11. junija od 9. do 19. ure. Učenci in učenke vljudno vabijo! V nedeljo. 10. junija ob 9. uri bo na šentjakobski šoli v Trstu otvoritev razstave deških in dekliških ročnih del. Razstava bo odprta od ne delje do torka, in sicer od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure Ni videla cevi Dež, ki se je včeraj popoldne nepričakovano vlil, je presenetil 58-letno Marijo Ličen por. Kodrič iz Stare Istrske ceste sredi travnika nedaleč od doma in da bi čimprej priš'a do zavetja, se je ženska spravila v tek. Smola pa je hotela. da je bila na njeni poti železna cev in prav vanjo je Kodričeva zadela z nogo »in padla na tla. Ker je precej krvavela, js ženska sklenila oditi po zdravniško pomoč, zaradi česar ie najela taksi in se z njim odpeljala v bolnišnico. Tu so ji zdravniki rano izprali in jo nato s priporočilom 8 dni počitka odslovili. O Danes zjutraj bo na kazenskem sodišču razprava Proti odgovornemu uredniku Lista «11 Corriere di Trieste«, katerega je, kakor je že znano, tožil bivši župan Gianni Bartoli. CESTA ZAPRTA ZA PROMET Od ponedeljka 11. t. m. dalje bo zaprta za promet vozil Ul. Pauliana v odseku med Ul. Udine in Miramarskim drevoredom, ker bodo popravljali plinske cevi. Posledice eksplozije steklenice s kislo vodo Nenadna eksplozija je včeraj kmalu po opoldnevu pošteno pre-trušila odjemalce bara «Cimette« v palači javnih del, Nezgodi na delu 62-letni delavec Luigi Alberti iz Ul. Brunner je postal včeraj zjutraj v notranjosti mehanične delavnice ladjedelnice Sv. Marka žrtev razmeroma hude nesreče, ki bi bila lahko usodna, če ne bi nesrečniku še pravočasno priskočili na pomoč njegovi sodelavci. Ročica nekega stroja, pri katerem je bil Alberti zaposlen, ga je namreč stisnila ob kolesja in iz nerodnega položaja so ga lahko potegnili šele, ko se jim je posrečilo ustaviti stroj. Albertija, ki si je izpahnil levo ramo in se poškodoval po raznih delih telesa, so kasneje odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo okreval v 20 dneh. Z isto prognozo so včeraj v jutranjih urah sprejeli na I. kirurškem oddelku 34-letne-ga težaka Stanislava Škerlja iz Štramarja, kateremu je med razkladanjem premoga s parnika, ki je bil zasidran ob skladišču št. 60, padel na nogo precejšen železni predmet, ki se je odtrgal od žerjava. Železo se mu je zarilo v desno nogo in ga tako hudo ranilo. Nogo si je zlomila Zaradi nerodnega padca v lastnem stanovanju si je 78-letna Valeria Piazza iz Ulica Carducci predvčerajšnjim zvečer zlomila stegnenico leve noge. a kijub skoraj neznosnim bolečinam, se je šele včeraj zjutraj odpravila v bolnišnico, kjer so jo tudi pridržali. P> mnenju zdravnikov ho morala starka ostati 39 ali celo 40 dni na ortopedskem oddelku. IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA ] Oproščena vsake krivde zaradi pomanjkanja dokazov Moža je kazensko sodišče obsodilo ne 19 mes. zapora zaradi slabega ravnanja z ženo in konkubinama Biti obsojen na leto dni in 7 mesecev zapora, pa čeprav s pomilostitvijo 14 mesecev in nato še oproščen pred prizivnim sodiščem zaradi pomanjkanja dokazov, je lep uspeh, katerega se je 53-letni Bruno" Bon iz UT. Mazzini zelo razveselil. Mož je bil namreč obtožen slabega ravnanja z ženo in tudi konkubinata, tako postala ljubica njenega moža Oba obtoženca sta pred sodiščem seveda zavrgla obtožbe in Prodanova, katero je Flaibanova obtožila tudi, da je za svoje usluge prejela v dar od njenega moža tudi zlato zapestnico, je to izključila, češ da ji je bila zlatnina podarjena v imenu zaročenca. Bona pa je obtožila tu- da je poleg njega februarja Idi prva sinova zaročenka Bu-letos sedela na zatožni klopi , dakova in sodnikom izjavila, kazenskega sodišča z isto ob-i da se je mož spozabil tudi tožbo tudi 23-letna Evelina Prodan. Do razprave je prišlo zaradi prijave Bonove 53-letne žene Giustine Flaiban, ki je živela, pa čeprav pod isto streho- ločena od moža. Po ukazu sodišča bi moral Bon plačevati ženi 9.000 lir mesečno, a "a je izjavila, da se to ni nikoli zgodilo, kakor se ni zgodilo, da bi mož plačal stanarino. Vrhutega jo je mož, vsaj po ženinih izjavah sodeč, večkrat tudi pretepel in jo grobo žalil. Najbolj pa je ženo žalostilo in sramotilo obenem moževo vedenje, ki naj bi se predobro razumel s sinovo zaročenko. Bonov sin je namreč pomorščak in se je pred leti zaljubil v 26-letno ezulko Josipino Budak, katero je povabil domov in ji dal zatočišče. Ko se je je naveličal pa jo je kratko in malo od-podil; njegovi materi pa se je dekle zasmililo in jo je sprejela pod svojo varstvo in tudi v svojo sobo. Medtem pa se je pojavila na obzorju pomorščakovega življenja nova zaročenka v osebi 23-letne E-veline Prodan in tudi ta je rade volje sprejela mladeničevo vabilo, da bi se nastanila pri njem. Ker je manjkalo prostora pa je dekle v zaro-čenčevi odsotnosti spala v sobi mladeničevega očeta. To dekle naj bi po izjavah Flan-banove začelo gospodariti po stanovanju in kar je bilo v očeh žene še huje, naj bi nad njo. Rezultat tedanje razprave, ki se je zaključila 18. februar, ja letos je bila obsodba obeh obtožencev in medtem ko so Bonu pomilostili večji del kazni. so Prodanovo obsodili na 4 mesece zapora, a to pogojno in brez vpisa v kazenski list. Takoj po obsodbi, ki se je obema zdela krivična, sta Bon in Prodanova poverila zagovorniku nalogo, da vloži priziv, kar je bilo storjeno. Uspeh je bil dosežen, kajti prizivno sodišče je oba oprostilo. pa čeprav z dvomljivo formulo. Izleti LETNA SLAVNOST SPD v Trstu priredi 24 t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci. Iti imajo obmejno propust-n jco ali potni list. VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkifi od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236. vsak dan od 9. do 13. ure. Prosvetno društvo «1 v a n C a n k a r», Trst «F0LKL0RNA SKUPINA B R E G » Večer narodnih plesov in pesmi v dvorani na stadionu tiPrvi maju danes, 9. junija ob 20.30 Mladina iz Boršta, Ricmanj in Boljunca izvaja slovenske, hrvatske in srbske narodne plese — vaditelja-Olga Gorjupova in Stane Starešinič — Harmonikar. Bruno Bordon — Sodelujejo: mešam, ženski in moški pevski zbor, dueti ter solo pevka P. D. «Ivan Cankar« pod vodstvom pevovodje Vlada Švare — Tamburaški zbor. «Tržaška tamburica« pod vodstvom učitelja Jan' ka Gerdola — Dolinski kvartet na pihala — Duete spremlja na harmoniko Bruno Bordon in solo pevko na klavir pevovodja Vlado Švara. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 37-338 in eno uro pred pričetkom prireditve pri blagajni na stadionu «Prvi maj«. Opozarjamo, da bo po predstavi vozil avtobus do Lonjerj* tfliG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes, 9. t. m. ob 20.30 na Opčinah N. V. Gogolj ŽENITEV Jutri, v nedeljo, 10. t. m. ob 17.čuri na Kontovelu N. V. Gogolj ŽENITEV JUTRI, 10. JUNIJA JAVNI PLES NA PROSTEM v Praprotu pri Nabrežini Igrala bo izvrstna godba. Preskrbljena domača kapljica in dober prigrizek. Vabimo vse! ’ Razna obvestila PLES PRI MAGDALENI Na prijazni društveni terasi pri Magdaleni. Reška cesta št. 5, so se začeli tradicionalni plesi na prostem, ki so vsako soboto in nedeljo od 20.30 do 223- upe. Svira in poie znani kvintef»Har-lem«. Tržaški filatelistični klub UL. Košir#. Jutri, v nedeljo, 10, t. m. bo redni sestanek, ker bo 3. občni zbor kluba v nedeljo, 17. t. m. ob 10. uri. Rossetli. 16.00: «Ognjena obzorja«, P. Graves, J. Vohs. Ejicelsior. 16.00: «Poročil sem se s čarovnico«, F. March, V. Lake Fenice. 16.00: «Clovek, ki ni nikoli bil«. C. Webb, J. Grahame. Nazional*. 1600: «Branite me- sto«, W. Pidgeon, J. Hodiak. Filodrammatico. 16.00: »Džungla na ringu«. T. Curtis, E. Bor-grvine. Supercinema. 16.00: «Bratca». P. De Filippo. A. Fabrizi. Arcobaleno. 16,30: »Komar#, Char-li« Chaplin. Astra Rojan. 16.00: »Tihotapka Alina«. G. Lollobrigida. A. Naz-zari. Capitol. 16.00: «T»lci». R. Milland, M, Murphv. Cristallo. 16.00: »Rigoletto«. A. Silvani. J. Vidor. Grattacielo. 16.00: «Druga ljubezen«, J. Wyman, R. Hudson. Alabarda. 16.00: »Moja sestra E-veline«, J. Leigh, J. Lemmon. Ariston. 16.00: »Primula rossa z Juga«. J. Pa.vne, J. Sterltng. Armonia. 15.00: ((Ognjeni Aurora. 16.00: »Fant«. A- A. Larve. Garibaldi. 16.30: «Juna3ta oi S. Hayden, J. Page. . j. Ideale. 16.00: «Doba besnosti Leigh. J. VVebb. . *;cto Impero. 16.30: «Nihče P1 o sam», O. De Havillano* Mitchum. « ,*>- Italia. 16.30: «Na Zahodu wc vega». ^ a. S. Marco. 17.00: Valli. F. Granger. Mladoletn K i no * *ob morju. 16.30: aSimf£ nija ljubezni«, C. Laydd> Moderno. 16.00: «Lord Brn*1'1718®*11' S. Granger, E. Taylor. „ Savona. 16.00: «Božja levica«, Bogart, G. Tierney. Naz-Viale. 16.00: «Vsiljenka». A. n zari. L. Padovani. „,Kiie- Viltorio Venelo. 15 45: «Iziur'ir n; Sin#. E. Purdom. L. Turner. Mladoletnim prepov. .„ano Belvedere. 16.30; »S 1‘ara Luna Parka«. 0t> Marconi. 16.00 (na ddprtem 20.30): »Prismuknjeni D. Martin, J. Levvis. j. Massimo. 16.30: «Wichita*, MacCrea, V. Miles. Novo cine. 16.00: »Maščev2*1 M. Vitale. A. Farnese. vjj. Odeon. Zaprto zaradi Radio. 16.00: «Pokol 7. konje" škega polka«, D. Robertson. Murohy . Venezia. 16.00: «Krali barbarv J. Chamdler, J. Palance. Skedenj. 18.30: »Falvvortbski S POLETNI KINO ^ Arena dei fiori. 20.30: in srce«, J. Cravvford, M. ding. z Ariston. 20.45: »Primula ro»' Juga«, J. Pavne, J. Starim*^ Armonia. 19.30: »Ognjem sk"’ Variete. . , ne- Marconi. 20.30: »Prismuknjen' čak». D Martin, J. Levvis. „ Paradiso. 20.15: »Moja zen® i0e- angel«. J. Lund. J. Parco delle rose. 20.30: norosti«, D Kaye. „;tiK>' Ponziana. 20.15: «SkotSki Pr E. Flynn. . nzi" Rdjan. 20.30: «Gospodične. ne^ rajte se za mornarji«. A. B. Hutton. jj grb*. Skedenj. 20.45: «Falworttiski * Stadio. 20.15: »Svetcblidka«, M. Pierangeli, Ferrsand®. Valmaura. 20.15: »Tahitski ni«, D. O’ Keefe. SOBOTA, 9. Junija l’56 I RK I' POK TAJA A]2o0 11.30 Orkester Cergoli: gar Predavanje: 12.10 Za ™*Lur«; nekaj; 12.45 V svetu . K. 13.3O 12.55 Jugoslovanski rnotiv*-^ q. Pestra operna glasba; LjrefU Gershvvin: Rapsodija v 14.45 Ritmični orkester S"_.aVki Brothers; 15.05 Smetana: jjj9 iz opere »Prodana nevesta> • ^ J5.au pg. Orkester Roger Roger; . „„ tazija na valček Na moar ^5 novi: 16.00 Sobotna novela. flj. Domači odmevi; 16.40 K - OTROCI, POZOR! Poslušajte jutri ob .ue». «Glasbo za naše naJ4peir' Čaka vas lepa pravljica ček in volk« Sergeja jeva. "" pjf- ški koncert orkestra Ca^pepe1' OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8 junija 1956 se ie v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa ie bilo 24. POROČILI SO SE: šofer Antonio Sukian in goscedinja Ma-falda Balbi. pek Enrico Breceli in prodajalka F.dda Zerial, uradnik Giovanni Rovis in uradnica Maria Serena Sereni. težak Romano Vesnaver in .gospodinja Vilma Bozac, pleskar Giovanni Lenarduzzi tu gospodinja Laur« Ambrosi, mehanik Giorgio Del-vecchio in frizerka Laura Pol-zinger, električar Renato Crasse-vich in prodajalka Francesca Mambrini, gledališki mojster Guido Galessi in gospodinja Lu-cia Po riti ni. steklar Tulilo Mar-chio in gospodinja Nedda Oli-vetto, mehanik Romano Furlan In delavka Anina de VValdersiein, mizar Giorgio BIer'ar in šivilja Maria Tieni. zidar Desiderio Bor. don in prodajalka Ivana Umek, kotlar Giovanni Sancin in šivilja Angela Fesioan. uradnik Eu-lerio Capurso in učiteljica Ma-falda Piccirllli, delavec Giuseppe Mileči in frizerka Ervina tier-totti. delavec Giordano Gaggia in gospodinja Angela Milelia. delavec Dino Bon.m m gospodinja Augusta Dionis. mehanik Carlo Arnež in prodajalka Vera F«b-bri, mesar Ermanno Btvolni ,11 gospodinja Sil ver la Tomas., pla-gainik Claudiio Cedolin in šivilia Romilda S e racini, strugar Otello Piazzolla in uradnica Rosina Tommasuni. železničar Giovanni Z a oni in gosipodinja Loredana Gtai, tehnik za telekomunikacije Diod ato C1 ari in uradnica Nedda Paliod, kovač Paolo Beaeo in gospodinja Florijana Knez UMRLI SO: 60-letna Marija Lukač, 60-letna Antonija Ustoii-ni por. DAst r o, 76-letni Silvio DeiTOste, 63-letna Francesca Ba-dajioh por. Bisiani, 42-letna Norma Cesca por. Bisian.1. 64-letni Antonio Fabi, 76-letna Teresa Costanzo vd Cremoti. 82-ietna Antonija Pavlevič vd. Coglievina. nočna služba lekarn V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Ist.ria 7; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4: Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia v Barkovijah 111 Nicoili v Skednju. cbiorija: 17.00 Rossll«; ' *. l8:25or>£ ka«. opera v Koncert za violino in 18.50 Ritmične popevke pr- : l9'3sp?,ri; stanek s poslušalkami. ;>y-ljubljene melodije: 20.w gl o- 20.05 Ciganski motivi: 2d.. -jOV ven Operetn ■;ka folklorna gl^ai p^pi-operetne fantazije: 21-*® orN' ghi: Rimske pinije: 21-3»^ V' ster Bojana Adamiča: -*• jj-‘ povšek: Orglar, kantata. .r ji klav pleš. Čajkovski: koncert za orkester; 22.57 Večerni T n < <- j8.l5 Ob 13.00. 14.00. 17.45 'JLoniC' Poročila o Giru; U-0® .jf.jo C*1* na matineja; 21.00 Vltto vino: «Pctovanja pro-i slušna igra v 2 dej. H O 1» 14 R Slovenska poročila: f.*:l ' j'j.31’ Italijanska poročila: #• '7 40 22.30 t iuhlJa^ , 5.00-6.00 Spored 12 , 6 00 Jutranja glasba: F«o U00-za dobro jutro: 7.00-8.00 133 12.00 Spored iz Ljubija < pjS»n Veselo sobotno popoldne zab«\i' glasbeni soorud; 14.40 ., j,ju0t glasba: (5.00-16.00 Spor« pesni; liane; 16.00 Priljubljen8 ^ri. za vse dni; 16.30 Glasbe ja dr-17.20 Zabavne motive 12 55 U kester Robert Farnon. ,red. , termezzo: 18.00-19.30 ^1 [|Vj _ Ljubi iame: 19.30 Plesni ... jo.OJk orkestrom Frankle uar •. 2V 22.15 Spored iz Ljubija** „!> Klasični iazz za klavir ■$. nist Jel Iv RoU Morton. Plesne melodije. H 1. O % iK > 1 11.00 Radijski koledari -e« Za dom iti žene; piha!;, spored igra Mariborski ^ ansambel; 11.45 po*le0po!d»,,tf* otroci!; 12.00 Lahek "KLitii glasbeni spored: 13-40 ^35 t arije Jakova Goto vej. pion prijetno razvedrilo; 1 ■ zadaV ski zbori pojo: ]iter.7tj) glasba: 15.40 Utrinki !2 .. 1«-^ re - Pavle Zidar: P« ogn0 Koncert po željah: IFuy neO<*y svet: Kambodža na .«**jfZ nosli; 18.15 Poje Ljubija^ po ne«0 jjhsk! ■ M/4II, lO.ld » v.'*----- j.L0’Vfl1 . «\f- mor m zbor; 18.30 J& z e-govori; 18 45 15 mnndt Ljpp nini orkestrom radia šta; 20.00 Veseli večer. n,Mhu. pa je bilo Že precej žl-Vahno in ob določenih urah Pred glavnimi obroki si imel Priliko videti procesijo povečini starejših ljudi, ki so se. oboroženi s tipičnimi ploščatimi kozarci v etuju iz ličja Pomikali proti izviru tople mi-Peralne vode pri kopališču. Kako more biti šele takrat, ko J* zdravilišče v polni sezoni, č* je bilo v dneh, ko smo bili tam mi, na razpolago še ®krog 4500 postelj! Kar človeka, ki prihaja iz Plestnega vrveža in ropota, Pajbolj navduši, je razkošje, ds, celo opojnost zelenja 'n Peverjeten mir in tišina. Zati-'snje tudi najmanjšega .ropo-in najnedolžnejše kalitve Počnega miru gre celo dRleč, vas nepričakovani milič-Pik takoj opozori, čim bi te v»m na nočnem sprehodu, z Pbrano. a vsekakor pritajeno Pesmijo zahotelo dati duška v»šemu veselju. Tudi avtomobili, ki prevažajo ljudi s podaje do zdravilišča in obrat-P°. se morajo ustaviti na začetku kopališča. Mineralne vode Brnjačke i^anje vsebujejo v gjavnem “'kalične in zemeljske btkar bonate in so zelo bogate na ogljikovih kislinah; njihova temperatura se giblje med 36.5 in *'• in 14. stopinjami Celzija. K'adno mineralno vodo (ki -Pta tipični priokus pokvarjenih ajc), more piti vsakdo in ob vsakem casu; toplo vodo pa pi« jejo le bolniki, ki imajo dietno hrano, in sicer v količinah, ki jo v zvezi z določeno boleznijo in ustreznim zdravljenjem predpiše zdravnik. Zaradi tega imajo zgoraj omenjeni ploščati kozarci vrezano litrsko skalo. Te mineralne vode so priporočljive za zdravljenje naslednjih oboienj: 1. Obolenja želodca in dvanajsternika (kronični želodčni katar, čir na želodcu in dvanajsterniku, funkcijeka obolenja želodca, motnje po operaciji čira); 2- obolenja črevesja (kronični črevesni katar in vnetje, sekundarne motnje na čreves-u, zaprtje); 3. Obolenja žclča (žolčni kamni, kronični cholecystitis in cholangltis, žolčne disfunkcije, motnje po operaciji žolčnih kamnov); 4. Obolenja jeter (kronično vnetje jeter, motnje po akutnem vnetju jeter, hipertrofija jetrne cirrhoze v začetnem stadiju); 5. Obolenja trebušne slinavke • pancreasa (kronično vnetje te žleze); 6. Obolenja ledvc m ledvičnih poti (ledvični kamni -izvzemši fosfatne kamne, kronično vnetje tecvične kotline in sečnega mehurja). 7. alergije; 8. obolenja srca in ožilja (povečan krvni pritisk ’- izvzemši nezadostnost srčnih mišje) in 9. sludkoinu bolezen in protin- Pred vojno je bilo zdravilišče v glavnem dostopno le premožnejšim slojem, ki so si tam gradili svoje vile, kar je razvidno tudi iz osebnega imena in priimka, ki ju vidiš sko-ro na vsaki zgradbi; danes pa je na razpolago predvsem delovnemu človeku, ki mu socialno zavarovanje omogoča zdravljenje v ustreznih zdraviliščih. Šahovski festival Nastop slepih šahistov 11. mednarodnega moštvenega šahovskega festivala se je udeležilo nad 80 štiričlanskih moštev, med njimi eno Italijansko moštvo iz Ferrare, eno giško iz Soluna, tri nemška moštva iz Stuttgarta in eno poljsko moštvb »Starta« iz Varšave, z mednarodnim mojstrom Plaaerjem na prvi deski. Moštva so razdelili po moči v osem skupin tako, da so bila v prvi skupini moštva 7. mojstri, mojstrskimi kandidati in prvokategorniki. Igrali so po pet kol. eno dopoldne, naslednje popoldne, zmagovalci med seboj in poražena moštva prav tako le med seboj. Po štiriurnem igranju je nedokončane partije ocenjevala komisija. Prvo mesto v prvih treh skupinah je zasedla prva. druga in tretja ekipa »Slavije«, medtem ko je prva ekipa iz Stuttgarta zasedla peto mesto v prvi skupim, aStart« iz Varšave je bil na šestem mestu, Italijani in Grki pa nekje na koncu lestvice. Poljaki so prispeli na festi val z zamudo in so nastopili šele v drugem kolu. Glede srečanja v prvem kolu so sporazumeli za remi. Kljub Platerju pa se niso mogli u-veljaviti in so se morali zad«j-voljiti s šestim mestom, ((Slavijo«, »Študentom« iz Skoplja, »Crveno zvezdo« iz Beograda. »Sarajevskim šahovskim klubom« in Stuttgartom. V spominu mi je ostala zlasti Platerjeva partija 7. mladim Martinovskim z Skoplja, v kateri je slednji izvedel tako silovit in neubranljiv napad na nasprotnikovo kraljevo krilo, da se je Plater takoj nato vdal. Posebnost festivala je bil tudi nastop dveh ekip slepih šahistov, ki so igrali na posebnih šahovnicah, kjer so bila črna polja za malenkost dvignjena, bela pa poglobljena, figure pa so imele sredi spodnje strani železen podaljšek. šahovska polja pa ustrezno luknjico; tako je mogel slepi šahist otipati pozicijo, ne da bi pri tem prevrnit figure. Dosegli so lep uspeh; v četrti skupini so zasedli peto mesto, v šesti skupini pa so bili celo drugi! V petek ob 3 popoldne je bila zaključna svečanost z razdelitvijo spominskih pokalov in nagrad. DllSAN H HK.SC AK (Nadaljevanje sledi) sto je dobilo čitalnico šele 23. oktobra 1865. V Jelšanah pri Ilirski Bistrici so čitalnico ustanovili 14. februarja 1867. Postojna je svojo prvo čitalnico dobila leto kasneje, 1868. Te prve čitalnice so bile nekako nadaljevanje prejšnjih političnih društev iž revolucionarnega leta 1848. Bachov absolutizem (1849-1859) je politična društva kmalu postavil izven zakona in so morala prenehati s spojim delovanjem. Čeprav so se avstrijskim oblastnikom leta 1861 močno zamajala tla pod nogami, so imeli še vedno dovolj moči, da so Slovencem še nadalje onemogočali vsako politično delovanje. Slovenski izobraženci iščejo takrat izhoda v prosvetni dejavnosti — v čitalnicah. Pod vplivom struje Mladoslovencev se močno razgibajo slovenske ljudske množice. Znani so veliki ljudski tabo-i iz tistih časov. V Brezovici v Brkinih še danes stoji spomenik piramida. Iti spominja na tak tabor. Na spomeniku je napi s: »V spomin 25-ietnice tabora 1883 -1908, Postavila Narodna čitalnica v Brezovici«. Ta spomenik so vaščani ohranili tudi v času fašizma. Na napis v slovenščini so pritrdili drugo ploščo z napisom (iPadhm v svetovni vojni« in ga tako ohranili pred uničenjem. Po osvoboditvi so vrhnjo ploščo odstranili in danes je nekda nji napis znova viden. Podoben spomenik, ki spominja na ljudski tabor, je tudi v Dolini pri Trstu. V Brezovici je bilo zelo živahno kulturno udejstvovanje. Na razstavi je trak trobojnica — z napisov Brezni 1 ka čitalnica«. Taki trakovi so ohranjeni tudi iz drugih čitalnic. Zgodovinski dokument predstavlja izvirno pismo škofa Josipa Juraja Strossmagerja. ki ga je bil poslal čitalnici v Ilirski Bistrici. Omenjena čitalnica je škofa Strossmager-ja imenovala za svojega častnega člana in ga o tem obvestila. V zahvalo je škoj poslal čitalnici lastnoročno pisu- nili kot dragocenost skozi vso dobo fašizma. Naj tu povem še, da je škof Str6šs'mayer takrat poslal tudi ljubljanski čitalnici 1000 goldinarjev za pomoč. Na razstavi je še več drugih predmetov in fotogruf ij. ki so jih ljudje ohranili kot narodne dragocenosti. Tako je na razstavi najstarejša društvena zastava iz Razdrtega pod Nanosom iz letu 1857. To zastavo, ki ima zelo burno zgodovino, hrani zavito v celofanskem papirju muzej v Postojni in ima napis: iiSloži-mo se!« Dobro so ohranjene društvene zastave pevskega društva ((Skala» iz Kubeda iz leta 1903 in prapor Bralnega društva iz Zagorja, iz leta 1893. ’’ V obdobju od leta 1865 do 1914 je bilo v sedanjem koprskem okraju 59 pevskih društev, od teh 18 na Koprskem, in sicer: v Kortah, Gažonu. Šmarjah, Truškah, Krmcih. Kopru, Bertokih, Pobegib-Ce-žar jih, pri Sv. Antonu, t’ Kubedu. Gračišču Dekanih, Črnem kal 11, Gabrovici, Ospu, na Planjah in na Srednjih in Spodnjih Škofijah. Zanimiva je pestrost imen teh prosvetnih društev kot n. pr. «Z vezda« v Kopru, nSa-mo» v Bertokih, ulstrski grmič« na Škofijah, »Slavijo« v Pobegih, ((Jadran« v Gažonu, «Volarič» pri Cezarjih, »Svoboda« pri Sv. Antnhu, »Domovina« v Ospu, uZ.rinjski» v Dekanih, iiSloveuija« na Srednjih Škofijah, »Zueza« v Ocizli, »Lilija« na Beki, «Slavnik» v Klancu, «Gorska vila« v Podgradu itd. V Hrpeljah, v Jelšanah in drugod so žene in dekleta i-mele še posebne društvene noše z našitimi narodnimi motivi. Po letu 1856 nastopajo na Slovenskem tri politične stranke, ki širijo vsaka svojo mrežo prosvetnih društev. Delavec in kmet vedno bolj s poznavata, kako vazna je izobrazba v borbi za izboljšanje položaja. Zaradi naraščajočega nacionalnega zatiranja in agresivnosti italijanskih iredentistov v posameznih delih kazalo, da so edino delavci snovali taka prosvetna društva, ki naj bi bila v pomoč in korist delavcem in kmetom. Po letu 1927 je moralo prenehati vsako jaimo kulturno življenje. Ljudje, so poskrili dragocene društvene spomine; zastave, znake, zapisnike, dnevnike in drugo. Zakopali so jih v zemljo in pri tem mislihl na Prešernove besede: uManj strašna noč je v črne zemlje krili — kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Tako so te. dragocenosti zakopane čakale in dočakale uzarje lepših dni...« Zato ni nič čudnega, če je kmet pri Sv. Antonu dejal Zbiralcu gradiva za razstavo: «Raje vam dam kravo kot pa to-le sliko.« Te besede naj bodo kot potrditev, da kulture ni mogoče zatreti s še tako surovimi metodami, če jo ljudje nosijo v srcih. Se to. V sedanjem koprskem okraju je 45 prosvetnih društev in «Svobod», ki imajo 42 knjižnic s 30.823 knjigami. P. A. OGAREV PREJELI SMO Lovec. Stev 3, letnik 39 Glasilo republiške lovske zveze Slovenije — Odgovorni u-rednik Cene Kranjc; uredni štvo: Ljubljana, Trdinova 8. mnogo globlji, da se torej tičejo osnovnih vprašanj. Ta osnovna vprašanja se tičejo bistvenih načel ameriške strategije v atomski dobi. Hkrati je bilo tu vidno, da se spor ne omejuje izključno na vo-jaške kroge. V ameriškem političnem življenju je bila že navada, da izkoristijo posamezne vrste oboroženih sil v proračunskih razpravah vse možnosti n predvsem svoje zveze v Kongresu, da bi si zagotovile toliko sredstev, kolikor jih no njihovi oceni potrebujejo, da bi državni vojaški stroj bil na potrebni ravni. Isti pojav je prišel do izraza tudi letos, le da je zadeva šla nekoliko dlje. To se ne nanaša samo na zelo alarmantne vesti s strani predstavnikov letalskih sil češ da je Sovjetska zveza že na poti, da postane močnejša od ZDA tako v bombnikih, kakor v lovski letalski armadi — v kolikor je ni že prehitela — ampak je bilo tudi rečeno, da je SZ tudi v vodenih izstrelkih, predvsem v medcelinskih, takoj za ZDA ali da jo je celo prekosila. Izjave poveljnika letalskih sil generala Twininga in drugih vidnih letalskih strokovnjakov so z majhnimi razlikami poudarjale, da postaia ameriško letalstvo glede najmodernejših letal šibkejše od sovjetskega in da zato ZDA preti velika nevarnost. Poleg teh alarmantnih izjav predstavnikov letalskih sil ’e prišlo do nezadovoljstva tudi pri suhozemskih vojaških silah, ki so s svoje strani prav tako začele dvigati hrušč. Ze pred nekaj meseci je general Ridgway v nekem svojem član ku ostro kritiziral, da se sredstva za suhozemsko vojsko stalno manjšajo v korist 'letalskih sil. Načelniki suho-zemskih sil utemeljujejo svoja stališča s tem, da ne priznavajo utemeljenosti koncepcije, češ da mora splošna ameriška strategija sloneti na jedrskem letalstvu. Oni smatrajo, da ta koncepcija krije sebi neverjetne nevarnosti, ki pretijo deželi in njenemu političnemu obstoju. Po njihovem mnenju važnost moderno opremljenih suhozemskih sl ne le da se ne manjša, ampak, nasprotno, celo raste. Zaradi tega so po mnenju šefov suhozemske vojske neobhod-ne zelo premične suhozemske enote, ki naj bi imele nalogo intervenirati v «malih lokalnih sporih, kjer bi bilo jearsko orožje povsem nepri merno in neuporabno«.' Zaradi tega oni napadajo nezadostno pozornost, ki se posveča suhazemskim silam in zaradi tega so letos začeli z ostro borbo, pri kateri so uporabljali tudi sredstva in metode, ki so celo za ameriški način dojemanja v najboljšem primeru nenavadne, da ne rečemo celo nedovoljene. Da bi uspeli s svojim pritiskom na vlado in na Kongres, oni niso le okrepili svo- jo dejavnost v zvezi z organi javnega mnenja, ampak so celo dovoljevali, da so prišli v javnost tudi določeni dokumenti. ki se tičejo ameriške narodne obrambe in o katerih še ni Vila rečena zadnja beseda pri razpravah v odgovornih krogih. Ti dokumenti bi morali biti sredstvo za okrepitev teze zagovornikov suhozemske vojske. Na kratko povedano, sedanji spor se je začel glede vrednosti vodenih izstrelkov v protiletalski obrambi. Nastalo je vprašanje, ali so ti tipi vodenih izstrelkov, ki jih ima suhozemska vojska, boljši od onih, s katerimi razpolaga letalstvo oziroma mornarica. Kot se je pokazalo, se borba ni končala niti tedaj, ko je predsednik Eisenhosver da bi na praktičen način prekinil spor, imenoval »diktatorja za vodene izstrelke«. Ena glavnih nalog «diktatorja» bi morala biti ugotavljanje prednosti v razvoju in proizvodnji kakih 30 vrst teh izstrelkov, ki so, kot se je pozneje pokazalo bili ((odkriti posamezno pri vseh vrstah oboroženih sil brez normalne m nujne medsebojne koordinacije«. Vse to je pokazalo ne .e negativne posledice glede u-činkovitosti oboroženih sil, ampak tudi obstoj nedovoljenih metod v posameznih delih vojaškega stroja. Razburjenje. ki je ob tem nastali v javnem mnenju, je zavzelo tak obseg, da je moral sam Eirenhower poseči vmes. Predvsem je izdal ukaz štabu načelnikov vseh oboroženih sil, da mora v bodoče delovati kot enotno telo v določanju višje vojaške politike in da mora sprejemati splošne sklepe ne glede na spore, ki se vodijo na nižjih stopnjah med posameznimi vrstami 0-boroženih sil. Posledica takega Eisenhoiverjevega stališča je bila ta. da je državni tajnik za obrambo Wilson sklical v Pentagonu 4eliko tiskovno konferenco, česar ni storil ves čas. odkar je na tem položaju. Obkrožen s predstavniki suhozemske vojske, mornarice in letalstva in drugimi sr delavci je skušal zmanjšati pomen spora v vojaških krogih. Dopolnilne izjave vojaških funkcionarjev so izzvenele v istem tonu. Očitno je bilo, da je avtoriteta predsednika Eisenhovverja vsilila vzdržanje pred nadaljnjim prikazovanjem javnosti posameznosti tg borbe. Na vsak način to še ni konec spora Posebno zaradi vo-li‘ev. ki zavajajo ameriške politične voditelje v skušnjavo, da izkoristijo to temo za volilno kampanijo. Za ostali svet pa se zdi vse to nekoliko nenavadno, da se v ZDA vodi taka debata >’ času, ko se drugod vršijo napori za dosego sporazuma gkde vprašanja razorožitve in posebno ko vsa svetovna situacija vsak dan kaže na izboljšanje. Primorske se politični boji no pismo, v katerem je medi . . ,nm.ni- I redno bolj zaostrujejo. 7 o vpliva da se prosvetna društva številčno močno rarrase jo. Razen knjižnic ustanavlja jo po vaseh še igralske skupi drugim zapisal: j «[J znak zahvalnosti i Iju-bavi, ko ju gojim pram Slovencem, šal jem 50 for. (goldinarjev, op. pisca) u svrhe či-taonice želeči, da Bog obilna blagoslovi posle Vaše na sla-vu njegoru i dobro naroda slovenskega.« »V Djakovu, dne 27 o- žujka 1869.» To izvirno pismo škofa Strossmagerja so ljudje oh ra- ne ig glgsbene odseke. .Takratna slovenška huržnazija se je vrgla na ljudsko jiro-sveto z namenom, da bi moč detavsko-km ečfiega I tujstva vrgla na ljudsko prnfvefn z namenom, da * bi moč' delav-sko-kmeč kega ljudstva čimbolj oslabila. Takrat se je po- NAPR E PEK JEDRSKE ZNANOSTI V MIROLJUBNE NAMENE V SZ VELIKANSKI SINHROFAZOTRON s 36.000 - tonskim elektromagnetom JUGOSLOVANSKA ENCIKLOPEDIJA V »Tržaški knjigarni« v 'J lici sv. Frančiška 20 si lahko nabavite ali naročite posamezne zvezke ali celotne zbirke JUGOSLOVANSKE ENCIKLOPEDIJE. Vsak pr. vi zvezek zbirke stane V.5o lir, vsak nadaljnji zvezek pa 2600 lir. Vsi zvezki so v polusnju. Prvi zvezki štirih zbirk so že v prodaji, prvi zvezki ostalih zbirk p a bodo i^li v teku letošnjega leta. JUGOSLOVANSKA ENCIKLOPEDIJA bo obsegala sledeče zbirke: Enciklopedija Jugoslavije 8 zvezkov Pomorska Enciklopedija " » Opča Enciklopedija 8 * Enciklopedija likovnih umjetnosti 4 » Muzička enciklopedija 2 » gumarska enciklopedija 2 » Medicinska Enciklopedija 6 » Poljoprivredna Enciklopedija 4 » Tehnička Enciklopedija 6 » Bibliografija 25 » TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ulica Sv, Frančiška 2« Tel. 37338 Dosedanje raziskovanja e-tomskega jedra so dala rezultate, ki so omogočili gradnjo atomskih električnih central. Za ta znanstveni podvig s praktično vrednostjo, kateie obsega danes še ne moremo oceniti, so bile potrebne izredni' zapletene in velike naprave. Zato je povsem jasno, da bo mogla tehnika in znanost graditi še bolj zapletene, večje in bolj vsestranske naprave čim bo hotela globlje prodreti v najbolj skrite oroce-se, ki se odigravajo v atomskem jedru. V ta namen služijo posebni aparati, ki jih imenujemo tudi pospeševalce brzine in z njimi, ali bolje »• teh se doseže kroženje sestavnih delcev celic do iiredno velikih energij Splošno je znano, da ime. Sovjetska zveza danes nij-večje tovrstne naprave na svetu. To je tako imenovani gigantski sinhrofazotron, ki pospešuje kroženje teh delcev na temelju principov, ki so jih proučili in izdelali sovjetski znanstveniki. Novi sinhrofazotron lahko omogoči pospe-šenje brzine do energije desetih milijard elektron-voltov. In to je energija, ki jo ima. jo delci kozmičnih žarkov, ki prodirajo iz vesoljstva skozi atmosfero na Zemljo. Kakšen je in na osnovi kakih načel deluje ta sovjetski sinhrofazotron? Ker doseže maksimalna razlika napetosti v delu naprave. 1 kjer se začenja ‘ pospeševanje komaj 20 milijonov voltov, dobivajo delci posebej energijo. s tem, da krožijo v zaprtem brezzračnem prostoru v magnetskem polju velikan-sgega magneta. Delci gredo večkrat skozi tisti del, kjer se njihova brzina pospešuje. Ves ciklus pospeševanja brzine traja komaj tri sekunde, toda že v tem kratkem času izvršijo protoni v omenjenem brezzračnem prostoru nekoliko milijonov rotacij in pri tem napravijo kakih 800 tisoč km dolgo pot. Da bi se proces razvijal uspešno in normalno, je izredno važno, da je elektromagnet skrajno precizno izdelan in montiran. Sistem visoke napetosti mora biti prav tako popoln, Ako se vzame v poštev velikost elektromagneta, ni težko dojeti kakšno od strumentov iz betonskih zaklonišč, ki so globoko pod zemljo. \so napravo ali bolje vse različne dele te velikanske naprave vodijo strokovnjaki iz daljave preko enotnega osrednjega centra. Skupina glavnih operaterjev lahko na številnih tablah in s signali vodi delovanje vseh generatorjev in sinhronizira procese. V že prej omenjenem va-kuunskem oziroma zračno-praznem prostoru, kjer se vrši pospeševanje delcev, se ustvarja visoka napetost. To se doseže na sledeč način; Po- sebna naprava izgoreva du-govornost nosijo tehniki pri 5iki ki se avtomatično razli- izdelovanju in montiranju 'e zapletene velikanske naprave. Primer tega elektromagneta meri nekaj nad 60 m. elektromagnet pa je težak nič manj kot 36,000 ton. Ta zares izredno velik magnet je postavljen na močnem betonskem nosilcu, posamezni njegovi deli pa so sestavljeni z neverjetno točnostjo. Vse je preračunano na desetinke ali celo stotinke milimetra. J. druge strani pa ves sistem visoke napetosti dela nepogrešljivo, tako da imajo ciklusi točno odmerjene intervale od desetih do dvanajst,h sekund trajanja. Ob koncu vsakega ciklusa se snop pospešenih protonov loči s pomočjo posebnih naprav in skozi odprtino v 8 m debelem betonskem zidu odvaja v prostor, kjer so naprave in instrumenti, ki preizkušajo procese, ki jih povzročajo snopi protonov. Fiziki — eksperimentatorji spremljajo delovanje teh m- va po agregatih. Ustvarjanje visokega vakuuma pa omogoča mnogo hitrejše kroženje delcev. Hlajenje magneta .11 generatorjev za napajanje naprav z energijo se vrši s pomočjo destilirane vode, ki teče skozi hladilne naprave. Tu se voda segreva. To vodo pa hladijo z navadno vodo, ki jo dovajajo z močnimi črpalkami iz reke. Zgradnja tako zapletene naprave je bila možna po dolgih raziskovalnih in pripravljalnih delih ter ob pomoči številnih industrijskih panog. Sovjetski znanstveniki že računajo. da bodo s spuščanjem v pogon velikanskega sinhro-fazotrona zagotovili mnogo širše možnosti proučevanja nekih procesov, ki za sedaj še niso dovolj raziskali. Da bi lahko te svoje uspehe še povečali, predvidevajo, da bodo v bodoče zgradili tudi take sinhrofazotrone, ki bodo omogočili kroženje celic do 60 milijard elektrovoltov ——— naniKs imipm.iim; seja piihiiijimsuhiia svrth Na dnevnem redu zakonski osnutek ministra Mora upravne volitve in spor v tekstilnih tovarnah l*rončili bodo tudi demokristjansko zavrnitev zahteve izboljšave plač bolničarjev goriške umobolnice V soboto ob 16 uri se bo sestal pokrajinski svet, da bo proučil več važnih točk dnevnega reda. Najprej bo predsednik poročal o zakonskem načrtu pravosodnega ministrstva More glede priključitve gradeške in tržiške preture pod tržaško jurisdikcijo, pri čemer ne bo mogel mimo uspele stavke od 22. maja, ki je pokazala voljo vsega go-riškega prebivalstva, ča se na-|a pokrajina ne sme okrniti Ifi da je potrebna cela vrsta ukrepov za zaščito naših gospodarskih interesov. Na dnevnem redu sta tudi dve interpelaciji svetovalcev Poletta in Bergamasa. Prva se nanaša na odložitev upravnih volitev v goriški pokrajini, druga pa na spor v podgorskih tekstilnih tovarnah. zaradi katerega je 2.H00 čelavk več tednov stavkalo. Pred dnevi je celotna zadeva postala še bolj aktualna prav zaradi aretacije treh delavk. Poleg tega bodo proučili priziv, ki so ga poslali bolničarji goriške umobolnice proti sklepu demokristjanske večine pokrajinskega sveta od 10. marca letos, ki ne priznava bolničarjem gmotnih izboljšav. Razpravljali bodo tudi o popravilu ceste Belvedere -Gradež ter glavne ceste Trst-Videm, o izplačilu nagrade revizorjem obračuna za leto 1954. zavarovanju proti ne-zgočani mezdnih delavcev gluhonemnice. ročnih delavcev zavoda Duca D'Aosta v Gradiški, zavoda za dojenčke ter mezdnih delavcev in sester pokrajinske psihiatrične bolnice. Zavozil v Jugoslavijo ne da bi se zavedel Pred dnevi so jugoslovanski obmejni organi izročili italijanskim obmejnim organom pri Rdeči hiši 37-letnega kmečkega delavca Basilia Boreana-ca iz Mažerol v Beneški Sloveniji. Najprej so mislili, da gre zopet za enega izmed mno. gih. ki preidejo državno mejo brez dovoljenja z upanjem, da bodo našli zaposlitev v FLRJ. Tode Boreanac je zanikal, da bi bil eden izmed omenjenih, in izjavil, da se je pretekli teden odpravil z doma s kolesom na delo k družini Na-dalutti v Como di Rosazzo pri Krminu. Ko je bil že v bližini vasi pa je nenadoma zagledal pred seboj dva jugoslovanska stražarja, ki sta mu pojasnila, da je na jugoslovanskem ozemlju in ga odpeljala v Solkan. Tu so ga nekaj dni pridržali, nato pa ga izročili italijanskim policijskim organom. Jugoslovanske oblasti izpustile trqovca Cazzarolo V četrtek opoldne se je v svojem avtomobilu vrnil skozi blok pri Rdeči hiši v Gorico goriški trgovec Car-lo Cazzarolo, katerega so jugoslovanske oblasti pridržale zaradi prepovedanega trgovanja z valuto. Cazzarolo se bo moral zaradi tega najbrž zagovarjati tudi pred sodiščem v Novi Gorici, začasno pa je položil v Solkanu potrebno kavcijo v denarju. Cesta od Štandreza do Sovodenj podobna rešetu Goriška oDČina bi morala v najkrajšem času poskrbeti za popravilo ceste, ki vodi iz Stani?reža do Sovodenj; posebno del, ki £, prelaza Rolle je,,,Cj9ul ponovno izgubil na času. 'Zopet se je pojavil v vodstp Monti s svojim blaz,-nim spustom. Prelazu Rolle je sledil prelaz Goberra. (Tokrat se je tudi na vzponu hotel postaviti Monti in je vozil preko vrha prvi s 3’23” prednosti pred Defilippisom, Bahamontesom, Maulejem, 3' in 56 sekund pred Gaulom, 4’07” pred Fornaro, Brankartom in Padovanom. Sledili so Graf, Nencini, Moser, Giudici in Co-letto. Čeprav so prevozili šele polovico etape so bili kolesarji že do kraja izmučeni. V vzponu na Brocon je Monti izgubil 7 minut, medtem ko je Luksemburžan Gaul osvojil tudi ta prelaz. Eno minuto za njim je privozil Padovan, 1’20” Defilippis, 3’ Bahamontes, katerim je v vzponu u-spelo prehiteti Montija. Toda ta je izgubljeni čas ponovno pridobil v spustu, ko je prehitel najprej Gaula, nato Bahamontesa ip vse ostale. Poslej je Monti bil zopet sam na čelu. Toda napor, ki ga je vložil v drzne spuste je bil zanj usoden. Ze na ravnici ga je prehitel Gaul, ki se je zagrizeno pognal na zadnji vzpon etape proti Bondonu. In tukaj se je šele začela prava tragedija. To kar se je dogajalo doslej je bila prava igračka v primeri z dramo v tem zaključnem delu etape. Gaul je prehitel Montija pri Levico, kjer mu je njegov direktor Guerra dal znak, da lahko potegne. V & C* Ou : <0 z s. ilu. $o tr k J— S O , o> sv,; kd so i« izst «< s rts tt> «.v« «;> Ati #*•«&>*?» ; m m o 15 p progressivi 11 tem trenutku je Guerra z Gaulom zmagal svojo tretjo dirko po Italiji (prvič e Ko-bletum in drugič s Clerici-jem). Takoj ko je prehitel Mon- tija je Gaulu počila guma. Hitro je zamenjal kolo in nadaljeval vožnjo. V Trentu je imel že 4’30” prednosti pred Montijem. 11 minut pred Magnijem in Colettom ter 15 minut pred Moserjem. Fornara je še bolj zaostal. Dež, ki je doslej lil, se je že na začetku vzpona začel spreminjati v sneg. Zimska slika je bila prav popolna. Smreke Avstrijski in jugoslovanski nogometaši na treh frontah Jugoslovani bodo verjetno nastopili brez Beare, Horvata in Ze-kovica ■ Ij Zagrebu zadnji Ucu/irkov nastop za avstrijske barve BEOGRAD. 8. — Jugoslovanski nogometaši se bodo 16. in 17. t. m. pomerili na treh frontah z avstrijskimi. Srečale se bodo A reprezentanci v Zagrebu, E reprezetanci na Dunaju in mladi reprezentanci v Gradcu. Zvezni kapetan Tirnanič je včeraj objavil imena jugoslovanskih nogometašev, ki bodo sestavljali tri reprezentance. Za prvo moštvo je določil naslednje: Krivokučo. Stojanoviča, Belina, Hercega, Boškova. Krstiča II., Tasiča, Spajiča, Mi tiča. Ognjanova. Veselinoviča. Vukasa, Zebca, Rajkova in Pa-šiča. B moštvo bodo sestavljali: Radenkovič. Maček, Cokič, Ne-šovič. Biogradlič. Santek, Ju-ričko, Pajevič, Ražek, Petako- vič, Medved, Toplak, Prlinče-vič, Krstič I. in Antič. V mlado moštvo so bili spre-jeti: Veres. Irovič, Koščak, Radovič. Tomič, Banozič, Boro-zan. Kranjčič, Popovič. Seku-larac, Fernatovič, Vukejič. Ognjanovič, (Ljubomir in Ra-divoje) ter Radovič. Po izjavi zveznega kapetana bi utegnili, če bodo fizično spodobni, priti v poštev še: Beara. Horvat in Zekovič. S svoje strani se tudi Avstrijci resno pripravljajo na to trojno srečanje in so tudi že izbrali kandidate iz katerih bodo sestavljene njihove reprezentance. Trenutno so zbrani v Schielleittnu, kjer počivajo in si hkrati tudi izboljšujejo svojo formo. Za dokončno sestavo reprezentanc so DANES PRVI DAN MEDNARODNE PLAVALNE PRIREDITVE Včeraj so prispeli v Trst Jugoslovani. Avstrijci in Švicarji Danes uradno srečanje v waterpolu med Italijo in Romunijo TRST, 8. — Za veliko plavalno prireditev v pokritem bazenu CONI v Trstu vlada veliko zanimanje še posebno zato, ker je to prva pomembnejša mednarodna plavalna prireditev v Trstu sploh. V in. tervjuju, ki ga je dal tržaškemu radiu bivši olimpijski plavalec Andreani in sedaj glavni komisar plavalne zveze, je izjavil, da bo od obiska jutri in pojutrišnjem v mnogočen odvisen program predolimpijskih tekmovanj, ki bi jih FIN eventualno še organizirala v Trstu. Giulio Defilippis, komisar za waterpolo pa je izjavil, Ja kljub temu, da bo morala italijanska waterpolo-reprezen-tanca v današnjem uradnem srečanju z reprezentanco Romunije nastopiti oslabljena, veiuje, da bo reprezentanca igrala dobro, V prvem uradnem srečanju bo italijanska reprezentanca nastopila v naslednji postavi; vratar Mar- cotulli, obramba Rubini in Marciani, napad Pucci, Giom-ba, Pedersoli in Dannerlein. V drugem prijateljskem srečanju bodo v reprezentanco vključili nekaj mladih moči. Kot je znano bo v tej tekmi sodil jugoslovanski sodnik Vu-četič. Danes so prispeli v Trst jugoslovanski, avstrijski in švicarski plavalci, ki bodo sodelovali na plavalni prireditvi. Od Jugoslovanov so prišli Nje. guš, Jager, Skanata ter Mež-narjeva in Stepičeva. Današnji program je naslednji. ob 21. uri defila moštev, 21.15 100 m hrbtno ženske; 21 30 otroci 66 m prosto; 21,35 400 m prosto moški; 21,40 deklice 66 m prosto; 21.45 200 m prsno moški; 21,50 mladinci 100 m prosto; 21,55 100 T prosto ženske; 22.00 ekshibicijski skoki; 22.05 uradno 'vaterpolo srečanje Italija . Romunija. poverjeni trije dunajski strokovnjaki: Hans Pesser, Pep: Malzer in Josef Argauer. Ti so izjavili, da ne mislijo na nikakršne bistvene spremembe v reprezentanci, ki se je zadnje čase se kar dobro držala in dosegla v Glasgovvu proti Škotom neodločen rezultat. Sestavljali jo bodo zato predvsem «stari gadje«, torej povečini rutinirani igralci. Mlajša garnitura, ki tvori bodoče jedro avstrijske enajstorice za svetovno prvenstvo — predvsem nadarjeni napadalci Kozliček II.. Buzek in Sabet-zer, bodo po vsej verjetnosti morali še nekaj časa počakati in zaenkrat še prepustiti mesta napadalne trojice Wagner-ju. Hanappiju in Koernerju II, V avstrijski reprezentanci bo v Zagrebu . poslednjič., nastopil Ocwirk. ki se bo — kot znano — preselil v Italijo h klubu Sampdoria. TAKO MISLIMO M! Brescia - Legnano 1 Catania - Bari 1 Livorno - Simmenthal X 2 1 Marzotto - Modena X 2 Messina Taranto 1 X Salernitana - Palermo 2 X Udine-se - Como 1 Cremonese - Samben. 1 Empoli - Siracusa X Piacenza - Lecco X Piombino - Molfetta X 2 Treviso - Sanremese 1 Venezia - Carbosarda 1 2 X Catanzaro - Vlgevano X 1 Cagliari - Verona 1 odete z belim pokrivalom, na asfaltu pet centimetrov snega. Avtomobili, ki spremljajo kolesarje, so si le s težavo utirali pot na SP°'7 1 cesti, kaj šele kolesarji. Termometer je padel pod me o. Gledalci ob progi so se odevali v težke jopiče, odeje m kar so pač imeli pri rolkaa Kolesarji pa v svojih kra , hlačkah, premočenih majica in z 8 urami naporne Pr°6® v nogah... Bolj ko se je bližal cilju je Gaul večal evojo prec-nost, ki je na vrhu doseg * 7’52”’ pred Fantinijem, ki J* v čudovitem finišu prehitll vse ostale. Za njim je -priMl Magni, drugi junak današnji ga nepozabnega dne. Z velikimi zamudami s° prihajali ostali, toda bilo j* je samo 41. Vsi ostali raze(n De Santija in Cainera, ki s * prišla izven maksimalnega časa, so odstopili. Med njim1 je bil tudi dosedanji nosi- lec «roza majice« Fornara. 1 se je še včeraj zčel absoio ■ ni gospodar «Gira». dalje r°" blet, Bahamontes itd. Vrstni red na cilju 18. etap Merano - Trento Alta (242 ktn). 1. Gaul Charly v čas“ 9.07’28" s povprečno hitrostjo 26.552 km na uro, 2. Fantini z zaostankom 7’44”, 3. Magij1 12T5”, 4. Coletto 14’25”. 5. Baf-fi 17’39”, 6. Uliana 17’44”, 7-Monti 18 09”, 8. Bartolozzl 18T8”, 9. Nascimbene 2U'4b , 10. Moser Aldo 21’28”, ll' Brankart 22T7”, 12. Maule 23’21”, 13. Couvreur 25’31”, Gaggero 25’44”, 15. Serra 26’45”, 16. Sorgelos 27’48”, *"• DalTAgata 29’30”, 18. padovan 30’57”, 19. Scudellaro 32’28 , 20. Piazza 33’45”, 21. Alban, 22. Wagtmans, 23. Tognaccini, 24. Barozzi, 25. Carrea. 26. AS-sirelli, 27. Guerrini, 28. Baroni, 29. Filippi, 30. Coste, 31. Chiarlone, 32. Ruiz, 33. De Groot. 34. Godio, 35. Zamboni. 36. Benedetti, 37. Coletto Ang-38. Pintarelli, 39. Stolker, Favero, 41. Giudici. Ostali dirkači kljub podaljšanju ni*" ksimalnega časa, niso pnsl na cilj. Splošna klasifikacija: 1. Gaul gs.JCOS”, 2. Magm z zaostankom 3’27”, 3. Coletto Ag. 6’53” 4. Maule 7’25”, 5. Moser 7’36”, 6. Fantini 8’46”, <■ Brankart 9’21”, 8. Monti 10'2* ’ 9. Bartolozzi 15 03”, 19. C°“" vreur 19'30”, 11. Gaggero 27’33 . 12. Padovan 27’44”, !3. 'Vagt-mans 31'40”, 14. Sorgeloos 4311”, 15 Giudici 4832", Baffi 1.00'46", 17. Benedetti 1.18’40”, 18. Albani 1,15'U”. Scudellaro 1.2748”, 20. D»>* PAgata 1 30 03”. ^ oegovorni uredniK STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT Tr!I KINOPROSEK-KONfOVjl predvaja danes 9. t.m. °b 20. uri Lux barvni filn*- TEODORA letni hiim v Šliediill! predvaja danes 9. t. ni. ob 18.30 uri Universal film: predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope barvni film: Vitezi okrogle Igrajo: ROBERT TAVLOR, AVA GARDNER in MEL FERR®" Zelo velik uspeh! Obveščamo javnost da bo jutri 10. t. m. otvoritev kina na prostem ob 20.30 s filmom «H CIMA TE H A 8 * OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOODOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO ,000° Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 96. H Četrto poglavje: Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Ko sem v četrto prepisoval roman, se mi je ponudila na tem povsem slučajnem »literarnem večeru* prva priložnost preizkušnjo njegove učinkovitosti. Roman jč zalozba napo-iala in v Kamniku, kjer sem delal na njem, mi je lepega :era izrazila družba, s katero sem se po naključju našel v stilni, željo, da bi jim prebral kako poglavje iz romana. Dal n se pregovoriti in povabil družbo na svoj dom. Med gosti bil mlad advokatski pripravnik in več gospodičen. Nametal sem prebrati del kakega poglavja in potem družbo odviti Izbral sem eno izmed poglavij sredi prve polovice tiana in začel čitati. Ko sem mislil, da je bilo želji ustre-io sem hotel prenehati, toda poslušalci so terjali, da berem prej. Bral sem in bral. prosil, naj me izpustijo, bil sem ze s hripav toda gostje se niso ganili. Bil je svetel dan, ko n naposled izmučen končan, kapituliral. Kadar koli sre-m katerega koli od teh prijateljev poslušalcev, me spomni »a večera oziroma noči in pravi, da jim je večer ostal v pozabnem spominu. Ko se je nato začel roman staviti v tiskarni, so stavci tiskovali korekturne stolpce in jih nosili domov svojim užinam v branje. Beležka: «H. b. S. Kamniško sedlo, 4.IX.1!)38. «Sinoči sem se peljal v Kamnik s S.S. (abiturientko gim-izije), katere oce Je stavec v tiskarni .Merkur’. Rekla je, , je oče prinesel s seboj korekturne stolpce..., da bi jih nje- gova žena čitala. Rekel je, da vsa tiskarna čita Alamut, da jim je vsem zelo všeč. S (hčerki) pa je rekel, da ga ne sme citati, k,er še ni zanjo. Toda videla je, kam je skril stolpce, in jih je čitala. Zelo je navdušena. — Stavci (kakih osem) so se mi priporočili, če bi jim mogel preskrbeti roman po režijskih cenah... Moj Ž. (prijatelj urednik) se kar ne znajde. Niti izgovorov ne najde več.» Ker sem že pri beležkah, naj navedem še tisto, kjer je označeno, kdaj sem roman končal in kake bojazni so me pred tem zaključkom obhajale. »V nedeljo, 24.VII.1938. Ob 3/4 &h dovršil .Alamut’. Zadovoljen. Zadnje dneve neprestano trepetal, da bi mi ga kdo ne ukradel, da ne bi nastal požar ali prišlo kaj drugega vmes. — Protu koncu mislil, da me že lahko kdo ubije, ali da »e ponesrečim, Alamut je le v glavnem dovršen. Toda cisto oddahnil sem si šele, ko sem napisal zadnjo črko. Naj me ie kdo ubije (imel strah, da me ne bi kdo skozi pritlično okno), v Alamutu bom nesmrten.« (Stanoval sem takrat spet v Ljubljani, kjer sem končal četrti prepis). Tudi ko je Alamut izšel, sem ostal nepoboljšljiv kronist, beležil dobro in slabo, kar se je o romanu govorilo, 'in o vsem tem poročal dimi v Beogradu. Tu sem v notesu naletel na dve strani, drugo ob drugi. 6.X.1938 imam dve beležki za drugi in tretji del trilogije: za «Ibn Tahirjeva potovanja« in za «Hasanovo smrt«, ki sta nekakšen kratek osnutek za ta dva romana. 10.X.1938 pa: «Dr. F. (mladi odvetniški pripravnik, ki je poslušal čitanje v Kamniku), je dejal, ko je roman v celoti precital, da ni imel (takrat v Kamniku) niti .dunsta’, da bo stvar tako odlična. — iMoja) mama in papa sta zelo zadovoljna. ljudje me ustavljajo, ml čestitajo in želijo, da bi nadaljeval (s trilogijo).« 19.XI.1938: «Ga. V. N.... mi je rekla: ,Ne morem si pomagati, neprestano se vprašujem, ko berem vaš roman, kako neki bi se to čitalo v originalu. Tako nenavadno in drugačno je od vsega, kar je naše.« 6.-7.XII. 1938: «N. P. (umetnik) je pijan šimpfal čez Alamut. Dejal, da so Turki poklali 1.000.000 Armencev in da zato nimamo nič skupnega z njimi. Romana da je prečital tri ali štiri poglavja.« 12.XII.1933: »Včeraj, ko smo šli na Cankarjev grob, so se nekateri naši literati zelo špasno vedli. Medtem ko sta bila i Zupančič i Albreht zelo ljubezniva, sta se me — t in — k kar nekako ogibala. Nazaj grede smo se skupno peljali v tramvaju. Stal sem na peronu in videl, kako so v vagonu stikali glave skupaj. Ko sem pokadil, sem vstopil. Vsi so takoj umolknili. Samo č me je vprašal: Ali vam je postalo zunaj mraz? (Sicer sva se tikala). Ko smo pri pošti izstopili, so se nekaj menili, kam bi Sli. Niso me ne vprašali, če grem zraven niti so se kaj menili zame. — Mislim, da iščejo, kaj bi na mojem romanu našli (fašizem?), da bi določili prijem, da bi ga uničili...« V nadaljevanju te beležke imam še celo vrsto izjav vidnih kulturnih delavcev o romanu, ki sem jih povečini slišal samo posredno. Dokončne sodbe si nihče ne upa izreči, nekateri izražajo rešpekt pred delom in želijo, da bi tudi njihovi prijatelji roman prebrali, da bi potem mogli stvar skupno pre-debatirati. Neki takrat mladi slavist sodi o delu kot takem zelo pozitivno, le da se z ideologijo ne strinja. »Hodijo torej kot mačke okrog vrele kaše,« zaključujem beležko. »Ne vedo, pri cem so. Nočejo se zagalopirati, iščejo ki ie pa točko, katere bi se oprijeli, da bi lahko padli po romanu-(V pogledu --sa sem čital .hladno sovraštvo’).« Preprosti čitatelji, ki ne iščejo v romanih ideologij, Pa® Poiščejo v njih človeške zadeve, so imeli v Alamutu, kot 7 . biram iz številnih beležk, tudi Iz poznejših let, svojo liko pašo«. V neki družbi sem v podeželskem mestecu spoznal deklic°’ ki je, ko so imenovali moje ime, prisluhnila. «Kaj ste vi kaj v sorodu z Vladimirom Bartolom, napisal .Alamut’?« me je vprašala. ., Nekateri v družbi so se posmejali in ji skušali dopoveda > da sem z njim identičen. Ni verjela in je mislila, “akaZ. družba vleče. Končno sem ji pokazal svojo planinsko iZK ,g nico (osebne nisem nikoli imel). Ni se mogla načuditi m še kimala z glavo. »Zakaj se vam zdi to tako čudno?« sem jo vprašal. «Mislila sem, da taki ljudje več ne živijo.« maj Znanje te deklice iz slovenske literature je bilo sicer k0”rlt;, zadostno, toda nehote mi je naredila najveeji kompl'111 Svojevrsten »kompliment« sem prejel tudi od n.plCv"0t sošolca iz ljubljanske gimnazije, ki je po maturi izginil uradnik na podeželje. Po skoraj dvajsetih letih sva se s[etisti pred ljubljansko pošto, pa se mi polaska, da je prebral moj »prevod* in da mu je na moč ugajal. ^ »Kateri prevod? Tiste odlomke iz Nietscheja misliš m1 Thomasa Manna, ki so izšli pred leti v Modri ptici?« «Ne, ne, tisti debeli roman, ne vem, ali je od neke angleškega ali indijskega avtorja.« »Misliš Alamut? Tega sem vendar jaz sam napisal.« «Osel! (izgovoril je po ljubljansko: 6su!) Saj te ven poznam!« , Obrnil mi je hrbet in niti roke mi ni dal v slovo. Izid romana je padel tik pred kapitulacijo v MUnchen^ v notesu zanimivo beležko, ki jo podaJ O tem imam brez krajšav: (Nadaljevanje sle&V