' ZEUE POLJA NAMOČENA, KMETJE SUHI STRAN 3 HUJŠAJTE Z NAMI! STRAN 9 p*°ta' 2_ apni 2005, ob 12,uri odstavitev knjige Zlato leto slovenskega rokometa d ' 1 do 30. aprila 2005 azstava slik DUŠANA KOVAČA I f^!ia aPr'l 2005 med 9. in 12. uro ^•TKARIJE - Peter in volk "NOVA" OKNA prednost j & v kvaliteti MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b , RECelje 034255050 080 12 24 www. mik-ce.si " Z " Z ; salon Maribor, Dupleška cesta 10 LILO PRAP BEREJO V 16 JEZIKIH STRAN 17 ODKI BRANKO STAMEJČIČ UVODNIK Pomnite Celje Odkar je Celje resnično postalo športna prestolnica Slovenije, se vse pogosteje sprašujem, če smo že vzeli vsaj tisti »p« od prestolnice. Kaj vse smo v mestu doživeli zgolj v minulem tednu, je praktično odveč ponavljati. Pa vendar: nemški navijači so pokazali zobe. Pokazali, da šport ni vedno le tekma športnikov. Je tudi razkazovanje moči navijačev, je dogodek, zabava, priložnost za sproščanje agresivnih nagonov... Ostanimo. le pri »nemškem« ekscesu. V neko zaspano, majhno mesto je prišlo tisoč Nemcev. Z evri. Kaj smo jim,ponudili? Zgolj mestni sobotni dolgčas in nekaj redkih odprtih gostiln, kjer so si lastniki ali najemniki kar veselo meti roke., Tako žejnih gostov še niso imeli, toliko piva po grlih v Celju ni v enem samem dnevu še nikoli steklo. A teklo je le pivo ...In kako seje mesto pripravilo na prihod tolikšne Skupine športnih turistov? Neumno bi bilo pričakovati, da bodo zašli na grad ali v kakšnega od muzejev: Pa je kdo pomislil, da bi morda za njih pripravil »bavarsko« veselico? In ob tem še kaj zaslužil. Je kdo v tem nesrečnem mestu, ki je športna prestolnica Slovenije za vsaj dva navijaško najbolj privlačna športa, pomislil, da bi se kdo utegnil v mesto še kdaj vrniti? Ne kot navijač. Kot turist. Z družino ... Kaj smo jim ponudili, v kaj smo jih želeli prepričati? Zdaj vsi po vrsti kažemo na policijo, ki svojega dejansko ni opravila pravočasno, pa naj to še milijonkrat zanikajo. Upamo le, da so se iz črepinj polne izkušnje česa naučili. Toda ali si res želimo, da si »normalni« navijači Celje zapomnijo kot povsem negostoljubno mesto s kordoni policije, ki s strašljivimi pendreki dela red vse počez? In kaj smo, na primer, storili za vse tiste desetine in desetine novinarjev, ki so spremljali zadnja športna srečanja? Jim je kdo izrekel dobrodošlico, jih 'oskrbel s kakšnim gradivom o mestu? Jih je kdo povabil, da napišejo še kakšno vrstico o mestu? Morda občinski protokol, ki je omahoval pod težo zadanih nalog, saj so se, zlasti za »nemško« tekmo najavljali župani, pa ... Šport je atrakcija. Šport je turizem. Slaba destina tistih, ki so dogodek sprevrgli v eksces, je tista, na katero lahko pozabimo. Ki je brezupen primerek huliganstva, kot ga poznajo v vseh državah sveta. Preostali so gostje. Ki bi jih morali sprejeti. Ki bi jih morali pozdraviti. Ki bi jim morali ponuditi svojo gostoljubnost. Ki bi jim morali pokazati kaj več kot Marsovcem podobne specialce v njihovih opravah. Ki... V soboto bo nova tekma. Na srečo rokometna. Tekma kulturnih navijačev. Nanje so policisti pripravljeni. Najbrž brez potrebe, a nikoli se ne ve. Po čem si bodo Katalonci, razen po tekmi, zapomnili Celje, slovensko športno prestolnico? Družinski pomočniki na občinskih plečih Po milijon in pol Po izračunih županje Občine Ljubno Anke Rakun se je v letih od 1999 do 2004 proračunski kolač iz naslova primerne porabe povišal za 49 odstotkov. Ob tem pa so se na Ljubnem prispevki za domsko varstvo odraslih povišali za 262 odstotkov, 143 odstotkov več gre na račun zavarovanja za brezposelne, največji trn v peti manjših občin pa so prispevki za t.i. družinske pomočnike, ki so začeli delati lani avgusta. »Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva in je bila kot takšna v začetku zastavljena za nadomestilo za starše, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali za težko gibalno oviranega otroka po 18. letu,« je razložila Zlatka Pilko, vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah. Vendar pa se pomoč vse bolj uveljavlja tudi za odrasle invalidne osebe, ki se ne odločijo za bivanje v domovih za starejše. Zanje cele dneve skrbi nekdo iz ožje družine, ki kot brezposeln ali delno zaposlen oskrbovancu nudi pomoč. »Poudarjamo, da ne nasprotujemo družinskim pomočnikom - nasprotno, gre za zelo lepo gesto, da nekdo ostane doma in neguje ter skrbi za bližnjega. Problem pa je v tem, ker je država plačilo te storitve preprosto obesila Sredina je desno Celjan Aljuš Pertinač, 27-letni diplomirani politolog, bo na sobotnem kongresu Združene liste socialnih demokratov Slovenije (ZLSD) kandidiral za predsednika stranke. Njegov protikandidat je sedanji predsednik Borut Pahor. Pertinač je zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v. direktoratu za trg dela in zaposlovanje. V stranki je osem let. V tem času je bil predsednik mladega foruma ZLSD, sodeloval je v volilnih kampanjah, tudi kot vodja volilnega štaba za 5. volilno enoto. Njegova sta slogana Janjo za županjo in Celjanko za poslanko. Sodeloval je tudi pri kampanji Danice Simšič in pri kampanjah za državnozborske in evropske volitve. Pri delu stranke in sedanjem predsedniku pogreša učinkovitejšo ekipo, ki' bi bila notranje homogena in bi pokazala na možnost vodenja zadev, saj sobranja v politiki ne more biti več. »Pahor tudi ni dovolj nare- dil, da bi v stranki ustvaril koalicijo, ki bi bila pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države. Stranka ima potencial za več kot deset odstotkov. Rad bi, da bi se to na kongresu tudi pokazalo,« pravi. »Problem stranke je, da ni povsem jasno profilirana. Ni močne ekipe, ki bi imela enake cilje. Stranka se je bolj ukvarjala sama s sabo kot z oblastjo. Tako je prišla v položaj, ko v prejšnjem mandatu ni imela ministrov v ožjem vodstvu, hkrati pa tudi ni imela ljudi, ki bi lahko predsednika enakovredno nadomestili, kar se posebej vidi zdaj, ko je ta postal evropski poslanec,« je Pertinač jasen. Med štirimi kandidati za podpredsednika ZLSD je tudi nekdanja ministrica za kulturo in nova predsednica območne organizacije ZLSD Celje Andreja Rihter. Razlike med svojim in Pahorjevim programom pojasnjuje takole: »Delegati na kongresu bodo izbirali med že videnim in nečim novim. Sam zagovarjam kadrovske, programske in organizacijske spremembe. V programu pa je osnovna ta, da kdor podpira mene, mora podpreti jasno pozicioniranje stranke kot takšne, ki ni zadovoljna z opozicijsko vlogo in bo takoj pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje javnih zadev. Prva priložnost so že lokalne volitve, do katerih je treba oblikovati kadrovsko in programsko alternativo današnji vladi in to z novo ekipo.« BRST za delo družinskega pomočnika sodišče Odločalo bo ustavil -----1________r 2 °* f^Ave-r SAM ( (SAŠO 2 2-j pomoč ? _T p na pleča občin,« poudarjata tako Pilkova kot županja Rakunova. Družinski pomočnik stane občino malo več kot 128 tisoč tolarjev na mesec oziroma dobrih 1,537 milijona na leto. Po pravilniku namreč družinski pomočnik prejema enak znesek, kot je namenjen enemu od staršev v primeru nege težko prizadetega otroka, in ima zagotovljeno enako socialno zavarovanje, vendar pa plačilo in prispevke zagotavlja občina stalnega prebivališča invalidne osebe. V državi ugotavljajo, da pravica do družinskega pomočnika pomeni bistveno izboljšanje: za koriščenje te pravice se večinoma odločajo ljudje, ki so za invalidno osebo že skrbeli in so bili zato do zdaj doma brez lastnih dohodkov. Delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki ga prejme družinski pomočnik, je praviloma višje od dodatka za pomoč in postrežbo invalidne osebe - tega do- datka namreč invalidna oseba v času, ko zanjo skrbi družinski pomočnik, ne prejema oziroma ta pravica miruje. Tako zdaj v občinah ne le da plačujejo družinske pomočnike, še več - zanje je treba obračunati prispevke in dohodnino, čeprav so formalno prijavljeni v pristojnih-centrih za socialno delo. Pomanjkanje denarja V zgodbo se je že pred časom vmešalo Združenje občin Slovenije, ki je devetim slovenskim občinam, med njimi tudi Šmarju pri Jelšah, v tem tednu pomagalo pri vložitvi pobude za presojo novele zakona o socialnem varstvu na ustavno sodišče. V bistvu gre za pobudo o presoji ustavnosti člena, ki nalaga občinam, da iz svojih proračunskih sredstev financirajo družinskega pomočnika osebam, ki potrebujejo po- moč pri osnovnih življenjski funkcijah 24 ur na dan. budi je dodan tudi predi™ za začasno zamrznitev izp°fl bijanega člena. Pobudniki ustavnega sp°r" navajajo, da je zakonodaj5 lec predvideval, da bod stroški družinskega poffl™ nika enaki, kot so bili str°’ ki za zagotavljanje osebne p° moči. Da ni tako, dokazVr jo že v Šmarju pri Jelšah, kr so lani načrtovali in poraP li za osebno pomoč 2,24 d1 lij ona tolarjev. Za letos je d čina na podlagi že izda”1 odločb za štiri družinske r močnike v občinskem P(0 računu načrtovala 6,29 tfli' lijona tolarjev. Znesek pa bo, kot kaže, podvojil. KRATKE-SLADKE NDM Ivica in kolegica Večkrat nam pripovedujejo, kakšne »sekajo« na radiu z domišljijo, kot so mu domišljavo nadeli ime. Zadnje cvetke pa ne moremo več zadržati zase, ko je voditelj dejal: »Omenjeni sta tudi Ivica Kostelič in njena kolegica Maja Flajšman.« Nekaj dni kasneje je voditeljica izstrelila: »Slovenska nogometna reprezentanca bo v dvorani Zlatorog, ah, oprostite, v Areni Zlatorog, seveda, gostila Nemčijo.« Fantastično! Poiščite prvoaprilske! V današnjem prvoaprilskem Novem tedniku smo objavili tudi nekaj potegavščin. Poiščite jih, napišite na dopisnico, koliko ste jih našli in med tistimi, ki bodo uganil vse ali pa vsaj večino, bomo izžrebali dobitnika hišnega darila Novega tednika. Dopisnico pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Uredništvo ’ ul' je pristojni center za s°cK} no delo obvestil občino, obravnavajo še štiri vloge t. družinskega pomočnika- ’’ denarja za te pomočnike P; prosto nimamo v prota nu,« pravi Pilkova. Po^ no je tudi na Ljubnem, M že plačujejo delo šestih d j žinskih pomočnikov, 5 vloge pa še obravnavajo-Prizadete občine v P°j£ di nasprotujejo temu, oa ^ država finančno breme’^, ga je povzročila novela kona, preložila na 0^* j ji sama pa zato prihrani,5 ’ iz državnega proračuna o* ^ ba zagotavljati denarja za y konsko določene pravice> dokončnem izračunu fioa l ne izravnave za lani nat11 -6 ni sredstev za finandr3^, družinskega pomočnika-budniki ustavnega SP t opozarjajo, da ustava ^ omogoča državi prenos P sameznih nalog na ob < vendar ob njihovem P g. hodnem soglasju in PoCyttl-gojem, da za to zagotoV di denar. TŽfjik URŠKA SELlS^ ! HOVi TEHNIK UALNO Polja namočena, kmetje suhi hidromelioracije slabo narejene in desetletja pozabljene - Bodo kmetje sami vihteli lopate in hkrati državi plačevali za nedelo? y Šentjurju so v sociali-2^ni kmetijsko usmerjeni ^Diri pred slabimi 20 leti Sadili štiri hidromelioracij-2e sisteme (HMS). Dva v Gameljski dolini, v Čmoli- 1 111 Novi vasi ter Vodružu ^ Jakobu. Horuk akcija, ki 0 "do temeljev pretresla do-j!0s«ost kmetijstva«, je z le- Postala le oddaljen spomin ■ ? neke druge čase. Vse do-•Jr ni država predlani za-...a izvajati zakona o kme-Jskih zemljiščih in odme-® Prva nadomestila za 2 .ževanje in redno delo-^Sije teh sistemov. Meglen |P®min se je nenadoma ute-l(2*v neizprosni davčni od-. di in položnicah, ki so hu-|.^razkačile lastnike zem- Med leti 1986 in 88 je bila ,j° e8 hidromelioracije izve-tudi komasacija, kar po-j Jd. da so parcele združili y M prerazdelili kmetom, ki rtl°lici in Novi vasi za raz-Ujv0 °d ostalih območij last-u tv° še danes ni dokončno hih en°' mn°žico pravit ,Zapletov se bodo kmetje ti j trto prisiljeni dogovori-sj 11 sPorazumeti že zavoljo tu 6lIla subvencij. HMS pa je ^tako zanemarjen, da so odi!!1 nista vključena v staTer0’ ker’ P° besedah pred-^/Uice za tisk kmetijskega ra? 1Strstva Marine Rojko ne pMagajo z'dovolj točnimi la^atbi za korektno odmero. '"Vodruž. i 80 dobib položnice teta 2003, sodne takse službe pa so doslej odne-pfjtff nekajkrat večje vsote. tv0 ^)hn najbolj dviguje dejs-’ baje bil sistem že v začet- Franc Jagodič ku zgrajen malomarno, v manjšem obsegu, kot je bilo predvideno, pri vzdrževanju pa se ga razen kmetov samih že leta nihče ni niti dotaknil. Čemu torej zdaj plačevati položnice državi, ki ni in verjetno tudi ne bo na teh njivah naredila ničesar? Plačilo državi za nedelo? Eden naj večjih kmetov v Jakobu Franc Vengust je bil leta 1986 v gradbenem odboru: »Takrat se je veliko govorilo, a naredilo malo. Dogajale pa so se tudi precej čudne reči. Popoldne je, na primer, tovornjak pripeljal kolute drenaž-nih cevi, naslednji dan jih je pa pol ali celo še več manjkalo. Vplivni kmetje na drugi strani občine pa so si urejali domove in kmetije.« Franc Jagodič, kmet iz Jakoba, pravi, da se počutijo kot drugorazredni državljani, ki jih pri njihovi lastnini nihče ne upošteva. »Po idejnem načrtu, ki ga imamo, ni bilo izvedenega niti pol načrtovanega. Zdaj so v odmero zajeta zemljišča, na katerih stroji ni- so nikoli niti stali in nimajo s sistemom nobene zveze. Po drugi strani pa so izvzeta v resnici meliorirana območja,« pove in nadaljuje: »Drenaž-nih cevi so položili komaj za vzorec, pri jarkih pa so samo poglobili in izravnali tiste, ki so bili tam že desetletja. Sami jih čistimo in vzdržujemo, zdaj pa naj državi za nedelo še plačujemo?« Kmetje se sprašujejo, kako si država skrb za njihov HMS sploh predstavlja. Ob jarkih ni cest, na svojih njivah pa sami najbolje vedo, kdaj in kako lahko brez škode opravijo kakšno delo. »Naš teren zaradi svoje majhnosti enostavno ni primeren za ideje, ki so si jih zamislili v Ljubljani!« Jagodiča podpirajo praktično vsi kmetje, ki so pri tem izredno složni. Žal pa jih uprav-ljalec HMS, podjetje Plima iz Žalca, ki ga je na razpisu izbrala država, enostavno ne jemlje kot omembe vrednega partnerja. NjihovpredstavnikAndi Amšek je na terenu razreševal dve pritožbi, ostalih kmetov, ki so se zbrali, ni želel niti poslušati. Na vprašanje, kako Za slovenske simbole v Celju ni posluha! ^re)veIik domoljub, tujec v mestu ali kijpj^^čan in bi želeli v knežjem mestu do(J ' s*0Vensk° zastavico, kar tako, za na tiištvu0 m'zo? Pred kratkim sta se v ured-da v gasila zdomca, ki sta potarnala, Ve oZi m mestu nista našla majhne zastaja šp roin.a grba, ki bi ju lahko sinu prišila ^araii n* t*res- V tujino sta se vrnila razo- zali pregled ponudbe v mestu je poka-to zar ?.e dstim, ki naj bi zastave prodajali, sPet p • * ekonomike poslovanja ne izplača, tiik°ij njgih po njih povpraševanja skoraj ^oi/^ slovenskih zastavic nimajo, ker ljudje jih. i,, . ® Povprašujejo po njih. Ne naročajo ■ zasta ■ Ud rresemovi. iz istega razio- "haj° ^majo tudi v Mladinski knjigi, kjer \____ rasno le večje, plamene zastave. Prav tako jih ni mogoče dobiti v papirnici Leonardo in vseh ostalih papirnicah v Celju. Pot nas je vodila naprej po mestu in logično se je zdelo, da jih bomo našli v TIC-u, Turističnem društvu Celje, zagotovo pa na Zavodu za turizem Celeia Celje. A tudi na teh naslovih je iskanje povsem zaman, saj se jim skoraj oziroma nikoli ne dogaja, da bi tujci ali meščani in drugi obiskovalci Celja spraševali po njih. Po besedah uslužbenke v turističnem društvu gre za lokalno društvo, zato držijo le lokalne stvari in prostora za slovenske zastavice ni. A na koncu je le uspelo. V podjetju Reklama Celje prodajajo in po naročilu tudi izdelajo nekaterim tako drag in iskan spominek. Njihovi naročniki so večinoma slovenske občine, ne dogaja pa se jim, da bi zastavice naročale celjske knjigarne in papirnice ter turistična društva in ostale informacijske pisarne. MATEJA JAZBEC Franc Vengust bodo brez kakršnih koli načrtov izvedbe sistema ločevali med njivami, kjer je kmet baje drenažne iztoke skuril, in tistimi, kjer jih nikoli niti položili niso, je le skomignil z rameni. Seveda ima Plima na svoji strani zakon in pogodbo z državo. Odločbe je izdal davčni urad, zaradi česar se je veliko gneva zlilo na šentjurske davčne uslužbence. Povedali so, da je njihova naloga izvajanje zakona, odmero je opravilo ministrstvo za kmetijstvo. Edino, kar je v njihovi moči, je da skušajo pospešiti reševanje pritožb. Na kmetijskem ministrstvu pa so povedali, da so obode melioracijskih območij potrdili v upravni enoti, na občini in tudi upravljal-ci. V UE Šentjur je za to pristojna Romana Marzek, ki je povedala, da sta skupaj z Vojkom Grdino iz kmetijsko-svetovalne službe pregledala sisteme in na ministrstvo posredovala mnenje, da gre v Jakobu za tako majhen in vzorno vzdrževan HMS, da bi ga bilo najbolje odpisati. »Vendar smo z menoj vred vsi zavezani zakonu in na ministrstvu pravijo, da tega ne morejo, ker se bo potem sistem sesul.« Kot vse kaže, je edina pot, da država na jakobško-vodniški HMS pozabi, razgradnja, kar pa je spet izredno drag in v tem primeru nesmiseln postopek. Država sicer dopušča, da ga ljudje vzdržujejo sami, a bo denar vseeno pobrala. In četudi bi ga z drugo roko takoj vrnila, je to skregano z zdravo kmečko pametjo. Lastniki spornih zemljišč so zaprosili za posredovanje podžupana Jožeta Koržeta. Kot plod teh prizadevanj so se včeraj srečali predstavniki ministrstva, kmetov, občine, upravne enote in upravljalca. Kmalu bo torej jasno, ali je v vsej zgodbi še prostor za pameten dogovor ali pa se kmetj e tudi tokrat borijo z mlini na veter. SAŠKA TERŽAN 3 KJE SO NASI POSLANCI? Prevzgajanje podpredsednika Sašo Peče je eden od bolj opaznih meteorjev na slovenskem političnih nebu, predvsem zaradi svojih govorov za parlamentarno govornico, ki jim sicer ne manjka retoričnih spretnosti, po vsebinski plati pa ježijo kožo liberalnejše usmerjenemu delu javnosti in vsem zagovornikom pravic manjšin. Peče tako kot predsednik državnega zbora (DZ) France Cukjati (SDS) velja za ekstremista z diskri-minatornimi izjavami, pri čemer skuša Cukjati zdaj vsaj za silo omiliti svoje izjave in se prikazati kot sprejemljivi politik. Peče pa tudi po zasedbi odgovorne funkcije ni spremenil svojih stališč. Še več. Zdi se, da jih v zadnjem času še stopnjuje. Prva »nerodnost« se mu je pripetila konec februarja, ko je novinarjem Dnevnika priznal, da je njegova poslanska skupina izobesila plakat, ki je pozival na mitralješko rešitev vprašanja izbrisanih. To je seveda sprožilo ogorčene reakcije (varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je pozval k njegovi odstavitvi), Peče pa se je naslednji dan izmazal s klasičnim izgovorom, da ga novinarji niso razumeli, in seveda s protinapadom, da gre za politično obračunavanje z njim. »Nagnal vas bom z govornice,« je stavek, ki je nekatere poslance močno razburil prejšnji teden. Z njim je Peče med vodenjem seje zagrozil poslanski LDS Majdi Širca. Zaradi njega seje LDS odločila za svojo prvo obstrukcijo in prešpricala razpravo o usmeritvah za delo Slovenije v evropskih institucijah. LDS in Združena lista sta zahtevala, naj poslanci razpravljajo o načinu vodenja sej DZ, s čimer se je Cukjati strinjal, hkrati pa dodal, da bo Peče še naprej vodil seje DZ, saj »nimam prav nobenih možnosti podpredsedniku državnega zbora preprečevati izvajanja njegove funkcije«. V LDS in ZLSD menijo, da se Cukjati ni ustrezno odzval, s čimer se le krepi avtoritativni slog vodenja sej ter selektivno spoštovanje parlamentarnih pravil. Ob tem se je znova sprožilo vprašanje, kako je možno, da je bil Peče izvoljen za podpredsednika parlamenta prav takrat, ko je zaradi prenapetih izjav o homoseksualcih enega od kandidatov padla Evropska komisija. V zakulisju vsi kažejo na kupovanje glasov, s katerim si je pozicija zagotovila predsedniško funkcijo za Cukjatija in šest dodatnih glasov pri imenovanju vlade. Večina političnih analitikov pa tako ali tako meni, da je to že ustaljen način delovanja SNS, ki v skladu s svojimi potrebami posoja gla- SašoPeče sove (katerikoli) vladi, ob tem pa vzdržuje videz ogorčene opozicije. Politični vzpon Pečeta je tekel kot po olju, čeprav se je na državni ravni začel tragično, saj je leta 2000 v poslanskih klopeh nadomestil preminulega poslanca SNS Petra Lešnika. Nekaj mesecev kasneje je na volitvah uspel prepričati dovolj volivcev, da je postal del SNS-ovske poslanske trojke s krmarjem Zmagom Jelinčičem, v lanskem volilnem letu pa je zanj glasovalo natanko 3.000 Mariborčanov. Naoljena pričeska, s katero je zaslovel že kot svetnik mariborske mestne občine (kot svetnik je še bolj slovel po pitju krvi županu), ni edini razlog za uspešno parlamentarno kariero, saj se je v anketi tednika Mladina pred dobrima dvema letoma uvrstil tako na lestvico spolno privlačnih kot odbojnih politikov. Morda gre magičnost volilnega rezultata iskati v ezoteriki, saj je bil Peče - po besedah astrologinje Mete Malus - v prejšnjem življenju ženska: »Pravzaprav ženska po srcu in duši, oblačila in nosila se je rada po moško.« Morda zato poslanec SNS kljub svojim mačističnim stališčem med homoseksualci velja, da je »gay-friendly«. Ta njegova dvojnost je tudi razlog, da ga je gejevski aktivist Rene preko televizijskega humorističnega šova Hri-Bar povabil na čaj. Na odgovor seveda še vedno čaka, tako kot na svoji dve uradni pobudi, da bi ga podpredsednik DZ uradno sprejel na pogovor kot predstavnika civilne družbe oziroma gejevskih organizacij. Da njegova homofobija ni le vaba za skrajne volivce, je Peče, ki je dokaj pogost obiskovalec ljubljanskega nočnega življenja, okusil pred nekaj tedni, kot so ga po poročanju rumenega tiska nagnali iz lokala, kjer je pesmi recitiral pesnik Jurij Hudolin. Ta je prekinil recital in dejal, da ne misli nadaljevati v Pečetovi prisotnosti, zato ga je prosil, da lokal zapusti - podpredsednik DZ pa ga je menda ubogal. SEBASTIJAN KOPUŠAR m KTUALNO »Direktorica«, ki ne nosi hlač Ko so v Muzeju novejše zgodovine Celje pred desetletjem ustanovili otroški muzej Hermanov brlog, niso slutili, da bo postal med najmlajšimi (in tudi njihovimi starši) tako priljubljen in prepoznaven. Da ga bo na leto obiskalo od deset do 13 tisoč obiskovalcev, pa jim niti na kraj pameti ni prišlo. »Edino, kar smo si ob ustanovitvi muzeja želeli, je bilo, da bi ga čimbolj približali otrokom, katerim je tudi namenjen,« se spominja soustanoviteljica Branica Gologranc Zakonjšek, ki ji nekateri pravijo kar »direktorica« Hermanovega brloga, čeprav sama tega naziva ne mara. »Sem samo muzejska svetovalka ter vodja službe za odnose z javnostmi in pedagoško delo v muzeju novejše zgodovine.« Ali povedano drugače - skrbi za zbirke v muzeju, pridobiva predmete zanje (njeni sta zbirki Iz otroškega življenja in Dobra igrača), pripravlja programe za muzej, je tudi izvajalka družinskih popoldnevov v Hermanovem brlogu, ob vsem tem pa skrbi še za pedagoško fototeko ... Zakonjškova je v Muzej novejše zgodovine Celje prišla ravno v času, ko je ta v povezavi z novo zbiralno politiko začel iskati novo vlogo v svojem okolju. »Nekako vzpo- redno z začetki priprav na stalno razstavo Živeti v Celju smo naredili nov, za tiste čase drzen korak k odprtosti muzeja: posvečati smo se začeli vsebinam za najm-lajše obiskovalce, pritegniti smo želeli otroke, ki so bili tedaj v slovenskih muzejih prisotni še v zelo majhnem številu.« Leta 1992 so s poskusnim otroškim muzejem - poimenovali so ga V svetu lutk - v sedmih slovenskih mestih doživeli izjemen odmev. »To nas je vzpodbudilo k nadaljevanju naših prizadevanj. Tako smo čez tri leta odprli Hermanov brlog, čigar poslanstvo je že od vsega začetka jasno opredeljeno: naše naj mlajše na spontan in njim prilagojen način seznanjati s svetom, ki jih obdaja, s spremembami, ki jih prinaša čas, predvsem pa jim predstaviti in približati vlogo muzeja, ki za zanamce in prihodnost ohranja materialne ostanke naše preteklosti in sedanjosti,« pripoveduje profesorica geografije in sociologije po izobrazbi, ki v delu z otroki nadvse uživa, čeprav nikoli ni čutila želje po pou- čevanju v šoli. »Domači pravijo, da za slednje nisem primerna, ker sem preveč ‘pedantna’,« pristavi, pri čemer se strinja, da mora z otroki delati nekdo, ki ima smisel zanje, ki zna na stvari gledati z njihovimi očmi. Ravno slednje pa je bila tudi največja težava, s katero so se ustvarjalci Hermanovega brloga soočali na samem začetku. Branica je vesela, da jo je življenje zaneslo v muzej novejše zgodovine. Pred tem je bila nekaj časa zaposlena v Razvojnem centru Celje, nato še v Občinski matični knjižnici v Žalcu, kjer je »uradno« vodila Domoznanski oddelek, dejansko pa počela »vse po vrsti«. Tam se je tudi veliko naučila, pravi. In če bi se morala še enkrat odločiti za študij, bi vnovič izbrala geografijo, ker je to »most med naravoslovnimi in družboslovnimi znanostmi in ker ti da široko razgledanost«, pri čemer je kot dijakinja kolebala med študijem prava, geografije in psihologije. Dai se je odločila pravilno, ne dvomi, saj neznansko rada potuje in spoznava nove dežele, med katerimi so ji najbolj ostale v spominu Indija, Kitajska in Mehika. Prosti čas zase in za svoje naj dražje vedno najde, pravzaprav si ga vzame, saj se drži mota, da časa »samo za Branica Gologranc Zakonjšek umreti nimamo, za vse ostalo ga je na pretek«. V skladu s svojim prepričanjem si zelo rada privošči kakšno urico za branje, poslušanje glasbe in za nove-ga družinskega člana, vi-šavskega terierja Taia. Mamo dvojčkov - maturantov - in ljubiteljico planin, vode ter vsega lepega najbolj motijo zavist, nestrpnost in hitenje. Prav tako ne mara poziranja pred fotografskim objektivom, pri čemer sama v večnost zelo rada ujame kakšen trenutek. Ko vidi, da fotografiranju tudi tokrat ne bo ušla, se nam skorajda opraviči, ker je oblečena v hlače, pa še to le zaradi sodelovanja pri postavljanju razstave Zvezde Evrope, ki je od včeraj na ogled v Hermanovem brlogu. »Hlač enostavno ne maram, ker se v njih ne počutim dobro. Z izjemo kratkih hlač, seveda. Najraje oblečem kostim ali obleko.« Kdo v družini Golo-grančevih nosi hlače v prenesenem pomenu, pa nismo spraševali, saj nam je zaupala, da ima moža in otroke, kakršne si lahko vsaka ženska le želi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Sam(i) proti vsem Z lopato do miru na Lopati - Iskanje pravice že sedemindvajset let! V aprilski izdaji časnika Večer leta 1978 je v članku z naslovom Čigava je cesta novinar zapisal: »Zdajle bralci, ko tole čitate, je vojna na Lopati pri Celju verjetno že končana. Verjetno! Po hudi krvi, psovkah, vročih besedah in celo vihtenju krampov je verjetno zmagala zdrava pamet, zmagala razsodnost.« A novinar se je v dobri veri žal uštel. Po sedemindvajsetih letih se vojna na Lopati nadaljuje ... In nič ni videti, da se bo kmalu končala ... Za lažje razumevanje lo-patarske vojne je treba pogledati v preteklost, v leto 1978. Spori so se začeli, ko so Arnškovi, lastniki obsežnega zemljišča na Lopati, vložili tožbo za prekinitev služnostne pravice hoje in vožnje čez svoje zemljišče oziroma dvorišče, saj cesta, ki je bila v urbanističnem redu iz leta 1968 vrisana kot uradna cesta, do leta 1970 še ni bila zgrajena. Starša sedanjega lastnika Štefana Arnška sta zato zaradi gradnje dovolila uporabo ceste čez zemljišče, vse dokler ne bi bila ulična cesta zgrajena. Poleg Arnškove ceste pa v južnem delu naselja na Lopati poteka tudi lastniška, t.i. južna cesta, po kateri je takratni lastnik s takratno izjavo dovolil prevoz čez svoje zemljišče tudi kupcem Arnškovih parcel. Problem se je dodatno zapletel ob prošnji krajanov svojemu odvetniku za pridobitev izjav o tem, da se vožnja čez ta del ceste kupcem Arnškovih parcel prepove. Zatem so se krajani tudi sami lotili asfaltiranja tega dela ceste, KS Ostrožno pa jim je pri tem za- gotovila nasipni material. Krajani so imeli ob javni razpravi tudi možnost glasovanja o tem treh ponudbah: ali se bodo glede uporabe ceste držali urbanističnega reda ali da bi se cesta uredila kot slepa ulica s primernim obračališčem za komunalna vozila ali pa, da bi začasna služnostna cesta skozi posest Arnškovih postala javna. Odločili so se za tretjo ponudbo, kar po mnenju Arnška ni v skladu z urbanističnim redom in je glavni vzrok sporov na Lopati. Amšek le po urbanističnem redu »Pozivam krajane, da si ogledajo gradbena dovoljenja!« zatrjuje Amšek. Krajani so njegovo zemljišče pripravljeni tudi odkupiti, vendar Arn-šek vztraja pri tem, da se držijo gradbenih dovoljenj in dogovorov. »Priseljenci Lopate iščejo poti, kako prelisičiti nas, občino, sodišče in navsezadnje državo,« razočarano dodaja. Pri tem se sklicuje na sodbo takratne sodnice Marjetice Nosan, ki krajanom Lopate razlaga, da so dolžni opustiti uporabo služnostne ceste, v Uradnem listu št. 40 iz leta 1989 pa lahko tudi razberejo, da je cesta skozi naselje s celjske strani oziroma t.i. južna cesta razglašena kot javna cesta. Arn-šek se opira tudi na dopis župana celjske občine, Bojana Šrota, v katerem je odgovoril, da je urbanistični red še vedno veljaven, in pri tem zagotavlja, da bo uporabil vsa pravna sredstva tudi v primeru, da bo občina poskušala spreminjati urbanistični red brez razloga. »Leta 2008 bo Sftf Razrita in luknjasta cesta, ki se je Lopatčani lotijo le ponoči. spor trajal že trideset let, zato želim, da bi krajani prenehali z vihtenjem lopat proti nam in jih uporabili za koristne namene ter za urejenost naselja, saj je to že druga sprta generacija zapored,« zaključuje. Arnšek je tudi prepričan, da je zaradi družbenopolitičnega stanja pred šestindvajsetimi leti skupaj s svojo mamo moral v zapor, kjer uradno še vedno ostaja, saj odpustnice (še) ni dobil. Ponoči pri delu na črno Krajan Lopate, ki ne želi biti imenovan, skupaj s štirinajstimi somišljeniki zgornjega dela južne ceste upa na čimprejšnjo rešitev problema in zgroženo pripoveduje o tem, kako ponoči na svojo pest popravljajo in peskajo makadamsko cesto, polno lukenj in z lopatami pozimi na črno kidajo sneg, saj naj bi Arnšek odgnal vsakogar, namerava plužiti cesto. Kra jan vidi krivdo v Mestni o čini Celje, ki je dovolila gra $ njo hiš na zgornjem delu 1° tem zazidala dovoz na g^ no cesto. Čudijo pa se tu sokrajanom na spodnjem u lu ceste, ki so z betonski111 stebri postavili fizično Preg preko in s tem za prebival*-zgornjega dela zaprli uvoz glavne ceste, ker naj bi po njihovem tako preve * promet. Peter Pišek, Pre sednik KS Ostrožno, Pra^’ da je problem na Lopati v te ’ ker lastnika Arnšek in nik nista pripravljena svoj cest prodati za javno up°r bo. V prihodnjih dneh se do sestali predstavniki R5 trožno skupaj s strokovn delavci Mestne občine in podžupanom Markom^ danškom ter proučili m ne rešitve spora na Lopat1- ^ lij o in upajo, da bodo za^ prvovrstno dediščino Pr ^. klosti našli optimalno r 'iflic-1 tev. V nasprotnem Prl bodo (že) spet tekle sodne1 šitve. ja Ob vsem tem se P01 ^ vprašanje, ali so kraja11* ^ celotni južni cesti sprt1 .j sabo ali sta sprta le zg° in spodnji del in ali sose jani družno uprli Aru ^ Kakorkoli že, vsi skupdicijsko pripravlje-b^grafa, ki sta s svojima Mi vica ma ves čas osvet- ljevala dvorano. Dekleta so se še zadnjič naličila, fantje pa so dokončno zategnili kravate. Bolj ko se je bližal začetek dogodka, manj treme je bilo čutiti v zraku. Po veličastnem prihodu na plesišče se je začelo zares. Vse oči v dvorani so bile uprte v obleke in svečane pričeske. Marsikateremu ponosnemu staršu se je utrnila solza sreče. Ravnateljica Anita Pihlar je maturantom namenila nekaj spodbudnih besed in s svojim govorom odprla ples. Spregovoril je tudi župan Rogaške, Branko Kidrič, ki je predlagal, da ored maturo prepolovijo obiskovanje priljubljenih Lipce in Attemsa, seveda pod pogojem, da po maturi vse nadoknadijo. Po pojedini je sledil malce bolj sproščen in zabaven del večera, ki ga je povezovala skupina Black & White arena band, ki pa se ji je žal preveč mudilo ... Ob njihovi spremljavi so se maturanti zavrteli s starši ob zvokih valčka in ostalih modernejših melodij. Z njimi so ponovno zaplesali četvorko, pri kateri so se pridružili nekateri profesorji, ki so dokazali, da se znajo tudi oni dobro zabavati. BOJAN ROPIN tujejo, vendar so prej potrebne nekatere formalnosti, med njimi prevod pisma o nameri v slovenščino ter točno določeno ime jezera, za katerega uporabljajo v javnosti tako ime Sotelsko kot Vonarsko jezero. Podpisano pismo o nameri bo seveda zgolj prvi ukrep na poti k ustanovitvi meddržavne turistične cone. Slediti mu mora pozitivno mnenje podkomisije za turistične cone, ki deluje v okviru meddržavne stalne mešane komisije, nato morajo občine poskrbeti za izdelavo turistične karte, postaviti informativne table ter organizirati informacijsko središče. V takšni coni je potem mogoče prečkati mejo s turistično dovolilnico, ki pripada državljanom Slovenije in Hrvaške ter vseh drugih držav, od koder ne potrebujejo vstopnega vizuma. BRANE JERANKO Šmarčani za brezplačen splet V Šmarju pri Jelšah so marca slovesno odprli središče za samostojno učenje, ki deluje v okviru Ljudske univerze Rogaška Šlatina in je namenjeno vsem občanom. V njem nudijo možnost brezplačne uporabe interneta ter samostojnega učenja treh tujih jezikov in računalništva. Središče je v zgornjem nadstropju stavbe tako imenovanega »starega sodišča«. Med njegovimi dosedanjimi obiskovalci prevladujejo upokojenci, iskalci zaposlitve ter slušatelji, ki so vključeni v različne programe ljudske univerze, medtem ko je dijakov in študentov bistveno manj. V ljudski univerzi pravijo, da je obiskovalcev središča še več, kot so jih sprva pričakovali. Središče s sedmimi računalniki bo v prvem letu delovanja financirala ljudska univerza, ki za pozneje računa na denar z državnih razpisov. Odprto je vsak delovni dan, z izjemo četrtka (ob ponedeljkih, torkih in sredah od 8. do 15. ure, ob petkih od 10. do 18. ure). Po zaposlitvi mentorja, ki bo zaposlen preko javnih del, bo odpiralni čas še podaljšan. Zaposlitev mentorja je že odobrena, tako da podaljšanje delovnega časa pričakujejo od maja. V Sloveniji deluje zaenkrat 34 središč za samostojno učenje, od tega v naši regiji poleg Šmarja še v Celju, Žalcu, Velenju in Rogaški Slatini. V Šmarju pri Jelšah imajo občani možnost brezplačne uporabe interneta tudi v občinski knjižnici. BRANE JERANKO Prvi zbornik o Sladki Gori Na Sladki Gori, v občini Šmarje pri Jelšah, so v ponedeljek slovesno predstavili prvi zbornik o tamkajšnji župniji, ki je izšel v okviru praznovanja 250-letni-ce posvetitve slovite baročne cerkve. Zbornik Skriti biser, ki so ga predstavili pred številnimi domačini in rojaki iz različnih krajev Slovenije, obsega skoraj štiristo strani ter vsebuje predstavitve različnih področij življenja in dela v tej župniji. V njem je 26 avtorjev predstavilo kronološki pregled, umetnostnozgodovinski razvoj bisera slovenskega baroka ter različne burne dogodke na območju župnije, ki obsega tudi Mestinje, Lemberg in Dolgo Goro. Opisani so še romarski običaji, pevsko življenje, znamenja v teh krajih ter književnika Jakob Šket (avtor Mi-klove Zale) in Alojz Her-gouth, ki koreninita v tej župniji. Prav tako so predstavljeni tamkajšnje šolstvo, gasilstvo ter različna društva, cerkveni zvonovi ter med drugim reševanje problemov z vodooskrbo. Uvodnike v zborniku so napisali škof dr. Franc Kramberger, šmarski župan Jože Čakš in sladkogorski župnik Rok Metličar, ki je zbornik uredil. Obširni zbornik, ki je nastajal dve leti ter vsebuje več kot sto fotografij, je izdala Župnija Sladka Gora. V ponedeljek so prav tako odprli razstavo Skriti biser, kjer med drugim predstavljajo zanimive zgodovinske listine. BRANE JERANKO Zmajčkov pokal Svizcu V nedeljo je bil na Rogli Zmajčkov pokal - tekma v veleslalomu z ne samo slovensko udeležbo smučarskih klubov, temveč tudi mednarodno. Smučarsko društvo Svizec je pobralo, kar se je pobrati dalo: dve zmagi - Mišel Marovt in Nika Ozis, drugo mesto Leeloo Leber ter pokal za najštevilčnejšo ekipo v trajno last. . april 2005 m 14 VOJNIK J SL. KONJICE VITANJE ZREČE j ..DOBRNA Vojnik ogrožajo psi, Dobrno avtomobili ČINSKIH SVETOV Na Dobrni opažajo, da se občani vse bolj zanimajo za delovanje medobčinskega inšpektorata, ki povezuje štiri občine na severu celjske regije. Pri tem precej občanov ta inšpektorat zamenjuje z inšpektoratom ministrstva za okolje in prostor z drugačnimi pristojnostmi. Podobno je v sosednjem Vojniku. Občinski svet na Dobrni, ki je v sredo obravnaval poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče, se z me- dobčinsko inšpektorico Natašo Kos strinja, da je poglavitni problem v tej občini nepravilno parkiranje. Problem se pojavlja predvsem zaradi pomanjkanja parkirnih mest. Inšpektorica je Svetnike seznanila, da je v zadnjem letu zabeležila 25 prekrškov zaradi nepravilnega parkiranja, kar je deset več kot v bistveno večji občini Vojnik. Tudi kazen, ki znaša deset tisoč tolarjev, je dvakrat višja kot pri vojniških sosedih. V turistični Dobrni so na urejeno okolje posebej po- zorni, zato so svetniki med drugim opozarjali na onesnaževanje cest, ki ga povzročajo posamezni kmetovalci, ter neredno odstranjevanje pokopaliških odpadkov. Nenazadnje tudi na konjske fige, ki naj bi jih puščali prišleki iz sosednjih občin, saj naj bi bili dobrnski lastniki konj precej bolj redoljubni. Poročilo o delu medobčinskega inšpektorata štirih občin na severu regije so predvčerajšnjim prav tako obravnavali na seji občinskega sveta v Vojniku. Tako kot že na Do- brni je inšpektorica predstavila svetnikom določbe novega zakona o prekrških, po katerem pri kaznih, ki so nižje od 25 tisoč tolarjev, ne bo več prihajalo do zadržanja izvršbe oziroma izterjave. Tudi občane Vojnika moti nepravilno parkiranje, še posebej razmere na parkirišču zdravstvene postaje, pa tudi dejstvo, da redka parkirna mesta za invalide zasedajo drugi. Svetniki iz različnih krajev so posebej opozarjali na problem vedno številnejših psov, ki jih lastniki ne nad- zorujejo ter se ponekod združujejo celo v krdela. Vse lastnike bodo zato na njihove obveznosti med bližnjimi cepljenji psov pisno opozorili, saj obvestila v občinskem glasilu očitno niso zadostovala. V Vojniku so opozorili še na problem jarkov ob različnih cestah, ki ostajajo neočiščeni, ter na dejstvo, da nekaterim občanom še vedno uspeva, da niso vključeni v organizirani odvoz gospodinjskih odpadkov. To se dogaja celo v središču Arclina. BRANE JERANKO Pri zreških odpadkih nekaj smrdi Koliko občanov je v resnici vključenih v organiziran odvoz odpadkov? Predstavniki zreške občinske uprave, konjiškega javnega komunalnega podjetja ter komunalna inšpektorica bodo te dni obiskali gospodinjstva v občini in preverjali, katera so vključena v organiziran odvoz odpadkov. Po podatkih, ki jih je Občini Zreče posredovalo javno komunalno podjetje, je namreč vključenih 80 odstotkov gospodinjstev, po podatkih podjetja Eko, ki skrbi za gospodarno ravnanje z odpadki v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, pa samo 58 odstotkov. Nizka vključenost v organiziran odvoz naj bi bila po razlagi podjetja Eko tudi glavni razlog, da je lani vsako zreško gospodinjstvo ustvarilo 2.576 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov. V primerjavi s sosednjima občinama je to bistveno več, saj je gospodinjstvo v Vitanju prispevalo 524, v Slovenskih Konji- cah pa 742 kilogramov odpadkov. V teh dveh občinah je po podatkih Eka bistveno večja vključenost v organiziran odvoz odpadkov (Konjice 81-, Vitanje 77-odstotna). Občani, ki niso vključeni v organiziran odvoz, namreč svoje odpadke vozijo do najbližjih'zabojnikov in jih tam brezplačno odložijo. Zlasti pri blokovskih'naseljih v Zrečah so opazili, da so občani v zabojnike vozili večje količine odpad- kov. Ker so podatki podjetja Eko v izrazitem nasprotju s podatki javnega komunalnega podjetja, so odločitev, da preverijo razmere na terenu, sprejeli na občinskem svetu. Hkrati so zahtevali, da se čimprej sestanejo župani vseh treh občin in dogovorijo pogodbeni odnos s komunalnim podjetjem. Občini Zreče in Vitanje namreč sploh nimata pogodb s tem podjetjem, v Zrečah pa tudi ocenjujejo, da imajo na njegovo delo premajhen vpliv. Posledica slabe vključenosti v organiziran odvoz odpadkov v občini Zreče je tudi povečanje števila črnih odlagališč. Teh bo po predvidevanjih manj tudi z odprtjem novega zbirnega centra za kosovne odpadke, ki ga Zrečani urejajo v opuščenem kamnolomu v neposredni bližini centra Zreč. Predvidoma ga bodo odprli konec aprila. MILENA B. POKLIČ Sedem občin na Počitnicah Sodelovanje in partnerstvo sedmih sosedskih občin s Celjskega se poglabljata s skupnim nastopom na ljubljanskem sejmu Počitnice. Občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče nastopajo skupaj v projektu uveljavljanja in razvoja podeželja. Na sejmu se predstavljajo s katalogom V objemu podeželja, pripravljajo pa tudi posebne ponudbe, s katerimi še posebej nagovarjajo obiskovalce. V sredo so se na sejmiščnem razstavnem prostoru sestali župani s svojimi sodelavci vseh sedmih partnerskih občin. Podprli so skupna prizadevanja in začrtali naslednje razvojne korake. MBP Brez nagrade za uspešnost VITANJE - Konjiški zdravstveni dom je lani posloval tako uspešno, da je upravičeno zaprosil občine ustanoviteljice za soglasje, da bi lahko letos za delovne uspešnost namenil višji odstotek mase sredstev za plače, kot ga določa Zakon o razmerjih plač v javnih za; vodih. Vitanjski občinski svetniki soglasja niso dali, kar glede na zavidljivo višino plače direktorja ZD ni presenetljivo. Nič več po domače VITANJE - Svetniki s o sprejeli pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter ostalih društev in organizacij v občini. Doslej teh pravilnike^ sploh niso imeli, tako da so denar v te namene delili P° oceni odbora, kar je vzbujalo precej slabe volje, zlasti, ker financiranje ni bilo tekoče. Pomoč družini Špegelj VITANJE - Špegljevi iz Spodnjega Doliča, ki jim je dom pogorel lani na božično jutro, so že pod svojo streho. Z nesebično pomočjo sp se izkazali sorodniki, prlj jatelji, sosedi in številu1 drugi ljudje, pomagala s° podjetja in organizacije, Pa tudi Občina Vitanje. Občinski svet je za pomoč družini namenil 600 tisoč tolaf" jev. Parcele v Novi Cerkvi VOJNIK - Občinski svet je sprejel odlok o lokacijske^1 načrtu Uršt II. Gre za vzhodni del naselja Nova Cerke1' kjer je individualni investt tor naročil izdelavo lokadJ skega načrta, ki predvidev izgradnjo petih družinsk1 hiš. Vrnitev čistilne naprave Zalčani zmagali v Konjicah Mladinskemu centru Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah je letos poleg vloge lokalnega organizatorja predizbo-rov za Rock Otočec zaupana tudi nacionalna koordinacija predizborov po Sloveniji. V 25 mestih se bo na predizborih predstavilo več kot sto mladih glasbenih skupin. Osem najboljših bo nastopilo na Rock Otočcu, ki bo letos od 8. do 10. julija. Na prvem od treh predizborov v Slovenskih Ko- njicah so se predstavile skupine Chakra, Nex-yis in Aperion. Vse tri skupine so navdušile, s telefonskim glasovanjem po predstavitvi pa je občinstvo za najboljšo izbralo skupino Aperion iz Žalca (na sliki). Zbrane je pozdravil tudi organizator Rock Otočca Franci Kek, ki je pohvalil dobro izvedbo predizbora. Na drugem predizboru 2. aprila se bodo pomerile skupine Marjetica, DNA in STAJER-SKA. MBP Čistilna naprava v Vitanju ima spet veljavno gradbeno dovoljenje. Konjiška upravna enota ga je izdala, ko je Občina Vitanje izpolnila vse njene zahteve. Naredili so študije o smradu in hrupu, ki bi ga morebiti lahko povzročila, odplake pa so iz potoka Hočna preusmerili v Hudinjo. To je zdaj že drugo gradbeno dovoljenje za isto napravo, saj je konjiška UE julija 2003 izdala sklep, s katerim je po uspeli pritožbi prizadetih kra- janov zadržala izvršitev odločbe o enotnem gradbenem dovoljenju. Čistilna naprava v Vitanju je bila zgrajena že leta 2002 in je botrovala doslej verjetno naj hujšim medsebojnim sporom, ki so v prejšnjem mandatu tudi povsem ohromili delo občinskega sveta. Sedanji občinski svet, v katerem je kar nekaj odločnih nasprotnikov čistilne naprave na sedanji lokaciji, se reševanju problema bolj kot ne izogiba. Prava rešitev za vse bi bila prestavitev naPraj. na drugo lokacijo, bolj 0 dalj eno od naselja, vend^ so vse dosedanje študije P kazale, da bi bila to hd^ draga, brez pomoči od 1 naj odločno predraga, res tev. v ti. Zdaj, ko ima nesrečna ^ stilna naprava spet vey^0-gradbeno dovoljenje, )e. goče pričakovati novo Pny,a. bo prizadetih krajanov ^ pleteni zgodbi še zdale videti konca. ^gp NOVI TUNIK LTURA Zlata vredna Jože in Aleksandra Z nedavnega državnega tekmovanja Mladih glasbenikov Slovenije sta se z ■ v$emi možnimi točkami Vrnila tolkalistka Alek-1 Sandra Šuklar iz Glasbene šole Frana Koruna Konjskega Velenje in tubist J°že Podbregar iz Glasbe-be šole Nazarje. Jože Podbregar se je v Slasbeno šolo vpisal s štiri-leti in pol, pri čemer je ba bariton menda igral že Prt dveh letih. Dvanajstletnik, učenec 7. razreda de-vetletke v OŠ Luče, ki ima status glasbenika, ob tubi v Ansamblu Zvončki igra še “as kitaro. Je tudi član Mla- Jože Podbregar dinskega orkestra GŠ Nazarje, ki ga vodi Stefan Gorko v. Aleksandra Šuklar Jožetova babica Elizabeta je kmalu opazila, da je fant na- Marcenu nagrada za življenjsko delo Zveza slovenskih glasbenih šol je po- let. V tem času jo je razvil v sodobno in uspe-nagrade in priznanja najboljšim šno ustanovo, ki za šolanje nadebudnih glas-^asbenim pedagogom. Med nagrajenci Fra- benikov skrbi na osnovni in srednji stopnji. nag. Od leta 1987 je tudi izvedenec za pedagoško živ- področje za glasbeno in umetnostno vzgojo v osnovnih in srednjih šolah, kar mu je ob pe-, Delovanj e Vida Marcena je najvidneje za- dagoških, vodstvenih in organizacijskih do-P^ano v glasbeni šoli v Celju, ki jo vodi že 29 sežkih tudi prineslo nagrado. B A *a Oerbiča je tudi glasbeni pedagog *d Marčen, ki je prejel nagrado z, ‘Jenjsko delo. darjen, zato ga je vpisala v glasbeno šolo, pri čemer se je note sprva učil »po barvah«. Ker je tudi njegov bratranec Jakob odličen »muzikant«, sta ustanovila duo Jožko in Jaka. Skupaj sta med drugim nastopila na 70-letnici Slavka Avsenika ter na raznih prireditvah, skratka »stalno sem jih vozila okoli«, jedrnato pove Elizabeta. Jože ima glasbo v krvi, saj na teden ne vadi niti po dve uri, pri čemer mnogi mislijo, da »trenira« vsaj dve uri na dan, izvemo. Zaupa nam tudi, da se mu tekmovalni program ni zdel težak in da se bo po končani osnovni najverjetneje vpisal v srednjo glasbeno šolo. Aleksandra Šuklar se glasbi posveča že osem let. Najprej se je učila igrati na violino, ker pa ji inštrument ni ustrezal, se je raje odločila za tolkala. V okviru glasbene šole sodeluje v komornih skupinah in orkestru. Njena največja uspe- Prvi med zlatimi so bili še rogist Lucijan Lipovšek iz GŠ Radeče, tolkalistka Špela Mastnak in trobentar Matic Skočir iz celjske glasbene šole ter harmonikar Matija Veninšek iz GŠ Nazarje. Tekmovalci s Celjskega so sicer osvojili kar 15 zlatih priznanj, 17 srebrnih, 16 bronastih in 11 drugih priznanj. ha sta 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Italiji ter nedavno zlato priznanje. Tudi njej je tekmovalni program ustrezal, saj jo je profesor Davor Plam-berger nanj dobro pripravil. Čez dobro leto se namerava učenka 8. razreda devetletke vpisati v glasbeno gimnazijo, saj si življenja brez glasbe enostavno ne zna predstavljati. Izhaja namreč iz glasbene družine, kjer jo vsi podpirajo in spodbujajo njene odločitve. BOJANA AVGUŠTINČIČ Korenine v Bruslju Bruseljsko občinstvo si lahko še do konca t eseca v okviru aktivnosti Pomlad kul-j rnih centrov v kulturnem centru La Vil-v Bruslju oglfeda razstavo fotografij priz-(anega celjskega fotografa Vinka Skale-t ' Predstavlja se z izborom črno-belih fo-i ,^rafij iz serije Korenine, za katere je preštevilne domače in mednarodne nagrade. . erija Korenine je sicer del triptiha Kore- ]j®e> Potovanja, Celje, ki je že bil predstavni v celjski galeriji sodobne umetnosti in | u§°d po Sloveniji ter v tujini. Predstavlja b nrefe prebivalcev zapuščenih kmetij v bridkih predelih v okolici Celja, ki so ostali ^vojih domačijah in živijo iz dneva v dan. b ,otograf°v pristop je realističen, skoraj PatUrnentamo verističen, a brez vsakršne Iji et*e' Kompozicija je dovršena in teme-tr Ua Posebnostih iz domačega okolja por-nosIrancev. S fotografij veje neizumetniče-dal ^oveškega veselja in trpkosti, kar gle-r5.a nikakor ne pusti ravnodušnega. je *rektor kulturnega centra Herve Gillard 2qq 0tvoritvi razstave, ki je bila 18. marca podred navdušeno publiko med drugim je a^: »Slovenija je za nas kljub temu, da boj, neKnj časa del Evropske unije, še vedno va§ai neznana. Ne poznamo vaše kulture, lauf Preteklosti in običajev. S to razstavo ° Bruseljčani dobijo vpogled v delček Slov ku.^Ure' in sicer tisti del, ki nosi pečat enije, hkrati pa se obrača na vsakega iz- Vinko Skale med nas in vabi k razmisleku o univerzalnosti človeškega bitja.« Avtor razstave pa je med drugim povedal, da so razstavljeni portreti tudi del njegovih lastnih korenin ter da ni skušal ustvariti socialne fotografije, temveč pokazati na pristnost zadovoljstva ljudi, ki živijo iz dneva v dan v nepredstavljivo težkih razmerah. JERNEJA ŽURAN Po novem džez večeri uh L esnem forumu Celje bo nocoj ob 21. r°ck *inCe.rt legendarne folk punk polka stavi|- uP'ne 0l"lek, na katerem bodo pred-EjCpr^s®Voj° najnovejšo zgoščenko Orlek ^evcikt31"113?3 Pa v Plesnem forumu poteka si0n Us džez glasbenih večerov - Jam ses-Še g’ a Katerih sodelujejo glasbeniki mlajše^. tjraciie *z cele Slovenije. Osnovno za-rrtladi Sessi°n Band sestavljajo odlični K°ncett uS^en’^ iz Maribora, ki se jim na lh Pridružijo različni glasbeniki s svo- jimi inštrumenti. Tako so minulo soboto s svojimi glasbenimi improvizacijami in preigravanjem džez variacij pričarali čarobno vzdušje, ki je navdušilo in dodobra ogrelo občinstvo. Tovrstnih večerov, ki mladim glasbenikom omogočijo javni prikaz znanja, pridobljenega na akademijah v tujini in predvsem možnost glasbenega druženja ter instrumentalnega preigravanja, v Celju in v Sloveniji vsekakor primanjkuje, zato bodo ti večeri postali stalnica glasbene ponudbe v Plesnem forumu Celje. BA Emanuel slavi Komorni zbor Emanuel letos praznuje petnajst let delovanja, kar bodo pevci in pevke obeležili jutri ob 20. uri s slavnostnim koncertom v Narodnem domu. Kot solisti se jim bodo pridružili baritonist Matevž Kink, vokalistki Špela Kink in Mateja Gaber, tenorist Marjan Trček ter pianisti Nadja Vodišek, Primož Bratina in Ivan Vombergar. Za prvi del koncerta so izbrali skladbe slovenskih skladateljev, v drugem delu pa bodo sledila dela Johannesa Brahmsa. Na koncertu bodo pevkam in pevcem podelili Gallusova priznanja za dol- goletno pevsko udejstvovanje, na slovesnosti ob občinskem prazniku pa bo zbor prejel tudi bronasti grb Mestne občine Celje. Emanuel tudi sicer prejema odlične kritike in rezultate, s tekmovanj se vedno vrnejo nagrajeni. V preteklih letih so delovanje zbora zaznamovala snemanja, tekmovanja, okoli 200 nastopov in koncertov po vsej Sloveniji in tudi v tujini, prepevali so pri več kot 300 mašah. Posebnost zbora, ki ga že od samega začetka vodi Bernarda Kink, pa je njegovo udejstvovanje v božičnem času. BA Vragolije sredi mesta Celjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravlja jutri dopoldne na odru Hermanovega brloga medobmočno srečanje lutkovnih skupin celjske regije Lutkarije in vragolije. Za animacijo in popestritev sobotnega dopoldneva se bodo nekatere lutkovne skupine predstavile tudi v središču mesta na »zvezdi«. Predstavilo se bo šest lutkovnih skupin, in sicer Lut- ■ kovno gledališče Velenje, Lutkarji iz OŠ Lava, Lutkovne skupine Gumbi II. OŠ Celje, Ful kul lutke OŠ Bibe Rocka iz Šoštanja, Mavrica Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Lutkovni krožek OŠ Marjana Nemca iz Radeč. Projektna lutkovna skupina Škratovo gledališče celjske izpostave sklada za kulturne dejavnosti in Lutkovna skupina Pinochio Turistično kulturnega društva Levec pa se bosta v četrtek predstavili na srečanju v Brežicah. Vse predstave si bo ogleda! lutkovni strokovnjak Matevž Gregorič, ki bo najboljšo skupino izbral za republiško srečanje, ki bo maja v Kranju. BA 15 Evropske zvezde pri lisjaku Hermanu Edini otroški muzej v Sloveniji - Hermanov brlog - slavi 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so v muzeju pripravili novo občasno razstavo Zvezde Evrope, s katero želijo otroke seznaniti z značilnostmi dežel Evropske unije. Z razstavo, ki so jo odprli včeraj, spodbujajo razvoj otrokove identitete in spoznavanje lastne kulture. »Najmlajšim želimo omogočiti, da se bodo sveta, ki jih obdaja, zavedali v vsej njegovi bipolarnosti,« pravi muzejska svetovalka in soavtorica razstave Bronica Gologranc Zakonjšek. Razstava se začne z ožjim okoljem, to je Celjem, in nadaljuje s Slovenijo in značilnostmi ostalih držav EU, pri čemer so posamezne države ob osnovnih karakteristikah (zemljevid, glavno mesto, zastava, površina, državna ureditev...) predstavljene tudi z naravnimi, družbenimi in zgodovinskimi okviri ter z zanimivostmi s področja glasbe, športa, kulinarike, šeg in navad, literature, življenja ljudi... Pri tem so dodani po najmanj trije tipični, tradicionalni in prepoznavni predmeti za vsako državo, s čimer so imeli v Muzeju novejše zgodovine Celje največ težav. »Pisali smo na vsa veleposlaništva v državah EU, naj pošljejo predmete, ki so najbolj značilni za njihovo državo, veliko stvari pa smo prispevali tudi zaposleni v muzeju, saj doma vsak hrani kakšen spominček s potovanj,« omeni Zakonjškova. Posebnost razstave je, da jo lahko otroci dopolnjujejo s predmeti iz posameznih držav, ki so jih že obiskali in jih poznajo. BA Iger So zvezde doma Na programu od 31.3.05! CONSTANTINE 121 min., (Constantine), ZF akcijski triler Režija: Francis Lavvrence Igrajo: Keanu Reeves, Rachel VVeisz, Shia LaBeouf, Tilda Svvinton, Pruitt Taylor Vince, Djimon Hounsou ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje 10a; 3000 Celje m 16 IRTAZA NOVI TEMI Prvoaprilski šaljivec Mesarji iz Buč iskali prašiča, v pekarni »pokvarjena« moka, »izgubljena« pisma in paketi, v Stari vasi menjavali hišne številke, siva plinska bomba boljša od rumene ... Prvi april je dan šaljivcev, »lažnivcev«. Zato je današnji dan kot nalašč za predstavitev Velenjčana Mihe Valencija, ki si je v preteklosti privoščil marsikatero prebivalko in prebivalca Šaleške doline. Njegovih prvoaprilskih in drugih potegavščin je kar precej, pa tudi čisto nedolžne niso. Za koline so se pred davnimi leti, tako rekoč na začetku Valenci)eve kariere, odločili tudi v velenjski vrtnariji Brvar pod vilo Herberstein. Na vabilo gospodarja so prišli v Velenje mesarji iz Jurklo-štra. Vse je bilo pripravljeno: v kotlu je vrela voda, mesarji so pili čaj, v katerem je bilo seveda tudi nekaj »ta kratkega« ... Bila je še tema, se spominja Miha Valenci, skupaj s še dvema moškima se je odpravil v hlev, dal svinji koruzo in jo zvabil v »svinjski fo-glež«. Sto petdeset kilogramov težko žival so potem odnesli dvesto metrov stran in jo skrili na polju za koruzno slamo. Ko so mesarji popili čaj, so se odločili, da bodo začeli delati. Odšli so proti hlevu, gospodinja pa je pred njimi klicala svinjo: »Či, či, či ...« A svinje nikjer! Pa so zatrjevali v en glas: »Valenci jo je skril!« Iskali so jo dobro uro in jo nazadnje našli. Smeha na ta račun pa ni manjkalo vse do večera. Če se v pekarni »pokvari« moka V starih časih je manjkalo tega in onega. In se je Miha Valenci spomnil, da bi lahko »razveselil« Velenjčane. Spisal in razposlal je obvestila, da se je v Pekarni v Starem Velenju pokvarilo nekaj sto kilogramov krušne moke, ki jo bodo prodali po ugodni ceni za krmljenje svinj. In »povabljenci« so začeli prihajati po moko. Miha je pisal izdaj niče, izdajo pa sta potrjevala Franjo Vovšek in Jože Ževart. Po moko je z vozom prišel tudi kmet Pečnik iz Šentilja. Konja je pustil pred gostilno, sam pa seje pridružil »povabljencem«. Ti so čakali in čakali ter se spraševali, kdaj bodo dobili moko. Vsake toliko časa jim je bilo povedano, da skladiščnika še ni. Ura je neusmiljeno tekla, Pečnikov konj pa se je naveličal čakanja na gospodarja in »odšel« domov, ne da bi gospodar Pečnik vedel za to. »Povabljenci« so popivali in ob enih sklenili, da ne bodo več čakali. Odpravili so se s kletvicami na ustih. Miha Valenci, Franjo Vovšek in Jože Ževart pa so se že pred tem skrili, saj so se bali, da jih bodo jezni »povabljenci« pretepli... Kje je pošta? »Nekoč sem šel 1. aprila zjutraj na pošto v Velenje. Takrat je bila še v zgradbi, kjer je zdaj uprava trgovske družbe Era, upravnik Pošte Velenje pa je bil Avgust Vohar. Enega od poštarjev sem naprosil, da mi je dal nekaj tiskovin za obvestila o poštnih pošiljkah. Dobil sem jih, ne da bi upravnik vedel za to. Odhitel sem v pisarno, kjer mi je Celca Čas tiskovine izpolnila,« se spominja Miha. In komu je poslal obvestila o poštnih pošiljkah? Milanu Goršku v Zavodnje, Mariji Sevčnikar v Lajše pri Šoštanju, Hudovernikom, Lesja-kovim in Jožetu Kovačiču v Velenje ... Eni naj bi dobili pa- Miha Valenci je eden od starost velenjskih gasilcev, bil pa je tudi lastnik in direktor prvega zasebnega gasilskega muzeja v Sloveniji (zdaj so predmeti iz njegovega muzeja na ogled na Vranskem). Bil je tudi dolgoletni »šef« velenjskega pustnega karnevala, je oče »curkometa«, nogometa po gasilsko, poznajo ga tudi člani združenja šoferjev in avtomehanikov... let, drugi priporočeno pismo, tretji denar. In poštarji so raznesli obvestila, njihovi prejemniki pa so hodili na pošto v Velenje in Šoštanj. Nadaljevanja te prvoaprilske potegavščine se Miha spominja takole: »Gostilničarka Marija Sevčnikar iz Lajš je hčer Ido kar H Pravočasno se pripravite na zimo in zagotovo prehitite mraz. Izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. Kurilno olje in plin na brezplačni številki 080 22 66. KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 trikrat poslala v Šoštanj po paket. Milan Goršek iz Zavodenj je poslal v Šoštanj osebnega kurirja. A ne paketa za Sevčnikarje vo ne priporočenega pisma za Gorška na šoštanjski pošti ni bilo. V Starem Velenju, pri Majerholdu, je imel gostilno Jože Kovačič. Dobil je obvestilo, da je prišel paket iz Buč. Trikrat je šel na pošto, paketa pa nikjer. Zet mu je govoril: >Ata, ne hodite tja, Miha Valenci vas je potegnil/ Pa mu je tast odgovoril: >Kaj boš ti meni pravil! Vem, da so pri sestri klali in da mi pošilja kolinek Na Pošti Šoštanj je Mirko Lešnik šele popoldne ugotovil, da je prvi april. Upravnik velenjske Pošte Avgust Vohar mi je grozil, da me bo tožil, a iz tega, na srečo, ni bilo nič!« »Zamenjava« hišnih številk Kmalu za tem, ko se je Miha preselil v Staro vas, se je odločil, da se bo pošalil tudi z novimi sokrajani. Kar nekaj časa je razmišljal, kaj naj stori. Pa se je naposled domislil zamenjave hišnih številk. »Po pošti sem razposlal vabila za zamenjavo hišnih številk, ki se bo začela 1. aprila ob 15. uri pri Hrenu. Za kar pri Hrenovih seveda niso vedeli ničesar,« pripoveduje Miha. Kar tričetrt Starovaščanov s Koroške ceste je snelo hišno številko in z njo odšlo do Hrena. Prvi je bil Ivan Kortnik. Ko je pozvonil pri Hrenovih, mu je odprla mama. »Dober dan, gospa! Prinesel sem hišno številko. Stara je bila neparna, zdaj pa bi imel parno,« jo je nagovoril. Hrenova mama gaje vprašala, kakšno parno številko bi rad imel. Kaj ne veste, poglejte, tule piše, da danes pri vas, pri Hrenu, menjate hišne številke,« ji je odvrnil. Hrenova mama se je zasmejala na glas in mu povedala, daje »danes prvi april«. Kortnik je spravil hišno številko v aktovko in odšel... Tudi starovaški krojač Jože Blagotinšek je bil med tistimi, ki so se odpravili proti Hrenu. Nekaj sosedov je bilo zbranih pri Lemplu in ko je prišel mimo Jože Blagotinšek, so ga vprašali, kam gre. »Do Hrena grem, da dobim novo hišno številko,« jim je odgovoril. Hrenova mama je tudi Jožetu Blagotinšku vsa nasmejana povedala, da je prvi april. Domov se je vračal po drugi poti. In ker je Blagotinškova žena Mihaela šivala obleke zdaj že pokojni Valencijevi ženi Gelci, si ta potem kar nekaj časa ni upala k Blagotinš-kom. Po semenski krompir Kar dvakrat je Miha prodajal semenski krompir. Prvič je vrtičkarje pošiljal ponj k Pečečniku. Tam naj bi ga imeli v vrečkah po pet kilogramov. Drugič je semenski krompir Mihe Valencija kupoval tudi miličnik Anton Guček. Druščina v gostilni v Starem Vele- m nju, zraven je bil seveda tudi Miha, se je pogovarjala o semenskem krompirju. Vstopil je miličnik Guček in prisluhnil pogovoru. Ker je potreboval semenski krompir, je vprašal, kje ga imajo. Miha mu je povedal, da »tam gori, od Zofke naprej, tam, kjer je zdaj znano gostišče Lovski dvor, pa še malo naprej in na desno - pP Kristavčniku. Imeli naj bi ga menda še 500 kilogramov«. Mi' ličnik Anton Guček je hitro in brez besed zapustil gostilno, šel domov in se z lesenim vozičkom na štiri kolesa odpra-vil po semenski krompir. Seveda zastonj! Ko je siva jeklenka boljša od rumene Rudarski inženir, Miha se ne spominja več njegovega imena in priimka, je prišel v Staro Velenje po plin. Dvorišče je bilo poledenelo. Ko se je z jeklenko vrnil skoraj do avtomobila, mu je Miha zaklical-»Tovariš, nesite nazaj rumeno bombo in vzemite sivo!« »Z3-' kaj pa?« se ni dal kar tako in; ženir. »Zato ker v rumenih m pravi plin, mleko skipi in sfc’ prismodi.« Miha je zaklicaj skladiščniku Camleku, da na) da tovarišu sivo bombo. In ifi' ženir se je po ledu še enkrat napotil do skladiščnika, da je rumeno jeklenko zamenjal za sivo. In ko so se pozneje v jami pogovarjali o plinskih je' klenkah, je hitel rudarski inženir pojasnjevati, kakšna )e razlika med rumenimi in sl' vimi bombami. Povedal je vse tisto, kar mu je natvezil Mih3, NOVI TEDNIK REPORTAŽA Akrili Vide Slivniker Zakaj? Why? Warum? Pouraoi? Perche? ... Lila Prap V četrtek, 24. marca, smo odprli razstavo akademske slikarke Vide Slivniker. umetnica se predstavlja s svojimi prelepimi akrili na platno v galeriji MIK v Celju in v Mariboru vse do 26. maja. Razstava je na ogled vsak dan med 8. in 17. uro v Gajih 42b v Celju In Dupleški cesti 10 v Mariboru. Vida Slivniker Belantič je diplomirala leta 1970 na ALU v Ljubljani in leta 1973 opravila specialko. Od leta 1970 je poučevala na ljubljanskih srednjih šolah, od leta 1986 pa deluje kot svobodna umetnica. Je izrazita koloristka in izhaja iz čustvenega doživljanja narave. Sprva je iz nežne akrilne slike umeščala avtobiografske občutljive figuralne asociacije. V zgodnjih osemdesetih je z vdiranjem svetlobnih impulzov v zelenomodro zamolklost fragmentarnega krajinskega motiva zajela poetično iluzijo celovitosti narave, pozneje pa je z novo barvitostjo prevedla motiviko cvetja in vrtov v vitalistično barvno razkošje ter v slikarsko izpoved vnesla sestavine figuralnih iluzij. Slikarstvo Vide Slivniker zajema obdobje že skoraj tridesetih let trdega in strastnega del, zagotovo bogatega, svetovljanskega kulturnega ozadja, ki je že od rojstva prepojeno z zanjo značilno »slovensko barvitostjo«, vendar močno označeno z doslednim, vase prepričanim razvojem. Od leve: Peter Kozin (kustos), Vida Slivniker In Franci Pliberšek (direktor podjetja in galerije MIK Celje) Otroška slikanica Lile Prap je prevedena že v 16 tujih jezikov Celjanka Lilijana Praprotnik Lila Prap žanje v svetu us-Peh za uspehom, saj so njene Slivnice za otroke prave svetovne Vpešnice, zlasti tista z naslovom Vkaj. Dve njeni slikanici sta ji Prinesli kar dve prestižni nomi-Vciji, eno na nemškem in eno V domačem prizorišču otroške •'terature. . Prav danes zvečer se bo Lilijana Praprotnik potegovala za nagrado V najboljšo slovensko slikanico za ®|r°ke. Na slavnostni prireditvi v 'lubljani bo med petimi nominiranci 11 to s svojo naj novejšo slikanico z Vslovom Mednarodni živalski slo-Vr> ki je izšla lani pri založbi Mlaska knjiga. Nagrado izvirna sionska slikanica 2005 bo podelilo trokovno združenje založnikov in Vjigotržcev Slovenije pri Gospodki zbornici Slovenije. ^Zakaj ima lev grivo? Zato, da Se važi. Da ve, kje ima glavo. Ker Poje vse frizerje, ki ga hočejo os- Da ga ne zamenjamo s kra- vo.« ,.s slikanico Zakaj (Warum) pa je Prap nominirana za nemško na-'°nalno nagrado za otroško litera-Pr° (Deutscher Jugendliteraturpreis u05). v ign za to nagrado, ki bo Podeljena jeseni na frankfurtskem VjiŽnem sejmu, so štiri slikanice Voma štirje avtorji, kar je za na-p° Umetnico vsekakor velika čast. . rav ta njena uspešnica, ki je pri nas j leta 2002, je prevedena že v |,estnajst svetovnih jezikov, najbo-*e §re v prodajo na nemškem, fran-. oskem, češkem, avstralskem tržišču še kje, prihodnje leto se bo poja-a tudi na tržišču v ZDA. Slikanico Zakaj, v kateri nastopajo živali, odlikujejo domiselne ilustracije in besedne igre, z izvirnim šaljivim pristopom otroci spoznavajo glavne značilnosti živali, ob robu slikanice pa o posamezni živali izvedo še kaj več. Ta »znanstveni« del je prispevala biologinja Jelka Pogačnik. Lilijana Praprotnik postaja vse bolj uveljavljeno in iskano domače in svetovno ime na področju otroške literature. V Sloveniji se njena dela pojavljajo na seznamih Umetniške sledi tudi na domači drvarnici najbolj iskanih in najbolje prodajanih knjig, Čehi so kupili kar štiri njene slikanice, Male živali so prevedene tudi v japonščino, knjige slikanice Lile Prap prebirajo otroci domala po vsej Evropi, v Koreji, na Tajvanu. V Franciji so njeno slikanico Zakaj šolniki uvrstili v obvezen šolski program, marsikje v Evropi jih ocenjujejo in priporočajo v branje, na primer v knjižnicah, starševskih in učiteljskih združenjih ... Minulo jesen je bila v Iranu, kamor so jo v okviru kulturnih izmenjav (sodelovali so avtorji otroških knjig iz dežel severne Evrope) kot edino predstavnico iz srednje Evrope in Slovenije povabili Avstrijci. V Teheranu in tamkajšnjem centru za otroško umetnost se je Lila udeleževala najrazr ličnejših literarnih in likovnih delavnic, razstav, igric ... Jeseni pa se bo odpravila na Dansko, v Kopen-hagen. Tam bo skupaj s člani ljubljanskega lutkovnega gledališča, ki so po njeni uspešnici Zakaj priredili in naštudirali lutkovni igrico. »S hehetanju podobnim oglašanjem se hijene med seboj sporazumevajo. Hijene so mrhovinarji in pojedo tudi tisto, česar se druge živali niti ne dotaknejo: kosti, kopita, dlako ...Naenkrat lahko pojedo tudi 15 kilogramov mesa.« Tik pred izidom je njena najnovejša knjiga z naslovom 1001 pravljica, katere značilnost je spet izviren, edinstven pristop. Narisana in spisana je namreč po sistemu labirinta, kjer si otrok na neko ponujeno temo ali pravljico med prebiranjem, pomikanjem in kroženjem po labirintu sam izbira nadaljevanje zgodbe. S to knjigo bo ilustratorka, pravljičarka, pesnica Lilijana Praprotnik nastopila tudi na knjižnem sejmu v Bologni aprila letos. »Zakaj se hijene smejijo? Ker niso čisto pri pravi. Žgečka jih, ker bose hodijo po travi. Ker so otročje.« In kaj zdaj pripravlja? »Nič, lahko bi sicer delala, a imam trenutno prazno glavo. Ponudbe sicer prihajajo od vsepovsod, založniki bi vzeli vse, kar bi jim ponudila. Lažje delaš, če nisi obremenjen, če nič ne visi nad tabo. Zdaj delam le še naslovnice za Cicibana, vse ostalo sem pustila na strani, ampak zdaj vsi hočejo od mene samo knjige,« je odgovorila trenutno tudi najbolj medijsko izpostavljena avtorica otroških knjig. Ji to godi? »Tu pa tam je kar v redu, če se zgodi kakšen medijski dogodek, sicer je dolgčas, če si kar naprej doma.« MARJELA AGREŽ ERC Brez Cimeta, Tarbuka ni več Umrl bivši trener Publikuma Milovan Tarbuk - Raztrgano zapestje Sebastjana Cimerotiča Pred nedeljskim derbijem 1. SNL z Gorico so Celjani ostali brez reprezentančnega napadalca Sebastjana Cimerotiča. Odlično je odigral 2. polčas prijateljske tekme z Nemčijo, na kvalifikacijskem obračunu za nastop na SP z Belorusijo (1:1) pa je bil na igrišču le do 25. minute. Asistent Zdenko Orožim, dr. medicine, specialist plastične, rekonstruktivne in splošne kirurgije, je po operaciji, ki je trajala poldrugo uro, dejal: »Nasprotni igralec je Cimerotiču s spodnjim delom nogometnega čevlja prerezal kožo na zapestju, zagrabil kito, ki izteguje končni členek palca, in jo iztrgal iz podlahti skupaj z mišico, obenem pa je bila pretrgana manjša arterija. Obilna krvavitev, ki je bila očitna, ni bila posledica zgolj pretrgane žile, temveč predvsem poškodovane mišice. Po sprejemu in radiološki diagnostiki, s katero smo ugotovili, da skelet ni poškodovan, je bil operiran. Uničeno tetivo smo nadomestili s premestitvijo druge tetive s kazalca. Ta prst ima namreč dve. Palec smo imobilizirali z iglami skozi sklepe, tako da se bo kitni preplet lahko zacelil. Pričakujem, da bo zdravljenje trajalo pet tednov.« Cimerotič naj bi bolnišnico zapustil že danes. »Tarbe« ni več Umrl je eden najboljših nogometnih trenerjev pri nas in poleg Marijana Pušnika tudi najuspešnejši strateg celjskih nogometašev Milovan Tarbuk. Star 55 let je v Ljubljani najbrž pretiraval pri rekreaciji in mu je odpovedalo srce. Želel je, da ga pokopljejo v Somborju. Leta 1996 je prevzel vodenje Publikuma, ki je bil v hudi krizi, se uvrstil na peto mesto in se v naslednji sezoni zavihtel celo na četrto mesto razpredelnice prve slovenske lige. Milovan Tarbuk je v člansko moštvo tedaj uvrstil mladinca Gorana Sankoviča in Sebastjana Gobca, ki sta kasneje postala reprezentanta. V prvi slovenski ligi je vodil sedem klubov: Svobodo, Slovan, Olimpijo, Publikum, Muro, Beltince in Primorje. Znan je bil po nenehnem učenju, pre- dmeta je zamenjal Aleksander Rodič. Pred strelom je imel Katskevič nogi skupaj, nato jih je razprl in sledil je srečen zadetek. A končalo se je neodločeno, tudi po zaslugi sodnika Al Ghamdija iz Savdske Arabije, ki je dosodil enajstmetrovko za Slovenijo in si potem premislil. MED GOLI SOBOTA, 2. 4. MMEHK 3. SL, 16. krog: Kovinar Štore - Ormož, Šoštanj - Šmarje pri Jelšah (16). Štajerska liga, 15. krog: Zreče - Kungota, Malečnik -Šentjur, Šentilj - Rogaška Crystal (16). MČL Celje, 11. krog: Vojnik - Laško (16). NEDEUA, 3. 4. 1. SL, 22. krog: CMC Publikum - Gorica (17.30). 2. SL, 21. krog: Aluminj - Rudar Velenje, Dravinja - Krško, Šmartno - Nafta (15). MČL Celje, 11. krog: Mali šampion - Kozje (15). Aleksander Katskevič je po skoku pristal na Cimetovi levi roki in jo razrezal z aluminijastim čepom čevlja. hiranju strokovne in leposlovne literature, pa tudi po kolumnah, ki jih je objavljal v časniku Delo. Bil je gospod v pravem pomenu besede. Izjemno so ga motile spletke v športu, pa tudi ljudje, ki jim je pravil »mešetarji«. Njegov jezik je bil klen, uporabljal je starejše slovenske izraze, uvajal oziroma izmišljeval si je nove, zelo zanimive. Ena izmed njegovih neuresničenih želja je bila tudi, da bi v Celju razvil model igranja z domačimi, s sposobnimi fanti. Ko je že bil odlično na poti, se je vodstvo celjskega kluba odločilo, da pripelje Hrvata Stanka Pokle-poviča ... IMazarjani na vse ali nič Ob 20.30 se bo v Rogaški Slatini začela povratna tekma četrtfinala končnice prve slovenske lige malega nogometa med Živexom Dobovcem in Nazarjem. Gostitelji bodo v določeni psihološki prednosti, saj so v Savinjski dolini že slavili s 4:2. A fantje pod vodstvom Denisa Delamee so trdno odločeni, da z nekaterimi povratniki v moštvo skušajo s podobno borbenostjo kot na prvi tekmi presenetiti v gosteh. A vse obračune v tej sezoni so dobili Dobovčani. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Peričev duh že v Zlatorogu V četrto gre rado? - Velespektakel v nabito polni dvorani Povpraševanje po vstopnicah je preseglo tistega ob lanski finalni tekmi s Flensburgom. Podatek je dovolj zgovoren in ne potrebuje dodatkov. V Celje se pač na kratko vračajo Dejan Perič, Luka Žvižej in Dragan Škrbič. Ko bodo predstavljeni, bi jim veljalo zaploskati, bivšemu kapetanu tudi stoje. Boste med njimi? Evropski prvaki si želijo maščevanja. Če bo uspešno, bi drugo leto zapored spet igrali v finalu lige prvakov. Barcelona je izgubila španski derbi v Blaugrani s Portlandom z 31:26 in dopustila Pam-ploncem (Zoran Lubej 6 golov), da so ostali sami na vrhu lestvice z dvema točkama naskoka. Novinarsko konferenco je Rado Pan- telič začel s šalo: »Prosili vas bomo, da nam boste pomagali napolniti dvorano v soboto!« Nadaljeval je trener Miro Požun: »Na globoke obrambe nimajo veliko rešitev, kar sta pokazali tekmi v Romuniji in na Madžarskem. Veseli smo, da se bomo imeli možnost oddolžiti celjskemu krvniku.« Kapetan Edi Kokšarov je bil pregovorno kratek in poudaril: »Samo jaz sem igral proti Barceloni in sedanja celjska generacija sploh ni obremenjena z izpadi v polfinalih.« Pred dvorano bo veliki ekran, po tekmi bo nastopila celjska glasbena skupina Nude, med njo pa najverjetneje na parketu tudi poškodovani Goran Kozomara. DEAN ŠUSTER Fotografijo so nam posodili z rokometne spletne strani zicer.com, ^^ ureja Klemen Štruc. Prvi z leve in fant na sredini že igrata v Spamj > na desni pa čaka na to priložnost. Barcelotia je poskrbela za zanimivo potezo. 'v'st0^to ki ji pripadajo za navijače, ne potrebuje v celoti- ^ bosta Dejan Perič in Luka Žvižej popoldne ok0)1 ' ob Savinji pri splavarju delila dragocene papir stojišča) in avtograme. m V Šibenik po zmago za upanje Del izvršnega odbora na zaključnem smučanja v Corvari. Ta konec tedna bo ponov-j*° aktiven na vseh košarastih igriščih. K nadalje-Vanju prvenstva se namreč Po prekinitvi zaradi praznikov vračajo ekipe, ki se ,.0rijo za obstanek v 1. A 'igi. , igrali bosta tudi dve naj-;°l)ši moštvi s Celjskega, Laš-in Elektra. Potrebna bo pomoč Laščani potujejo na tekmo iranske lige v Šibenik po. ^ago, ki bi jim še ohranila Panje za nastop v končnici. ‘Paga je nuja, ob tem pa bo Potrebna tudi pomoč ostalih fiubov, predvsem Olimpije, j gostuje v Sarajevu pri Bo-Pi> ki jo edino lahko pivovi še prehitijo na lestvici : b°ju za osmo mesto (zdaj /j13 j o zmago manj in boljše i edsebojnorazmerje). VŠi-eniku pa ekipi Aleša Pipa-nikakor ne bo lahko, saj ^ domačini na. svojem par-etu zelo močni, kar so iz- kusile že mnoge ekipe, ki so gostovale v vroči dvorani na Baldekinu. Zaradi tega bo predvsem potrebna hladna in trezna glava pri pivovarjih, ki so svojo kvoto slabih iger že izkoristili, čas je že, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Po besedah igralcev se na treningih dela odlično, to pa je treba pokazati tudi na tekmi. V prvem srečanju so doma Laščani slavili za 25 točk, a kot rečeno, je Šibenka tipična domača ekipa. Zanimivo je, da so v Šibeniku letos zamenjali že veliko igralcev in tri trenerje, prav po prihodu zadnjega trenerja Hr-voja Vlašiča pa igrajo bistveno bolje kot prej. Konec drugega dela sezone Elektra je med tednom gostovala v Ljubljani in izgubila pri Slovanu z 81:70. Izkazal se je predvsem Miloš Mirkovič (17 točk, 9 skokov), ki je bil tudi edini razpoložen pri Šoštanjčanih. Ti bo- VIKEND POD KOŠI SOBOTA, 2. 4. |adranska liga, 28. krog, Šibenka - Pivovarna Laško (17). n ' A SKL, za 3. del, 10. krog, Šoštanj: Elektra - Postojna L Koper - Rogla (20.30). Pm' ® SKL> 23. krog, Slovenske Konjice: Banex - Litija, *2ela: Hopsi - Radenska (obe 19). p.'- SKL, končnica, 3. krog: Celjski KK - Kolpa (16.30), °varna Laško mladi - Portorož (19). PANORAMA ROKOMET 1. SL - moški 1() ' ^og: Gorenje - Gold club 36:30 (16:14); Zrnič 11, Ilič l|0>vič 6, M. Oštir 4, Sirk, L. Dobelšek 2, Rutar 1; M. lri Stojanovik 6. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 34, 1? 24, Gorenje 25, Prevent 20, Gold club 19, Ormož ‘ lermo 16, Koper 15, Rudar, Krka 12, SVIŠ 3, Prule 0. KOŠARKA 2 2. SL - moški (35.’ ^r°g končnice: Kolpa - Pivovarna Laško mladi 89:6 N)? 51'29, 73:49). Vrstni red: Celjski KK 4, Kolpa, Po: 2 2, Pivovarna Laško mladi 1. PORTNI KOLEDAR SOBOTA, 2. 4. , MALI NOGOMET Uo 3||j’ četrtfinale, povratna tekma: Dobovec - Nazarje i KOŠARKA L> ženske, 8. krog 2. dela: Merkur - Lek Ježica (16). Mpa 8arn Prvakov, polfinale, 1. tekma: Celje Pivoarna Laško UCel°na (17.30). ’ otoški, 19. krog: Trebnje - Gorenje. ROKOMET do jutri končali drugi del sezone, saj bodo vnaprej odigrali srečanje proti Postojni, ki so jo v tej sezoni že trikrat premagali. Zanesljivo bo tako tudi na četrtem obračunu. Bo pa ta tekma prav gotovo priložnost za uigravanje za tretji del sezone in ligo za prvaka, predvsem za novinca Mirkoviča in Slavka Duš-čaka. Šentjurčani so že sinoči odigrali tekmo 8. kroga lige za obstanek v 1. A ligi v Zagorju. Rogla bo ta konec tedna potovala h Koprčanom, ki so v tej sezoni za moštvo Matjaža Čuješa prava »črna mačka«, saj vodijo v medsebojnih dvobojih s 3:0, zato si seveda Zrečani želijo vsaj delne oddolžitve. Oba sobotna nasprotnika sta namreč skupaj s Šentjurčani pred tem krogom na vrhu lestvice lige za obstanek, kjer si vsi tudi želijo ostati, zato je pričakovati negotovo srečanje. JANEZ TERBOVC NA KRATKO Zmagovalci Balatona Veszprem: Mladinke Rokometnega kluba Celje Celjske mesnine in mladinci Celja Pivovarne Laško so zmagali na tradicionalnem turnirju na Madžarskem. Varovanke trenerja Danila Kovačiča so v finalu (izločile so domača Goldberger z 20:8 in Angyalfold z 18:10, nemška Riemke s 25:12 in Is-maning z 20:10 in danski HOJ z 19:6) pred dva tisoč gledalci premagale madžarsko kadetsko reprezentanco s 15:10. Za najboljšo vratarko je bila izbrana Bojana Čudič. Mladinci Stanka Anderluha so v finalu ugnali Magdeburg z golom razlike, oslabljeni kadeti Vlada Murka so klonili šele v finalu, proti Fotexu, celjski starejši dečki pa so osvojili tretje mesto. Neugoden žreb Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije je opravila žreb polfinalnih parov moškega pokalnega tekmovanja. Za finale se bosta 28. maja v Škofji Loki pomerila Celje Pivovarna Laško in Gorenje. Drugi par je Termo - Gold Club. (DŠ) Vse o smučanju na enem mestu 147 učiteljev skrbi, da z vsako zimsko sezono smuča več otrok Poučevanje, popularizacija ter usposabljanje in izpopolnjevanje na področju teorije in metodike alpskega smučanja so glavne dejavnosti, ti jih kot edini v celjski regiji nudijo v Smučarskem društvu Snežak Celje. Leta 1992 ustanovljeni klub v svojih vrstah združuje 54 učiteljev I. stopnje, 62 učiteljev II. stopnje, 27 učiteljev III. stopnje, štiri trenerje alpskega smučanja, imajo pa tudi člana slovenske demon-stratorske vrste in člana državne izpitne komisije. Samo po treh letih delovanja so od Smučarske zveze Slovenije prejeli srebrno plaketo za velik doprinos k razvoju in popularizaciji alpskega smučanja v Sloveniji. Začetki »Zgodovina kluba sega v leto 1992, ko smo se odcepili od SD Unior Celje z namenom, da prenehamo s tekmovalnim smučanjem in se posvetimo zgolj usposabljanju in izpopolnjevanju na področju teorije in metodike alpskega smučanja. Z dejavnostmi začnemo oktobra. V hali Golovec kasneje izvedemo tradicionalni smučarski sejem nove in rabljene opreme. Skrbimo za tečaje smučanja za predšolsko, šolsko in študentsko mladino na Rogli v času božično-novolet-nih ter zimskih počitnic. Naslednji projekt je Snežakova šola, v katero se je letos vključilo 30 otrok in mladostnikov, željnih smučarskega znanja. Prihodnji teden imamo na Rogli zaključek šole z nadebudnimi smučarji in učitelji, ki so v tem projektu sodelovali in poučevali. V primeru ugodnih vremenskih razmer ima- mo tudi vsako leto na Golovcu tečaj smučanja za predšolsko mladino, ki se ga udeleži od 70 do 100 otrok,« je le nekaj izmed vsakoletnih dejavnosti opisal predsednik Sne-žaka Boštjan Jeraša. Poudarki Pri Snežaku dajejo velik poudarek na usposabljanje in izpopolnjevanje samih strokovnih kadrov, za kar skrbi aktivni član slovenske demonstra-torske vrste Matic Jeraša. Vsako leto organizirajo številne tečaje in vrsto obnovitvenih seminarjev. Tako lahko pridobljena znanja s pridom uporabljajo pri poučevanju tečajnikov. »Letos smo organizirali štiri kadrovske tečaje za pridobitev strokovnega naziva učitelj alpskega smučanja I. in II. stopnje, uspelo nam je izvesti kadrovski tečaj za pridobitev strokovnega naziva učitelj deskanja na snegu I. stopnje, naredili smo predsezonski obnovitveni seminar za strokovne kadre, udeležili smo se republiškega predsezonskega ISIA seminarja in vseh tekem, ki jih je organizirala naša krovna organizacija, Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Danes gremo tudi na posezonski ISIA seminar za učitelje alpskega smučanja 3. stopnje, tako da smo prisotni na vseh pomembnih akcijah znotraj države, kar dviga kvaliteto znanj na področju teorije in metodike smučanja,« nadaljuje Jeraša. Zai Občinarje Eden izmed projektov, ki poteka skozi celo leto, je organizacija smučarskih tekem. Letos so se uspešno predstavili na Celjski koči, izvedli šest tekem v veleslalomu za zainteresirane delovne organizacije in kolektive. »Največja tekma je bilo odprto prvenstvo Celjske koče v soorgani-zaciji z ZPO Celje, na kateri je bilo prisotnih 127 delavcev iz Občine Celje,« je ponosen predsednik kluba. Projekt, ki ga vsako leto skušajo spraviti pod streho, je tudi organizacija memoriala Marjana Rosine, njihovega dolgoletnega člana in strokovnega delavca, ki je bil trener državne reprezentance v smuku, tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984. Vsako leto v njegov spomin organizirajo tekmo, M je namenjena mlajšim dečkom in deklicam v slalo-. mu. Podelijo tudi veliki prenosni pokal, na katerega vsako leto vgravirajo imena zmagovalcev - vpisani sta tudi Tina Maže in Ana Drev. Tudi družabno življenje v klubu je zelo pestro. Dobivajo se tedensko na sestankih, organizirajo razna srečanja ob koncu leta, družinsko smučanje vseh članov kluba, na začetku leta priredijo kostanjev piknik, udeležijo se teniškega turnirja, ob koncu sezone .pa imajo še zaključno srečanje. Vse aktivnosti opravljajo na Rogli, za prihodnjo sezono načrtujejo »preselitev« na Celjsko kočo. »Glede na razvojno pot Celjske koče mislimo, da je to prava destina-cija za naše društvo. Na voljo bo celostna ponudba: tečaji, šola smučanja, servis, izposoja smuči in smučarske opreme, organizacija tekem...«je zaključil Jeraša. Letos so svoje »znanje« prenesli tudi na internetno stran www,snezak-celie.com. JASMINA ŽOHAR lava Je zakon Na zaključnem srednješolskem turnirju v dvorani Šolskega centra Celje so rokometašice Splošne in strokovne gimnazije Lava Celje v finalu premagale Gimnazijo Ljubljana Šiška s 16:6 (8:1). Vodil jih je Mišo Toplak, v idelano sed-merko pa so bile izbrane Tara Filipovič, Alja Jankovič in Ula Toplak. I. Gimnazija Celje je osvojila tretje mesto, v idealno postavo pa sta bili uvrščeni Neli Irman in Nuša Skutnik. m 20 ONIKA Osem let za zažig Andrejke Brutalen zločin, ki je pretresel Marija Reko pred slabim letom in pol, je v sredo dobil epilog na Okrožnem sodišču v Celju. Sebastijana Hribarja in Jožeta Drnovška je senat, ki mu je predsedoval sodnik Marko Brišnik, spoznal za kriva. Hribar bo v zaporu presedel osem let, Drnovšek pa je dobil pogojno kazen devetih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Nič pa ne bo nazaj priklicalo Andrejke Boršnjak, ki jo je Hribar z bencinom polil in zažgal in je pet dni kasneje v celjski bolnišnici umrla. Ne sicer povsem nedolžen odhod v gozd, Boršnjakova in njen partner sta namreč kradla iz avtomobila, ki ga je Hribar imel za svojega (naj pa bi bil v lasti njegove matere), se je končal z brutalnim napadom na Andrejko. Najprej sta Hribar in Drnov- šek svoj bes stresla nad njenim avtomobilom, ki je bil mimogrede tudi Andrejkin dom, in ga s krampom in sekiro uničevala. Andrejka, ki si niti v sanjah ni predstavljala, kaj jo čaka, je dogajanje opazovala. Ni zbežala. In za avtom je bila na vrsti ona. Hribar jo je zvezal za drevo z vrvjo, ki jo je prinesel Drnovšek. Iz nje je hotel izvleči, kdo vse je kradel in kdo je vlamljal v vikende v bližini. »Zasliševanje« je šlo tako daleč, da je končno Hribar z bencinom polil Andrejko in jo tudi zažgal. Čeprav jo je potem skušal tudi pogasiti, je bilo prepozno. Andrejka je dobila hude opekline po stegnih, zadnjici, trebuhu in bradi. Kljub hudim bolečinam in opeklinam ni umrla takoj. Smrt je prišla pet dni kasneje v celjski bolnišnici z akutnim respiratornim di-stres sindromom - okvaro dihal. Sebastijan Hribar Pravica za Andrejko je bila izbojevana ta teden. Celo sredino dopoldne je bilo namenjeno zaključnim besedam. Okrožna državna tožilka Marjeta Kreča je po opisu dejanja, pri čemer je poudarila, da je šlo za namerno prizadejanje poškodb, zahtevala za Sebastijana Hribarja skupno kazen dvanajst let Jože Drnovšek in štiri mesece zapora. Obtožnica ga je bremenila poškodovanja tuje lastnine, pri-zadejanja posebno hude telesne poškodbe in protipravnega odvzema prostosti na grozovit način. Za Jožeta Drnovška, ki je bil obtožen prav tako poškodovanja tuje lastnine in pomoči pri ostalih dveh kaznivih dejanjih, pa je zahtevala skupno kazen pet let zapora. Senat je Hribarja in Drnovška spoznal za kriva poškodovanja tuje lastnine v sostorilstvu, izpustili pa so kvalifikacijo »posebno« huda telesna poškodba, kot tudi da je bila prostost odvzeta na grozovit način. Hribarja so tako obsodili kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe in protipravnega odvzema prostosti. Drnovška je senat oprostil kaznivega dejanja pomoči pri povzročitvi hude telesne poškodbe, saj naj ne bi mogel vedeti, za kaj bo Hribar uporabil bencin, ki mu ga je prinesel. Drnovška so spoznali za krivega pomoči pri protipravnem odvzemu prostosti. Sicer so pri obsodbi Drnovška, ki je dobil pogojno kazen, upoštevali njegovo bistveno zmanjšano prištevnost, ki sta jo ugotovila tudi sodna izvedenca, psiholog Tone Pačnik in psihiater Slavko Ziherl. Na sredini obravnavi sta tako Hribar kot Drnovšek dejala, da dejanje obžalujeta. Hribar je še dodal, da je veliko pil in zraven je' mal tudi apaurine: »Alk°' bol mi je uničil življenj6; In ne le meni, ampak tudi moji družini.« Kaj bi na t° rekla Andrejka? Sebastijan Hribar bo do pravnomočnosti sodbe osta* v priporu, v katerem je že 15 mesecev, pri čemer se muta doba ne bo štela v kazen o5' mih let. Zagovornik Jožeta Drnovška Mitja Tajnšek j11 tožilka Marjeta Kreča sta že napovedala pritožbi, najverjetneje pa se bo na obsodbo pritožil tudi zagovornik Sebastijana Hribarja Borut Soklič. ŠPELA OSET Foto: SHERPa Oboroženi rop ir Kozjem Oropana poslovalnica Pošte Slovenije - Za storilcem še poizvedujejo Med ljudmi ni strahu V sredo popoldne je občane Kozjega presenetila novica o oboroženem neznancu, ki je oropal tamkajšnjo poslovalnico Pošte Slovenije in odnesel zaenkrat še neznano vsoto denarja. Pri tem na srečo nihče ni bil ranjen. Ropar, za katerim policija še intenzivno poizveduje, je s kraja dogodka pobegnil z avtomobilom znamke Renault 4 svetlo rjave barve. Poslovalnica v neposredni bližini stavbe, v kateri so policijska postaja, kjer je sicer zaposlen le en policist, ter občinski prostori, je včeraj že normalno obratovala. Uslužbenka o oboroženem ropu-ni želela govoriti, izvedeli pa smo, da naj bi bila v času ropa na delovnem mestu njena sodelavka. Občane Kozjega je novica o ropu, ki se je v kraju večinoma razširila že na dan dogodka, sicer vznemirila, a večje zaskrbljenosti ni bilo zaznati. Po neka- Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman: »Podatki o siceršnji varnosti v občini so zadovoljivi.« terih informacijah naj bi roparjev pobeg opazilo nekaj očividcev v sosednjem lokalu, nekateri občani pa so za rop izvedeli šele od nas. V Kozjem, kjer tovrstnih incidentov sicer niso ravno vajeni, se je razburjenje poleglo, ko se je razvedelo, da ni bil nihče poškodovan. Prizorišče ropa - poslovalnica Pošte Slovenije v Kozjem je v neposredni bližini policijske postaje in občinske stavbe. m Tudi župana Občine Kozje Dušana Andreja Kocmana je novica dosegla dokaj pozno: »Zvečer sem bil po telefonu obveščen, da je bil izveden rop na pošti in novica me je presenetila, tako kot vse ostale. Okoliščin in podrobnosti zaenkrat še ne poznam, razen kratkih sporočil, ki sem jih razbral iz medijev. Prav na zadnji seji občinskega sveta, kjer je bil prisoten tudi komandir Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, smo razpravljali o varnosti v občini in ugotavljali, da število kaznivih dejanj pri nas upada. Rop je tudi sicer nepredvidljiva zadeva in nikoli se ne ve, kje se bo zgodil -tokrat se je zgodil pri nas. Ne vemo sicer, ali je šlo za našega občana, v dobro vseh pa upam, da ga bodo čimprej našli.« V Kozjem se rop na srečo ni sprevrgel v človeško tragedijo, je pa povzročil materialno škodo v še neznanem obsegu. Naš prihod pa je občane kljub neprijetnemu povodu predvsem razve-selil. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Umrl pod drevesom Na Resevni je v torek prišlo do hude delovne nesreče. Dopoldne se je namreč pri spravilu lesa v gozdu smrtno ponesečil 48-letni domačin. Na moškega je padlo drevo, ki ga je podiral. Poškodbe šo bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl, policisti pa še vedno preiskujejo okoliščine delovne nesreče. Vinjena za volanom Minuli petek so imeli šmarski policisti opravka z dvema vinjenima voznikoma. Nekaj minut po sedmi uri zjutraj so ju ustavili v Senovici, oba pa sta doma z območja Ptuja. Voznik je kljub ugodnim vremenskim razmeram in kljub temu, da je na tem cestnem odseku dovoljena hitrost 90 km/h, vozil le 40 km/h. Alkotest, ki sta ga odredila vozniku, je pokazal, da je le-ta vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 1,66 promila. Ker je voznik osebnega avtomobila na prednjem sedežu vozil sopotnika, ki je bil prav tako vinjen, je policist vozniku izdal plačilni nalog in mu zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepovedal nadaljnjo vožnjo. Kasneje sta istega voznika ustavila še enkrat v Šmarju. Zaradi nadaljevanja vožnje v vinjenem stanju sta policista za voznika odredila pridržanje do streznitve. Tu pa se še ni končalo. Za volan je namreč kasneje sedel moški, ki je bil najprej sopotnik, a prav tako vinjen. Ker so policisti kasneje spet ustavili isto vozilo, za voznika odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 2,45 promila, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vozniku je policist zaradi vožnje po levi strani vozišča izdal še plačilni nalog. Po končanem postopku je voznik sedel v vozilo in se hotel s kraja odpeljati, zato so tudi njega pridržali do streznitve. Za oba kršitelja bodo šmarski policisti podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. SŠ Številni občani Kozjega so se že včeraj brez večjeg3 strahu podali do pošte po svojih običajnih opravkih h1 razen manjšega nelagodja se je vsakdan vrnil v ustali6 ne tirnice. Naši sogovorniki natančnejših informacij 0 ropu večinoma niso poznali: Valčka Jevšnik: »Vse, kar sem slišala, je, da so nekaj pred-18. uro oropali pošto. Takrat me ni bilo v bližini, so pa menda v sosednjem lokalu videli roparja, ko je prišel iz pošte. Slišala sem le govorice, da je ven prišel s pištolo, sedel v ‘katrco’ in odpeljal. Ostalo vem le iz medijev.« Fanika Bračun: »Ne ; malega smo se o ropu P°^-j varjali v službi, pa iz p0lf. ,g sem slišala, kolikor j e pač ^ povedanega. V času ropa sem bila v bližini. Ja, strag<<; je pa gotovo zdaj malo * * v ^ no, vidim, da smo že re Evropi.« Jože'Gradišek: »Ja, seveda smo izvedeli za rop. Na križišču sem srečal policiste, ki so povedali, kaj se je zgodilo. Zaradi tega me ni nič bolj strah, saj mi nimajo česa ukrasti.« Sonja Friškovič: koj izvedela, šele pn P" eb-lih sem slišala o r°Pu' xjega no nimam nobenega vadi strahu, na udaru so p arj - PISMA BRALCEV Casdela za Časa Nadaljevanje sojenja policistu, obtoženemu povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti Tragična nesreča, ki se je 20. septembra 2002, vendar godila 24. julija 1998, bo so jo še isti dan preložili za °t kaže le dobila sodni epi- nedoločen čas, ker j e sodišče °g- Danes naj bi se namreč zaprosilo za dodatna izvedencih Za^a že tretjič začeta ska mnenja. In izvedenci so P avnava zoper policista dobili več kot leto in pol ča-j^ada Časa, ki ga obtožnica sa. Šele 16. januarja 2004 je remeni kaznivpaa Hpiania bila obravnava ponovno razpisana. Postopek se je začel od začetka, ker je od prejšnje obravnave minilo več kot tri mesece, kolikor je še dovoljen čas med dvema obravnavama. Zaslišali so nekaj izvedencev, sojenje pa bi se moralo nadaljevati čez slab mesec. In namesto, da bi se nadaljevalo, je bilo znova prestavljeno za nedoločen čas. Rado Čas je namreč zbolel. 'vzročitve prometne nesre-e iz malomarnosti. Tiste-■ja usodnega julija je zara-1 trka v policijsko interventno vozilo v Velenju umrl ^'ad par. I iz letni Dalibor Anič in 18-ebla Petra Češek sta sp z mn- pem peljala po Šaleški ce-u- V križišču s Kidričevo ju J zbila marica, ki je zavijala nev°- Petra je umrla na kraju esreče, Dalibor na poti v bol-s ®nico. Že skoraj sedem let -e vleče postopek proti Radu pu, ki še vedno dela kot po-cjst. Dejansko pa se posto-sploh še ni začel in je prav 0!° dokaz, da se lahko kazni t^oma zgolj postopku ob-je°i izogiba (pre) dolgo. * , ugibanje kazni se je za-ožev samih policijskih vr-da h čePrav )e sprva kazalo, jbo vsaj policija kaznovala > 0 hudo promemo nesrečo. dan po nesreči je bil na-SF zoper policista podan . utevekza uvedbo discinlin- ga postopka zaradi hujše . itve delovne obveznosti. j Sec dni kasneje je bil iz-Post S^eP* da se disciphnski v toPek uvede. Še mesec dni 21 Qpntpmhr^ 1QQ£ °dst •s^ep’ se ^sa sk] rani z dela, vendar pa mu G ePa niso vročili, ker je bil tuj.v bolniški in tako sklep se'nj bil izvršen. Spet me-vj kasneje so Časa na pr-v0 t0Pnji spoznali za odgo-venjeSa omenjene kršitve, sk,ar Pa je vladna disciplin-r3, duusija 2. februarja 1999 Qilge javila odločbo in jo vr-h0b v Ponovno obravnavo. de,.ar niesec kasneje je za-£ zastarala. dog^hanje postopku se je Pasna-° in se še dogaja tudi bila s , u-Prva obravnava je din štiri leta po nesreči, Rado Čas še vedno lahko dela kot policist. Po zakonu o javnih uslužbencih lahko namreč delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če je ta s pravnomočno sodbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev. * li, In spet je bilo leto naoko- li, sojenje policistu pa se je moralo prejšnji mesec znova začeti od začetka. Že prva obravnava, ki je bila razpisana za 4. marec, je bila prestavljena, ker je Rado Čas zamenjal zagovornika. Tokrat pa je imel sodnik Miran Jaz-binšek dovolj. Obravnavo je razpisal za danes. V kolikor se bo Čas izogibal obravnavam, bo določil prisilno privedbo. In če tudi to ne bo mogoče, čaka Časa enomesečni pripor. Sodnik Jazbinšek je še dodal, da v kolikor si bo Čas omislil še kakšnega novega zagovornika, mu bo sodišče določilo zagovornika po uradni dolžnosti. Morda se bo prav danes začel konec trpljenja staršev Petre in Daliborja, ki sta bila edinca. Zagotovo si prav starši najbolj želijo, da bi čas končno nehal delati za Časa. ŠPELA OSET Ujeli vlomilce tneJ policisti so ovadili 25-letnega Celjana, ki naj bi v W j t Omarjem in 24. marcem na območju Celja vlomil §an jr Vozh> predvsem znamke Renault Clio, Renault Me-4n’0s 'Peugeot, Honda, R Tvvingo, Fiat Punto in Daewoo avt0ra'u a voz'hh je razbijal stekla in iz notranjosti odtujeval tiidj m ?.s CD-predvajalnikom. V enem primeru je odtujil skupaj °°hni telefon in glasbene zgoščenke. Lastnikom je °Sumii P°vzr°eil za približno 400 tisoč tolarjev škode. Pri so ce]jVi,nernu 50 0Pravili tudi hišno preiskavo. Na prste pa Hli ston v P°**c*sh v sodelovanju z velenjskimi in mozirski-obrnogj . htdi 29"in 40-letnima moškima, obema doma z sicer v h 7“*enia- Omenjena naj bi vlomila v štiri vozila, in °brp0(,. Včjh primerih na območju Celja in v enem primeru na koj 25.jel^a*ca h1 Mozirja. Imela sta tudi enak način vloma °Sebami ^ Celian- Enkrat pa sta v sostorilstvu še z drugimi ftitj j ^ v Pebu ukradla kolesa z osebnega avtomobila znamke hklo D j. kode je za okrog 300 tisočakov. Tudi za dvojico Clsti spisah kazensko ovadbo. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Fikus firma ostaja v Celju II. Spoštovani g. Ašanin Gole, najprej se vam moram opravičiti. V članku Romane Špende (objavljenem v Dnevniku 4. 3.), po katerem sem vam pripisal domnevno izjavo o brezdomstvu Darsa, v resnici ni nikjer decidirano zapisano, da prihaja iz vaših ust. Iz konteksta sem domneval, da je vaša, a kot že zapisano -oprostite, ker očitno ni. Vse ostalo v vašem odgovoru ne drži. No, razen tega, da se nisva srečala in se osebno ne poznava. V svoji kolumni sem jasno zapisal, da selitve uradnega sedeža družbe iz Celja v Ljubljana ne bo, ampak da razmišljate o preselitvi vodstva družbe s sedanje lokacije na Dunajski cesti na Brdo. Kar potrjuje tudi odgovor, ki mi ga j e poslal vaš sodelavec Marjan Koler. O »nekakšni« selitvi je 9. 3. poročal časnik Večer, ta domneva pa je v Celju sprožila razburjene odmeve, zato se mi je zdela vredna ponovne obravnave. Če ste našli članek v Novem tedniku, ste toliko lažje članek v Večeru, torej ne bo držalo, da o selitvi »ne veste« ničesar. Sploh za to ne, ker je Novi tednik objavil novico, da je vaš predstojnik zanikal pisanje o domnevni selitvi. A vas o tem očitno niso obvestili. Gospod Koler mi je v resnici poslal izčrpen odgovor, vendar pa je ta na žalost prišel prepozno (skrajni rok sem navedel v svoji prošnji za podatke) . A naj vas potolažim, da odgovor ne bi ničesar spremenil. V njem je navedeno, da si je Dars v začetku lanskega leta pripojil Podjetje za vzdrževanje avtocest. Od takrat se je omrežje vaših služb izjemno razvejalo po vsej državi. A koliko vem, je Dars obstajal pred tem. In tudi pred tem dejansko posloval v Ljubljani, v Celju pa le izpolnjeval zakonske dolžnosti. Če tako misli tudi nekdanji prometni minister, potem bo verjetno držalo. O strukturi zaposlenih sem vas spraševal predvsem za to, ker je verjetno večji del od 11 odstotkov delavcev z višjo, visoko, univerzitetno ali akademsko izobrazbo med 7 odstotki zaposlenih v Ljubljani. V vaši razvejani in decentralizirani mreži za pobiranje cestnin in vzdrževanje avtocest verjetno ne zaposlujete strojnih inženirjev za pluženje ali diplomiranih ekonomistov za vračanje drobiža na cestninskih postajah. In prav službe za visoko izobražene kadre Celje najbolj potrebuje, da bi v mestu obdržali strokovnjake. Če ne verjamete, vprašajte vašega predpostavljenega, zakaj se iz kraja, kjer ima Dars uradno sedež, vozi na delo v Ljubljano. Pa naj se to sliši še tako demagoško. S spoštovanjem, SEBASTIJAN KOPUŠAR Celotna plača za travnik Na občinski upravi smo bili nemalo začudeni nad navedbami v članku v Novem tedniku številka 18 pod gornjim naslovom, ki ga je napisala novinarka Bojana Av-guštinčič. V prvi vrsti želimo jasno poudariti, da so navedbe v tekstu, ki jih je za Novi tednik navedel gospod Pavel Jakopič iz Sp. Rečice pri Laškem v pretežni meri neresnične, netočne ter predvsem subjektivne narave. Najprej je potrebno povedati, da je bil za območje Spodnje Rečice sprejet Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 in objavljen v Uradnem listu št. 20/1994. Pred sprejetjem navedenega odloka so bili po takrat veljavnem zakonu o urejanju prostora opravljeni vsi predpisani zakonski postopki in sicer javna razgrnitev odloka o zazidalnem načrtu, ki je trajala 30 dni in nato javne obravnave tega odloka, na katerih ni bilo bistvenih pripomb, zato je občinska skupščina v nadaljevanju tudi sprejela Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno obrtno dejavnost Rečica KP 2/1. Na podlagi tako sprejetega odloka so zemljišča na tem območju postala stavbna zemljišča oziroma nezazidal-na stavbna zemljišča, kar velja tudi za zemljišča v lasti gospoda Pavla Jakopiča. Kot veste, zapadejo zazidalna in nezazidalna stavbna zemljišča plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej tudi zemljišča v lasti gospoda Jakopiča. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Laško je usklajen z Zakonom o stavbnih zemljiščih in 218. členom Zakona o graditvi objektov (UL RS, št. 110/02), ki lokalnim skupnostim nalaga tudi zaračunavanje nadomestila za uporabo neza-zidalnih stavbnih zemljišč, kar v pretežni meri zemljišča gospoda Jakopiča, ki jih je kar nekaj, tudi so. Na podlagi navedenih pravnih podlag je bila gospodu Jakopiču s strani Davčne uprave RS, izpostava Laško v letu 2004 vročena odločba o plačilu nadomestila za uporabo nezazidalnega stavbnega zemljišča v višini, kot to trdi gospod Jakopič. Neresnične so trditve gospoda Jakopiča, da mu je Občina Laško za kvadratni meter nezazidalnega stavbnega zemljišča ponujala le 12 EUR v tolarski protivrednosti. Gospodu Jakopiču pa smo res povedali, da je Občina Laško pripravljena odkupiti njegova zemljišča za uresničitev zazidalnega načrta za proizvodno obrtno dejavnost Rečica po sodni cenitvi, ki jo bo izdelal neodvisni sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke. Porabniki javnih sredstev lahko namreč odkupujejo nepremičnine od fizičnih ali pravnih oseb le na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke, ne morejo pa ponuditi višje cene za zemljišče kot jo je z sodno cenitvijo ocenil sodno zapriseženi cenilec. Gospod Jakopič s tem predlogom ni soglašal. Župan mu je še dejal, da lahko zemljišča proda zainteresiranim investitorjem tudi po višji ceni, če bodo seveda s tem soglašali. Prav tako so neresnične in žaljive navedbe gospoda Jakopiča, da se župan in vodja oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor, g. Luka PiCelj ponavadi skrijeta, ko pride na občino zaradi razrešitve njegove problematike. Gospod Jakopič se je pri županu najavil enkrat in ga je župan po njegovi najavi tudi sprejel v uradu župana zaradi razrešitve plačevanja nadomestila za uporabo nezazidalnega stavbnega zemljišča. Župan je gospodu Jakopiču takrat svetoval, da je še čas, da lahko izkoristi pravo sredstvo in se zoper izdano odločbo pravočasno pritoži, sicer bo odločba postala dokončna in pravnomočna in bodo zapadli neplačani zneski nadomestila po davčnem postopku predani v izterjavo Davčni upravi RS, izpostavi Laško. Gospod Jakopič danega nasveta ni upošteval in se zoper odločbo ni pritožil, zato mu je DURS, Izpostava Laško pričela terjati zapadle zneske nadomestila za uporabo nezazidalnega stavbnega zemljišča. JURIJ KLEPEC, univ. dipl. prav., direktor občinske uprave Hude ure Stanka Zakelška Novinarka Janja Intihar je v članku, objavljenem v št. 20 časnika Novi tednik, navajala neresnične trditve upravitelja prisilne poravnave nad družbo Hudournik d.o.o., g. Tomaža Kosa, pri tem pa ni niti poskušala preveriti informacij pri zastopniku družbe Hudournik d.o.o. niti ni prisostvovala pri narokih, ki so potekali v zvezi s predlogom upravitelja prisilne poravnave. V kolikor bi storila vsaj eno od omenjenih stvari, bi se lahko tudi sama prepričala, da so navedbe upravitelja prisilne poravnave neresnične. 21 Dejstvo je, da je za družbo Hudournik d.o.o. predlagana prisilna poravnava, v kateri je bil za upravitelja imenovan g. Tomaž Kos. Čeprav je družba Hudournik d.o.o. povsem korektno in strokovno pripravila načrt finančne reorganizacije družbe, je upravitelj g. Tomaž Kos že od naslednje ure, ko je bil imenovan za upravitelja, pričel prepričevati določene upnike, da bo zoper družbo uveden stečaj. Pri svojem načrtu ni izbiral nobenih sredstev, njegovo ravnanje je bilo izjemno pristransko in po mnenju družbe Hudournik d.o.o. tudi v nasprotju z zakonom. Z njegovim početjem je bil seznanjen senat prisilne poravnave na obeh narokih, kjer bi se novinarka lahko sama prepričala o delu g. Tomaža Kosa, ne pa da je sledila njegovim enostranskim informacijam in s tem družbi Hudournik d.o.o. ter direktorju družbe prizadejala veliko škodo. Kakšno je bilo ravnanje g. Kosa, so potrdile tudi nekatere priče, saj jim je celo odsvetoval opravljanje nekaterih del v korist družbi. Ker so dejanja upravitelja imela vse znake nezakonitosti, je bil podan tudi predlog za njegovo odstavitev in podvzeti drugi ukrepi, ki jih ima družba in njen direktor na voljo v skladu z zakonom. V tem odgovoru ni mogoče opisati vseh dejanj g. Tomaža Kosa, saj jih je bilo veliko, edini možen odgovor pristojnih organov na to njegovo početje pa je predlog za odvzem licence za opravljanja teh del. Družba Hudournik d.o.o. meni, da je lahko edini njegov motiv za začetek stečajnega postopka nad družbo zgolj morebiten njegov zaslužek. Da so zaslužki posameznikov, ki se ukvarjajo s stečaji kot stečajni upravitelji, večji kot v postopku prisilne poravnave, je povsem gotovo, ne more pa biti to v postopku prisilne poravnave v ospredju, četudi je upravitelj prisilne poravnave samostojni podjetnik, ki se dejansko s temi postopki preživlja. Zoper takšno ravnanje upravitelja g. Tomaža Kosa je družba Hudournik odločno ugovarjala, kar pa očitno ni dovolj, saj je uporabil ali zlorabil še sredstva javnega obveščanja. Očitno obstajajo utemeljeni razlogi, da bi nadzorstveni organ moral preveriti vse postopke, ki jih je vodil kot upravitelj g. Tomaž Kos. V kolikor je namreč tudi v ostalih postopkih ravnal podobno, bi bili izsledki takšnega nadzora lahko izjemno zanimivi, kot kažejo ravnanja upraviteljev na nekaterih drugih sodiščih, pa takšna ravnanja v naši praksi niso osamljena. Sicer pa je o predlogih upravitelja g. Tomaža Kosa in dveh upnikov odločalo sodišče in njihove predloge zavrnilo, kar nedvomno potrjuje navedbe družbe Hudournik d.o.o. Pričakujemo, da bo novinarka pri objavljanju informacij upoštevala načela novinarskega kodeksa in pred objavo prispevka pridobila objektivne informacije vseh vpletenih strani. STANE ZAKELŠEK, direktor Hudournik d.o.o. m Zakaj se človek ne bi preselil v raj? Podobe raja S sopotnico postopava v čakalnici za trajekt. Obe sva v pričakovanju novega cilja, raja na zemlji. Tanzanijskega otoka Zanzibar. Predstavljam si ga z vonjem po začimbah, s peščenimi plažami in kokosovimi palmami. Kokosove palme me spomnijo na prvo podobo tropskega raja. Tam kjer so posneli drugi del filma Vrnitev v plavo laguno, če se ga spomnite. V Kolumbiji. Sprehajam se pod palmami, po mivki sem in tja švigajo modrozeleni rak- ci, topel vetrc mi boža lice. Kaj pa se dogaja v moji glavi? Pred eno uro sva se s sopotnikom sporekla. Žejna sem, vendar daleč naokoli ni 'nobene trgovine, malo lačna, zaskrbljena zase in jezna nanj. Pot me zanese do prečudovitega zaliva z nudistično plažo. Skopam se in na poti nazaj izvem, da se ravno v tem zalivu rade zadržujejo barakude, ki so ene najbolj napadalnih rib. Znašla sem se v podobi raja, ki zame ni imela nobenega pomena! Popolno nasprotje tej podobi pa je naslednje doživetje. Ko sva pred tednom dni z lokalnim avtobusom prečkali mejo med Kenijo in Tanzanijo, sva si na meji morali urediti vizi. Čez čas smo v vrsti stali samo še tujci, med katerimi ni bilo nobenega od najinih sopotnikov. Prestrašeni sva se spraševali: »Ali morda veš, kateri avtobus je najin ali kako izgleda šofer?« »Ne. Pa ti?« Na avtobusu sva imeli nahrbtnika z vsemi stvarmi, le denar in dokumente sva imeli pri sebi, zato sva živčno pogledovali v vse smeri in vse se nama je zdelo enako. Če nama ne bi eden izmed Afričanov prišel nasproti in naju za roko odvlekel do najinih sedežev, avtobusa med tisoč podobno pisanimi gotovo ne bi prepoznali. Takrat se mi je po potu in dimu zaudarjajoče prevozno sredstvo zazdelo nadvse udobno in domače! Podoba pekla je postala podoba raja. Iz spominov me zbudi sirena trajekta, ki pristaja. Vkrcava se in odplujeva na sever Zanzibarja v vasico Nungwi. Slamnate strehe lično zgrajenih hišk, turkizni ocean, v katerem plavajo pisane ribe, med katerimi, tako trdijo domačini, ni morskih psov. Enajstemu septembru pa se lahko zahvaliva, da so cene prenočišč občutno padle. Tu se namreč običajno kar tare različnih članov Lions klubov, zdaj pa ni nikjer nikogar. Deset dni v vasici se izteče kot bi mignil. Vsak dan se potapljava, kopava, sprehajava po plaži, zvečer zahajava v bar, pleševa bosi po mivki, poslušava prijetno glasbo in gledava zvezde. Popolnoma sva sproščeni in definitivno je to najlepši kraj na svetu. Zdi se nama, da se ne more zgoditi nič slabega. Tako si nekega dne po daljšem sprehodu zaželiva kopanja. Nahrbtnike zalučava kar na plažo in se vrževa v vodo. Božanska je. Pa ravno prav topla. Zakaj se človek ne bi kar preselil sem, v raj? Kupiš hiško zraven morja in ustanoviš potapljaško središče. Kaj potem še manjka? No, pa še malo hrbtnega plavanja, pravijo, da je dobro za hrbtenico. Zdaj pa nazaj na plažo. Ja, kaj pa je to? Kje so najine stvari? Ne, gotovo samo izgleda, kot da jih ni. Ne, ne, tu pa že ni tako! Izkaže se, da najinih stvari dejansko ni več. Nekdo drug zdaj nosi moje ponošene sandale in hlače iz posebnega materiala, primernega prav za potovanja. Se kopa v mojih kopalkah, sicer ponošenih, ampak meni ljubih. Kje, za vraga, bom v Afriki našla take stvari?! Podoba raja se spet razblini. Čas je, da nadaljujeva pot in še enkrat temeljito premisliva o tisti hiški ob oceanu. NADA VERDEL Sejem v znamenju Pike Na Sejmu počitnic, ki bo do jutri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, s® na skupnem razstavnem prostoru predstavljajo turistični ponudniki Mestne občine Velenje, pridružila pa sta se jim še občina Šmartno ob Paki it) zimsko-letni turistični center Golte. Letošnji sejem poteka pod geslom Turizem, pr°' sti čas, dobri okusi in vino. Razstavni prostor Mestne občine Velenje je v dvorani A, za postavitev sejemske scene pa so p°' skrbeli organizatorji Piki' nega festivala. V torek je svojo ponudbo predstavil hotel Razgoršek, v sredo pa so pripravili dan zim-sko-letnega turističnega centra Golte. Včeraj so na razstavnem prostoru skupaj predstavili podjetju Gost, Muzej premogovnih tva Slovenije ter podjetju Jezero. Danes, torej v pe' tek, bodo svojo dejavnoh prikazali člani Počitniškega društva Kažipot, taborniki rodu Jezerski zmaj P3 bodo opisali priprave na pustolovsko tekmovanj6 Adventure Race Sloveni3 2005. Še posebej živahno bo na velenjskem razstavnem prostoru jutri, ko bo svoj0 dejavnost predstavilo po°; jetje Gorenje Gostinstvo, j0 bo med drugim uprizoril0 poroko v vili Herberstein Za jutrišnji glasbeni pv°' gram in pogostitev bod° poskrbeli še člani veleul' skega turističnega društv3 in turistične zveze ter m3 ni Društva vinogradnik0 Šmartno ob Paki. Sejemb obiskala tudi Pika Nog3 vička in obiskovalce sej°ia vabila že na 16. otroški i° stival, ki bo v Velenju s°P tembra., c k ■ iii ss* POTOVANJA 2005: KRIŽARJENJE PO NILU - KAIRO - HURGADA, DUBAJ, KUBA, GRČIJA in METEORA, VELIKA BALKANSKA TURA, SICILIJA, SORRENTO, NEAPELJ, CAPRI, RIM, TOSKANA IN ELBA, CINOUE TERRE, RIMINI, SAN MARINO, COSTA BRAVA IN BARCELONA ANDALUZIJA, VELIKI ŠPANSKI KROG, MADRID, PARIZ IN EURODl5Nfc ' GRADOVI OB LOARI, PROVANSA, CAMARGUE IN AŽURNA OBALA, N KORZIKA IN SARDINIJA, AMSTERDAM IN BORZA TULIPANOV, LONDu ŠKOTSKA IN IRSKA, HELSINKI IN STOCKHOLM, BERLIN, GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, BUDIMPEŠTA, DUNAJ, SALZBURG IN SOLNI RUDNIKI, ZLATA PRAGA, BEOGRAD, PULA IN BRIONI,... WWW.PALMA.SI PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 20°5J^ UGODNI PLAČILNI POGOJI NA 12 OBROKOV! poglej in odpotuj! m Sončkov klub v UMAGU Sončkov klub v KLEKU 3* Sol Polyr>esia app., darilo karta 2* app in htl., izleti, otrok do za koncert G. Karana in K Montene 12 let samo 9.900, 8US v ceni 29.4/3DZNAJ od 5.900 23., 30.4/8D/POL od 29.900 Sončkov klub v RABCU Sončkov klub v ČRNI GORI 2*-3‘ hoteli, bogata animacija, 2* Obala, rafting po Tari, izlet na športna vsebina, brezplačno do 7 let Skadarsko jezero, obisk Sarajeva 23.4/2D/POL od 7.900 21,27.4./6D/POL+BUS od 54.900 TUNIZIJA, Port el Kantaoui GRČIJA, Kreta SICILIJA 3* Golf Residente, polet letala iz U, 3* Erato, polet letala iz U, 6-dnevni avtobusni izlet, plovba (14D od 81.000) (14D od 110.200) z ladjo, slovensko vodenje maj, junij/7D/POL od 64.900 junij/7D/POL od 86.400 27.4/6D/POL 89.900 GRČIJA, Rodos TURČJA, Alanija ŠPANIJA, Mallorca 3* Danae, polet letala iz U, 3* Caretta Beach, ali indusive, polet 3* Leo, polet letala iz U, (14D od 109.900) letala iz U (14D od 116.000) (14D od 131.600) junij/7D/NZ od 77.900 maj/7DZAI od 88.300 junij/?D/POL od 94.200 Št. 22 - 1. april 2005 RADIO 23 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 2. april S'°0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo Jr^C, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 ‘tajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi , ® tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podo-“a dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 ^tualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Rejske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Port danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Krojna, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 Nop - skupni nočni program lokalnih in regionalnih račkih postaj Slovenije (Studio D) ^edelja, 3. april Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, ■45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro-'a> 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, n°10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 °mačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, j 00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovili oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbi veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in -gionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) » Im.. . °0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, '45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj-*Ca. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, -00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 0 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, '•'Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako zadnjo sredo v mesecu k, aJa Puli Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.15 Dobra God- ba, 24.00 SNOP - Hjk - "uu oiNue - skupni nočni program lokalnih in regional-tadijskih postaj Slovenije (Radio Univox) ‘uujjsKm posta april tt)g? 7ačetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna 64'°mja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, ryc horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj P On k'00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 12 „ kovice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, SpQ Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 kg> danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-1)qi -PO Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in ' sCS’20-00 M-LC- Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP rv'st.vPn' no<-n* program lokalnih in regionalnih radijskih 1 Slovenije (Radio Odmev Cerkno) U,el ačetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Ms r tedna> 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, tiicg Oroskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajr 9 ls’»-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, Stia q° °Poldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Oli-'40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 l3.4o a dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 'd)ir Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 D0gOfil? melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 l8-00 m °dmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 24.0q sn^ RC 19-00 Novice, 19.30 Študentski servis, tih rari- 1 P ~ ®kupni nočni program lokalnih in regional-Uskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) Postanite del ekipe Radia Celje Še zadnji poziv na avdicijo za nove voditelje Radia Celje. Vaše prijave sprejemamo do 5. aprila na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, S pripisom Avdicija, ali po e-pošti simona.brglez@radiocelje.com. Naš Simon je ata postal! Voditelj jutranjih programov ob sobotah oziroma nedeljah Simon Šarlah je na velikonočni ponedeljek drugič postal očka. Ob 13.48 je na svet priku-kal nadebuden fantiček z imenom Enej. Ponosna sestrica Laura že dela načrte, kaj vse bo z njim počela, očka Simon pa obljublja, da bo kljub dvema otrokoma ostal zvest tudi poslušalkam in poslušalcem Radia Celje. Ekipa Novega tednika in Radia Celje Simonu čestita in želi veliko veselja z Lauro in Enejem (na sliki). Bojana Avguštinčič gre v vojsko Novinarka Bojana Avguštinčič se je odločila, da se bo po tem, ko se je preizkusila v Slovenski vojski, ekipi fantov in deklet pridružila za poskusno dobo treh mesecev. V uredništvu njeno odločitev spoštujemo, upamo pa, da se bo po treh mesecih znova posvetila novinarskemu delu. Full Cool Demo Topovke, Fredy in Yo-Zo Full Cool Demo Topovke Vanesa, Andreja in Maja so se predstavile na TV Celje, kjer so bili gostje tudi Fredy Miler in Yo-Zo. Ogledale so si slovensko premiero njihovega novega videospota, upale pa so predvsem na to, da jih bo videlo čim več ljudi, ki bodo v prihodnjih dneh večkrat kliknili na spletno stran www.radiocelje.com, na povezavo Full Cool Demo Top, in zanje oddali tudi glas. Želijo si tudi, da bi čimveč bralcev TV-Okna izrezalo kupon in glasovalo zanje. Zmagovalka se bo uvrstila v javno finalno oddajo, katere glavna nagrada je snemanje lastne skladbe. Foto: NATAŠA MULLER NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. DO SOMETHING - BRITNEY SPEARS (7) 2. SHIVER - NATAL1AIMBRUGUA (2) 3. LIFTMEUP-MOBY (7) 4. VVONDERFUL NIGHT- FATB0Y SUM (2) 5. 0RDINARY LIFE - UdUIDO (4) 6. GET RIGHT - JENNIFER LOPEZ (5) 7. L0NELY NO MORE-ROB THOMAS (1) 8. I JUST WANNA LIVE - G00D CHARLOTTE (3) 9. AN0THER VV0RLD - SONIOUE 0NT0MCRAFT (1) 10. BREATHE-ERASURE (4) DOMAČA LESTVICA 1. IZ PEKLA 00 RAJA-JAN PLESTENJAK & EVA (3) 2. TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE - NUDE (7) 3. PTICE NA JUG- PANDA (3) 4. KLONER-SIDDHARTA (1) 5. LJUBLJANA-BILLY'S PRIVATE PARKING (5) 6. EXXFRA-ALYA (4) 7. KJE SI-ANIKA (4) 8. AREY0USURE?-OTOPESTNER FEAT.MAYA (1) 9. SPEZZACUORI - TINKARA KOVAČ (2) 10. NEDOTAKNJENA - SERGEJA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NEG0TIABLE WITH Y0U - RACHEL STEVENS VVAKEMEUP-GIRLSALOUD PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: INSTANT PRINCESKA-NUŠKA DRAŠČEK HOČEŠ, NOČEŠ - ŠANK ROCK & NATALIJA VERB0TEN Nagrajenca: Tomaž Kocmur, Prešernova 44b, Žalec Jože Hribernik, Stari trg 48, Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. DEDKOVA URA-POLKA PUNCE (5) 2. NAJIN SIN-DORI (2) 3. NEVESTINE SANJE - ANS. MIK0LA(3) 4. ZAPLEŠITA MAMI IN ATI- HARMONIJA (1) 5. PTICA SELIVKA-ANS. BRANETA KLAVŽARJA (4) Predlog za lestvico: NAJLEPŠE PESMI SO TAM DOMA -ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 plus 1. POJMO, L'UB'M0-VITA (6) 2. MA HODI LES-PRIMORSKI FANTJE (5) 3. DIVJA KRI-VANDR0VCI (3) 4. POMLAD -ŠIBOVNIKI (1) 5. S PRIJATLJI VEDNO JE LEPO - RUBIN (2) Predlog za lestvico: ČE TE LUNA NOSI-RAZPOTNIKI NEDELJA, 3. APRIL, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM SIMON SEŠLAR Tokrat bomo gostili celjskega nogometaša Simona Sešlarja, očeta treh otrok, ki je kapetan CMC Publikuma in obenem dirigent tako celjskega moštva kot tudi slovenske reprezentance. Pred mikrofon ga bo povabil novinar Dean Šuster. SREDA, 6. APRIL, OB 18.00: POP CVEK ALL INCLUSIVE S FRENKOM NOVO V živo bomo v studiu Radia Celje gostili Frenka Novo, ki bo predstavil album Ali inclusive. Na njem je trenutno aktualni singl Ne priznam, ki ga je posnel v duetu s Cleo. Za to skladbo sta posnela tudi videospot. Na albumu so poleg novih skladb tudi skladbe od leta 2000 naprej, tudi z vseh festivalov, pa tudi uspešnica, ki jo je posnel v duetu z Rebeko Dremelj. Na albumu se prvič predstavlja tudi skupina Babylon 05, ki je sodelovala pri snemanju nekaterih skladb - Izgubljen zaklad, Ali inclusive, Nikoli več Live 2004. S to ploščo Frenk zaključuje solo glasbeno ustvarjanje in namerava v prihodnje delati s skupino, ki ga bo spremljala tudi na promociji po Sloveniji. . - - V"- radiocelje « W . > I , ; Nagrajenca: Petra Hrovat, Pečovnik 57, Celje Urška Aleš, Harje 11, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. ■ s ■'V radiocelje 8 na štirih frekvencah Wm www.radiocelje.com mM 1 24 NASVETI Josephine Collection - mini obleka v rjavem kačjem vzorcu kreatorke Jožice Videnšek Pomlad, kot jo vidi Egoist Petra Thalerja. Chic-Nitka s cvetjem na oprijetih oblekah do kolen Unionsko modno zapeljevanje Moda je eno samo zapeljevanje. Lahko mu sledimo, sprejmemo izziv in se mu prepustimo ali brezbrižno pustimo, da gre njen osvajalni pohod mimo nas ... A kakorkoli že, o njej vselej radi govorimo, tudi če jo navidez negiramo. Tako kot se je razvijal Shakespearov dialog dveh služabnikov, ko prvi razlaga, kako ne prenaša imenitnih sprejemov, kjer se ženske in moški samo ogledujejo, kako so oblečeni... ker ga moda sploh ne zanima. Pa mu odgovori drugi: »Če te ne zanima, zakaj se pa že pol ure razburjaš zaradi nje?« Podobno zgodbo lahko zasledimo tudi v našem vsakdanjiku. Mnogim se zdijo takšne in drugačne modne prireditve nepotreben balast. Vendar je celjska dvorana Union na četrti spomladanski dan pokala po šivih! Pod taktirko Vladimire Skale so namreč znova priredili tradicionalne Modne navdihe. In slišati je bilo splošno mnenje prisotnih, da je premalo tovrstnih modnih dogodkov in kako osvežujoče je pogledati, kaj novega se dogaja tudi na Celjskem ... Gala modna revija s tendencami za letošnjo pomladno-poletno sezono je bila vsebinsko in časovno omejena. To se je izkazalo za velik plus, saj seje v koncentrirani obliki izluščila najboljša modna ponudba na Celjskem. In ta, po videnem sodeč, sploh ni slaba. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Kakšne trendovske zgodbe ali zgolj utrinki bodo pri ustvarjanju letošnje vizualne podobe torej navdihovali modne navdušence s Celjskega? Razcvetite se - tudi s pomočjo velikih, dinamičnih, barvitih ali po secesijsko zadržanih cvetličnih vzorcev na oblačilih, bi lahko bilo prvo modno sporočilo letošnjih Modnih navdihov. To se nadaljuje s pop-art, geometrijskimi in vzorci divjih mačk, pitonov ... V beli, rumeni, zlati, oranžni, rožnati, barvi fuksije, zemlje in mladega listja, nebesno modri barvi... Mini za dolge noge, vroče hlačke za lepe ritke, za vse, ki vidijo obleko tudi v vlogi zaveznice-zakrival-ke, pa klasični kostimi s krili do kolen, plašči v stilu petdesetih let, asimetrične tunike ... In najbolj prijazen iz- Prihajajoči večeri Diane Kotnik Lavtižar ziv? Igrajte se do onemoglosti - z modnimi dodatki: pisanimi torbicami, eksotičnimi klobuki, rutami v laseh, sandali s polno peto ... Foto: ALEKS ŠTERN Labod moškim ponuja bele plašče Murina obleka v stilu 50. let Fantasyjevi modni dodatki Št. 22 - 1. april 2005 ------------ ii remi Petek, 1. april: Delovanje Lune v Strelcu bo prvi del dne' va obeležilo z veliko potrebo po spreminjanju situacij-1^1' mogrede lahko kdo »ustreli« tudi kakšno prvoaprilsko šal°- | ( Popoldne bo zaradi prehoda Lune v Kozoroga bolj umuje' I, no in zemeljsko obarvano. Sobota, 2. april: Znamenje Ovna bo še vedno močn°’ delovanje retrogradnega Merkurja pa bo tokrat upočasni6' ,, valo miselne procese. Dogovori, sklenjeni ta dan, ne bod° ] nujno obrodili sadov, še več - pojavijo se lahko zmešnja^ , ali nejasne situacije. 15 Nedelja, 3. april: Priporočljivo je, da izkoristimo zadn)1 11 lunin krajec v znamenju Kozoroga. Očiščevalni post bo na- ; ( ravnost idealen za vse, ki imate občutek, da so še vedn° prisotne zimske zaloge. Priporočljivo je veliko gibanja- , Ponedeljek, 4. april: Delovanje Lune v Vodnarju nas b° -obremenilo s spremembami v razpoloženju. Ker je na drug1 j strani velika ognjena energija, se bo pokazala potreba P° . ljubezni in strasti, zaradi delovanja Lune pa bomo to le ( stežka pokazali. j [ Torek, 5. april: Luna bo prestopila v znamenje Ribe, za ( radi česar nas bo romantika resnično ponesla med zvezde_ ( Bati se moramo neosrtovanega optimizma, še posebej \ se finančnega delovanja tiče. Na dan lahko pridejo kakšn ( nečednosti, zato pazite, kaj počnete. Sreda, 6. april: Na čustvenem področju nas bo m-monotonija, željni bomo novih izkušenj in sprememb- N delovnem področju se bo prebudila kreativna energija, u° ve ideje in načrti se bodo porajali nezavedno. Prisotna u zelo velika potreba po samostojnem delovanju. Četrtek, 7. april: Luna bo prestopila v znamenje Ovn^ Občutki nemoči zadnjih dni bodo popolnoma izginili1 občutili bomo velik pretok energije in potrebo po konkr6 j nih dejanjih. Tudi na čustvenem področju se nam °^e \ nekaj izjemno lepih trenutkov, obarvanih z ljubeznijo- Astrologinja GORDA^ otil3 ASTROLOGINJA GORDANA .j Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 MEDICINSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE SIGVARIS za zdravljenje krčnih žil, globoke venske tromboze, oteklih in bolečih nog. Strokovne meritve nog ter svetovanje in poskusno obuvanje V LEKARNI CENTER, STANETOVA 13 V CELJU Diafit d.o.o.. Spodnji Slemen 6, Selnica ob Dravi as> " "m ’na štirih frel|S ponudbe pošljite na naslov: odvetn' Mateja Končan Verstovšek, Ljubljan^ cesta 5 a, 3000 Celje. ZAPOSLIMO voznika za mednarodni Pr^ voz blaga, C in E kategorije. Telefon ( 7520-390, 041 620-448, Avtopre«0 Borut Fijavž s. p., Bukovje 1,3206 niče. KAJ si najbolj želimo v našem pošlo- * ljudi z dobrimi idejami, ki jih tudi izp® I rano11" SAM0NAKLADALK0 sip 17, z aluminijastimi stranicami in obračalnik pajek, na 4 vretena, širine 4 m, dobro ohranjeno in novejši skuter, 50 m2, kupim. Telefon 5777-150. 17711772 jo. Ne izgubljajte čosa s pripravi delo, raje začnite delovati. nam v prodaji. Več po telefonu 051 875, Anistar, Anico Špoljar s. p., Vojk0 ^ ulica 7, Celje. IŠČEM kakršno koli delo na domu. Tel® 051 346-722, Mojca. HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni’ da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitk6 na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. milnim Prešernova 19 3000 Celje naročilnica Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: no+so @ fiO+so d.o.o. ^aletova 13 Celje u3/425-40-80 PazPisuje prosto delovno Hesto: Podajalec r3bljenih vozil p°9oji: ' trgovska šola ali izobrazba _ druge ustrezne smeri ' Skušnje na prodaji vozil [ starost do 30 let * komunikativnost. pisne prijave z izpolnjeva-lenn pogojev pošljite na naš naslov. ^ Caffe v Žalcu Šlandrov trg 26 zaposli g*e Prijazni, urejeni dekleti za strežbo in prigrizkov. Telefon 040 750-820. ž139 ^ UM delavca za montažo gips plošč. lastni prevoz na delo. Andrej .Ov^o s. p., Ulica I. celjske čete 22, j Hir, telefon 041 684410; n zaposlimo natakarja za strežbo v ^avraciji in kuharja z izkušnjami. °žnost stanovanja. Telefon 041 729-Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, 800 Celje. n^rietovanju oz. za delo v pre-lu „ lenem gostinskem loka-na celjski železniški postaji vabimo natakarje, Natakarice ali študente. informacije na telefon: ,°4l/639 602. ^>chkraut s p.. Globoko 1, 3272 Rimske Toplice ,A|R Ce„ em oddelku, vodenje semi-p"[|evv-Uvajalni mesec-100.000 SIT. ® kile od 8.h do 16.h na telefon (03) ^"872. Lindigo d.o.o., Kidričeva Razno H„Ujšanje ,32 55,01/519 35 K Razlagova 29. Maribor %Vtno nrm. ^emičnin in premičnin za vse če t Tr'Hql d- °- °-, Parižfje 15, Brasbv- 80MpSOn04U49"234- vgni j. ^ “Uaptacije kopalnic in sfano- 3000 r°?alnice Š,elcer' Maigajeva 2°, UCek Telefon 041 826-594. UlT|j| L , 1267 84,5,7 Tele,on (03) 544-3642, Ce|je v "556- Kartagina d. 0.0., PE ne j osovelova 16. Sedež: Kartagini^0-' Miklošicevo 38' 1000 POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355, Tr-Grad d. 0. 0., Ledina 40,8290 Sevnica. 1396 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDV in LIV. Rado STRNAD s.p, Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14, gsm: 041/558 370 NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, telefon 031 616-970. n BAGAT servis vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov. DarkoTratniks. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 710-3144.Ž 114 /Ve veste, kako naprej? Po išči mo s odgovore skupaj! ZALA 090 42821 Plačilo preko položnice 03/810 11 48 (100 sit/min od 9.-21.ure) ZALA s.p., Rijavci 26. Šmarje pri Jelšah CENE NA TRŽNICI V CELJU VRSTA BLAGA CENA OD DO BUČKE 950-1.000 BUČNO OLJE 590-1.500 BUTVA 550-700 CVETAČA 450600 1768 ČEBULA 80-300 ČESEN 600-1.000 FIŽOL V ZRNJU 350-900 HREN 1.000 KOLERABA 250-300 'KORENJE 180400 KROMPIR 100-150 KUMARE 620-700 OHROVT 320600 BRSTIČNI OHROVT 600600 PAPRIKA 500-950 PARADIŽNIK 600-700 PETERŠILJ 'ter 321 vabi v svojo sredino PESA an,ično, ustvarjalno frizerko ali POR 600-1.000 300 , IZeria z delovnimi izkušnjami. Tele-°n (03) 4901-667 ali osebno na J0s|ov: Pr.ing d. o. o., Ljubljanska 20 NUjim 6' 1749 (Nftebujemo sodelavce v komercia- 320420 REDKVICA šopek 250 REDKEV ČRNA 300 RADIČ 800-1.200 MOTOVILEC 2.000-3.000 REGRAT 800-1.000 SOLATA glavnata 800-900 endivja 750 berivka 3.000 ŠPINAČA 1.000-1.200 REPA 200 1781 REPA KISLA 300400 ZELJE PRESNO 100-200 prQ TALNICA strojev in raznih na-nj V^as reši vseh težav. Izposojeval-jja. J101/ Ulica bratov Dobrotinškov 3l'Celi", telefon 041 629-644,5414- ZELJE KISLO 400 ZELENA 300-500 ANANAS 550-750 BANANE 330-350 GROZDJE 950-1.000 GRENIVKE 350400 HRUŠKE 280-590 Delo je bil dan njegovega življenja - delo in trud od mladosti pa do danes! Zdaj pri Bogu prejema zasluženo plačilo! ZAHVALA V tednu Gospodovega trpljenja, na veliko sredo smo se poslovili od dragega moža, očeta, starega ata in brata VIKTORJA KRAJNCA iz Predela 7, Šmarje pri Jelšah (31.7.1935-20.3.2005) Njegovo življenje je dozorelo za nebesa. Po težki bolezni je odložil svoj križ in pripravljen na srečanje z Bogom odšel s tega sveta. Težko je slovo, še težja praznina, ki ostaja za njim. Domači se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v času njegove bolezni pomagali lajšati bolečine in ga obiskovali. Prav tako iskrena zahvala vsem za izkazane pozornosti, prijateljem duhovnikom, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste skupaj z njimi v teh žalostnih urah izrekali zahvalo za njegovo življenje in ga po sveti maši pospremili do groba, kjer j e ob pesmi, ki jo je tako ljubil, odšel k počitku. Žalujoči: žena Vera, sinova Zvonko in Viktor z družinama, sin Vili ter hčerka Bernarda z Žanom. 1764 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi in nihče ne ve, kako boli... ZAHVALA Zapustil nas je dragi sin in brat FRANJO VUK iz Tkalske ulice 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala sodelavcem Šolskega centra Celje, g. kaplanu Tadeju Linasiju za opravljen obred in tolažilne besede in pogrebni službi Veking Celje. Posebna hvala družinama Kolar in Jurjevčič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: ati in mami, sestri Petra in Saša ter ostali sorodniki. 1734 JABOLKA 100-250 V celjski porodnišnici so JAGODE 900-1.200 rodile: KIVI 300-390 18. 3.: Simona ES iz Ka- DINJE 550-700 lobja - dečka, Karmen ADAMIČ ZLODEJ s Stranic - deč- LIMONE 200-350 MARELICE SUHE 1.000 ka, Mateja KRUMPAK iz Ce- MANDARINE 250-300 lja - dečka, Karolina ŠKRUBA OREHI CELI 500600 iz Šoštanja - deklico. 19. 3.: Katarina HOHNJEC OREHI LUŠČENI 1.000-2.000 POMARANČE 150-300 iz Škofje vasi - dečka, Tina ROZINE 400-500 KOŠČANSKI iz Celja - deč- SLIVE SUHE 650-1.000 ka, Brina ZABUKOVNIK FIGE SUHE 990-1.300 JERIČ s Polzele - dečka, Na- GOBE JURČKI suhi 10 dag 1.2002.100 taša KOLAR s Polzele - deč- MED 800-1.280 ka, Mateja RIHTAR iz Nove MASLO 1.800 Cerkve - dečka, Katja OČKO KAJMAK .3.900 PERC iz Blanc - deklico, Dar- SMETANA 700-750 ja CVELFER iz Zreč - dečka, SKUTA 650600 Barbara LAPUH iz Celja - JAJCA 15-30 dečka. KOKOŠI ZAKLANE 850 20. 3.: Andreja GLOJNA- °vitednik J2fww.novitednik.com RIČ iz Celja - deklico, Maja PUHMAN iz Celja - dečka, Nataša TURK RIGA iz Velenja - deklico, Mihaela RIBIČ iz Loč - deklico, Mojca ZDOUC iz Laškega - deklico, Zlatka FIJAVŽ iz Vitanja - deklico, Brigita MASTNAK iz Vojnika - dečka, Tatjana OŠLAK iz Vitanja - deklico, Adeia DOBERŠEK iz Sv. Še-tefana - deklico. 21. 3.: Mateja BABNIK iz Celja - dečka, Lidija SEVČNIKAR z Rečice ob Savinji - deklico, Marjetka JEZOV-ŠEK iz Pristave - deklico, Ingrid MRKONJIČ iz Celja - deklico, Polonca ZANIČ iz Loč - dečka, Brigita FARIČ iz Šentjurja - dečka, Alenka TURNŠEK iz Podplata - dečka. 22. 3.: Suzana RANČ AN iz Dramelj - deklico, Melita HRIBERŠEK iz Velenja - deklico, Senida ŠLJIVAR iz Štor - dečka, Nataša REHAR iz Dobrne - deklico. 23.3.: Petra KLINE s Fran-kolovega - dečka, Mersiha ŠKRIJEU iz Žalca - deklico, Andreja FIDEJ iz Velenja -deklico. 24. 3.: Gordana SRNO-VRŠNIK iz Šoštanja - dečka, Amy Elizabeth BORDON iz Celja - deklico, Lidija LUŽAR iz Šempetra -dečka, Alenka CEHNER iz Nove Cerkve - dečka, Toma- Dom j e prazen, dom je tih, ker tebe, dragi ati, ni, da bi skupaj še bili... ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi HORST JOŽE KROBAT iz Celja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka v Celju in Topolšici, za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem in gospodu opatu za opravljen cerkveni obred in mašo. Vsi njegovi. 1679 Solze napolnile naše so oči, obdala nas boleča je tišina, a v srcih neizmerna bolečina. A prav za vse še enkrat, dragi ati, hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija MILANA SAJNKERJA (11.4.1937-22.3.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Pergerju za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Škofja vas in pogrebni službi Raj. Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Zlatka in Andrejka z družino in sin Milan z družino. 1754 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš. V SPOMIN Mineva eno leto, kar si nas zapustil, dragi mož in oče JOŽE KLANJŠEK iz Pešnice pri Šentjurju Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi. Š257 na ES iz Velenja - dečka, Is-meta ZULIČ iz Velenja - deklico, Lidija ARSENIČ iz Celja - deklico. Celje Poročili so se: Sebastjan RAMŠAK in Janja KOŠENINA, oba iz Zadobrove in Marjan ŠEŠKO in Kristina POTOČNIK, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Srboljub NEDEUKOVIČ iz Mionice in Nataša STEVANČEVIČ iz Metleč. SMRTI Šentjur pri Celju Umrli so: Jožefa TERŽAN iz Proseniškega, 84 let, Marija OBREZ iz Gorice pri Slivnici, 66 let. 90,6 95,1 95,9 100,3 30 DNIK ni inciroi»ol PETEK in SOBOTA 18.00 Bližnji odnosi 20.00 Namišljeni heroji NEDELJA 19.00 Bližnji odnosi SREDA 19.00 Angel na desni SLOVENSKE KONJICE PETEK 20.00 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega NEDELJA 18.00 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 20.00 Bližnji odnosi ŽALEC NEDEUA 18.00 Alfi 20.00 Stanje zamaknjenosti VELENJE PETEK 18.00 V iskanju dežele Nije 20.00 Punčka za milijon dolarjev 22.30 glasno predvajanje Napad na policijsko postajo št. 13 mala dvorana: 19.00 Ruševine 21.00 V iskanju dežele Nije SOBOTA 18.00 in 22.30 Napad na policijsko postajo št. 13 20.15 Punčka za milijon dolarjev mala dvorana: 18.30 V iskanju dežele Nije 20.45 Art kino Ruševine NEDEUA 18.00 Punčka za milijon dolarjev 20.30 Napad na policijsko postajo št. 13 mala dvorana: 17.00 Garfield 18.30 V iskanju dežele Nije 20.45 Ruševine PONEOEUEK 18.00 Napad na policijsko postajo št. 13 20.30 Punčka za milijon dolarjev mala dvorana: 20.00 Oskarjevci 2005: Punčka za milijon dolarjev TOREK 18.00 V iskanju dežele Nije 20.30 Napad na policijsko postajo št. 13 mala dvorana: 18.00 Ruševine 20.00 Oskarjevci 2005: Punčka za milijon dolarjev SREDA 18.00 Punčka za milijon dolarjev 20.30 premiera Propad PETEK, 1.4. Otroški bolšji sejem 16.30 MNZ Celje Kjer So zvezde doma Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Krog 2 IMS. 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Konstantine 1MB. 15.30, 18.00, 20.50,23.20 Punčka za milijon dolarjev 14.20.17.00 (v petek odpade), 20.00,22.40 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 1MB,'15.00, 17.40,20.30,23.10 Sivi kamion rdeče barve 12.00, 14.10.16.30, 18.40, 21.10, 23.30 Medvedek Pu in Slovon 11.00. 13.20. 15.20, 17.10 Življenje pod vodo 23.50, 18.50, 21.20 Popotovanje cesarskega pingvina 11.30. 15.10,17.30 Daltoni 19.30. 21.30,23.40 Tu pa tam 19.00 Srhljive skrivalnice 1MB. 16.50, 21.00, 23.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedelin H|g(|l KOLOSE J Constantine 11.30. 14,00, 16.30, 19.00, 21.30, 00.00 Krog 2 12.30. 14,50. 17.10, 19.30, 21.50, 00.10 Medvedek Pu in Slovon 12.00. 13.40 (od sobote do ponedeljka). 15.20 17.00 Špangleščina 18.40, 21.20 Kinsey 14.10. 16.40, 19.10, 21.40, 00.05 Brata v vojni 1MB. 18.20, 21.20. 23.55 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedelin Demonstracija obrti predstavlja se zlatar Miroslav Bahčič 18.00 Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje__________________ Likovna dela otrok Vrtca Šmarje pri Jelšah in Andreja Mra-tinkoviča odprtje razstave 21.00 Plesni forum Celje Orlek koncert legendarne slovenske folk punk polka rock skupine SOBOTA, 2.4. 9.00 MNZ Celje - pod muzejskim balkonom Sobota ob 20.00 P2: Kino P2, filmsko izobraževanje: balkanski film Trenutna razstava Prostor - galerija 3 oko: Deep & Blue, avtor: Zvonko Pušnik Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pešnici: vadba joge (mesta zapolnjena) Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis 21.00 - 22.00 aerobika Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis 18.30 - 20.00 badbinton, namizni tenis, razno Sobota ob 21.00 Kino - stimulativni film Nedelja ob 16.00 šah francoščina za začetnike Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. Razstave Galerija Borovo: olja na platno Jožeta Barachinija, do 12.4. Galerija sodobne umetnosti Celje: Peti evangelij, do 2.4. Špitalska kapela Celje: Peti evangelij, do 2. 4. Marijina cerkev Celje: Peti evangelij, do 2. 4. Avla SB Celje - Srednja zdravstvena šola: Dan zdravja, do 15. 4. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: razstava Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, do 7. 4. Galerija Mik Celje: olja in akrili na platno akademske slikarke Vide Slivni-kar, do 16. 6. Kulturni klub Ivan Cankar: tempera na platno Majde Žličar, do 30.4. Galerija Volk Celje: Poletni motivi Polone Kitak, do 8.4. Pokrajinski muzej Celje:.Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005, Ku-harca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 30. 4. Stalne razstave Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. 9.00 MNZ Celje - Hermanovo gledališče Lutkarije in vragolije VII. medobčinsko srečanje lutkovnih skupin celjske regije 10.30 Krčma TamKoUčiri -atrij Ustvarjanje z glino ustvarjalna delavnica 19.30 Narodni dom Celje Ob 15-letnici Komornega zbora Emanuel slavnostni koncert 9.30 SLG Celje______________' M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 22.00 KUD KLjUB Obnouce, Soul of discretion koncert NEDELJA, 3.4. 15.00 CD Vrh nad Laškim - dvorana Trije vaški svetniki komedija PONEDELJEK. 4.4. 9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje Mednarodni dan knjig za otroke pravljično dopoldne z malo knjižno stojnico za predšolske otroke 18.00 Osrednja knjižnica Celje - zgornja avla_________________ A. Čehov: Snubač gledališka predstava Slovensko Tolkienovo društvo po imenu Gill - Galad bo predstavilo življenje, dela in svet J.R.R Tolkiena Razstava: do 15. aprila je na ogled razstava slik Globočina - mladega celjskega ustvarjalca Davida Šoštarja. Zbiramo prijave za fotografsko delavnico - makro fotografija, ki jo bo drugi vikend v aprilu vodil fotograf Gašper Domjan. Klub Smeh ijipp Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celj u in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarij em, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazpuez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. NAJBOLJ PRODAJANA KUHARSKA KNJIGA V LETU 2004! Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so -J^uLaribe (ubi/e slovenibib cjoipocLnj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Csljp Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, kijev knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. ; mi 1$ II™ | #5: Jr F lil | Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko 1 in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, : telefon (03)42 25 190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak torek vj petek, cena torkovega izvoda Je 15.392 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjeV-Številka transakcijskega računa-06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvod6' za katere se plačuje 8,5% dave na dodano vrednost. . ■ BUiilBll Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagu E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnič” ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si . Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 . E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@TadinceIie.com ^ UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran* > Špela Oset, Rozmari Pete*, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič,, Simona Šolinič, Dean Suste*-Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tednik Radiu Celje ter nudi osta agencijske storitve. Pomočnica direktorja ta V1’ Agencije: Vesna LejjC Organizacijski vodja-Franček Pungerčif Propaganda: Vojko GraO-m Zlatko Bobinac, Petra v Viktor Klenovšek, Al®1 Zapušek n Telefon: (03) 42 25 £ax: (03) 54 41 032. (03) 54 43.511 ons|d Sprejem oglasov po elektr pošti: agencija@nt-rc- KRIZNI CENTER ZA M^® Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONAL^ MATERINSKI DOM Telefon 492-40'42 DRUŠTVO OZARA pomoč ljudem s težav 3, duševnem zdravju, . Celje, tel.: 03 492 57 5 CENTER ZA POMOC DOMU 03 Telefon 03 427-95-2 427-95-28 J5SS3.fr,- za duševno zdravje. P bpa socialni in psihološki tnja0l Telefon 03 428-889 > . ZAVOD VB, CENTER ZA POM odvisnim Telefon 490 00 031 288 827 sovi tednik 31 Nagradna križanka ADOBE-na zraku sušen zidak, AREOLA-majhna površina, ARNI-indijski vodni bivol, LEONIDAS-špartanski kralj, OKRETNICA-obračalnica j Nagradni razpis 2 ®agrada: darilni bon v vrednosti 6.000 SIT Modetexa Laško 3' |?agrada: karti za kopanje in savno na Rogaški Rivieri ' _ • nagrada: karta za triurno kopanja na Rogaški Rivieri jij) ^ Zrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki I9 prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova ^Ooo Celje, do četrtka, 7. aprila 2005. je 3 objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki *a 18. marca. Prispelo je 1151 rešitev. vešitev nagradne križanke iz št. 18 iK^ravno: SKLAD, KOSMAČ, OŠ, ARE, PASTIR, BORMIO, tljpTh SODOST, TAST, VOKODLAK, HRS, IBAR, DALIJA, OER, NIGERIJKA> IV, SIRIJA, TRKAČ, ČAR, KANAL, MENA, 1^ «AMa, INKA, TN, ROLETAR, AE, RA, Z VRHA, V DOLINO, q ’ AL, HIPIJI, NOSEK, NAMA. °: Smučanje je mnogim v veselje. , Izid žrebanja ^^ko^ra<^° dnrilni bon v vrednosti 4.000 SIT Modetexa Uti q> 'n karto za kopanje na Rogaški Rivieri, prejme: Dragu-2, Badovinčeva 10, Laško. (la p grado - srebrne uhane zlatarstva Nugget prejme: Mag- 3 ^ngaršek, Alme Karlinove 10, 3000 Celje. IkejjV nagrado - karto za triurno kopanja na Rogaški Rivieri Milan Drpič, Parižlje 66 a, 3314 Braslovče, Stanka ?I ’ Dramlje 52, 3222 Dramlje in Milena Tepež, Zadobro-VSe ' 32ll Škofja vas. Na<,r na8rajencem čestitamo, v. ac*e bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: _______ Davčna številka: Ona: Partner bo pokazal veliko mero razumevanja za vaše nedavno obnašanje, saj vas resnično ljubi. S prijetno besedo lahko kaj hitro dosežete tisto, kar ste nekoč neumno zapravili. Nič še ni izgubljenega. On: Kljub vaši črnogledosti ni vse tako slabo, kot si prikazujete. Le zakaj ne pogledate na vse z boljše perspektive? Takoj boste odkrili tiste stranpoti, ki vas bodo na najlažji način pripeljale do uspeha. Ona: Kljub naporom bo ta teden prinesel obilo zadovoljstva, saj vam bo končno uspelo realizirati stare načrte, ki vam pomenijo veliko več, kot ste pripravljeni priznati. To ste si tudi zaslužili. On: Ne počivajte iz dneva v dan, saj se svet vrti naprej ne glede na to ali ste vi prisotni ali znova počivate. Zdaj ste sicer v še kar dobrem položaju, toda prav nič vam ne zagotavlja, da bo tako tudi ostalo ... DVOJČKA Ona: Ne pustite se zmesti, ampak izpeljite do konca zastavljeni načrt, saj vam bo prinesel vsestranske koristi. Le pogumno naprej in nikar kasneje ne pozabite na tiste, ki so vam pomagali! On: Še vedno se vam ne bo uspelo unesti, kar vas bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahujte, ampak napadite! Ona: To kar ste nekoč ljubili in občudovali, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja. On: Vsaka pot navzgor je težka. Ne obupajte zdaj, ko ste ravno dobili zalet. Dosti lahko pridobite, seveda pa ne smete pozabiti, da lahko tudi najmanjša napaka povzroči težave, ki vas bodo popolnoma ohromile. Ona: Poiskal vas bo sorodnik in vas prosil za uslugo. Nikar mu je ne odrecite, saj vam bo povrnil z obrestmi prej kot boste pričakovali. Predvsem pa bo ta usluga na področju, ki je vaša slabša stran! On: Bodite pozorni na dogodke okrog sebe, saj boste le tako pravilno reagirali in se izognili nastavljenim pastem, ki niti niso tako nedolžne, kot se vam morda dozdeva. Pazite, da vas ne bo zaneslo! DEVICA Ona: Prej bi omajali skalo, kot pa partnerjevo trmo. Poskusite z majhno zvijačo in uspelo vam bo. Tudi partner ne bo imel prav nič proti, saj bo takšna sprememba v vajino življenje vnesla novo svežino. On: Vzeli si boste nekaj dragocenih trenutkov za družino in preživeli prijeten konec tedna v družbi tistih, ki vas imajo najraje. Za poslovne in denarne skrbi bo čas kdaj drugič, zato si nikar ne delajte skrbi. TEHTNICA Ona: Pred nekom se boste skušali skriti, vendar vas bo našel prav tam, kjer tega enostavno ne boste pričakovali. Nikar se ne izmikajte, ampak mu odkrito priznajte svoje misli in načrte. On: S paniko se ne da nič rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas malo čustveno in življenjsko ogroža. Predvsem pa temeljito premislite, preden naredite naslednji korak, saj vas lahko stane celo premoženje. Ona: Kolo sreče se vrti neodvisno od vas, zato se ne jezite, če vam sreča od časa do časa obme hrbet. Pomislite, kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi imeli le srečne dni in bi se ne bilo treba za nič boriti. On: Precej boste premišljevali o obdobju, kije za vami, vendar pa zaradi tega ne boste zanemarili zabave, ki je tik pred vami. Imeli se boste dobro, kot že dolgo ne, pa še spoznali boste nekoga ... STRELEC 1& Ona: Še vedno se ne boste otresli neprijetnega občutka, da se vse, česar se lotite, spremeni v pravo polomijo. Na nek način je to tudi res, vendar temu v največji meri botruje vaša velika neodgovornost. On: Nekdo vas že dalj časa opazuje in tudi vi niste ravnodušni. Prijeten razgovor vam ne more škoditi, prej nasprotno, prinese vam lahko veliko tistega, kar ste doslej zamujali. Le pogumno! KOZOROG Ona: Upoštevali boste mnenje prijateljev in si privoščili bolj sproščen konec tedna v družbi osebe, ki vas že kar nekaj časa opazuje. Beseda bo dala besedo in hitro bosta ugotovila, da imata precej skupnih interesov. On: Izlet bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki vam bo dala moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se vam bo pisalo prav v ljubezeni, saj se vam obeta nekaj, česar se boste še dolgo spominjali. VODNAR $5$ Ona: Prijatelj se vam bo sprva precej dobrikal, kasneje pa bo pokazal prave namene, ki vam bodo na nek način celo všeč. Ne pogrevajte starih pomislekov, saj so le-ti v tem hipu in kraju popolnoma brez osnove. On: Slišali boste kar nekaj laskavih priznanj, ki vam bodo zelo dobro dela. Obeta se tudi nekaj novih poznanstev, ki vam lahko v bodočnosti še veliko pomenijo. To je vaše srečno obdobje, sprostite se in uživajte! Ona: Stvari se počasi postavljajo na svoje mesto, zato je zaskrbljenost odveč, pospešiti dogodkov pa tako ali tako ne morete. Nekdo vam bo močno pihal na dušo, toda vseeno ne bo uspel odtaliti vaše ledeno srce. On: Oglasil se bo nekdanji prijatelj in vam predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašajte, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boste kasneje še pošteno kesali - in to upravičeno. m RUMENA STRAN Fatamorgana v civilu »Smo vroče, seksi, navihane profesionalke,« so povedala postavna dekleta skupine Fatamorgana, skupine trebušnih plesalk, ki so se odločile s svojimi zapeljivimi gibi v čim krajšem času osvojiti tudi Celjane. Na uho nam je prišlo, da so za slavo pripravljene narediti veliko. Še posebej v družbi znanega celjskega podjetnika. Celjski Aurelio Mojster za vodovode in kanalizacijo Primož Posinek je posebej za naš objektiv pozira1! tremi dekleti in se proglasil za celjsko inačico znanega obalnega poslanca Aurelija Ju# »Nimam toliko poguma kot Aurelio, pa še svojo ženo imam preveč rad, da bi si upal početij takšnega. Je pa res, da se rad šalim, zato kar objavite tole slikico,« je potem uradno poja# vedno simpatični, prijazni in zgovorni mestni svetnik, ki je tako kot mi nadvse užival v bril)# nem vokalu Anžeja Dežana, ki je s svojim nastopom popestril Modne navdihe. LEP KA TEDNA Ime: Nadalina Priimek: Bejtič Starost: 22 let Hobiji: kino Hrana: palačinke s smetano, z marmelado in s sladoledom Moški, ki ji zavrti glavo: njen Asmir Dosežki: da živi Prvi poljub: pri trinajstih, bilo ji je zelo nerodno Za koliko denarja bi se slikala gola: tega denarja ni, vsaj trenutno ne, če bi se kdaj slikala, bi se za svoj užitek in ne za denar Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: enkrat je seksala v garderobi neke trgovine Inteligenčni kvocient: 200 IG ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PECELJE, Ljubljanska cesta 20 teTIte^l™ 080 13 14 pora\/nava ° PPI ^ * AVI cv#A AHACU I fJ (milina pri Blincu 'ali L omizju s pristnimi jedmi novih okusov in izcjLL" Info: . j & : 03-746-6640 W www.omizje.com H . Mitja Udovč, s.p„ Šlandrov trg 32, Žalec X ADAM AS ■UfogUOLER Kosovelova 16, Celje FASADERSTVO 041/651 056 in 03/490 0233 Sok večera Plesni koreograf Igor Jelen in igralka Tina Gorenjak. Ujeta v strastnem objemu in tik pred še bolj strastnim poljubom. Vrhunec večera najnovejših Modnih navdihov Vladimire Skale, ki so minili hitro, dinamično in ravno prav seksi. Igor in Tina dobro vesta, kako se pritegne pozornost, kar je jasno, saj delata v poklicu, kjer je pritegovanje pozornosti zelo pomembno. Modna družinica Zelo lepo je bilo videti mlade, starejše, lepe in najmlajše družinice modne kreatorke Diane Kotnik, ki je v četrtek v celr dvorani Union znova dokazala, da se več kot odlično spozna na ranje lepih oblek. Jože še ni za v staro šaro Podjetnik Jože Horvatič je v soboto zvečer v Ciuhu Pen-tagon, v klubu, kjer so si lahko gostje ogledali ekskluzivne erotične fotografije znane Slovenke, in klubu, ki so ga obiskali zelo simpatični ter mirni nemški navijači, dokazal, da je še vedno pravi šarmer, saj je na plesišče uspel dobiti najbolj vročo žensko večera. »Tako divje nisem plesal že deset let,« je ob sedmih zjutraj izjavil poskočni Jože, ki ga je potem seveda malce bolel križ. IZTOK GARTNER Celjani se ne dam Poučeni z izkušnjo minule sobote, ko je horda rte# kih navijačev opustošila Celje, so se varuhi našega ^ in javnega miru dosti bolje pripravili na sredino teki11 nogometnih reprezentanc Slovenije in Belorusije. ,■ Josif Rokotresič Beloruski je to izkusil na lastni Nič hudega sluteč je naročil dnevni obrok vodke v znat1 ^ celjskem bifeju. Ko je svoj zasluženi ‘štamperl’ izpil in56 mislimi počasi že selil proti veličastni Areni Petrol in jemni nogometni predstavi, ga je nehote v komolec nil Franček Celjski. Katastrofa je bila neizbežna. Josi^j je komaj umirjena roka zatresla in ‘štamperle’ se je po tleh ter se razsul v tisoče koščkov. Ko ne Franček in n Josif še niti dojela nista vseh razsežnosti katastrofalna dogodka, je z bliskovito akcijo posredovala policija. še roke ni utegnil dvigniti, da bi naročil še enega, ko s Josifa so uklenili, ga odpeljali v prostore za pridržaj^ ter ga po tekmi napotili na železniško postajo, kjer še ,0 nes čaka na prvi hitri vlak za Minsk. Upajmo, da ga b° ^ povratne tekme dočakal, našim varuhom pa vsa Časj priznanje za hitro, uspesno in učinkovito posreči ov^^^ %