Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 8. mala 1957
Sle v. 105. leto XI. fxm)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tc). urtdn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 11. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Svet sesioeke
Beograd, 8. maja.
J ugoslo venska prestolnica je te dni v kamenju zasedanja in poseta romunskih ‘er češkoslovaških senatorjev in poslancev. Kakor je Beograd ob priliki službena poseta predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Beneša elemen-'arno in krepko razodel svoje slovansko Srce, tako se ob priliki prihoda parlamentarcev držav Male antante odraža globi-l13 vezi, ki ne družijo samo diplomatov !n politikov držav Male antante, ampak “i tud: globoko segajo v čustvovanje in hotenje širokih narodnih plasti.
Ta okolnost se je posvedočila ob vče-raišnji slavnostni skupni seji parlamentarcev Češkoslovaške, Romunije in Jugo %vije v veliki skupščinski dvorani, kjer Poleg skupščinskega predsednika či-r'ča, senatnega predsednika dr. Mažura-in predsednika vlade dr. Stojadino-v'č;i govorili predsednik češkoslovaške planske zbornice Jan Malypeter. pred-j^daik češkoslovaškega senata dr. Sou-°P, predsednik romunske zbornice Sa-Vfianu in podpredsednik romunskega se-llata Sandulescu. Iz vseh teh govorov je *yetiela skupnost mišljenja in čustvova-j'nK’ ki druži narode treh zavezniških ma-■^tantnih držav Češkoslovaške, Ro-^Nje in Jugoslavije. V tem znamenju !%e obstoječe zveze proglasile kot trajen neomajne.
Rezultat včerajšnjih posvetovanj je ,^‘Uiovltev posebnega »sveta šestorice«, ^ »tvorijo vsakokratni predsedniki se-in noslanških zbornic držav Male j^ante. Če ie misel o ustanovitvi parla-r ^tarne Male antante že povsem dozo-'a 'n če predstavlja prva etapo v or-jr">zacij; stalnih maloantantnih parla-"1®ntarn:li stikov, potem predstavlja stanovitev tega sveta šestorice drugo > organizacijsko etapo, saj bo ta
kfti?nova- v
^kra
kateri bodo sodelovali vsa' :,tni predsedniki senata in poslanskih
. fnic vseli treh zavezniških držav, Postavljala gibčno, elastično instanco, u ‘ere funkcija bo, da se politika držav (i„al° antante ne izvaja samo v zakono-
,1 - ‘uuaiiie ne izvaja »a*'1''1 ustanovah, a
" “»‘»'luvitii, ampak da se ... ®znl?kllt držav Cim močneje
narodi
j,. -»•'HSKin uržav cim močneje prepo-*vLi	zaveznštva,	prijateljstva in
estobe. Vsebolj se čuti potreba, da mo-* parlamentarna Mala antanta izven v v,ra kabinetne politike, s svojim vpli-
J. ^ lil Cfoltlttvt«	»»	I	it«
t[ 111 stalnimi stiki z ljudstvom, delova-nar„jnier> utrditve in prepojitve vseh treh
Ho.?. v v s|T>eri bratstva in zavesti skup i,j ‘ saj se vsi trije narodi instinktivno v ^dzavestno čutijo kot neločljivo po-^ Ih ta spontani občutek skupne žn0\° v vsej bodočnosti se >e razodel ^ ’a »h ustanovitvi sveta šestorice '#; tre],1'1.0 - Parlamentarne ustanove vseli
ki bo kot vrhovna predstav-" vseli treli zavezniških parlamentov Ho _na,t0v 5allko dajala pobudo za vztraj-
drobno in konkretno vnašanje idej ^rou1,tanti"il1 dZavnikpv in politikov v iuJske češkoslovaškega, ro-K^ainjugoslovenskega naroda.
4000 otrok na besu v Francišo
BILBAO, 8. maja. Prvih 400« baskovskih beguncev otrok je včeraj zapustilo vojno ozemlje baskovske dežele na španskem parniku »Habana« in na baskovskem parniku »Goizekko Izarra«. Na tisoče mater in očetov je vso noč vztrajalo v pristanišču, da so lahko svoji deci izrekli poslednji pozdrav. Bili so pretresljivi prizori, ko so spravljali otroke v posebne vlake. Vsak otrok je imel s številko opremljen majhen kovčeg. Otroci se nahajajo pod nadzorstvom sester Rdečeg.. križa in svojih učiteljev. Ob vkrcanju so z zvočniki klicali otroke in dajali navodila glede vkrcanja. Najmanjšo deco so carablnerosi prenesli na ladje, kjer se nahajajo v skrbstvu bolniških sester in zdravnikov.,Tisoč otrok bo prepeljanih v Oleron, ostali pa v B*arritz in druge francoske pristaniške kraje. Pozneje bodo otroke prepeljali naibrže v razne nevtralne zemlje. Oba parn’ka je spremljal za zaščito baskovski rušilec »Ciscar« in dve oklo pnici. Na meji treh milj pa je prevzel varstvo otrok britanski rušilec. Iz obrežja se je na obzorju opazila britanska vojna ladja »Royai Oak« ter frankovska vojna ladja »Ahnirante Cervera«, ki je skušala prekrižati pot obema parnikoma z otroci, vendar pa se je umaknila, ko je »Royal Oak« da] križarki zadevne signale.
munistov, ki čutijo, da ni v neskladu s Cerkvijo in večno srečo, če imajo srce na pravem mestu, če so humani, socijalni, če zahtevajo za izvršeno delo svoj košček kruha. Zato oni, ki imajo srce na pravem mestu, včasih ne razumejo, kako morejo cerkveni vrhovi vso borbo proti komunizmu označevati kot borbo proti brezverstvu. mesto, da tudi sami poskrbe za nekaj več socialnosti v področju svojega pastirovanja!«
Dr. Eckener: 47% verjetnosti, da je katastrofa »Hindenburga posledica sabotaže
NE\VYORK, 8. maja. V tukajšnjih krogih prevladuje prepričanje, da je postal
zrakoplov »Hindenburg« žrtev politične sabotaže. Tega mnenja je tudi nečak pokojnega grofa Zeppelina, ki se te dni mudi' v Chikagu. Utemeljuje ga s tem, češ, da je eksplozija nastala v zadnjem delu zrakoplova, kjer ra nobenega vnetljivega materiala, saj so baloni s plinom v srednjem delu zrakoplova. Kapetana Lehman in PruB. ki sta bila rešena ob priliki katastrofe, se nahajata v bolnišnici v La-kehurstu. Sedaj je ostal po katastrofi- še samo stari zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je imel ob priliki svojih letov že miiogo neprilik, iz katerih pa se je rešil vedno brez težkoč in srečno. »Grof Zeppelin« je bil zgrajen pred 10 leti ter je bil že nekajkrat renoviran. Zrakoplov »Hindenburg« je doslej preletel severni Antlantik 26 krat in bi moral v teku tega meseca pričeti z redno tedensko zračno vožnjo Frankfurt - Lakehurst. Doslej je zrakoplov prepeljal v obeh pravcih okoli 200() oseb. Nz Nemčije poročajo, da je izšlo navodilo, da se gradnja novega zrakoplova nadaljuje po dnevi in ponoči, da bi še v teku tega leta mogel novi zrakoplov stopiti namesto uničenega »Hindenburga«. Po zadnjih podatkih je bilo 14 mrtvih žrtev med potniki. 17 pa med posadko. Med rešenci je tudi Peter Belin, sin bivšega ameriškega poslanika m Poljskem.. Med rešenci so nadalje Clyford, Osborn, Josef Spas in Philip Motigon.
Med potniki se je nahajal tudi polkovnik Nelson Morris, bivši poslanik USA na Švedskem.
LONDON, 8. maja. Havas poroča: Kapetan Lampleck, predstavnik britanske •družbe za zavarovanje zrakoplovov in letal, je izjavil, da je bil »Hindenburg« pretežno zavarovan v Londonu.
GRADEC, 8. maja. Dr. Eckener, ki bi moral včeraj predavati v Gradcu, in ki je bil ob 3. zjutraj obveščen o katastrofi, je takoj odgodil svoje predavanje in je ob e. popoldne odpotoval v Berlin preko Dunaja in bo takoj odpotoval v Ameriko. Dunajskim novinarjem je dr. Eckener izjavil in potrdil, da je nesrečo povzročilo predvsem dejstvo, da ni bil zrakoplov »Hindenburg« polnjen z negorljivim helijem, marveč z vodikom. Nemčija sama ne proizvaja helija, ampak go mora uvažati iz Amerike. Ker pa že naročeni helij ni pravočasno prispel, so napolnili zrakoplov z vodikom z namenom, da ga takoj po prihodu v Ameriko zamenjajo s helijem, žal pa se je pred tem že pripetila katastrofa. Dr. Eckener predpostavlja možnost, da je katastrofa posledica neugodnih vremenskih razmer ter nasič-nosti ozračja z elektriko, ki se je sprožila v trenotku, ko ie železna vrv, vržena iz zrakoplova, zadela ob železni stolp za pristajanje, vendar pa je tudi on mnenja, da je 47?» verjetnosti, da ;e nesreča posledica sabotaže, kar pa bo preiskava le težko mogla osvetliti.
Niti srbske, nit! jugosfovenske
»Glasnik JRZ« za savsko banovino piše v zvezi z agitacijskim potovanjem g. Adama Pribičeviča v Kordun: »Mi tukaj na Kordunu in Baniji smo s precejšnjo radovednostjo pričakovali ta reklamirani in napovedan1 - ;,tod g. Adama Pribičeviča. Zanimanje ie bilo tem večje, ker so se ljudje čudom čudili, kako bo g. Adam Pribičevič spravil v sklad svoje nacionalno čustvovanje z izjavami in javno razglašenimi namerami vodstva SDK. ki niso niti srbske niti jugoslovenske. Pa ■ smo tudi to doživeli,«
Radgonska politika
Pri oktobrskih občinskih volitvah leta 11933. so v obmejni trški občini Gornja | Radgona pristaši bivše SLS kot kandi-datje opozicijske gospodarske liste« izdali na volilce preglas, v katerem so navajali kot parolo svojega programa v prvi vrsti skrajno varčevanje. Tozadevna .slovesna obljuba kandidatov se je na številnih letakih glasila dobesedno .sledeče; »Varčevanje Je splošni temelj dobrega gospodarstva, posebej pa še občinskega. Zato smo zoper vsako razsipanje občinskega denarja! Samo zoper plačo županu, zoper nagrade, dijete in raznovrstne zaslužke občinskim odbornikom. Zato bo naša zahteva, da postane služba župana in občinskih odbornikov neplačana in tedaj šele res samo častna! Človek bi sedaj mislil, da so gromovniki za požrtvovalno in brezplačno delo ostali zvesti svojim obljubam iz leta 1933. Toda kako razočaranje! Mesto enega župana ima združena občina sedaj takorekoč dva župana, kakor ima ban svojega pomočnika. To bi sicer še ne bilo pridanih razmerah tako čudno, toda nerazumljivo pa je, da ima župan še sedaj plačo, njegov pomočnik pa celo večjo ko župan. Pa tudi o nekaterih drugih članih uprave je slišati, da se hočejo svoji slovesni obljubi iz 1. 1933 popolnoma izneveriti. Hc...
Addis Abeba ne bo več prestolnica Abesinije
Kako bodo ilvell
Dri m^11' mestna občina , s/jJV "
l)lillanli tri delavcc. Prvi bo
Vil	'!‘cseiin<> Din 175, drugi ^25,
1)0 d v n	rva dva stu delala Zil občino
kretu ,Sct‘let> tretji po še vač. V dc-
jeniiili k01'	i)(>du	i>rc-
•sako • n‘n<) v Ljudski kuhinji. Bogve,
C? 0(*1< ti t -Vi n	t,	;	I
ii-
f.U
Ji »i '4 i *. k n 41
RIM, 8. maja. Tukajšnji listi poročajo, da se proučuje predlog, da se prestolnica Abesinije, ki je bilo doslej v Addis Abe-bi. prenese v kakšno drugo mesto v Abesiniji, in sicer radi tega, ker leži Addis Abeba v višni 2.660 m in to gorsko pod-
Marial Jegorov v Prago
RIM, 8. maja. Agencija Stefani poroča iz Berlina, da bo v kratkem prispel v Prago šef generalnega štaba sovjetske vojske maršal Jegorov. Službeno se to potovanje utemeljuje z zdravstvenimi
nebje zelo neugodno vpliva na zdravje Evropejcev. Ni še določeno, v katero mesto se bo prenesla abesinska prestolnica. V poštev prihajajo Dessie, Ambo in Le-keunti.
razlogi, vendar sc smatra, da se bo maršal Jegorov sestal ob tej priliki s šefom generalnega štaba češkoslovaške vojske.
,1 i • t '
ji a. »
■i } ” r t i
1 . d > A .
tj «
K i
i * jii
, it I i
f v r
\ . I r«
Srce na pravem mestu
V št. 18. ljublj. »Pohoda« beremo: Srce je v telesu postavljeno normalno na levo stran. Pa to ne odloča o dobroti srca, ki je lahko zlobno, čc ga imaš na levi
ali na desni! Škofje kalkutske cerkvene province so v pastirskem listu napisali tudi tale odstavek: »Če bi bil komunizem in socializem samo ugovor proti slabi razdelitvi bogastva in proti socijalni krivici, bi se mogel imenovati komunist in socialist vsak kristjan in vsak človek, ki ima srce na pravem mestu.« Točna je ta resnica iz Kalkute, zato je tudi med kristjani že toliko socijalistov in celoko-
9bmagaJ soojemi otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Mariborski »VeEernlk« Jutra
MmmmmmauBSBtBBBSBaMaammac'
Solcol&ivo
Uktum delavni fitapMfH Htmšees&e sokolske mne
Iz načelstva Sokolske župe Maribor! I ji naraščaj Din 230, za deco (s sprem Na seji župnega strokovnega odbora dne, šivom) pa 150 Din. Udeležbo prijaviti do j Že njegov nastop dela vtis polnokrvne-
stvo rusko-ukrajinskega narodnega plesa. Manuel d e F a 1! a je moderen španski skladatelj, ki se v melodiki rad opira ua andaluzijsko narodno glasbo. Njegov »Španski ples« jc poln vročega južnega sonca. — Izven sporeda je gost dodal še tri skladbe: Debussyjevo »Le fille aux cheveux de lin«, Albenizovo »Malague-Ha« in Brahmsov »Ljubavni valček«.
Laskave kritike, ki vedno znova širijo sloves Soetensovega imena, govorijo polno resnico. Tudi v Mariboru je njegova umetnost doživela izreden uspeh.
1. maja je bil izdelan naslednji program: 11. junija.
■ I. Tečaj za vodnike plavanja se vrši! Stroški znašajo za članstvo in naraščaj od 14. do 21. junija v Mariboru. Sprejme i Din 230, za deco (s spremstvom) pa 150
Din. Udeležbo prijaviti do 1. junija.
6. Župni prednjaški izpiti se bodo vršili 22. in 23. maja v Mariboru in je prijave poslati do 15. maja.
7. V dneh 12. in 13. junija se bo vršil v Mariboru župni zlet z naslednjim sporedom: 12. popoldan župno tekme, zvečer akademija, 13. dopoldan skušnje ki
se 30 udeležencev, stroški Din 130. Prijave je poslati do 1. junija župnemu načelstvu.
2. Tečaj za proste panoge se pa vrši od 18. do 25. maja. V tečaj se bodo sprejeli člani in naraščaj nad 16 let starosti.
Prijave poslati do 10. maja.
3. V Bohinju se bo vršil tečaj za plavanje v oblikj taborenja. Vršil se bo od povorka in popoldan nastop. Zdravo! 6. do 19. julija in bodo znašali stroški Din 200. Prijave je poslati do 1. junija.
-4. Tekme v odbojki in košarki. Okrožja naj izvedejo tekme do 15. avgusta.
Tega dne se bodo vršile župne tekme okrožnih prvakov.
5. Tabrorenje v Bohinju od 19. julija do 'j. avgusta. Stroški znašajo za članstvo
Sokolsko društvo Maribor matica priredi jutri v nedeljo 9. t. m. pešizlet k Sv. Križu nad Mariborom. Zbirališče ob 10. uri na letnem letovadišču. Vabimo članstvo ter moški in ženski naraščaj, da se tega izleta udeleži. Zdravo! Načelstvo.
ga violinista. Kot izrazite odlike naj navedemo poleg tehnične popolnosti še njegov fini glasbeni okus, izredno kulturo in nenavadno visoko razvit čut za nad vse smiselno, elegantno, plemenito in radi tega prepričevalno izvajanje. Dragocena violina mu poje posebno v kantile-nah silno toplo in baržunasto mehko, pa vendar v vseh legah polno. Višina blesti v prefinjenih zvokih, ki lijejo iz njegovih gosli kakor svetli žarki. Plemeniti violinski ton, izredna tehnična dognanost in visoka glasbena inteligenca, ki ji
pristni francoski esprit daje še posebne' ga poudarka, tvorijo izklesan umetniški lik.
Toliko o umetniku Soetensu, ki nam je ta večer nudil tako bogatega užitka. Francoska pianistka Suzanne Roche vadi poškodbe na roki žal ni mogla sodelovati. Solista je v drugi koncertni pol°' vici na klavirju izborno in umetniško dovršeno spremljal prof. Lucijan M-Škerjanc. Pri Vivaldijevem in Baclio-vem violinskem koncertu je fino prilagojeni godalni orkester tvoril solistovemu partu dostojen glasbeni okvir. Najbolj pa je orkester prišel do izraza pfj Mihevčevi uverturi, ki jo je vseskozi z'ito odločno in izrazito podal Prof-Škerjanc dirigira naravno, vodi orkester z mirno sigurnostjo in umetniško suverenostjo ter ga ubira v prikupno organsk'1 ce'oto.
.Bil je to res lep koncert, poln slušnega in duševnega užitka. Kazinska dvorana pa bi ob takem umetniškem dogodku bila pač lahko bolje zasedena.
—n—s— j
HzšMtš&td -f
Siovm vitlom Ro&eet Saeleas je kan-teetiud v tiUuMotu
V vrsti koncertov, določenih za razne večje kraje naše ožje domovine, je svetovno priznani francoski violinist Robert S o e t e n s v sredo dne 5. maja nastopil tudi v našem Mariboru. Sodelovalo je Orkestralno društvo Glasbene matice iz Ljubljane s svojim godalnim orkestrom, ki je kot prvo točko zaigral uverturo k »Planetom«, največji operi našega prvega opernega in instrumentalnega skladatelja Jurija Mihevca (1805—1882). Opera je prišla na oder 1. 1833. Uvertura očituje deloma klasične, deloma romantične prvine in je v svoji celoti prav lepo grajena in obenem reprezentativna. Zveni polno že v samem godalnem orkestru, kakor jo jc priredil prof. L. M. Škerjanc. Kdaj nam bo v Mariboru dano slišati kakšno Mihevčevo opero?
Violinist Robert Soetens je izvajal sledeče skladbe: Koncert v c-duru skladatelja A. Vivaldija (1680—1743), ki je dal violinskim koncertom trdnejšo in bolj izgrajeno obliko. Skladbo tvorjo tri
deli (Allegro moderato e maestoso — Andante doloroso — Allegro assai), med katerimi je posebno drugi stavek izred-
no občuten. — J. S. B a c h o v Koncert tekmovanju, potrebne še nadaljnje točke,
v e-duru kaže v posameznih stavkih (Allegro — Adagio — Allegro assai) izdelane oblike klasične gradnje. — V drugem koncertnem delu so bile na vrsti skladbe za gosli in klavir. Cesar A. Franck (1822—1890) je osebnost, ki predstavlja v novejši francoski glasbi svojo dobo. Bil je vodja mladofrancoske struje, ki je zajela precejšen krog glasbenikov. Zavestno je gojil čisto instrumentalno glasbo. Sonata za violino in
n i TfBrmiUMBUii mm i mrr tn
Jutri: nadal evanje finalnega tekmovanja za prvenstvo LMP
ti prva tekma v Celju je sicer prinesla Železničarju dve točki, toda razlika S°' lov je bila zelo pičla — komaj 1:0. Na domačem terenu in pred lastnim občin* stvom bo zadeva morda olajšana, vendar le pod pogojem, če bodo fantje res tako zaigrali, kakor znajo, to se pravi t elanom in požrtvovalnostjo. Nasprotnik3 ne smejo pod nobenim pogojem podceni® vati, sicer bi sc to lahko bridko maščevalo. Tekma bo ob vsakem vremenu n® stadionu SK Železničarja, in sicer s pri' četkom ob 16. uri. Ob 13.30 bo na istem igrišču prijateljska tekma SK Železničar mladina : SK Rapid mladina, ob 14.30 P3 se bosta srečali v prijateljski tekmi rer
Prva polovica finalnega tekmovanja za prvenstvo LNP je za nami. Z jutrišnjim dnem se prične druga polovica in sicer se bosta srečala v Mariboru celjski Olimp in SK Železničar. Železničar je vse dosedanje finalne tekme odigra! zunaj in tudi vse tekme odločil v svojo korist, tako da v prvenstven:	tabeli
krepko vodi s 6 točkami. Pred dosego končnega cilja — naslova prvaka LNP — pa so Železničarju, edinemu zastopniku mariborskega nogometa v finalnem
ki naj končno omogočijo SK Železničarju, da pride v izločilno tekmovanje za vstop v državno ligo. Že jutrišnji nasprotnik bo za Železničarje trd oreh, kaj-fzervi SK Železničarja in Rapida.
unuieo
V sredo dne 5. t. m. se je skoraj pripetila usodna	nesreča. Iz	Sokolske ulice je
klavir, ki smo	jo na tem koncertu	slišali,	j prišel 2—3	letni otrok	na Aleksandrovo
priča o njegovi invencijoznosti, ki je po-1 cesto. Ko je privozil mestni avtobus in leg violinske	vloge tudi v klavirskem	j so ljudje izstopali ter vstopali, se je otrok
delu močno izražena. — Sledili sla	sklad-	neopaženo	splazil pred	avto in se igral
bi dveh Rusov. V »Solnčni himni« je N. R i m s k i j - K o r s a k o v z izbranim občutkom zapel slavospev božjemu soncu, M. M u s o r g s k i j pa jc v živahnem »Hopaku« sijajno izrazil elementarno bi-
pred hladilnikom, tako da ga šofer ni mogel videti. Ko so ljudje že vstopili, je šofer že pognal motor v tek. K sreči je opazila neka gospa, da se otrok igra s črkami na hladilniku. Hitro je skočila k
otroku in ga v zadnjem trenutku poteg' nila stran. Starši pazite na otroke, če ^ se nesreča zgodila, kar bi se gotovo, ak« ne bi gospa potegnila otroka stran v zadnjem času, bi bil seveda kriv šofe1'; ker je on kriv, če vozi v času ko se m®''1 otroci nemoteno in brez nadzorstva spi-'2' hajajo po cesti!
Razumljivo.
—»Trikrat sem te že doma iskal, Pa vselej mi je rekla strežajka, da te ni doma!«
— »Oprosti! '.Podoben si mojemu kr0' jaču!«
feftrta naše (testni osvaja naša mje
Hz razgovora z zborovodjo »Jadrana« prof. Vrabcem.)
Kedai ste, gospod proiesor, prevzeli umetniško vodstvo pri »Jadranu« in kakšna so Vaša stremljenja?
Z velikim veseljem sem se lotil dela pri »Jadranu«, ko sem dne 1. februarja 1935 prevzel po prejšnjem pevovodji g. Lahu odličen zbor v najboljši formi. Povdariti moram, da je bil zbor že takrat dobro uvežban. Opogumila me je velika ljubezen Jadranašev do‘naše pesmi. To mi je dalo pobudo, da sem pri izbiri novih pesmi začel sistematski uvajati sodobne moderne stvari, ne da bi pri tem zanemarjal naše najpriprostejše, a vedno lepe narodne pesmi. Vsakega nekaj, je bil moj princip, tako da sem s tem zadovoljil publiko in sebe. Računajoč z realnostjo dajčm prednost sodobnim pesmim in upoštevam pri tem dobro voljo in občudovanja vredno vztrajnost naših pevcev Jadranašev, kjer je društvena disciplina in požrtvovalnost doma. Upoštevati moramo, da vršijo Ja-dranaš: vse to prostovoljno. Da jih držim na višku, jim serviram vedno nekaj takega. s čimer imajo veselje. Uspeh še nikdar ni izostal. Moji pevci, to so Vam priprosti ljudje, ki posedujejo mnogo smisla in mnogo veselja za vse, kar jc lepo. Veselje imajo tudi z moderno pesmijo, kar znači, da so tudi te dobre. Glasbeni čut je dobro razvit, tako da danes vsak Jadranaš pravilno ceni moderno pesem
po njeni vrednosti. To je njihova velika prednost.
Kakšne pesini goji »Jadran«?
Tega vprašanja sva se pravzaprav lotila nehote že pri uvodnem razgovoru. Na to vprašanje bi Vam, prav odkrito povedano, težko odgovoril. Vzemimo n. pr. sobotni program Jadranovega koncerta, ki ga priredimo v okviru letošnjega Protituberkuloznega tedna v Mariboru. Na programu imamo polovico modernih, polovico narodnih pesmi. To naj služi v dokaz, da na polju pevsko glasbenega udejstvovanja ne zanemarjamo niti snega, niti drugega. Vsesplošno sodelovanje »Jadrana« pri malodane vseh važnejših in pomembnejših prireditvah je vklesalo našemu udejstvovanju precej širok obseg. Uvežbanih imamo precej čeških in ruskih pesmi v originalnem besedilu. V koliko smo izgovorjavi kos, lega še sam ne morem presoditi, vem pa le toliko, da se v petju istih globoko odraža slovanska duša. Pojemo jih iz srca, ker so naše. Iz tega vidite, da se »Jadran« znajde v vsakem položaju is da se prilagodi vsakemu nastopu. Kar se tiče naše opredelitve, bi Vam povedal, da ne dajemo prednosti nobeni pesmi, ker gojimo vse v enaki meri.
Kal morete reči o svojih pevcih?
Z dvema besedama: vse najboljše. 1/:
boren pevski material, družabnost v najširšem pomenu besede, tako da so v naš krog pričeli vstopati tudi domačini. S pevci sem prav zadovoljen. Ne vem sicer, kako je pri drugih zborih, vem pa glede »Jadrana« toliko, da sem dobil pevce ob vsaki uri k vaji. Odzvali so sc mojemu pozivu vedno rade volje. Edina ovira, rekel bi težkoča, je v službenih obveznostih posameznih pevcev. Jadranaši se povečini rekrutirajo iz nižjih slojev, uradništva, delavcev, šoferjev itd. Vsi tovariši-pevci so odlikovani z ’epo čednostjo, ki se ji pravi požrtvovalnost. Zelo se zanimajo za petje in so tudi ambiciozni. Tedni, v katerih bi imeli samo 2 pevski vaji, so zelo redki ali pa jih sploh ni. Vežbamo se pa v prostorih glasbene šole pevskega društva »Drava«, s katerim se prav dobro razumemo. Da Vam pokažem pevce Jadranaše v pravi luči, naj Vam navedem slučaj, da so n. pr. za Kogojev »Requ*em« uprav navdušeni, dasiravno je to popolnoma Htonalna skladba, ena izmed najtežjih za pevski zbor. Na klavir lahko udarjamo tipke kakor hočemo, medtem ko formacija glasov ni tako enostavna In zahteva mnogo truda in pozornosti. Žal pa v široki javnosti ne najde »Jadran« pravega razumevanja, četudi je v delu vsakomur ua razpolago. Imamo kar celo kopico brezposelnih. Takim peverm bi morali iti, po mojem skromnem mnenju, vendarle malo na roko. Ce bi imelo društvo »Jadran« vse svoje pevce zaposlene, bi bilo lažje. Zamislite se v položaj takega brezposelnega ob priliki naših pohodov
in izletov na našo mejo! Srce in pese11 ga ženeta z nami — gmotna sredstva sf temu upirajo in ovirajo polet. Tudi Pofl' pore, ki jih društvo prejema, so prem®' le. Le redki so oni meceni, ki se spomn>' io »Jadrana«. In vendar se trudi odbo > da s skromnimi sredstvi krije društven potrebe iti da pomaga svojim brezpo®^ nim z manjšimi podporami. »Jadran« ne udejstvuje samo na glasbeno vzg0; nem, temveč prvenstveno tudi pri 1,a.r°n, uoobrambnem delu.'S pesmijo hodi mejo, da bodri naš živelj v narodni i Kelnosti in v odporu proti {ujcu. 9 Kakšne načrte imate za bodočnost-Začnimo kar pri sobotnem konce _ Pol in pol smo rekli že poprej. Polov ^ umetnih in polovica narodnih pesni', ^ katere smo se dovoljno priprav''1'^ upoštevam vse težkoče it' obsezsaIii programa, moram izjaviti, da sem s zase z doseženo spretnostjo PeJs _ ^ zbora prav zadovoljen. Radovedler sem, če bo naša širša javnost dala ^ štvu s polnoštevilnim odzivom tisto ralno zadoščenje in pohvalo, ki jo j,0t in s tem dokazala, da nas uy veSela resen pevski zbor, ki ni samo pevska družba. Ob sestavi	to.
sobotni koncert sem imel. v vl‘ sa-da ta program ne sme biti 'ir0K‘ g tak mo za posamezen nastop,	i>0'
da ga bomo lahko ponavljali, a vsCj mo skušali ponesti našo Pesen1l(;tva do' dravski banovini. Ce bodo sreus puščala, gremo z njim na turne.* ^db ie Koslavljl. Pri izbiri posamezni i • gabila vodilna in odločujoča rtl* ’
fkotŠMsk& ik tfitfiišks M&vit#
Naša gostilničarska šola lepo uspeva
Gostilničarska sola ]e zaključila v ponedeljek, dne 3. t. m. svoje 12. redno šolsko leto. Ob tej priliki so se zbrali k razdelitvi spričeval v prostorih -Trgovske akademije, kjer se vrši pouk, zastopniki oblasti, šolski odbor, profesorski zbor in gojenci.
Za mestno poglavarstvo je bil navzoč obrtni referent dr. Milan Šenk o v ič, za TPZ ravnatelj Loos, za združenje Predsednik K 1 e š i č Aleksander in tajnik Jenko Ivan ter .celotni prof. zbor z vo-<ijo šole ravnateljem Modicem na čelu.
S primernim nagovorom na vse gojence ie otvoril ravnatelj Modic prisrčno Svečanost ter spodbujal k stanovski za-vestj, osobito one. ki letos dokončujejo šolo. Za njim ie govoril predsednik združenja gosp. Kleši č Aleksander, katerega govor je izzvenel v strogo strokov-' čimer se je lepn slavnost zaključila.
nem smislu. Začrtal jc za bodočnost gojencem smernice, po katerih, naj se ravnajo, da bodo postali nekoč vredni nasledniki sedanje generacije gostinskih podjetnikov ter jih opominjal k skrajni solidnosti.
Sledila je razdelitev spričeval 21 gojencem in 3 gojenkam I. razreda, nato II. m III. Splošen uspeh je bil dober, nekaj pa je gojencev, ki so končali s prav dobrim uspehom ter so bili oni z III. razreda nagrajeni s strokovnimi knjigami. Najboljši gojenec Skale Ivan pa je prejel vrhu še dragoceno strokovno knjigo domačega izvora. Slednji se je v jako lenem govoru zahvalil tako združenju kakor šolskemu vodstvu za pozornost skrb in delo, ki so ga stavili imenovani za prosperiteto šole, osobito pa gojencev, s
Koncert zagrebških madrigalistov. Pri
že napovedanem koncertu zagrebškega komorno vokalnega združenja madrigalistov dne 12. t. m., sodelujejo naslednji • elani pevci in pe.vkc: Liga Dorogby. koncertna, operna in oratorijska pevka, ki slovi kot najboljša zagrebška koncertna Devka (sopran), nadalje slušatelji in slu-Šatdjice zagrebške glasbene akademije: Rleonora Humi, hčerka glasovitega violinskega pedagoga (sopran) Zlata Butko-vič (alt), Štefanija Ščukavec (alt) in Drago Bernardič (bas), nadalje koncertni Pevci in pevke, OUy Mondecar (sopran), <lr. Vera Ivkovič (alt), Zlatko Krček (te-
profesor Li. Babič iz Zagreba o temi: »G’ova, s!!Va meščanske vojne«.
Druga n!”.t zvona. Prejeli smo s prošnjo za cbjr. o: Spoštovani gospod urednik! Pred nekaj dnevi ste objavili nekaj primerov prehajama slovenske posesti v nemške roke na Kozjaku onstran meje. Žal *je mnogo 'slučajev tudj tostran me;-:, kar vedo posebej povedati mejaši in Sl-goric in iz radgonske okolice. Res je sicer. da posluje posebna komisija, vendar ie tej glavno merilo — državljanstvo, ki ga je pa z lahkim trudom mogoče doseči. Toda poglejmo na nekem resničnem primeru resnici v obraz! Na Kozjaku :-2
{Blagodejno vplivajo na nežno koso!
ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivega vonja — snežnobelc barve
tS*EBEK33
K*no Union. Do vključno ponedeljka izborni film -Njem ljubezen — njena bol«. Torek »Dama s kamelijami«, v nemškem ! jeziku.
'Jpst: kakovost te ali one pevske skladbe.
čez 2 leti praznujemo 201etnico naše« obstoja. Razdobje, ki nas loči od na-Sc8a jubileja, bomo posvetili vaji. Ker
prodaj planinska postojanka z gostilno in 7 orali zemlje za 50 000 Din. To je povsem zasigurana eksistenca, zlasti za agilnega človeka, ki se zaveda obmejne narodne dolžnosti, ker je vse posestvo tik avstrijske meje. Toda kaj se opaža v' praksi? Reflektanti iz Avstrue ponujajo določeno vsoto takoj izplačljivo, med njimi je tudi nekaj takih, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji, seveda nemške narodnosti,
nor) in Matija Kuftinec (bariton). Usta-] na zelo obiskanem izletniškem kraju na Uo-vitelj in prvi dirigent Hrvatskega pev-' skega društva »Lisinski«, znani koncerni i{j oratori.iski pevec, predstavnik zdru žfinja zagrebških madrigalistov dr. Viktor Benkovič (tenor) in njegova soproga ®ata Benkovič (sopran) ter končno prof.
^grebške glasbene akademije in sedanji zborovodja Hrvatskega pevskega društ-va »Lisinski«, artistični vodja zagrebških Madrigalistov Mladen Pozajie (bariton).
Zagrebški madrigalisti so koncertirali do-sedaj z največjim uspehom v vseh večjih ^ajih Jugoslavije. Zagrebški madrigalisti Predstavljajo komorno vokalno združene, ki je bilo ustanovljeno 1. 1930.
Literarni večer v Ljudski univerz*. V Ponedeljek 10. maja se vrši 2. literarni večer treh mladih in uspešnih slovenskih Neratov. Bogomir Magajna bo čital tri no v<ite, Edvard Kocbek, ki ie znan radi svo-•'ih »premišljevanj o Španiji« in Božo Vo-^šek pa bosta nudila šopek iz zbirke Svojih pesmi. V petek 14. maja predava g.
živini in mesu. ki so vedno v logični zvezi s ceno mleka v zadnjih mesecih precej dvignile, ravnotako kakor vse ono blago, ki ga kupujeta v mestu kmet in viničar, smo določili, da veljajo od 15. maja 1937 za mleko in mlečne izdelke v Mariboru brezizjemno sledeče cene: mleko za človeško porabo: za dojenčkej Zveza Maistrovih borcev vabi svoje Din 3.—, za odjemalce postavljeno na;člane, da se udeležijo današnjega kondom ali na trgu Din 2.—, preprodajalce j certa društva »Jadran«, ki nam je vedno in bolnice Din 1.75; industrijsko mleko j rado pomagalo.
(za pitanje piščancev itd.) Din 1.50; j Rdeči križ v Radvanju naznanja, da Sladka smetana (šlag) 1 liter Din 15.—.'priredi 6. junija (v slučaju slabega vre-Maslo čajno v prodaji na drobno Din i mena 20. junija) veliko dobrodelno tom-32, maslo za kuhanje Din 24. Dosedanje ' bolo pred šolo v Radvanju. Pri tomboli pogodbe z bolnicami se morajo, v koli-; boste lahko dobili 8 velikih ter nad 250 kor so veljale doslej nižje cene, izena- ; majhnih dobitkov. Ker je čisti prebitek čiti s temi cenami. Po vaseh se ne sme namenjen za podporo revne dece. prosi-plačati producentu za mleko nižja cena mo za obilno udeležbo. Sosednja društva od Din 1.— za liter, konzumno mleko po Pa naprošamo, da ta dan ne priredijo ka-vaseh pa mora stati Din 1.50. Odbor naj kih večjih veselic. Odbor.
ukrene vse potrebno, da se bodo te cene brez izjeme spoštovale kakor pri prodaji odjemalcem tako tudi na trgu in v mlekarnah. Odbor nai že sedaj stopi v stike z sedanjimi mlekarnarji v Mariboru- mestno občino in z nabavljalno za drugo državnih nameščencev, da se pro uči možnost osnutka centralne mlekarne za mesto Maribor.«
URE ZA. BrRMO
najceneje pri
F.BureS, Maribor
Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima majniški sestanek trinajstega pri Balonu.
Pavešič, Kamnica, v nedeljo odojki in jagnje na ražnju, ocvrti piščanci in ko-
Motosekcija »Peruna« priredi v slučaju lepega vremena v nedeljo 9. maja zlicek,
opoldne izlet v Pekre - Ruše,.združen z V cvetoče Slovenske gorice vozi jutri, vrtno veselico v gostilni Tomše v Pe-; v nedeljo dne 9. maja »Putnikov« avto-krali. Vabljeni vsi člani in prijatelji mo- j kar. Odhod ob 8. uri izpred hotela Orel.
tosporta.	 |	9ena vo*n]e vključno obed na Kapeli le
_	^	.	_	.	__i v P	'	Din 75. Prijave danes do 18.30 ure pri
Finalno tet;mouanie za »rvenstvo LNF _............................|Putniku. Ostali sedeži
V nedeljo 9. maja 1937 ob 16. uri na stadionu SK Železničarja
m oum (Ceijje): m ŽELEZNIČAR
Ob vsakem vremenu!	Pretekma	ob	14
odhodom autokara.
na razpolago pred
ki bi na s-voje ime kupili gostilno s posestvom, samo da se naselijo ob meji, kamor s prolaznicami lahko prihajajo tudi »sorodniki« iz Avstrije. Za posestnika, ki je zaradi domačih razmer prisiljen prodati svoje imetje, zelo vabljiva kupčija! Ko pa je zaveden obmejni narodnjak hotel nemške nakane preprečiti s tem, da se je podal v Maribor in za prodajalca iskal pri raznih posredovalcih zavedne slovenske kupce, je zaman iskal take
 ___________________  »zavedne	ljudi«. Tudi neka nacionalna
"vsako leto samostojnih j ustanova je izjavila, da za »obmejni Ko-
prirejanio
Certov. bomo prihodnje leto samo
Hc
•ton
drUgim na razpolago. Tudi cerKvene pe-Srr>i bomo uvcžbali, zlasti za naše izlete j1« Podeželje. Za prihodnje leto bo uvež-’atiih večje .število lažjih skladb. Ko 'Sen> Vam že zaupal našo skrivnost, da 'Kianio v mislih turnejo po vsej Jugo-'aviji, Vam moram povedati tudi to. da resno pečamo s čimprejšnjo razširit-’io našega pevskega zbora.
* cent obstoja bistveno važna metoda Propagande naše pesmi?
‘y- vsega našega dosedanjega razgo-Ora je lahko vsakdo posnel agilno in <jSebiČno delovanje pevskega društva adrau'< ob naši severni meii. Hvala, ki adranu« od ust do ust, ima svoje
Sre r>
htne argumente. Kje ne najdemo da-P ? -^adranašev? Pri vseh nacionalnih . Reditvah nas oživlja in navdušuje nji-SvVa Pesem. Res jc! V tem obstoja bi-en° najvažnejša metoda naše propa-q nde za našo pesem. S tem splošnim in Z!V°m pri raznih kulturnih, humanih "aci°nalnili prireditvah, se vrši pro-j^.^da za našo zemljo. S pesmijo opo-čm !.at11° r>ašo javnost na naš narodni
ki »1.n,Ponos. ki naj bo odlika zlasti onih len- 'V''° °') lla5il> državnih mejah, Naša .,Ulrodna Pesem, ki je čustvena In diih 0/vo^na 1,1 iz katere veje slovanski kjer zasJu^’’ i° nesemo med narod, Se ie prav za prva rodila
Na »Griču«, Oset, Rošpoh fureš, klobase, dobra kapljica, lep razgled.__________________________________
madrace, vložke, železne Utoman^ postelje, zložljive in otro-■iiiiiiiii 111 iiniiiiiii iirir ike postelje najceneje pri
Novo urarsko delavnico je otvoril na Aleksandrovi c. 18 g. Franjo Coš, ki bo s-frokovno in ceneno popravljal vsa v to j stroko spadajoča dela. i Na petkov svinski sejem v Mariboru, dne 7. tm. je bilo pripeljanih 300 svinj. Povprečne cene so no tirale: 5—-6 tednov stare 85—100 Din, 7—9 tednov 110—1-20. 3—4 mesece 135— 165. 5—7 mesecev 190 290, 8—10 mesecev 350—420, 1 leto stare 550—835 Din. Mesne cene: 1 kg žive teže 5—7 Din, 1 kg mrtve teže 9—11 Din
zjak nima zanimanja«... Še ni avtomobilske ceste! Raje plačajo na Pohorju toliko samo za parcelo kakor tik meje za krasno turistovsko postojanko! Mejaš še danes zaman čaka na slovenske kupce in razočaran vabi Nemce, ki mti bodo dali, kar želi... Pika. Vrhovčan.
S 15. majem nove cene mleku in mleč nlm izdelkom. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Kmetje in viničarji kot oskrbo valci mesta Maribora z mlekom so na sestanku z dne 2. 5. 1937 v navzočnosti zastopnikov mlekarn, odjemalcev in državnih oblasti sprejeli sledečo resolucijo: Minimalne cene mleka so regulirane v Ljubljani (Din 2) Zagrebu (Din 2.50) in Beogradu (Din 3). Edinole v Mariboru so- razmere na mlečnem trgu docela neurejene. tako, da so mlečni proizvajalci izpostavljeni nečastni konkurenci prekupčevalcev in mešetarjev. Za odpravo tega neznosnega stanja zahtevamo od državnih oz. občinskih oblasti v Mariboru najstrožje izvrševanje in upoštevanje obstoječih zakonov. Sedemčlanski akcijski odbor naj v deputaciji g. županu mesta Maribora obrazloži naše stališče in ga prosi, za podporo v naši akciji. Kakor je potrebno, da mestno pre bivalstvo dobiva zdravo in užitno mleko, tako je tudi upravičeno, da dobi pro ducent svoj pridelek plačan vsaj tako, da ni na izgubi. Ker so se cene goveji
Vetrinjska 7 NOVAKU Koroška 8
Ženski krožek društva »Nanos« priredi za kg. Prodanih je bilo 99 ščetinarjev svoj »Materinski dan« v Ljudski univerzi dne 12, maja ob 20. uri. Na sporedu so: predavanje, recitacije, deklamacije in petje. Sodeluje gdč. Elvira Kraljeva ter dramatiki in pevski odsek društva Nanos. Prijatelj:, znanci in rojaki, spomnite se nas ta večer v velikem številu. Odbor.
V nedeljo koncert in ocvrti kozlič v gostilni Lebe, Razvanje.
Velika kavarna, restavracija specialitet, dEncing, mojstrski duet Winterhalter &
Rado-Discrete. plesna in zabavna godba — dnevno predstave.
V nedeljo vrtna veselica, gostilna We-ber, Pobrežje. ________________ ____________
pjtadava	dne
v io>. e < U. maja ob 20. url uuelifci duorani Uniona
Gostilna Weber, Pobrežje, jutri v nedeljo pomladanska veselica 1. godbenega društva tekst, delavcev in nameščencev v Mariboru z različnimi zabavami. — Vstop prost. Vabi odbor.
Sokol I. Za Pivkov sklad so darovali: Fistrič Iv, 50; Klarič Ivo 25; Kegl. klub Primorje 500; Zavadlav Stanko 50; Zej Herman 100; dr. Kac Rudolf 100; dr. Kac Leopold 100; Vrabl Franjo 150; Klojčnik Hinko 100; Pr: tajnem izletu in po akademiji 96.50; dr. Toplak Franc 100 Din.
Gostilna »Pri lipi« Radvanje, Jutri koncert!
Vabilo na občni /bor pevskega društva »Edinost« na Teznem, ki bo ob 16. uri, dne 9. maja 1937. v gostilni Jelen na Tcz-nu. Po občnem zboru družabni večer.
TRAJNI MODRI
v še nedosegljivi kakovosti V valoviti obliki z aparatom najnoveišesca sistema
„WEUA JUNIOR LUX“
Višek nemške tehnike!
Trajne kodre v dovršeni obiiki pri primernih eenali Vatn nudi
salon DOBAJ, Maribor, Gosposka ulita 38
Velikodušen dar. Gospoda dr. Rudolf
Bolim in Motoch sta poklonila Proti-tuberkulozni ligi v Mariboru 100 dinarjev. Srčna hvala!
Smrad. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ker se približuje čas tujske »ezone, bi bilo jako dobro, če bi Mestna podjetja, v katerih upravi se nahajajo točasno javna stranišča, razmišljala kako odpraviti neznosen smrad v javnih straniščih na Kralja Petra trgu in pa v javnem parku. Z tnalo dobre volje bi se v pisoirje omenjenih stranišč lahko napeljalo vodno izplakovanje. .Merodajni gospodje naj v interesu mesta poskrbijo, da se ti malenkostni nedostatki v najkrajšem času odpravijo. Mariborski občan.
Davčna uprava razglaša: Dne 15. maja 1937 poteče skrajni rok za plačilo v II. četrtletju 1937 v plačilo dospele zgra-daritte, pridobnine, pavšalnega davka na poslov, promet in luksuz, retrtnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti ,do tega dne, si-ccr se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna
Miste se stisoti
kili »Aodtoku'* r
2
Potem morate vsekakor na
Tudi za izbirčnega gotov glasbeni užitek!
it
VOKALNI KONCERT JADRANA"
ki bo danes v soboto ob 20. uri v Unionu kot zaključek Protituberkoloznega tedna. — Izbran Spored, nove lepe pesni'
Stanek se je pod težo dokazov udal
Priznal pa je zaenkrat le vlom v Bizjakovo urarsko in Žniderčičevo trafiko. Pripravljal Je vlom v tak. podružnico Celjske posojilnice.
Že včeraj smo poročali, da se je proti Francu Staneku nakopičilo toliko obte-žilnega materiala, da so se vsa njegova zatrjevanja o nekrivdi pri številnih drz nih vlomih pri belem dnevu v Mariboru razblinila v nič. Ko so ga včeraj popoldne na policiji zopet zasliševali in mu predočili številne predmete, ki izvirajo od drznih vlomov pri belem dnevu, se je končno Stanek pod težo dokaziinega ma teriala skrušil ter priznal, da je izvršil vlom v Bizjakovo urarno in v Znider-čičevo trafiko, na Aleksandrovi cesti št. 19, ni pa priznal vloma v Kančevo trgovino. Dejal je, da je kupil pri nekem mizarskem mojstru v Mlinski ulici leseni zagozdi, pri nekem krojaču v Studencih pa klotasti plašč, ki ga je pri vlomu v Bizjakovo urarno imel na sebi in v katerem ga je videla neka ženska po vlomu v Tkalski ulici. Plen iz Bizjakove nrarne si je delil z nekim svojim tovarišem, ki ga sedaj išče policija. Del plena iz Bizjakove urarne je izročil svojemu takratnemu stanodajalcu v Studencih, pri katerem so našli nekaj izropane zlatnine, srebrnine in ure. Drugi del predmetov, ki ga je odnesel iz Bizjakove urarne, pa je policija našla pri sedanjem stanodajalcu, 40-letnem mesarskem mojstru, Francu Glaserju iz Studencev, ki ga je policija aretirala in zaprla.
Glede vloma v Znidarčičevo trafiko na Aleksandrovi cesti št. 19 je Stanek izpovedal, da je izvršil vlom okoli pol 13. ure in da je odnesel 1000 dinarjev v gotovini ter okoli 7000 dinarjev kolekov in znamk. Za okoli 2000 dinarjev znamk so rrašli pri obeli njegovih stanodajalcih.
Policija sedaj poizveduje, kam je Stanek spravil ostale koleke in znamke. Stanek namreč ne prizna ničesar, česar mu črno na belem ne dokažejo. Kako nevaren je Stanek, kaže dejstvo, da so našli v njegovem stanovanju železne klešče, ki jih uporabljajo poklicni vlomilci za vlam Ijanje v železne blagajne. Poizvedbe v tej smeri so dognale, da je Stanek pripravljal velik vlom v tukajšnjo podružnico Celjske posojilnice na Aleksandrovi cesti. Do nameravanega velikega vloma pa ni prišlo, ker je bil Stanek medtem aretiran. Pri zaslišanju je namreč neki Stanekov znanec na policiji izpovedal, da ga je Stanek skušal za ta najnovejši zločin pridobiti ter je Stanek tudi že vršil vse predpriprave za veliki vlom, pri katerem je upal, da mu bo padlo v roke pol milijona dinarjev.
Staneka zasledujejo tudi orožniki iz Selnice ob Dravi, kjer je izvršil vlom v Pinterjevo trgovino, kjer je odnesel blaga v vrednosti okoli 8000 dinarjev gotovine, ter vlom v pisarno tukajšnje Vinarske in sadjarske šole, kjer je odnese iz blagajne okoli 400 dinarjev gotovine Ker se je pri Staneku našel specialni ka men za rezanje šip in razno vlomilsko orodje, ni izključeno, da ima Stanek na vesti še več vlomov, ki so se pripetili v zadnjih mesecih v okolici Maribora. To da kakor že rečeno priznava Stanek le to, kar mu dokazujejo in se poizvedova nja še nadaljujejo v svrho popolnega raz čiščevanja številnih drugih vlomov in tatvin v Mariboru in okolici, ki so delj časa razburjali Mariborčane (er okoli čane.
žodkje tetefaame vesti
Lehman podlegel poškodbam - Pred-vaia se že film o katastrofi „Hindenm burga“ - 34 smrtnih žrtev
NL m S. maja. Zdravstveno stanje vodje »Hindenburga« kapetana Prus-sa je še vedno zelo kritično.
LAKENiHURST, 8. maja, Kapetan Ernest Lehman, ki je vodil s sigurno roko že večkrat »Hindenburg« na viharnih prekoatlantičnih vožnjah je danes ob 1. ponoči umrl.
NEWYORK, 8. maja. V kinu »Tlmes-Square« že predvajajo film o katastrofi »Hindenburga«. V zvočni reportaži se strahotno in popolnoma točno čuje lomljenje ogrodja, prestreljivo ječanje ranjencev in sikanje plamenov. Ta film smatrajo kot dragocen prispevek k sodnemu razčiščevanju zadeve.
BERLIN, 8. maja. Dr. Hugo Eckener je imel v nemškem radiju govor, v katerem je izjavil, da bo preiskava točno dognala, kaj je povzročilo katastrofo »Hindenburga«. Treba bo tudi proučiti možnost sabotaže, na katero dr. Eckener prvenstveno misli. Verjetna pa je tudi
eksplozija - . ..osferične električnosti, igra pri tem nedvomno veliko vlogo. F« nemški vladi imenovano preiskovalno komisijo tvorijo: dr. Hugo Eckener, dr. Bock, inž. TTc'n;:"::n in dr. Biickman.
LAKEHURST, 8. maja. Definitivno s° uogotovili 34 smrtnih žrtev katastrofe. ® trupel še niso doslej potegnili izpod razvalin »Hindenburga«. 64 oseb z večjimi <fl manjšimi opeklinami so rešili. Ob času k* tastrofe je bilo na zrakoplovu 97 oseb, sicer 36 potnikov in 61 častnikov ter po* sadkinega moštva, število posadke je lo topot radi tega tako veliko, ker so bil' mnogi člani posadke na svoji prvi poskus* nji vožnji v vzgojne svrhe. 16 potnikov i" 17 mož posadke je mrtvih. Trupla smrt' nih žrtev se nahajajo v črno drapirafli*1 prostorih pristajališča v Lakehurstu. Tiso' či defilirajo mimo žrtev strahotne kat3' strofe. Strahoten je pogled na razdejanje-Le gondola kapetana in poveljnikov most sta ostala skoro nepoškodovana.
Dr. Fran Stamol 50 letnik
Te dni je obhajal v krogu prijateljev in znancev svoje srečanje z Abrahamom ugledni ter priljubljeni zobozdravnik dr. Fran Stamol. Dočakal je Abrahama v mladostni svežini in pravem fantovskem zanosu, kakršnega bi si želel marsikateri 30 letnik, ko se njegovo življenje nagne na drugo polovico. Dr. Stamol je v mariborskih krogih znan kot vnet športnik, ribič in lovec. Je ugleden in vpliven član tukajšnjega kluba Rotarijcev. Velike so njegove zasluge, ki mu pripadajo kot dolgoletnemu zaslužnemu predsedniku ISSK Maribora, ki ga vodi s preudarno modrostjo in nesebično prizadevnostjo. To tiho, vztrajno delo more presoditi le oni, ki ve, s kolikimi žrtvami je združeno delovanje in vodstvo športnih klubov. Odlikuje ga tudi fina, topla družabnost ter prisrčna ljubeznivost. Ob prehodu v šesto življensko dekado sc pridružujemo tudi mi številnim voščilom in čestitkam prijateljev, znancev in čestilcev ter kličemo slavljenju oh tej abraliamovski živ-l jenski cmui krepki: Ad m nit os annos!
82. zbor mariborskih kasakov
Sinoči jo bil pri Zamorcu 82. redni letni občni zbor Mariborskega kasaškega društva, ki ga jc otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Josip Rosenberg, ki je izčrpno poročal o delovanju in prizadevanju Kasaškega društva za rejo in napredek ameriških mrzlokrvnih konjev, ki jo gojijo z uspehom naši kmetje zlasti v ljutomerskem srezu že nad 100 let. Pov-daril jc, da se je ta konjska pasma sijajno obnesla tako kot pri delu na polju, kakor tudi pri dirkah. Da 'lani jc država vneto podpirala rejo te konjske pasme, lani pa je ministrstvo odreklo vsako podporo, češ, da ta pasnut ne odgovarja našim prilikam, četudi sc je pri nas obnesla že nad 100 let. Potom Centrale ka-saSkih društev so se napravile številne vloge na banovino in ministrstvo poljedelstva, v katerih so na merodajnem meški dokazovali, da je reja te pasme, zlasti v naših krajih velike važnosti za narodno gospodarstvo, saj dobivajo kmetje
za dobrega dirkača do 30.000 dinarjev Tako sta bila na pr. lani prodana v Budimpešto in Dunaj za ceno po 40.000 Din dva konja, ki sta zmagala na jugosloven-skem derbyju. O podrobnem društvenem delu je poročal tajnik odvetnik g. dr Novak, dočim je blagajnik g. Kovač poročal o blagajniškem stanju društva Dohodki so znašali v preteklem letu Din 19.377. 75, izdatki Din 18.870.75. Tehnično poročilo je podal g. K o n i g iz Celja. Društvo je priredilo lani 11 dvo- in 9 eno vprežnih dirk in je startalo 83 konj. Na nagradah je Kasaško društvo lani izplačalo 36.000 Din. Od navedenih nagrad so si priborili ljutomerski kmetje 17.000 Din, to je 48% vseh dotacij.
Pri slučajnostih so se obravnavale ra zne interne društvene zadeve. Volitev letos ni bilo, ker je bila dosedanja upra va izvoljena za dobo treh let, pač pa je bil izvoljen v upravni odbor mesto pre-eščenega podpolkovnika g. M. Eriča garnizonar podpolkovnik g. Maslač.
izterjava ter zaračunali eksekucijski stro ški in zamudne obresti.
Drevi je v gledališču premiera »Školj ka«.
Upokojence, ki so člani podpornega društva železniških uslužbencev in upok v Ljubljani opozarjamo, da se bodo izdajale glasovnice za volitev delegatov dne 23. maja t. 1. v društveni sobi mag-dalenskega olepševalnega društva v Mariboru, Ob Železnici št. 22 v ponedeljek, torek in sredo dne 10., 11. in \2. maja vsakokrat od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Glasovnice se izdajajo le proti predložitvi članske izkaznice.
Mrtvega s prestreljeno glavo so našli v obcestnem jarku pri Spodnji Polskavi 241etnega posestniškega sina Leopolda Resnika iz šikol na Dravskem polju. Poleg trupla je ležalo dvokolo in samokres, iz katerega si je pognal v desno sence smrtonosno kroglo, ki je napravila konec njegovemu življenju. Pri Resniku so našli dve poslovilni pismi, in sicer prvo na starše, drugo pa na ljubico. Vzrok samomora doslej šc niso točno dognali.
Vlom v Lahovo gostilno pred sodiščem. Radi obtožbe, da je dne 2, oktobra 1935 vlomil v Lahovo gostilno na Radvanjski cesti ter ukradel jestine in cigarete v vrednosti okoli 1500 dinarjev, se je moral danes dopoldne zagovarjati pred
malim kazenskim senatom mariborskega) Poleg drugih 'zletov obišče udobni okrožnega sodišča 271etni kovaški pomoč Putnikov avtokar za binkoštne praznike
nik Jurij Rehar, ki je bil radi omenjenega vloma obsojen na tri leta in deset mesecev robije. Rehar je bil radi sličnih deliktov že večkrat predkaznovan.
Iz finančne službe. Iz šoštanja je premeščen v Kruševac podinspektor finančne kontrole Branislav Bojovič.
Odprta noč in dan so groba vrata . .
V splošni bolnišnici sta umrla 161etni Bru no Zemljak in 191etni trgovski pomočnik Karel Bastijančič, v Barvarski 6 pa 69 letni bivši čevljarski mojster Karel Golob. Žalujočim naše sočutje.
Usodna zamenjava. Tkalka Angela R., stanujoča v Jezdarski ulici 8, je danes ponoči ob 23. uri pritekla na policijsko straž nico na Frankopanovi cesti ter prosila, da bi se poklical rešilni oddelek, ki naj prepelje njeno 21 let staro Marijo v bolnišnico, češ, da je očividno v samomorilnem namenu izpila neko tekočino. Stražnik se je takoj podal v omenjeno hišo, kjer je našel Marijo pri zavesti. Izjavila je, da se ni nameravala zastrupiti, marveč je hotela le zaužiti neko zdravilo za želodec, pa je pomotoma izpila jod. Reševalci so jo odpremili v bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec.
Mešiček najboljši mariborski šahist. Sinoči je bilo odigrano 8. kolo v tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora, ki je prineslo končno odločitev v letošnjem šahovskem prvenstvenem tekmovanju. Prvo mesto je bilo že pravzaprav odločeno, toda prof. Stupan je šc vedno imel možnosti, da prehiti Mešička, ki je dosegel 7 in pol točke. Ker pa je prof. Stupan svojo partijo s Kukovcem remiziral, pripade prvo mesto in naslov šahovskega prvaka Maribora Mešičku. Ostali re zultati so: Albaneže : dr. Krulc remis, Lobkov : Lukcš 1:0, Lukeš : Sever remis, dočim sta se partiji Babič : dr. Krulc in Kukovec : Sever prekinili. Zadnje, 9. kolo, bo v torek, dne 11. t. m.
Obsojeni vlomilci in tatovi. Skupina vlomilcev in tatov se je morala danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. 231etni delavec Franc Farkuš iz Košakov in 301etni delavec Ludvik Vidovič iz Maribora sta bila obsojena radi vloma, ki sta ga izvršila dne 19. marca 1936 v vinsko klet Antona Tkalca v Krčevini. Farkuš‘se bo spokoril s 13 meseci, Vidovič pa s 5 meseci strogega zapora. Druga skupina )a je zvršila številne manjše vlome v Slovenskih goricah, predvsem okoli Sv. Jakoba, in so bili obsojeni: 29Ietni viničar Engelbert Fras na 8 mesecev strogega zapora, 301etni delavec Franc Bobner na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Feliks Bračko pa na 6 mesecev strogega zapora.
tudi GroBglockner (Heilingenblut). Izko* ristite redko ugodno priliko in prijavil se za ta izlet čimprej. Cena le Din 270-Tudi za vožnjo v Pariz preko italijanske in francoske riviere in nazaj preko Švicc in Dolomitov je vsekakor potrebno, 4a se prijave vpošljejo pravočasno »Putni* ku«. Kompletni aranžma le Din 3.900.
Kakor že večkrat javljeno priredi nik z udobnim avtokarom dvodnevni let v Postojno, Gorico in Trst in je cen3 temu prekrasnemu izletu le Din 500.
Postojnska jama. Ob priliki putniškeg3 izleta s posebnim vlakom v Postojno Binkošti je potrebno, da interesente oP°' zorimo na vse krasote Postojnske jame' Postojnska jama je dolga 23 km, z m°' torno železnico bodo prevozili izletniki4 in pol km, peš pa 3 in pol km. Vsa jan,a bo električno razsvetljena in bodo ime’! izletniki priliko, ogledati si najpomenrbfl^ še posebnosti jame jn to: veliki dom, Pfl' žnioo, vodopade iz kapnikov nadalje B®1' vedere s prekrasnim razgledom, velik0 plesno dvorano, kjer se prirejajo ob P°' sebnih slavnostih velike plesne priredit' ve, na katerih se zbere ogromna ljudi. Skozi jamo teče reka Pivka, v ka' teri živi človeška ribica. V jami sta M', koncertna in briljanta dvorana, v rajs1 _ jami pa rdeča dvorana. Nemogoče je ',a' šteti vse krasote postojnske jame. Vs to si bodo izletniki ogledali s posebni vodičem, ki bo dajal tudi pojasnila. Za pa naj nikdo ne zamudi te izvanreuj*|j lepe prilike, ogledati si vse to. Strf>s^ so minimalni. Za vse bo poskrbel »P11 nik«, pri katerem se čimprej prijavitg>»
NARODNO GLEDALIŠČE.
Sobota, S. maja ob 20. uri: »Školjka*’ Premiera.	■
Nedelja, 9. maja ob 15. uri: »Na led®., plošči«. Znižane cene. — Ob 20-Rdeči nageljni«. Znižane cene. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto.
Torek, 11. maja ob 20. uri: »Školjka«-Red A.
uri:
spodičn*1
aifl°
Drznež.
»Poljubček mi morate dati, gosi sicer pokličem na pomoč!«
Dokaz.
»Ah res ljubiš mene Avrelija, ali » moj denar?«
»Saj veš, da tebe. Denar, ki mi ga vselej takoj zopet izdam!«
Hudomušna.	/nprna
»Ti, doktorica U. je pa že *ak° 'vj hip ženska, da se mora vsakomur na t ^j pristuditi. Dvomim, da bi mOg>
Potnikove Mouite
kakega moškega osrečiti!« .,>iriajsth’|i »Pa je vendarle baš pred stl dnevi osrečila svojega moža!«
»Kaj mi poveš. Je li lo mogo »Da. Ločiti sc jc dala od njeg
IlOJV J V MN
96
Kaj sc je bilo medtem zgodilo z Vero Rancovo'.-’ S presunljivim krikom je bila cdskočila od okna, preletela hišo in zdrvela pri zadnjih vratih na vrt in odtam nr&ko brajde proti mestu, kjer se je bil pripetil razburljivi nočni dogodek.
Ko je prispela tjakoj, pa se je na mah Zgrudila na kolena in že je objela krvavele telo na tleh ležečega kneza Voron-ceva, ki je hropel in sopel v globoki nezavesti. Klicala ga je s tisoč tiajrazno-vvsinejšinii in najslajšimi imeni. Njen pri-■ !'od ’c pognal napadača v beg, ki se je bi! umaknil proti zadnjemu vrtu. Toda .medtem mu je že presekala pot Katinka, ki jo je bilo Verino klicanje ter vpitje ta«
koj zbudilo in ki je hitela iz hiše, da pomaga Veri, kako bo potrebno.
»Glej, roparja!«• je vzkliknila Katinka, ko je uzrla pred seboj oboroženega neznanca, ki je pa trenutek za tem že skočil na stran. Očividno se je bil zbal samokresa, ki ga je bila Katinka namerila proti njemu. Prvo namreč, kar je storila, ko je zaslišala Verin krik, je bilo to, da se je opremila s samokresom, brez katerega ni bilo na Prinčevskem otoku ob tem času zapuščati hiše. Katinka se je tega dobro zavedala in sc je radi tega
ki si ga je bila določila, je le redkokedaj zgrešila.
dobro preskrbela
boji. Katinka se je že izza mladosti vež- j bala v streljanju in je bila odlična strel
ka. Cilj, strelom
Par trenutkov potem, ko ,ie bil ropar izginil za grmičevjem, pa je Katinka zaslišala iz grmičevja zamolkel gias:
»Madame, se motite. Nisem nikakšen ropar, marveč maščevalec ...«
Po teh besedah je samo videla, kako je v ozadju potuhnjeno hušknila mimo moška postava ter izginila proti morski obali: Izginila je za obrežnim skalovjem brez sledu.
Medtem pa so že prihitel: na mesto napada Andrikos, Hermiona in služinčad. Vsi so bili zelo razburjeni. Svetlobni prameni vzhajajočega solnca so jim omogočili, da so v ranjencu takoj pre-
in na- i poznali — kneza Voroncova.
»Kam z njim?« je nervozno spraševal
i Andrikos okoli sebe.
Stran E
Katinka je globoko uprla svoj pogled vanj. To je torej tisti »baron Clausel -, ki jo je bil tedaj v svojih donjuanskih podvigih tako kruto prevari!. Njena maščevalnost, ki jo je toiikrat navdajala ob spominu nanj, se je sedaj omehčala.
»Ponesite ga tjakaj k njej,« je dejala Katinka ob Andrikosovem vprašanju. Pri tem je Katinka pokazala na Vero Rancovo, ki si je vsa v solzah dajala opravka ob nevarno ranjenem možu, čigar obraz je bi! ves v krvi. Preko čela je zevala globoka, široka in dolga rana.
»Verin mož je,« je tiho šepnila Katinka Hermioni, ki je stala poieg nje. Hermiona je ostrmela.
MlOi? J
w 'T~	■TmmsrsGmaii
Uffrruovitev tujsko prometnega in clep d sijtva. V sredo 5. majnika t. !. zvečer sc je vršil v gostilni Franca ialanvi v Gornji Radgoni ustanovni občni zbor. Inž. Knez je v kratkem uvod-.nat;.'varu podal poročilo o koristih ,in pomenu tega društva za naš obmejni -g. "'.Ti volitvah je bi! nato izvoljen’ sle-Ueči odbor: predsednik ing. Knez Vladimir. šef terenske sekcije v Gor. Radgoni, tajnik Svenšek Janko, vodja Putnika v Gor. Radgoni, odbornika: Talanyi Fr., gostilničar in Dr. Šabcc Karol, odvetnik, namestnik Samec Franjo, živinozdravnik. Nadzorni odbor: Miklavčič Lovro, carinski upravnik, ter Stane Cividini, brivski •mojster, Alojz Jurša gostilničar, in Hojs Karol, mizarski mojster.
Obsodba demonstrantov, Od nedavnih demonstrantov brezposelnih opekarniških delavcev ,:c bil od sreskega načelstva v Uutcmeru kaznovan Mulec Anton iz Noričkega vrha ter obsojen na 4 dni za-]>ora ali 200 Cin denarne globe, ostali soudeleženci so bili oproščeni.
Dan pripravil snost!. Radi slabega vremena na Djurdjev dan priredi sokolsko društvo Gornja Radgona dan pripravljenosti, združen s tajnim pešizletom prih. nedeljo, dne 9. majnika 1937 popoldne. 2bor ob H. uri pred gostilno Talanyi, od koder je nato skupen odhod.
tovalnici redna javna seja mestnega sveta. Mestni župan dr. Remec se je v svojem poročilu spomnil smrti velezasiužne-ga pionirja slovenske glasbe Mateja Hu-
PIANINO
v modernem slogu, cenen hi krasno zveneč. , Mesečni obrok Din 300.—. — Zaloga ,	,	, . .	...	,	...	,	...	„	,, klavirjev F. Bodncr. Mari-
bada, ki je v svojih mladih letih posecal j t,or< Gospod uj 40.	3432
tudi ptujsko gimnazijo. Dalje je župan jjoBRO OHRANJENE
KONCERTNE CITRE
sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun za tekoče leto s spremembo, da sc obč. doklade na drž. davke znižajo za 5%, trošarine na vino pa zviša na 1.50 dinarjev za liter, kakor je to bilo lansko leto. Nadalje sporoča, da je nadzorna oblast odobrila pobiranje obč. trošarine na alkoholne pijače po organih finančne kontrole. Uspelo je doseči, da se težko pričakovana tujsko-pro-metna pisarna v Ptuju o tvori najdalje že začetkom meseca junija t. 1. Po županovem -poročilu so sledila druga poročila o katerih bomo še poročali.
Kino. V soboto 8. V., ob 20. uri in v nedeljo 9. V., ob pol 19. in pol 21. uri se v ptujskem kinogledišču predvaja film: »Zlato iz Sngapunu, v glavnih vlogah Claok Gable in Joa i Har'-nw. — V sredo, 12. V., in v četrtek ,13. V. t. !.. obakrat 'ob 20. uri pa se predvaja film: ! "žni vi-| tez, v gl. vlogah v. Burian in T. Lingen.
in klavirska harmonika po-ceni naprodaj! Vprašati Fur-man, Pobrežje, Aleksandrova
U,-J4a _ _	2	335
ŠIRITE »VEČERNIK«!
OPREMLJENO SOBO
z vhodom iz stopnišča, ob parku, mirno, solnčno in čisto oddam. Vrazova ul. 6/iIb levo.	 -397
SOBO
oddam. Tattenbachova 20-1, s 15. maiem.	2386
LEPO OPREMLJENA SOBA
solnčna in zračna z razgie-dom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossir.aierjeva 28, II. nadstropje, 9. vrata.	2306
LEPO STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddani sti-a.s«-ki brez otrok. Kalohova 23, Studenci.	240*5
Službo dobi
kakor novi pomladanski modeii ravnokar prispeli. — Največia izbira — najboljše kva itetno blago —
‘E'
OVINH.
i is ¥ L J I
JMVUG
Pii,tiske
Ptujske komunalne zadsve. Dne 4.
'• ni. se je vršila v ptujski mestni posve-
Mali egi asi
mszno
JEDILNE IN SPALNF SOBE
sPerane. politirane. pleskane lCt kuhinjske, najmodernejše “Dreme 00 najnižjih cenah, ^zarstvo in zaloga pohištva ■"^npara Aleksandrova
JOS. TIČHV- IN DR L'O
"■"‘ivies. eiekiroielmnlčno do “Ittie. Maribor Slovenska Ul lf>. tel 27-56 ‘zpeliuie ^ciui omstaiaciie stanov a in hiS. vj; gospodarski!' l')ektuv zaloga motoriev stencev svetilk elektroin-"OaeiisKega blaga oo Kop imenih
.-nut.
POHIŠTVO
stneSa tzdeika dooavija po - zmernih cenah Zalo je p<JI>ištva združenih mizar-. *• Vetrinjska ulica 22 na-iS£otijtvrdke V Weixl »-t 9,
'a: krajno
•n
majal-
2394
'laja pri 'n,cK| LINDIČ, SV. PETER
^novitev vcselice csa drevesa.
^aslov!
rApETNIŠrVO. MIZAR. d	STVO IAGOD1C
|)riiioro*!r’ Voiaš,liski lri!- iC ja urpca za ceni c na naroči-
lltfia°PrflV'la' ^arn0 čiščenje
^VZEaČa V NAKUP IN „ PRODAJO
DeiishtVa’	parc0*c>
daja , tcr prevzema in od-itd' p najem gostilne. lokale Ma,.M,°sreclovalnica »Triglav* Tej ilf Aleksandrova c. 12. • 2o-SI.	2433
GOSTILNO
dam na račun natakarici. Ponudbe na upravo pod »Kavcija 40(10«.	2445
Drzen vlom je bi' izvršen v bufet J e r-šek Kristine na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. Stdri’oc se je s ponarejenimi ključi splazil skozi vežna vra^t v stanovanje, .prebrskaj vse kotičke, vendar de-narca ni našel. Naložil pa je sodček vina, razne jedi, cigarete, več oblek. Sinnu škodo se ceni na okoli 2000 Din. Drznemu storilcu so že na slecPii.
BOCTMa».a vzi-jaraamamm •>
KOLONIJSKA HIŠICA
radi odpotovanja usodno 1 a prodaj. Le resne penudbs pod •Odpotovanjec na upravo -Vcčernika«.	2424
'37
soli
cene
uomutm
RIBIŠKI COLN
i«v, kovan, s sidrem in veri-:.) nroda Rodošek. Delavska. :s'. 7< Pobrežje.	239fi
RWO »PRILIPS«
■'-sc.vni. usodno na prodaj. Naslov v upravi.	2112
KAM IN ZAKAJ SAMO TAM
zato, ker je najboljše vino. Trafenik, »Prešernova klet<'. (josposka ulica.	2450
NEDELJO OCVRTI KOZLIČEK
ter vsak dan ocvrte )iške, porcija s salato Din 8.—. — Tsclielijd p.vo v sočkih prist na ljutomerska kapljica, se priporoča Marica Pulko, urej Modrič Taborska ul. 20.
2-142
ZA BIRM \NKE
in neveste izdeluje najlepšc vence in šopke po nizki ceni. A. Klemenčič. Maribor, Dravska ul. 8-	2151
VINOTOČ VAUPOTIČ
Košaki, otvnrjen.	2387
Posest
STAVBENE PARCELE
velike 160(1 ur po Din 2000.— na prodaj. Naslov v upravi lista.__________________£39 i
Novozuradha Pobrežje 3 sta novanja. vrt 43.000. 'Ir-Kovska hiša. novozsraooa s trsoviiK), gostilno« 3 stanovanja 150.<X)n.	— Lepo viuo-
gradno posestvo pri mestu, 11 oralov 90.000. — Sončna oareela pri parku 65.000. Posredovalnica »Rapld«. Gosposka 28,	 2722
Zaradi preselitve . HIŠA z VRTOM
ugodno na prodaj. Koroška vesta 106.	2409
Družinske hiše n. kmetska posestva od 11.030 dinarjev naprej. Petdnižlnska hiša sredi Maribora 120.000. — Trgovska hiša v Gosposki ulici 510.C0O.	Gostilne,,
gozdna veleposestva, vile, prodaja Posredovalnica Mari bor, Aleksandrova cesta 33. _____________2123 ________
POSREDOVALNICA	j
IVAN GODINA
Maribor Aleksandrova c. 30 proda: Enonadstropno iuvo-zgradbo. vrt. električna razsvetljava 75 (.00 Din. Novo štiristanovanjsko nad 2000 m3 vrta 80.000. — Enodružinsko s'n 2 sobi, kuhinja, vrt 27.000 — I Vinogradno parcelo, 2.I7O m5 j na kateri se pridela do !0 hi vina 20.000 Din. — Gostilne. ”” pekarne, posestva, graščine 1 itd.	3425
Kompletna moderna
KOHINjSKA OPREMA *';d ceno na prodaj. Mizarstvo Unterleclmer. Voja5nš-ka 12.	 2437
I'ji rr:'ersko vino
. t;,!k	prodam za hrani!
ne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru. Ponudbe pod '!,;utomcrčun« na upravo lista.	2449
KOLJE ZA VINOGRAD cepano in rezano proda po najnižjih conah tvrdka Stra-schill in Felber. trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška Uk 8.	2413
PODSTREŠNO ŠOBO
prazno, oddam. Praprotniko-va ulica 29.	2341
OPREMLJENO S030
oddam boljšemu gopodu. — Splavarska 3.	2434
SLUŽKINJO
izvežbano tudi v kuhi, pošteno. čedno in marljivo sprejmem takoj. »Luna«, Glavni trg 24.	7-390
Odvetniška pisarna išče URADNICO-ZACETNICO
s perfektnim znanjem slovenske iti nemške stenografije. Ponudbe pod »Vestna« na upravti lista.	2398
Sprejmem mlado simpatično NATAKARICO
nastop mogoč takoj. Nasin v upravi »Večerntka«. 2436
VAJENCA IN POMOČNIKA
za kolarsko obrt sprejme kolarstvo Slavko Krabonja. Ma ribor, Aleksandrova c. 19. 2454
Službo me
PLAČILNA NATAKARIC \
išče nameščenje v mestu aii letovišču. Ponudbe na upravo »Večernika« pod Prvovrstna«.	2395
OPREMLJENO SOBO
s'posebnim vhodom s 15. majem- Naslov v uoravi »Večerni!«-	-448
§oto išše
OPREMLJENO SOBiCO
s šted.laikom v bližini Melja iščem takoj.Ponudbe ima upra vo »Večernika pod -Resna . 2420
Kupim
| 2 ali 3 sobno
STANOVANJE
išče mirna stranka brez otrok na desnem bregu. Apostolič Slovenjgradec.	•	2431
ZA 14-KARATNO ZLATO
Plačani Din 29. za gram, brilante in srebrn denar po najvišjili cenah. Kupujem za-stavijalne liste M. Ilger-jev Maribor. Gosposka 15.
1 ?3G
Lokat
Prodam
KRATEK KLAVIR
nerabljen Din 7500.—, decimalna tehtnica nosilnost 5fi0 kg, naprodaj. Tattenbacimva ul. 21.	2392
Močni ročni, dvokolesni VOZIČEK pripraven za vsakega obrtnika, poceni na prodaj. Naslov v upravi.	2401
OTROŠKA POSTELJICA
lescca z žičnim vložkom 111 afrik madraco. dobro ohranje na zn Din 350- na prodaj. Ogledati med 10—u uro Dvo Jakova 10-1, desno. 2428
UREJEN LOKAL
za mesarsko obrt. ob gržav-ni cesti na periferiji Maribora oddam. Ponudbe na upia-vo -Večernika. pod »Urejen lokal*	2418
Sobo odda
Lepo, solnčno, suho, snažno, mirno, lepo opremljeno SOBO
v novi hiši oddam poceni. S hrano ali brez. Souporaba ko palnlce. Magdalensko predmestje, Dalmatinska 26. «408
Prvovrstna
PRODAJALKA
z desetletno prakso in dobrini; referencami išče službe v manufakturni-, irodiv- aii trgovini s pleteninami. Slovenski, srbohrvaški in nemški jezik obvladujem perfektno. Ponudbe pod Vestna in sposobna« na anoučni zavod Hin ko Sax, Maribor.	'430
2n&wa
HIŠNI POSESTNIK
srednjih lqt žeti znanja z gospo, ki ima ne!;ai premoženja ali pokojnino, radi skup l nega gospodinjstva. Fonudhe na upravo »Večernika pod »Takoj«.	2134
Samostojna izobražena GOSPODINJA želi znanstvo s starejšim gospodom v svrho skuppeja gospodinjstva. Dopise pod •Poštena in značajiia upravo : -ta.
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano Tržaška cesta 57, nasproti Delavske pekarne.
2441  ________
SOSTANOVALCA
sprejmem. Orožnova 5. 2410
STANOVANJE
sobo in kuhinjo oddani. Nasipna 27. Pobrežje.	2447
Oddam takoj
DVOSOBNO STANOVANJE
v novi hiši pri kolodvoru Ra-če-Fram, pripravno za želez-nlčara ali vpokoienca. Vprašati Dergas. Rače.	2453
na
2414
Zemfve
'3-LETNI FANT z Din 20&00.— želj poročiti pošteno dekle. Dopise pod
»Resno« na upravo lista. 2400
Pie smog
za domačo kurjavo samo
Din 30'- 100 kg Sranko Mtjovsek
'i attenbachova 13 Tel. 24-57
2225
Beli saten
za birmanke po TRPINOV BAZAH, vetrinjska
m zi-
2229
Sl!.. 15
Od danes se bo hrodajalo ‘200 umetniških slik oka-demrtih slikarjev	f	3 ^©1^1 kntaloga.
izkoristite to priliko, ojjle’d brezobvezen!
RAZSTAVA V DVORANI
Z UNiOhiA
M»> gtegsftra a.*— [eškn nam Mi.
^FOTOAMATERJI
I
Uporabljajte le vedno samo
ISOCHROH in ISOPAN-FILME
Najboljši in najsigurnejši filmi za posnimanje. Razvijanje, kopiranje in povečanje strokovno! Izdelava sedaj cenejša!
Drogerija Ivan Pečar, Gosposka ulica 11.
pMcAilkitA
R. Z."Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din #
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%
Za oomlad
za vsak denar pravilno protivrednost
KARO
V	|	■	■
cevlii
moški	od Din	133“m naprej
damski	od Din	t22’“ napre/
otročji	od Din	39’“ naprej
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl
urarske delavnico
na Aleksandrovi cesti 18
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, katera popravljam strokovno in ceneno.
_______________________Franjo	CoS
foesetitev!
tovarna lestencev In drugih kovinastih izdelkov se je preselila v lastne prostore
Melie. Trstenjakova 5
Za magdalensko predmestje prevzame vse stvari za poni-klanje, pokromanje, srebrenje, bakrenje, patiniranje,
JttMviM Stakka"
vogal Frankopanove in Valvazorjeve ulice
CENE ZNIŽANE!	2426	IZVEDBA	POBRA!
i/mtoi
,,Marijin dvor
<xa Kalvarijo)
2407 otvorlen
d >u
tn >u
prinašamo
v bogati izbiri
šib
• V gg ILfl ■ 0* Bjjj in drugi mrčes, ki vas nadleguje v va 9 I E Iv l«E stanovanjih uničuje
Oesinsekcifski odd. Mf* Orožnova ul. 2/1*
Maribor
jamčimo za diskretnost in uspeh.
1281
Din f -Crepe marocaine	Din	32*-
[lop svila	Din	f-
Kristalin svila	Din	f-
Pajfolane - venčke nogavice - trake - tipke
Zahvala
v
Maribor, Gosposka ui ca H
OGLEJTE Sl IZLOŽBE
Širite „Večernik“
»TRIBUNA" F. BATJEL
podružn. Maribor. Aleksandrova ZB
Opravilna številka IX I 1249/36
Draibeni oklic
Dne 30. junija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 404 Cenilna vrednost: 55.410-45 Din Najmanjši ponudek: 40.000*— Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX..
2405	dno 26. aprila 1937.
Za ©bile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke nenadne izgub; našega ljubljenega, nepozabnega sina. gospoda
FRANCA POGOREVCA
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se pa zahvaljujemo za prisrčne poslovilne besede njegovih iskrenih prijateljev, vsem orodnikom, nadalje ostalim tovarišem in tovarišicam tovarne Ehrlich, učnemu mojstru g. Franju Jelenu in vsem darovateljem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so v tako nepričakovano velikem številu spremili milega nam pokojnika na njegovi zadnji poti.
%
2389	Žalujoči	starši,	sestra in ostali
sorodniki.
Opravilna številka IX 1 4679 /36^
Draibeni oklic
Dne 30. junija 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sou'sču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Bresternica vi. št. 123, 171, 122, 151 Zg. Sleme vi. št. 14 Cenilna vrednost: skupaj 823.447#20 Din	■
Vrednost pritiklin: 6.840’— Din; ki je že prišteta k cenil vrednosti zemljišča
Najmanjši ponudek: 548 964'80 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je 'oglasiti Pri.?g dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom	>
sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven.	a
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodišča.
Okraino sodišče v Mariboru, odd.
2404
dne 26. aprila 1937.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite g£
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
varam nalotba ttaaarfa. kar Immil ga »Iono pri trn/ hranilnici Dravska banovina s celim swo|»m premoženjem »n * v*° »wo|o davimo moijo — — Hranilni trn Izv ršu le v«e v denarno stroko spada/oče posle tožno >w k u lan t no
Sprejema
Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnice
  ...  ............. . i ....     i..i	.. i .	  .	I ■■ i ... ...	-	-..............<m	II".	i.n.——   .......... ..................__ ■ i.	~	■	..i.........    i	J	^J„
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN 7.a inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maritjoru