; v iMLHi Ljubiiana, torek 16. februarja I9J2 D,tl* i6~ "•1932 2 Din Lpravništvo: LjuDliaoa. K.iu»tljeva ulica 5 — Teieiun št. 3122. 3123, 3124 3125 3126. luserarni oddelek: Ljubljana. Selen-buraova ul 3 — Tei 349<> tn 2492. Poarižmca Mar bar: Aleksandrova cesta it 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2 - Telefon št !<*) Računi on pošt iek zavodih: Ljubiiana it 11.842 Praha čisio 7« J9ft \V;en it 105 241 ■^aKKiS^uaša ui^ecuc — U u ta 'no/fiisfvr 4C) — Din Uredništvo: Liubliana Knatheva unča 5 leiefon št 3122 3123 3P4 3125 m 3126. Mariboi Aiek>>androva ce^ta 13 Telefon it ?44f' (p>noč" 25S2) CVIie Korenov« m! Te\e< «♦ I°0 Rokopisi se ne vračaio — Oglas oo fu JAPONCI PRIPRAVLJAJO NAPAD S STRUPENIMI PLINI Izkrcali so v šanghaju nove čete z letali, tanki in težko artilerijo — Vpad v mednarodno cono — Borba za trdnjavo Vusung Beri m, 15. febr. AA. V intervju vu, ki ga je dal predsednik nemške vlade dr. Bruning castopniku ameriškega radiissega podjetja : National Broadcasting Co.« in k: .ie bil po radiju poslan tudi v USA, je dr. Briinins med drugim naglas' , -.a seda-je nemške vojaške čete ne zadoščajo za obrambo njen.h mc:a pred morebitnim na-/>adom njenih sosedov, ki so zelo oboroženi Nemčija, je rekel dr Bruning, ne razpolaga z nikakirui sredstvi in je nezavarovana zlasti pred zračnimi nap?.14, Ko smo na razoroži t ven i konferenci zahtevali enakopravnost In dejansko varnost, ssao hotel s tem aaoraviti konec enostranski razorožitvi, k: zdaj velja za Nemčijo, že-:mo en a k o;>r av no s. t in ne bomo podpisali nikakega sporazuma, si ne bi upošteval « naših pravic do enakosti z drugimi drža- i vami Naša zasnteva, d i se tudi druge države razorože. predstavlja po načelih mednarodne pravice popolnoma upravičeno za-atevet Toda na ženevski konferenci gre za to. da se zniža, ne pa popolnoma ukine oboroževanoe Ob koncu svojega govora je dr Bruning izjavil da je nemško javno mnenje ne glede na sedanje politične boje v Nemčiji enodus.no v vprašanju razorožitve in reparacij * Najboljši odgovor na ta Briiningova izvajanja dobi čitateij v izvirnem dopisu našega sotrudnika iz Leipziga. Dopis je obe at-ai najboljši dokaz za pravilnost stališča Francije ln njenih zaveznic, da je najprej potrebno zagotovljen je varnost; in da je šele potem mogoča dalekosežnejša razorožitev. Op. ur. London. 15. februarja, d. Vse kaže, da bo v borbi za posest Šangbaja, ki predstavlja najvažnejše traovsko središče Kitajske in na Daljnem vzhodu sploh, skoro prišlo do odločitve. Japonci so včeraj ves dan dovajali nova ojačenja ter izkrcali tudi velike količine vojnega materijala. zlasti težkih topov, oklepnih avtomobilov in ogromne količine milnici je. Prispela je tudi nova divizija bombnih letal in zatrjuje sc. da nameravajo Japonci pričeti z novo. še močnejšo ofenzivo. poslužujoč se pri tem tndi strupenih plinov, da bi tako presnali kitajsko posadko, ki se ie dosedaj uspešno upirala japonskim navalom. Danes zgodaj zjutraj so Japonci v bližin! mednarodne koncesije izkrcali močne oddelke pehote in večje količine municije. Nato so začeli obstreljevati kitajske postojanke, pri čemer je priletelo več granat tudi v mednarodno koncesijo. Angleške čete, ki »o straž le na meji koncesije, so se morale umakniti. Oddelek japonskih čet je naro vkorakal na ozemlje mednarodne koncesije, kar je izzvalo med tamošnjim prebivalstvom silno ogorčenje. Kitajci so takoj poslali ameriškemu, angleškemu in francoskemu konzulu protest proti temu. da 'dopuščajo Japoncem, da z ozemlja mednarodne koncesije napadajo Kitajce. Vrhovni poveljnik mednarodnih koncesij pa je s svoje strani protestiral pri vrhovnem poveljniku japonskih čet ter zahteval, naj se Japonci takoj umaknejo iz mednarodne koncesije, ker bi sicer smatral nadaljnje operacije na tem mednarodnem ozemlju za vojno napoved. Po kratkem obotavljanju so se nato Japonci res t»di umaknili. Kljub temu pa je ta incident vzbudil v vseh krogih veliko ogorčenje. Šanghaj, 15. februarja, s. General Čan-kajšek je prispel v Pukau, da na čelu svojih čet prepreči eventualno prodiranje japonskih čet na železniški progi Šanghaj -Nanking. Za notranjega ministra je bil imenovan general Feng. Za jutri se pričakuje odločilen napad Japoncev na Šanghaj. Divizija, ki jo ie japonski general Ujeda včeraj Pariz. 15. februarja, g. Zanimanje političnih krogov je osredotočeno na dogodite v senatu. Min strski predsednik Laval skuša z osebnim kontaktom z voditelji frakcij preprečiti izbruh vladne krize Kakor znano, je zbornica sprejela predlog o vol lni reformi. s katero se uvaja voliln: sistem,, ki slifcl angleškemu" in s katero dobijo tudi ženske volilno pravico. Senat v svoji veliki večini odklanja tako reformo ter očita vlad;. da se je pri raznravi o volilni reformi eksponi-rala v zbornici za predloge desn ce. čeprav b; se morala po ustavi izjaviti za de?inte-resirano. Dalje se očita Lavalovi vladi, da izkrca! v Šanghaju. obstoji iz štirih pehotnih polkov, enega konjeniškega in enega topniškega polka, dalje iz enega ženijskega bataljona, več oklopnih napadalnih avtomobilov in enega oddelka letal. Japonska artiljerija ie davi nadaljevala z obstreljevanjem Capeja. Več granat je eksplodiralo pri tražnici na meji mednarodne koncesije, ki je bila zjasedena od angleških dobrovoljcev. Angle-ška posadka se je morala umakniti. S kitajske strani se uporno širijo vesti, da pripravljajo Japonci napad s strupenimi plini. Kitajske oblasti so pozvale prebivalstvo, zlasti inozemce. naj se čimprej umaknejo na varno, ker ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice. To opozorilo 3e izzvalo zlasti med inozemci pravcato paniko. Kitajska vlada ie o vsem tem obvestila tudi svojega delegata pri Društvu narodov, da sporoči te dogodke v Ženevi ter opozori na posledice, ki se neizogibne, če Društvo narodov ne bo takoj energično interveniralo. šanghaj, 15. februarja g. V kitajskih vojaških krogih računajo s plinskim napadom Japoncev na fronti proti Vusungu. Po informacijah kitajske poročevalske s'už be so Japonci spravili na fronto velijo množrno plinskih granat. K:ta'ske ob'ast'i so takoj izdale na inozemce opozorilo, da obstoji velika nevarnost zaradi nameravanega japonskega plinskega namada na frontah pn Vusungu in čapeju. Po nadaljnjih informac^ah je v<*!Ik del kitajske posadite pri Vtisuingu izpraznil svoje postojanke in se umaknil proti zapaclu. Tudi lo se spravlja v zavezo s pričakovanim plinskem napadom. Japonci izkrcavajo nova ctjačemja. V teku včerajšnjega dne so iz Krča V nadaij-nij.1i 6 težkih in 10 Ifhkiih tankov. Iz-Kicanrih je bilo tudi nekaj težfcii havbic. Glavni stan Japoncev objavlja, da znašajo japonske izgube pri dosedanjih bo4-'h pri šanghaju 112 mrtvih in 510 ranjenih. se je dala na kongresu desničarske Markove skupine -oficijelno zastopati jx> notranjem m nistru. O predlogu glede volilne reforme se bo v senatu najprej razpravljalo v komisiji. Odklonitev te reforme v senatu je go-tova. Ženeva, 15. februarja, g. Zanimanje ženevskih krogov je osredotočeno na parlamentarne težkoče v Franciji. ker bi vladna kriza še boli poostrila splošno negotovost. Prevladuje pa prepričanje, da sprememba via-de ne bi nič spremen la na mandatu Tardieuja in Paula Boncourja. Obenem demantira japonski glavna stan cbdolžitev Kitajcev, da nameravajo Japonci v uada'jnj..h boj .h vporabljati granate s strupcuimi plini in dumdum patrone Nov kitajski protest Nanking. 15. febr s. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovno poslalo protestno noto vladama Anglije in Zedinjenih držav proti uporabi koncesijskega pasa kot operacijske baze japonskih čet. Pred Vusungom odbiti Japonci London. 15. februarja. AA. Po vesteh, hi jih je dobil Reuter iz Šanghaja, je davi oddelek loOO Japoncev prekoračil mali za! v pred kitajsko utrdbo Vusung. Po vesteh kitajskega v ra so Kitajci odbili Japonce nri tem napadu ter jih večino ujeli. Mnogo Japoncev je v bitki padlo. Kitajska vztraja pri zahtevi, da se DN odloči ženeva, 15. februarja č. Predsednik sveta Društva narodov Paul Boncour je v soboto odpotoval v Pariz. Zaradi tega he svet Društva narodov ni mogel sestati ne včeraj ne danes. Njegovim članom je bila tako dana prilika, da vplivajo na kitajsko delegacijo, da bi se premislila in umaknila svojo zahtevo, da se v skladu s čl. 15. pakta o Društvu narodov skliče izredno zasedanje Društva narodov. Kitajci se sicer nočejo zameriti velikim silam, vse pa kaže, da jih ta diplomatska akcija nc bo pripravila cio tega. da bi popustili in umaknili svoj predlog. Verjetno je, da Dcdo Kitajci jutri, ko se po povratku Bcncourja iz Pariza v ženevo sestane svet Društva narodov, vztrajali na izrednem sklicanju plenarnega zborovanja Društva narodov. Krogi Društva narodov skušajo pregovo-r;ti Kitajce zaradi tega, ker se zavedajo, da bi tudi plenarno zasedanje Društva narodov Kitajcem ne moglo mnogo pomaga 1 in da bi spričo tega znova bil okrnjen prestiž Društva narodov. Nov rimski proces Trst, 1.5. februarja, z. l-jiiasuu r-PiccoitK poroča, ua se oo t. ni. pred lZieuniui i.i-oaualoui v Kitnu pričela razprava proti fantom ui možem iz OKOlice Kanala, k, so obloženi, da so v noci o-j. noveinoia lifou ljah na skupino finančnih siraznikov m pit tem ustrelili finančnega stražnika Cezarja llasteiiija. Zagovarjati sc bo moralo l-i i> I tožencev, od katerin jih je 12 v zaporu. uj-j čini sta dva pobegnila. Sodišču bo preds*.-I doval fašistični genei&l Stringaii- - Ca^anovA, j državni tožilec pa bo l^ailace. Železniška nezgoda na tepčiderski postaji Beogrnu, 15. tebr. AA. moči li. .. m. ob 23.2-J je potniški vlak št. 1 iy, ki je vozi v Niš, na vstopni kretnici št. 4 topčider-ske posiaje zadel v tovorni vlak št. 46S»I, ki je hotel v tistem trenutku priti z drugega tira na srednjega. Lokomotiva pot-n.ik&ga vlaka št. liS se je s tremi koie-i iztirila, lokomotiva tovornega vlaka št. 4661 pa z vsemi kolesi. Prav tako sta »2 iztirila dva vagona tovornega vlaka. Gmotna škoda znaša okoli 5J.OuO Din. Ciove-ških žrtev ni bilo, le dve osebi v potniškem vlaku sta Lahko ranjeni. Uška proga še vedno neprehodna Zagre;>, 15. febiuarja n. Zaradi novega snega tudi danes še niso o&stili ližite proge in je zveza z Dalmacijo še vedno prekinjena. Tudi reeni promet ustavljen Beograd, 15. februarja AA. Direkcija rečne plovbe je zaradi ledu na vodah ustavila potniški promet na lokalnih progah Beograd—Zemun, Beograd—Pančevo, Novi bad—Kam eni ca in Sabac—Klenak. Iz železniške službe Beograd, 15. februarja p. Današnje s S!, nevine« prinašajo ukaz Nj. Vel. kralja, s ksiterim je premeščen k generalni direkciji državnih železnic v Beogradu višji kontrolor v tiskarni veznih kart v Ljubljani Ernest Jeras, v tiskarno voznih kart v Ljubljani pa Vladimir Vajda, dosedanji kontrolor v Ljubljani. Spopadi v Valenciji Madrid, 15. februarja A A. Iz Valenciie poročajo, da so neznane osebe poškodoval-} tamkajšnjo katedralo, posebno oliar, ki jo dragoceno umetniško delo. Zaradi tega je prišlo do demonstracij katolikov pred r«la-čo civilnega guvernerja Valenc je. Morala- io mtervenirati policiia, k: se ji je z velikim naporom posrečilo demonstrante razgnati. Is istpga vzroka je prišlo v Valenciji do spopada med katoliki in republikanci. Več osea ie ranjenih. Policija je izvršila nekaj aretacij. !z Lake Placlia Lnke Placid, 15. febr. s. Včeraj so se vrš la tekmovanja v bobsleighu s 4 sedeži. Rezultati no prvih dveh tekih so: 1. Amerka I 2 00.54-1:59.1. 2. Amerika II 2:01.7-4-2:01.2 3. Nemčija I 2031+2013. 4. Švica II 2:06.84-2:03.4. Ostali teki se bodo absolvirali danes, ker ie bilo san-kališče po prvih tekih v precej slabem stanju. radivo za Nar, sktipsčino Razprava v finančnem odboru — Prva dva dokončno sprejeta zakona — Načrt zakona o pomorskih akademijah — Spor za mandat v srezu Otočac Beograd. 15. februarja. M. Danes je ves dan zasedal plenum finančnega odbora. Ob navzoČLOsti ministra za promet inž. Lazara Radivojeviča so razpravljali o proračunu prometnega ministrstva. O vladne-m predio-gu proračuna za ta resor se bo jutri nadaljevala razprava. V Narodni skupščini in senatu ie vladalo danes prilično zatišje, ker ie večina poslancev in senatorjev odšla do srede v svoje sreze Predsedništvo senata je danes poslalo predsedništvu Narodne skupščine zakon o oprostitvi kazni za gozdne prestopke in zakon o drvarjenju. da jih predsedstvo skupščine podpiše, ker ie tudi senat že sprejel oba zakonska načrta. Zakona sta podpisala za senat predsednik dr. Pavelič in tajnik dr Cimajner. za Narodno skupščino pa predsednik dr. Kumanudi in tajnik dr. Jev-removič. Tako sta dokončno izglasovana prva zakona, ki bosta ssdai predložena vladarju v končni podpis. Čim iu krali podoiše. bosta obiaviiena v »Službenih Kovinah« in dcb"ta obvezno moč. Danes je bilo tiskano in razdeljeno na-rodnim pos'. besedilo zakonskega predloga mirrstra za trgovino in industrijo o pomorskih trgovsk'1) akademijah. V zakonskem načrtu ie skupšč'r,ski odbor izvrši! neke maie spremembe. Za odborovesra poročevalca v pleniimu Narodne skupščine je b'; določen dr. MMan Sijič. Prav tako ;e bilo danes tiskano in raz-deiieno narod«:m posianccri poročilo veri-' kac ^keea odbora r- spornem mandatu dr. Diordja Brankoviča za srez Otočac. Ta ' )čka :e fc:!a postavljena kot prva na dnev- ni red prihodnje skupščinske seje, ki bo v sredo 17. t. m. Poročilo verifikacijskega odbora obsega mišljenje večine in mišljenje itianišine. Za večino bo poročal poslanec dr. Vladimir Daniš'č. To poročilo ugotavlja, da tudi po ponovnih volitvah na volišču Škarje II. verif kacijski odbor ni mogel priti do nr.eprican.ia o pravilnosti volitev v srezu Otočac. Dr. Brankovič ie namreč navedel številna dokazila, potrjena po sreskem sodišču v Otočcu in po drugih oblasteh, o nepravilnem postopanju protikandidata dr. Iliča. Pa tudi dr. llič je predložil službena potrdila s prepričeva'n:mi dokumenti o nepravilnem nostonanju dr. Brankoviča. Tako verifikacijski odbor ni mogel dobiti pi3-e slike, kdo -zmed obeh kandidatov je dobil večino Večinsko poročilo predlaga nadalje, nai se po skupščinski anketi na licu mesta dožene prava resnica. Tozadezno poročilo naj bo plenumu Narodne skupščine predložena najkasneje do 9 marca 1.1. V anketo nai bo določenih pet članov verifikacijskega odbora, ker ie le-tem naibolj znano vse tozadevno gradivo. Manjš;nsko do-ročilo. ki ima za referent?, dr. N'kolo Niki-ča. ugotavlja toliko nepravilnosti pri volitvah v srezu Otočac. da predlaga razpis novih vol:tev v cele*« srezu. Končnoveliavno bo to vprašan U,- reši!a Narodna skupščina. Šefa kluba senatorjev Beograd, 15. februarja p. Klub senatorjev je določil svroio prihodnjo se "to za sredo ob 16. Razpravljal bo o predlogu posebnega odbora za ublažitev gospodarske krize. riitlng zalteva »ravico oboroževanja Značilna iijava nemškega državnega kancelarja, ki se v vprašanju razorožitve postavlja docela na Hitlerjevo stališče konferenca odgodena do maja? Predsedniške volitve v Nemčiji in parlamentarne v Franciji naj poprej razčistijo položaj - Vmes naj delajo komisije - Vedno več težav za francoske predloge žereva, 15. februarja ž. Plenarno zasedanje razorožitvene konference se bo, kakor vse kaže zaključilo že v najkrajšem času in se bo zopet s&slrdo v maju. Med tem naj bi zborovale komisije. V krogih konference tolmačijo te namene konferenčnega predsedstva s tem da bo za ko-.ifern-co b o i j ugodno, če se prej izvršijo parlamentarne volitve v Franciji in predsedniške volitve v Nemčiji. Zaenkrat pa o odgo-Vorwariara-vala Hitlerjeva kandidatura za državnega predsednika, češ da Hitler sploh ni nemški državljan. Sedaj poročajo, da de > pričela trgovinska pogajanja med Francijo in Italijo. Pogodbi iz leta 1922 in leta 1929. ki sta urejevali frgovinske odnošaje med obema državama, je Francija odpovedala. Snričo tega so se ti odnoš^ji med obema državama nekoliko razrahljali. Danes pa so se pričela podajanja za novo pogodbo Francosko delegacijo vodi francoski poslanik pr- Kvirinalu Beau-marchais Pogaiania Kodo zelo težavna, vendar unaio. da bodo usnela. ker bi nre-kin tev trgovinskih odnosajev med Italijo in Francijo ne prispevala k izboljšanju razmer. Predsednik indFk?ga kongresa aretiran Lahore, 15. februarja d. Med vožnjo v Pešavar je bil včeraj dopoldne aretiran predsednik vseindskegs kongresa Sirdar Sardu! Sinsrh Odvedli so ga nazaj v Lahore, kjer je bil izročen policiji. Politika katastrofe * Bistvo Hitlerjeve zunanje politike — Načelo svetega egoizma — Vojna napoved Franciji in njenim zaveznicam Leipzig, 12. februarja. Te dni je govoril oa nirerjevskctn sna. ca, namenjenem propagandi o priliki volitev v univerzitetni dijaški svet, sm b.v-šega cesarja Viljema, princ Avgust VVil-helm kot pričaš nac.jona.no-oocijaliotične stranke m njen propagandni govornik. 'Ju. voril je o nacijonalnem socijanzmu in oru-eaštvu. Njegov govor ni br. toiiko zanimiv zaradi tega, ker ga je govoril brez sJkmji-ca v bei srajci, simbolu neuniformirane hitlerjevLke uniforme, ki jo je dvorana pozdravila z bučnim odobravanjem, niti zaradi tega. ker je ctnatrai, da leži težišče predmeta, o katerem mu je bilo govoriti, v vprašanju, kako je mogoče, da on, pr nc. da, cesarski princ, sodeluje (že nad dve leti. kakor poudarja; hitlerjevskem po-kretu, ramo ob ram z — navadnim delavcem. Tudi ne zaradi njegovega nazora o sooijalizm-u, ki mu pomeni zvestobo do tovariša (»in našega socijaiizma si ne ia. mo vzeti!« vaka« v socijalni demokraciji. In da je dediščina popolna: še bizantinizem vsemogočnega in absolutnega vladarja Hitlerja ki mu prisegajo njegovi »udarniki« z besedami: »Obljubljam Adoliu Hitlerju in predpostavljenim, ki iih on postav in jih pi<>nam ah pa po znakih spoznam spoštovani«- in p< fcorščino in se obvežem vse zanovedi brez prem sleka in vestno izvrševati ker vem. da moji vodje ne bodo kaj nezakonitega od mene zahtevali.« Posameznik m nič vodja je vse Nemec noče bit- aržav-Ijan, on hoče biti podložmk Demokracijo je treba ukinit' povsod na njtno mesto je treba postaviti vodjo, ki so mu vsi poslušni. Bovheimski dokumenti so sami. izraz te prostovoljne odpovedi državljanom in človetfc m pravicam m izraz oboževanja sile. Pokor-čina in sila! To je moral izkusiti tudi ubogi dr. Schafer, ki je izdal box-heimske listine. Te dni ga je v noči ranil s strelom iz revolverja »neki neznanec v modri obleki«, ko se je napotil na shod kjer naj bi govoril o boxhetmskih dokumentih. AH ni že H. Mannov »Podložmk« (1. 1914) vzkliknil: »Zame pomen ta dogodek naravnost nekaj veličastnega, tako-rekoč majestetičnega. Da je nekdo, ki postane predrzen, kar na lepem ustreljen, brez sodbe, na cesti! Pomislite: sredi naše meščans-ke otopelosti se najde nekaj tako — heroičnega! Iz tega se vidi, kaj pomeni sila!« Borba nemške demokracije proti hitler-jevstvu ni samo notranja nemška stvar. Tu gre za mnogo več Gre tu za vse kar je ustvarila velika vojna, gre za borbo proti svetu, ki se je zdel pokopan leta 19i8 Zato je treba pazno motriti razvoj dogodkov in prisluhniti glasovom, ki prihajajo iz Nemčije, pri tem pa vedeti, da je treba nekoga, ki bo skrbel, da to drevje ne bo zrastlo v nebo. Če ne v Nemčiji, pa izven nje. S. B. Ukinjenje nemških rent 20-cdstotnim invalidom in upokojencem Izseljensko odposlan štvo kraljevine Jugoslavije v Diisseldorfu je sporočilo, da s> v Nemčiji na osnovi četrte zasilne odredbe ukinili dobivanje rent vsem 20-od-t-totnim invalidom in upokojencem, zava-nvamm pri nezgodnem, invalidnem na-stavljenskem m rudarskem zavarovanju, ki ^so rento uživali že 2 leti. Ta odredba zadene tudi vse naše 20-odstotne rentnt-delavce, ki so svoj čas bili v delu v Nemčiji in ki so v smislu konvencije o socialnem zavarovanju z dne 15. decembra 1. 192$ prejemali rente, četudi so bi-v^li v domovini. Praznik slovenske pesmi na Koroškem Celovec, 12. februarja. Letošnja pustna nedelja je imela za korake Slovence svojo posebno važnost Pr-v;e po dolg:h letih so se zbrali pevci iz vseh dnlm slovenskega Korotana v Borov-l:ali. da manifestirajo za svojo lepo domačo narodno pesem Prireditve. Ki se je vr-6da pod naslovom Domača pesem« se je udeležilo okrog 1500 Slovencev iz Borovelj ter bližnje in daljše okolice; boroveljska kino dvorana je bila pri obeh koncertih, ronoldne in zvečer, natlačeno polna. Leo in lumozanten je bi) nas ton kmečkih fantov in mož iz Žile. Roža m Podjune Zapeli so r>od vodstvom g. Kropivnika znano pečem: j.Nmav čez lzaro«, nato -iVse te ustnejš? Ijete moje«. ..Dečva poMej me Trav«, -že rož'ce po polju cvetejo^, ^Je ku-mej nuoč storiva se<-. ..Imam pa mJinčič kod kvaneam -. -Ko b' jes puobe to Dravco »reDvavati znav<, ;;P>ratri predragi«, s,p0j dam v rute« in >Sem se rajtov ženiti« Vmes so nas.topali razni krajevni zbori sa mostomo Pevci iz Bruce so zapeli -.Jes e'm en burn pavr« in Dobar večer ljuba dakle^. šentiakobski pevski zbor s.So Ru tarče časale se« in >Tako tiho io je pri eaoldav«. pevci iz št Janža in Sveč ^.Te pa Juh v peč'en« in Juhe, vl,g,red približa sez. zbori iz Kotni ari vas' in Radis t.Hor-Čanoice so dro lene« in »Bourpa rut'č zvo-rav« im Končno pevci iz škocJana. št Lin-6a in Kazas: ^V šmihele ano kajžico mam^ in »Kaj se ti puobč v nevarnost oodaijaš«. (jpioPoK vtis so ounesid s r.,n ea.itve v a,, k.-, so oJnanaii cut do pristnega tlomačsga »iv-iienja in do aomače meiouije. KoiosKi Slovenci pa so zopet enkiat jasno pokazal.;, da imajo pravico zoževala enasopiavnost v kudiuinem razvoju m aa "aiajo za ta laavoj v svouii narouni pesmi naj.uoijšo ptKnago. Za iauavii.; dtsi te pi'U j\ \,ve je v obuatim obsegu ssioeio Slovenko d-ijeiantstio diu-štvo v Borovljah, ki je svoje točke nad vse lepo m dovršeno resiio. Krasaa pirire-ditev je v /sasem pogietiu dosegla velik usoea m želeti b., hno, da zbere vsako leto vsaj enkrat siovenske pevce ter s skiupnim nastopom v-peje s.ovensko miaaino katero odteguje šola od domačega življenja, v tiemace siovenske pesmi Zaslužnega šolnika zadnja pot Jesenice. 15. februaria. V soboto popoldne ve je vršil pogreb pokojnega g. Ivana Magerla, ravnatelja meščansKe šole na Je-s-en-cah. Na njegovi poslednji poti ga je spremilo toi-iko ljudstva, da se je pogreb izpremen.l v pravo žalno manifestacijo. Za nosilct vencev se je razvrstila mlad.na vseh jeseniških šol s ceiotnim učiteljstvom na čeki in absolventi meščanske šole. Za krsto in sorodniki se je vila dolga vrsta prijateljev, znancev in stanovskih tovar šev pokojnika. Med njimi smo opazili prosvetnega inšpektorja pri banski upravi g. dr Kotnika, predsednika Meščanskošolskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino g Rupnika, s-reskega šolskega nadzornika g. Schifrerja. dalje zastopnike meščanskih šol iz T rž ča. Ljubljane. Celja in Trboveli upravitelje osnovnih šol z Jesenic. Koroške Bele Dovjega. Kranjske gore. Bled? in Lesc. dalje upravni odbor jeseniške meščanske šole jeseniški obe nski odbo» z g županom na čelu. uradništvo KID delavstvo in zastopnike raznih društev in korporacij. Pri odprtem grobu se je z lepim nagovorom poslovil od svojega uč tel ia učenec IV. razreda meščanske šole Svetina, v imenu tovarišev pa ravnatelj meščanska šole iz Tržiča g. Albin Lajovic in pred sedn-ik Meščms,košol«kega učiteliskeg? udruženja g Rupnik Pev^k' zbor Sokolp in »Sloge« pa mu je zapel v poslednje slo vo žalostinko. nakar je grob sprejel krste v svoj hladni obiem. Na drugi strani so se tud5 v gospodarstvu nekaterih bank pojavljale nepravilnosti; pokazalo se je, da odgovornost vodilnih činiteljev nekaterih bank ni dovolj jasna in velika; bančni ravnatelji in član/ upravnih svetov so često špekulirali na šK.odo bank; ako je pnšei iz žpe^uiacij kal* dobiceK, so dobiček vzeaa za sebe, neugod ne špekulacije pa, ki so koncavaie z iz gubo, so šie na račun oa^t. Nekatere bau-K.e so prišue v stiske in prosiie ter tudi di» ode d-izavno podporo. Dmdende pa so iz-Piaceva^e aaije, p-aceva^e so tu^. taiiL.je-me upiavnuuiu svt^u in visoke piace rav nateijem, a p^ačevaie so j.h prav za pia* iz aiz,aviiega aenarja, iia-^u^j^it^a za »<•-nacajo, au z drugam be-seuaini, urzava j<-sanua^a oančne iavnateije ki caane uprav-sveuov, ne pa oanKe sa^ie. V baiiiiiaretvu so se uvejjav.jaSi nezdrav politični vp.ivi; voaua se je L.agoviia tr sovina na neodgovoren način; nekater» ijuaje so KupiC.u rucuvcjje, ta^o da ao po-eu.nci čiarn upiavuegid sveta kar tuca-va. a.i se vec oo^ik m iiidusti-.jti.win povijt-ti j, četudi niso vrSia. nobenega posia ir uu^i rušo nosili niKaae mater.aine odgo j.e aiiomaa.je noče uuvi a. straniu. Viatiua pieuiog gie s »taiisca, d^ uptu.v.ja.jc uc* pieLaomenja jai' tio^a ii. ua mora Pvii iij^a^vo oeiovanje t«-uiu pijiieiiio uiejciio. uio^t^ g^u^^oai-jenja z vuogaiui ia ureodcvi oag^vouioai. vouu^iiin oui.ctijev v baiLn.au je za.to posvečen največji uci novega freuvacm oo uaacuo ^^vov-aiije v»— zano na iu^icesijo. uooiej je u^a. Kunc.es.ja po-ufcu.ua ie za utnarne izvede, iti so im reKtiio bprejeuiaii man.ine V^cge; za dru-gaoiio oauouo pooiovaiije dovo-joiije dizčk-ve m bno oovez^io. fo novem zan.ouu pa ne sme nikdo, ne akcijyiva druzua, ne p^>auifc.z^iK brez via«i-uega aovoijenja lzvioc-va^ oaiiumai po^iov. vioge se ne »mejo iovtu s itnceco letun.-mo au obijubanu, a spre jemanje ViCg je vczaao na stroge aoioooe. ^araai tega umu denarni zavodu ne smejo, Kanor se je u, piaKticiiaio aos.ej, piaot>va>ui davna iz vlog oami, am.pa.a se luoia ta aaveK odracunau od ooiesu. Zveze imuik in aeaaiiiMn zavodov, ki so imeie za namen revizijo Knjig m gospodarstva, ne sunejo oosiej sj^eje- maci Viog. določila novega zakona pa se tičejo preuscavniKov in vouomh uiadioiKcv o&ilK in diuiiD z omejeno zavezo, jamstvo se je razsul ao ne ie na vodune uradniKe in ciane upravran svetov, ampak tudi na njih zene in najtoiiaje eoroon.Ke. Kdor jamči, nosi odgovornost še eno ieto po svojem izs>iopu iz poo-jetja ari iz tunKcije. jrtavnateijd ter o.am uprav in naozorsi.av in njiUovi bližnji sorouniKi ne smejo vršiti v Dankah »peKUiacrvnah poslov. Giede kopičenja funkcij dOiOča zaKon, da nooe-na oseoa ne sme imet: več nego deset lunk-Cij- iJosiej so banke in denarni zavodu dajali svoje prispevke v dva javna sanacijska fonda, Ka j»n je redno dv^ra.a u.^d-va. lz teh tondov so se v razsnih oblikah dajaie poapore bankam in drug.m denarnim zavouom, kd so prišli v zaoiego. Definicija državnega jamstva se v novem zakonu točno precizna, jamstvo pa je raztegnjeno tudi na odgovorne činiteije. Ureja se prispevek k tem fondom in dopolnjuje določitev o tem v tem smis.u, da je pomoč iz teh fondov samo posojilo. Pod-jetje, ki dobi podporo, ne sme »z^aceva-u dividend in tanitajem. mora reducirati plače vodilnim uradnikom po gotovi normi in k sanaciji takega podjetja morajo prispevati tudi njegovi vodilni Oinitelji m ravnatelji Tantijeme se izplačujejo odslej šele po preteku enega leta, to je tantijeme za leto 1931., izkazane v knjigah v letu 1932., se izplačujejo šele v letu 1933. Do te dooe leže tantijeme kot garancija za eventualne izgube. Novost je tudi, da državni uradniki ne smejo vstopati v vodstva bank pred pretekom petih let po izstopu iz državne službe. Veliko skrb posveča novi zakon tudi omejitvi fingiranih poslov, izloča tako zvane »slamnate može« in omejuje špekulacijo sploh. Določbe o odgovornosti vodilnih činiteljev pri bankah bodo veljale tudi za industrijske družbe. Po odredb! Generalne direkcije državne železnice v Beogradu se ukinejo z 20. fe- aruarjem 1932 naslednji potniški vlaki v območju direkcije državnih železnic v Ljub-jaiii; 1. na progi Maribor gl. koL — Brezno-Ribnica potniški vlak št. 9022. odhod iz Maribora gl. kol. ob 14.50, prihod na Brez-no-Ribnica ob 15.5S ter v obratni smeri potniški vlak št. 9025. odhod Brezno-R.bnica ob 17.15, prihod v Maribor gl. kol. ob 18.25. Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah in praznikih. 2. na progi Maribor gl. kol.—Faia potniški vlak št. 9024, odhod iz Maribora gl. kol. ob 16.55, prihod Fala ob 17.38 ter v obratni smeri potniški vlak št. 9H25 odhod Fala ob 17.48. prihod v Marbor gl kol. ob I8 2&. Oba vlaka sta vozila samo ob delavnikih 3. na progi Dravograd-Meža — SlovenJ-gradec potniški vlak št. 9116. odhod iz Slo-venjgradca ob 5.19, prihod v Dravograd-Mežo ob 5.47 ter v obratni smeri potn ski vlak št. 9117, odhod iz Dravograda-Meže ob 20.37, prihod v Slovenigradec ob 21.07. 4. na progi Rogatec—Rogaška Slatina potniški vlak št. 2114. odhod iz Rogatca ob 8.20, pr-hod v Rogaško Slatino ob 8.32. 5. na progi Pragersko—Čakovec potniški vlak št. 1118. odhod iz Pragerskega ob 22.28. pi.hod v Cakovec ob 24.00 ter v obratni smeri potnišk' vlak št. H21. odhod iz Ča-kovca ob 4.19, prihod v Pragersko cb 5.58. 6. na progi čakovec—Kralievec - Preiog potniški vlak št. 11,50, odhod z Čakovci ob 0.16, prihod v Kraljevec - Pre'og ob 0.37 ter v obratni smeri potmški vlak št. 1129, odhod iz Kraljevca - Pre'~ga ob 0.50, prihod v Čakovec ob 1.14. Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah. 7. na proe' Karlovac—Novo mesto mešani vlak št. 9234, odhod iz Karhvca ob 17.55, prihod v Novo mesto ob 21.43. 8. na progi Novo mesto—Ljubljana g!. kol. potniški vlak št. 9212. odhod iz Novega mesta ob 4.25. prihod v Ljubljano gL - . ob 7.07 ter na progi Grosuplje—Novo mesto potniški vlak št. 9215. idhod iz Gro-suplja ob 13.45, pr.hod v Novo mesto ob 15.30. 9 na progi Novo mesto—Straža-Toplice mešani vlak št. 9540. odhod iz Novega mesta ob 18.50, prihod v Stražo - Toplice oo 19 os ter v obratni smer mešani vlak št. 9539. odhod iz Straže - Toplice ob 19 23, prihod v Novo mesto ob 19.41 Oba vlaka sta vozila samo ob sredah in sobotah 10. na progi Ljubljana g!. koL — Kranj potniška vlaka št 922-923. ki sta vozila samo ob delavnikih, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 6.00. prihod v Kranj ob 6.48 ter odhod iz Kranja ob 9.55. orihod v Ljubljano gl. kol. ob 10.42 Nadalje na isti prog: potniška vlaka št. 926-927. odhod iz Liubi;ane gl. kol. ob 17.27. prihod v Kranj ob 1S.1S ter odhod iz Kranja ob 17.33, prihod v Ljubljano gl. kol ob 19 22. 11 na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik potniški vlak št. 8414. odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 13.05. prihod v Kamnik ob 14.19 ter v obratni smeri mešani vlak št 8433, odhod iz Kamnika ob 18.09. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.43. Nadalje potn ški vlak št. 8413, ki je vozil samo ob dnevih šolskega pouka, odhod iz Kamnika ob 6.32. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.43. 12. na progi Jesenice — Rateče-Planica vozita vlaka št. 8618, odhod iz Jesenic ob 21.35, prihod v Rateče-Planico ob 22.36 in vlak št 8633. odhod iz Rateč-Planice ob 19.37. prihod na Jesenice ob 21.00, samo ob sobotah in dnevi pred prazniki in ne več tudi ob nedeljah in praznikih. 13. na progi Ljubliana gl. kol. — Zidani most — Maribor gl. kol. potniški vlak št. 617-518. odhod iz Ljubljane gl. ko!, ob 7.27. prihod v Maribor gl. kol. ob 11.36 ter v obratni smeri potniški vlak št. 519-621, odhod iz Maribora g!, kol. ob 9.10, prihod v Ljubljano g!, kol. ob 13.46. Visoki zneski v obravnavi deželnega sodišča Civilne pravde pred sodniki-poedinci in senatoma Ljubljana, 15. februarja.. Deželno sodi "če je lani izvršilo ogromno delo. CivVnopravdne zadeve rešujejo s-odniki-poedinoi, če gre za vrednosti od 625J do 125.CU0 Din; dva senata, trgovski in navadni, pa rešujeta spore za vso*e nad 125.00J Din. V trgov&k h in meničnih natom teče tudi velika odškodninska pravda iz avtobusne katastrofe pri Drenovem griču. Poškodovanci tožijo železniško upravo in avtobusnega podjitnka za veliko odškodnino. Pravda se sedaj nahaja pri višjem deželnem sod šču. Pred senatom II vršeče pravde predstavljajo pravdah se osobito zrcalijo vse gospodar- ! s^P™ vsoto 2.62J.OCO Din, največji zne- i v t • ... ' . L- i o /\l i- i li'ii I ,, _ . ^ —__ a___J ■ ske težave ki 60 se pojavile v II. polovici lanskega leta, ko so posebno narasle menične tožbe. Lani je bilo izdinih 817 menično plačilnih nalogov, dočim predlanskim le 578. Na ugovor strank ie bilo 75 novih razprav o meničn h tožbah, večinoma pred sodnikom-poedmeem. dočim je bilo pred senatom 14 velikih pravd. V neki je šlo za 1,000.000 Din. V vseh senatnih pravdah je šlo za skunni znesek Din 4,103.000 in v eni za 42i>J švicarskih frankov. Menične pravde so bile večinoma kratkotrajne, !e 3 trajajo že nad eno leto. Senat II. rešuje trgovske, rudarske tn onmorske spore. Novih pravd je bilo lan? 216, od teh 14 pred senatom. ost?!e pred sodniki-poedinci. Rešen h je b;lo 1%. Nad 2 leti traja samo 1 pravda. Pred tem se- Komisija za določitev supermaksima Beograd, 15. februarja AA Na podlagi či. 50. zakona o likvidacij- agrarne reforme na velikih posestvih je kmetijski minister v svrho določitve višin? supermaksima imenoval posebno komisijo, ki bo začela takoj delati. Huda požarna nesreča Gornja Radgona, 15. februarja. V soboto ob pol 18. je plat zvona v cerkvi Sv. Petra pri Gornji Radgoni naznanil požar. Izza gornjeraugonskega griča je zažareio nebo ta&o močno, da je bilo na prvi pog>ed jasno, da je šlo za večji požar v neposredni bližini. Na severozapad-ni strani ob vznožju gornjeradgonsxej;a gr čka se nahaja razen gradiča Rotenthur-ma iin obs6žnin gospodarskih poslopij tudi še nekaj hiš, med temi znana gosiilna pri »Ledenici«, last Jožefa Šajherja. Stavba je pritlična in so v njej gos. i ln i ški, stanovanski m gospodarski prostori tn klavnica pod eno streho. Na doslej nepojasnjen način je v podstrešju nad prekajevalnico nastal požar Ognjeni jeziki so v naglici zajeli vse ostrešje nad vsemi stanovanjskimi in gospodarskimi prostori. Domneva se, da je nastal ogenj po iskr.ci, ki je padla skozi vratca pri dimniku v podstrešju v krmo in slamo. Na kraj nesreče so takoj prispeli domači gasilci in gasd.ci iz avstrijske Radsone z motornima bnzgalnama, gasilci iz Radgone pa še posebej z reševaln m avtom. Dočim pa so imeli avstrijski gasilci gasilno orodje v najlepšem redu in so lahko takoj stopili v akcijo, so domači gasilci stali z motorko na mestu brez pomoči, kar je še posebno oteževalo gašenje. Mo-torka je imela onesnažene in zamrzle bencinske odvodne cevi Po dveurnem mučnem delu je gasilccm uspelo lokalizirati požar tako. da je ostalo. ostrešje nad gostilniškimi prostori domala celo. dočim je nad ostalimi prostori popolnoma zgorelo. Delno so postali žrtev plamenov tudi stropi. Gorelo je vso noč in še v ledeljo dopoldne, tako da so morali domači gas lei ostati na pogorišču ves ta čas Le srečnemu naključju je pri-psati. da ni Hilo vreme vetrovno, ker so biila razen obsežnih Zorzinilevih gospodarskih poslopij ogrožena tudi ostala v neposredni bližini se nahajajoča stanovanjska poslopja. Skoda je tembolj občutna, ker je bilo reševanje prem čnin zaradi naglega širjenja požara izredno težko m je bilo poškodovano mnogo mobilij in gostilniškega inventarja, ki jih tamkajšnji najemniki niso imeli zavarovane Skupna škoda se ceni na okrog 80.000 Din in ni krita z zavarovalnino. sek jc 6CO.COO Di n. tožili pa so se tudi za j 9J03 dolarjev in 100.000 Kč. S^nat I rešuje ostale pravde, ki jih je lani bilo 1193 novih. Neka pravda teče pred tem senatom že 10 ?et in znašajo stroški že okoli 2o0.C Din. Pravde vred tem senatom so dosegle denarno vrednost 6.026.CO-J D-i,n. Celotni znesek v pravdah, ki so se vršile pred obema senatoma, pa doseza lepo vsoto 13,884.940 Din. Stroški »o seveda prav redni. Pomisliti je treba, da so stranke plačale le za kolke, takse m »harfijo« vsoto 416.548 Din. Poznavalci računajo, da predstav-] ^ajo pravde, ki so jih reševali _ sodniki-poedinci, okoli Din 2\000.(XX). Največja pravda pred senatom I je bila za znesek 1 131.000 Din, šio ie ■sa odpravnino. Tirjajoča stranka je prav^ do izgubila. Minister za telesno vzgojo v Smederevu Beograd, 15. febr. A A. Minister sa lesno vzgojo prebivalstva je včeraj popoldne obiskal Smederevo, kjer si je ogledal sokolsko telovadnico. Minister se je zelo zanimal za delovanje sokolskega društva, nato pa je konferira! s starešino smede-revskega Sokola, polkovnikom g. Pauno-vičem. Zvečer se je minister vrnil v Beograd. Velik vlom v Zagrebu Zagreb, 15. februarja n. V pretekli noči so neznani zlikovci vlomili v tvornico čipk Paber na IMci, navrtali dve blagajni ter odnesli 48.895 Din v gotovini to* 3.000 Din v vrednostnih papdrjilk Smrtno nevarna poškodba po konju Rimske Toplice, 15. februarja. V soboto popoldne je vozil voznik, okrog 30-letni Bren-ko Bernard, uslužben pri tvrdki Honigmann v Celju, naročeno blago, ki bi ga moral predati v Rimskih Toplicah vozn iku, ki je čakal na dostavo tega tovora. Ko je privozii do šmarjet-skega mostu poleg gostilne Gregorja Puš-nika, sta se konja ustavila in kljub vsemu prizadevanju jih ni mogel vozn k spraviti z mesta. Pri tem je prišel voznik v bližino enega konja, ki ga je v tem trenutku z vso silo udaril s kopitom na levo oko in sence, da se je Brenko v hipu zgrudil nezavesten na tla. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč gledale;, ki so ga prenesli v hišo g. Lešcrja. kjer so mu z izpiranjem rane jn zasilnimi obvezami nudili prvo pomoč, istočasno pa so obvestili tudi reševalno postajo v Celju, ki je nevarno ranjenega Brenka odpeljala v celjsko javno bolnico. Prvi zdravniški ogled je izvršil še okrožni zdravnik g. dr. Cede iz Laškega. Po njegovem mnenju je le malo upanja, da bo ponesrečen: Brenko ostal pri življenju. Poškodovanec ima najbrž prebito lobanjo! Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za dane*? Vedro, mestoma zelo mesleno. mrzlo, luno. — Sitnari ja včerajšnjega dne; Barom--trski maksimum se iz severozapada in vera Evrope širi proti jucovzhodu proko Alp na Balkan. Depresija vztraja na Sredozemskem morju 'n v severovzhodni Evropi Pritisk je večinoma narasel za 01—7 miV najbolj v Bosni, najmanj v Primon,, kie-je celo padel za 0.1 do 1.5 mm Temnem tura je narasla za 1 do 5 stooini v srednji, in cornjem Prmonu in nekoliko tudi v re„ tralni Bosni Na zapadu je ostala brez spremembe ah pa še malo padla Dunajska vremenska napoved za tor-A-V južnih Alpah nobene bistvene sprememba fcjtrnto« st 39 3 Torek, lf>. IL 1932 Maši kraji in ljudje Prizori s sokolskega smučarskega prvenstva v Bohinjski Bistrici Na odru za častne goste so zbrani od leve na desno: br. Humar, vodja prehranjevalnega in stanovanjskega odseka, savezni načelnik br. Bajželj, prvi podstarosta SKJ br. E. Gangl, zastopnik divizionarja general Gjorgje Popovič, sestra Ganglova, zastopnik mestne občine ljubljanske dr. Milan gubic in načelnik GZSP g. Žabkar. Za banovina zastopnikom sta kapetan Tauber in član TO br. Jeras, za zastopnikom ljubljanske občine pa polkovnik Potočnik. — Na desni so članice, tekmovalke na 6 km. Od leve proti desni so: Metoda Semerl (7. mesto), Della Valle Liza (5. mesto), Ravhekar Ivana 6. mesto), Ažman Zdenka (zmagovalka), Lah Mica (4. mesto), Ravnik Ivana (2. mesto) in Lehar Mara (3. mesto). Dopolnilo k našemu včerajšnjemu poročilu o smuških tekmah SKJ še nekaj podrobnosti. Po zaključku tekmovanj so se vsi sodelujoča, zastopniki in gosti ob 18. zbrali v dvorani Sokolskega doma v Bohinjski Bistrici. Savezni načelnik br. Bajželj se je zahvalil predvsem tekmovalkam in tekmovalcem, župnemu smuškemu odseku ter njegovemu načelniku br. Ravhekarju, savez-nemu tehničnemu odboru in br. Podgomi-ku, saveznemu smučarskemu referentu. Za njim je br. Ravhekar razglasil izid tekmovanj. V imenu divizijonarja je tekmovalce po- zdravil general Gjorgje Popovič in jim čestital k uspehom. Govorili so še v imenu mestne občine ljubljanske in župana dr. Puca občinski svetnik dr Milan šubic, za JZSS in gorenjski podsavez njega načelnik jeseniški župan žabkar. H koncu pa je v pesniško zasnovanem govoru čestital tekmovalcem br. Gangl, poudarjajoč velikanski uspeh ts prve savezne smuške tekme. Skupno je pri vseh tekmah nastopilo 108 članov in članic. Savezno načelstvo bo sedaj določilo člane in članice, ki bodo v začetku prmodnjega meseca tekmovaM v štrbskem Plesu za smuško prvenstvo zveze slovanskega sokolstva. V hudem mrazu palca drevje Hude posledice v prirodi — Oviran promet — Kako fe na Dolenjskem Ljubljana, 15. februarja Mraz ščiplje da^je. V nedeljo je bi* najbolj hud: meteorološki zavod je nam reč zjutraj zaznamoval -n-23.9 C, vremen ska hišica v ženski bolnišnici le 21.2, a tu periferiji mesta so termometri kazal' cero —25 C. V Celju je bilo v soboto —27.6 C mraza, v nedeljo pa —29 C. Da vi je mraz za las nekoliko odjenjal. Na univerzi je bilo —20.9. v ženski bolnišnic —20.7, a Zajcev termometer pri šentjakobski šoli je kazal —22.5 C. Opoldne }* bilo v Zvezdi le še —10 C na soncu. Bi' je zopet krasen zimski dan. Ljubljansko I je je bilo davi brez megle, dočim sta 'a mesto in Barje zagrnjena v gosto ko--eno. Kljub temu, da traja šele nekaj dni, je mraz napravil že precejšnjo škodo. Po dolenjskih in štajerskih vinogradih je po-mrznila vinska trta, ki težko preboli mra3 pod —15 C. Po slabih kleteh je zmrznilo vino slabejše kvalitete Po nekaterih bukovih gozdovih je ponokalo drevje Na mnogih krajih, osobito v kočevskih in ča-branskih gozdovih, se je drevje kar lomilo. V Tivolskem parku je 15 starih ko-tranjev močno razpokalo. V ljubljanski okolici je nekaterim kmetom zmrznit krompir, ker ga niso dobro in pravočasno zavarovali. Železniški promet je zaradi mraza precej trpel. Vlaki so prihajali v Ljubljano z znatnimi zamudami. Na ptrogi Ljublia-na—Litija, odnosno Zidani most—Celje so počile tri brzojavne, odnosno telefonske žice, telefonska proga Ljubljana—Beograd jc od Zagreba naprej zelo slaba. Na progi Verd—Rakek so počile tri brzojavne žice. V^e pokvarjene proge pa so bile hitro popravljene. V Ljubljani je po privatnih hišah zamrznilo mnogo vodovodov, posebno na periferiji mesta. GLavne vodovodne cevi Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shu.j-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežne.jši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« greneiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. so še nedotaknjene. Mestno cestao nadzorstvo je pretekli teden izplačalo okoli 123.000 Din za kidanje snega. Danes so bili pri kidanju snega zaposleni le še stalni mestni delavci in sneg je vozilo le 60 voznikov. Pretekli teden je b lo v Ljubljanico in Gruberjev prekop zvoženega 3500 voz snega. Ogromne mase snega so nakopičene na Sv. Petra in Poljanskem nasipu, kakor tudi ob Gruber j evem prekopu Ljubljanica je na ne- katerih krajih zamrznila, kar je prav redek pojav, če računamo, da tehta povprečno voz snega 1500 kg, vidimo, da so zvozili v Ljubljanico 5,250.000 kg ali 525 vagonov. Na Notranjskem in Krasu je burja pojenjala in nimajo tako hudega mraza kakor v Ljubljani. V dravski banovini se je jutranja temperatura gibala med —12 do —24 C. Na Rakeku je bilo davi —13 C, v Št. Janžu na Dolenjskem pa —26 C. Tam je vse te dni najhujši mraz, ki zlasti ograža vinograde. O stanju in posledicah mraza na Dolenjskem smo prejeli naslednje poročilo: V. sok o zapadli sneg, ki je dosegel višino 50 cm, ponekod še več, ne vštevši gostih visokih žametov, je za par dni onemogočil ves promet, tako da je bilo Novo mesto s podeželjem skoro popolnoma odrezano. Posledice so se posebno poznale v soboto na trgu in na ponedelj-skem svinjskem sejmu, ki je drugače zelo posečan, kamor pa tokrat ni bil pripeljan niti en prašič. Že par dni leži živo srebro na —24 do —23 C. Spričo tega se ni čuditi, da je zamrznila Krka, po gozdovih pa se čuje zaradi silnega mraza močno pokanje zmrzlih bukev in ostalih dreves. Po hišah v Novem mestu so zmrznile vodne cevi, ki jih morajo zdaj ogrevati. Občutna zima. ki se je iznenada pojavila, je povzročila med ubožci mnogo gorja, ker so brez hrane in kuriva, prepuščeni samo milosti dobrodušnih ljudi. Jeruzalemski romar se vrača v LJubljano Po vsestranskem zasledovanju so ga prijeli v Novem Sadu — Sodilo mu bo ljubljansko sodišče Ljubljana, 15. februarja. Nedavno smo poročali o or.ginalnem jeruzalemsekm romarju — 35-lefcnein Francetu Kacu, ki se je izdajal za čudežno ozdravljenega slepca, namenjenega po trdni zaobljubi peš v sveto deželo. Mož je pretental več uglednih osebnosti in še marsikoga. K sredi so čitali njegovo zgodbo tudi gospodje pri vodstvu mariborske kaznilnice, ki so spoznali v Kacu svojega večkratnega gosta, doma iz Št. Jani a na Dravskem polju. Ko se je posrečilo Kaou na vleči tudi neke gospode iz Ljubljane, ki so mu celo brezplačno tiskali več njegovih slik s primernim besedilom spodaj, se je Kac podal na pot proti jugu. V Nišu, kjer se je bi že nekoč prej zglasil na župnem uradu, ga je čakalo precej darov, ki so mu jih poslali ljudje največ iz Sloveniie Vendar se Kac ni takoj pojavil tamkaj. Menda je zavohal nevarnost, kajti iz mar.borske kaznilnice so obvestili najprvo ljubljansko policijo, ki je takoj poročala tudi policiji v Niš, naj Kaca aretira kot navadnega sleparja. Obenem je sporočila mariborska kaznilnica razu m varnostnim obla-stvom, da je bil Kac prvič zaprt v kaznilnici v Mariboru leta 1923 in da je odsedel leto dni težke ječe zaradi poneverbe in goljufije. Drugič je prišel v mariborsko kazniinieo leta 1926 in zopet sedel celo leto zaradi goljufije, tretjič pa so mu naprtili 14 mesecev kazni leta 1927 zaradi poneverbe. S tem pa še niso izčrpane vse njegove kazni, kajti že pred vsemii temi kaznimi ie bil zaprt že šest mesecev zaradi raznih prestopkov in tatvine. Kac je bil celo poročen ter je imel dva otroka, vendar zaenkrat ni znano, kje živi rodbina. Na svojem potu po južnih krajih je Kac naletel na številne dobre ljudi, ki jiim je lagal, da je bil vsega skupaj pet let slep, a je vseeno čudežno izpregledal, čim se je zaobljubil potovati v Jeruzalem. Po obvestilu od strani mariborske kaznilnice so ga zasledovala vsa varnostna oblastva v srbskih krajih, na Hrvatskem, pa seveda tudi v Sloveniji. Ker ga pa dolgo časa ni bilo v mesta, ga je bilo težko iztakniti. Pred dvema dnevoma pa se je Kac le pokazal v Novem Sadu, kjer je že pred tedni iskal raznih Iahkovernežev, da bi jim s pripovedovanjem svoje zgodbe izvabil denar Namestu dobrotnikov pa je naletel na stroge može postave, ki so ga kar hitro spravili v luknjo. Iz Novega Sada so o aretaciji Franceta Kaca obvestili ljubljansko policijsko upravo in ji poslali tudi njegovo najnovejšo sliko. Na tej pa France Kac nima več asketskega obličja, marveč je pošteno kosmat in predstavlja popoln tip prevejanega pustolovca. Iz Novega Sada bodo Franceta Kaca na jo rž privedli v Ljubljano, kjer ga bodo izročili sodišču. 75 let zakonskega življenja Dne 17. t. m. bosta praznovala v Go-renjah pri Postojni v ožjem domačem krogu redek jubilej — 75-letnico poroke, posestnik g. Ivan J ur ca starejši in njegova soproga Marija. Jubilanta sta obhajala diamantno poroko 17. februarja leta 1917, železno poroko pa 17. februarja 1927. Jubilant g. Jurca se je rodil 17. decembra 1. 1838. v Gorenjah in je kljub svojemu 94. letu še prav čvirst. Gospa Marija pa se je rodila 8. marca 1. 1934. v istem kraju in je sedaj stara blizu 98 let. Poročila sta se 1. februarja leta 1857. Imata tudi več otrok, ki sita vse vzgojila v narodnem duhu. G. Jurca, ki vživa splošno spoštovanje daleč naokrog, se je v mladih letih tudi mnogo javno udejstvoval. B.l je dalje časa županov namestnik v Brenovicah in župan v Gorenjah. Prav tako je deloval v cestnem odboru za senožeški m postojnski okraj in v zdravstvenem odboru za postojnski okraj. Leta 1895. je ustanovil podružnico Kmetijske družbe v Studenem, pozneje pa enako podružnico v Gorenjah! katere predsednik je bil 23 let. Mnogo časa je bil pred leti predsednik krajevnega šolskega sveta v Bukovju. Z lesno trgovino se je bavil 38 let in je b:I znan tudi kot vzoren kmetovalec. Sorodniki in prijatelji iskreno žele jubilantoma, da bi jim bila ohranjena še mnogo let. Jubilejno zborovanje hrastniških gasilcev ,, Hrastnik, 15. februarja. SKromno in prisrčno se je vršil v nedeljo 45. občni zbor hrastniškega Gasilnega društva. Člani v uniformah so se skoro polnoštevilno zbrali .v Roševi gostilni. Občni zbor je otvoril društveni načelnik g. Peter Bauerheim. ki deluje že 40. leto v gasilnem društvu. Za njim je povzel besedo društveni poveljnik g. Avgust Doli nšek, ki se je v lepih besedah spominjal pokojnih ustanoviteljev društva in še živečega soustanovitelja, upokojenega nad-ii či tel j a g. Sorčana, ki je vršil pri društvu 40 let tajn.ške posle. G. Sorčan se zaradi bolezni tega občnega zbora ni mogel udeležiti. Govornik je z zahvalo omenjal tudi bana g. dr. Marušiča. kajti društvo je lani prvič dobilo znatno podporo, odkar obstoja v Ljubljani samoupravno oblastvo Za naklonjenost, izkazano društvu, st bo g. banu poslala posebna zahvala. Iz po vel j n iko vega govora kakor tudi iz Jutri! Eden največjih karakter-nih igralcev Albert Bassermann in Gustav Frohlich eden najpriljubljenejših današnjih igralcev v kolosalni, vele-učinkoviti filmski drami Film, ki napravi na slehernega gledalca največji utis! Jutri premiera v Elitnem kinu Matici tajniškega poročila, ki ga je podal gosp. Čundar, jc razv.dno, da vlada v društvu, ki ga tvorijo vsi sloji, najlepša sloga in največja požrtvovalnost. Sloga in popolno soglasje članstva se je izkazalo tudi pri zadnjih volitvah, ko so prišli gasilci kor-porativno na volišče. Ob jubilejnem zborovanju je prejelo društvo pismene čestitke trboveljskega župana ravnatelja g. Voduška. trboveljske gasilske župe. v imenu občinskega odbora pa je čestital društvu g. Nande Roš. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, na novo pa se je ustanovil sanitetni oddelek, kateremu bo dajal strokovni pi.uk društveni zdravnik g. dr. Arnšck. Preiskava o zagonetni smrti starčka Ugotovitve pri obdukciji 75-letnega Kavčiča, ki je umrl v decembru - Aretacija zeta in njegovega brata Maribor, 15. februarja. Lani v decembru je umrl na Pobrežju na cesti na Brezje nagle smrti 75-letni delavec in vrtnar France Kavčič. 15. decembra zjutraj so našli starčka v pod-stiešni sobi mrtvega in so domnevali, da je bil zadet od srčne kapi. Pokopali so ga na pohreškem pokopališču. Pokojni Kavčič jc živel pri svoji hčerki, ki se je pred leti omožiia z Antonom Sa-k oš n i k o m, mizarskim delavcem državnih železnic na koroškem kolodvoru. Pri njih je stanoval tudi Sakošnikov brat Joža. Ljudje so vedeli, da pokojni tast in zet Anton nista živela baš v najboljših odnosa jih in da je često prišlo do prepira med njima, v katerega je posegla tudi Sa- Na splošno željo občinstva, podaljšamo še za danes! Danes nepreklicno zadnjikrat_ monumentalno filmsko delo Vsi tisti, ki doslej še niste videli tega bajnega velefilma, ne zamudite danes zadnje prilike! Predstave ob 4» 1* in 914 zvečer Ker moramo film danes po zadnji predstavi odpremiti naprej, naj si ga danes vsakdo ogleda, kdor tega grandioznega filmskega dela doslej Se ni videl! Elitni kino Matica Telefon 2124. košnikova žena in branila očeta. Stari Kavčič je imel izgovorjen skromen prc~ užitek. Že takoj po Kavčičevi smrti so se začele širiti čudne govorico, da starček ni umrl naravne smrti. Ljudje so šušljali to in ono, nekateri so celo govorili, da se ie Kavčič zadušil v svoji podstrešni sobi in da je njegov zet povzročil njegovo smrt. Govorice so našle podlago tudi v tem, ker je bil dal Sakošnik zavarovati svojega tasta za primer smrti pri Ljudski samopomoči v Mariboru za 23.000 Din. Za vse tc govorice pa so izvedeli tudi orožniki, ki so zsidevo prijavili državnemu pravdni-štvu. Na podlagi orožniške ovadbe je državno tožilstvo odredih* izkop in obdukcijo Kavčičevega trupla, ki jo je izvršila sodna komisija preteklo soboto popoLdne ob navzočnosti državnega tožilca Se ver j a in preiskovalnega sodnika dr. Traunerja. Obdukcijo je izvršil sodni izvedenec zdra -nik dr. Zorjan. ki je ugotovil po kemični preiskavi, da je pokojni Kavčič umrl zaradi zastrupljenja z ogljikovim monoksidom. S tem je bil tudi komisionelno ugotovljen in pojasnjen v/rok smrti pokojne ga Kavčiča i« izkazalo se je, da ljudske govorice niso bile brez podlage. Orožniki, ki so ves čas vršili temeljito preiskavo, so takoj po obdukciji aretirali zeta Antona Sakošnika in njegovega brata. Baje sta kritičnega večera močno zakurila peč v tastov i sobi s premogom in zamašila s cunjami dimnik, da je uhajal gost dim iz peči, v katerem se je ubgoJ starček, ki se je tisti večer vrnil domov nekoliko vinjen, zadušil. Oba Sakošnika so orožniki oddali v zapore mariborskega sodišča, kjer se je proti njima nabralo že precej obtežilnega materijala, zlasti še proti zetu Antonu. Zopet požig v Dolenjem Logatcu V Dolnjem Logatcu je bil v reku enega tedna že drug požar, in sicer je v petek med 21. in 22. začelo goreti v hiši g. Matije Kosa. Požar je nastal v podstrešju in bi gotovo zavzel, ako bi ne bilo toliko snega in če ne bi bil pravočasno opažen, velik obseg, ker sc poslopje nahaja v sredini hiš in lesnih skladišč. Ogenj se je pojavil v tako sumljivih okoliščinah, da je požig nedvomen. Naši vrli orožniki z vnemo zasledujejo požigalca, o katerem sodijo ljudje, da je isti, ki je zažgal gospodarsko poslopje pri g. De Glerii. Občani se bodo globoko oddahnili, ako se bo posrečilo dobiti zločinskega požigalca. Iturni pregled Cankarjevi »Hlapci" Gostovanje -vZara; je moraličen uspeh in sp zdi. da tudi gmoten Razprodano gledališče je pričalo, da uživa kulturno prizadevanje srednješolske organizacije velike simpa-t ie. *Žar« je že postalo popularno ime, organizacija je premostila začetniške težave in sp ie z poglobMenm dplom uvrstila med historična imena mladinskih organizacij, v katerih so se za rod H i razni pokreti našpga javnega življenju. Želeti bi bi'o. da booo o^pbnosti. ki se bodo tekom časa izločile iz matep, potriilp naše upanje. Uprizoritev < Hlaocev« ie izpričala zaninri-vp vrednotp. Običame diletantske predstave se birp z vedno istimi težkočami, s hotenjem in izraznostjo. V podob celotnega izraza se zrcali usneb. kait; kdo bi pričakoval, da se po nekolikih skiišniah ustvarjajo rutinir^m igralci. Zi rjoživetie gre. -»Hlapci« so težka drama, k oči i i vn pelo za zrele igralce, '■»nov je za i p ta iz našega političneg? živlienia. kar je nrenogosto zavajalo tako diletante kakor poklicne igralce v napično podčrtavanje v«r>>vne. V drami žive reminiecppcp iz pr<*-tpklih dni in °e sTio v o^oredie. Nekaterim li5p«om so linbe in prikupne te. drugim one MarciJeatpre osnovp človeških značaiev pre-radp oooznrinio na nenehno se ponavliajočo Ro-ndnicf Ah ne komaHio v»č komarji po nnš' zemlii. a1: n; Sp vpHno ^'fpčevstvo ori-ktimvi čpdno=t !"bko bi roVli.. pomembna vrednota v stabilnosti družbe? Ali sp ne meri poroznost »takozvanega preoričama« po stupidnosfi, koristnosti iu večni meta- morfozi? In ko se je Cankar dotaknil gnojne rane naše inteligence, ki je bila do mozga neetična, kogn je zaskelelo? Žarovci so ideino podčrtali svet, v katerega je Cankar postav;] svojega iunaka Jermana, borca za etično preobrazbo človeka. Jermanovo življenje ie boj idealista za svojo notranjo, na-turno^ etiko, ki izvira iz človekove potrebp. biti f'ovek. »Ni važno, da n:sem svoje poti dohod:I. poglavitno je, da sem hodil po njej.« Tako se glasi etos močnega, pred katerim sp ukloni (čdilizariia!) tudi nasprotnik. Toda traged ja glavnega iunaka nrehaja v zad-niprn dpjaniu v osebno tragedijo, v mistično doživetje liub"zni in trolienja. Marsikaj je v ;/Hlapcih« le nakazanega, nedovršenega, «> mesta, pri katerih občutimo stilizacijo m nasi no podreienost ideii. toda drama je vendarlp močno in suvereno delo umetnika Pri uprizoritv' so npkatere globoke senten-ce ostale nakazane, kar ie lahko razumljivo v azno pa ie. da ie celotna uprizoritev izža-revala doživljanje, ki je ob vsej pomanik-Uivostih prepričevalo gledalce in iim približalo Cankarjevo delo v celoti. Mladostni ogenj, notranje prepričanje sta premagala zunanje hibp. na odru ie živlienfeka resničnost umetnine rasla v deianie. Mladi igralci so doseglli, da so gledalca zajele čustvene in umstvene osnove ustvarjenega življen;a v uravnovešen,i igri se ie plastično prikazala notranja podoba drame, in to je uspeh ki daleč presega ob:čajne diletantske predstave. V mladostnem zavzetju ee je zrcalilo zrelo pojmovanje umetnikoveb esede. katere plastični odraz na odru je presenečal. Škrbta- škova pretehtana režija je marsikaj izpilila in spretno zastrla prirodne in umevne h'be. Njegovo globoko poznanje odrske tehnike je okrepilo važne dogodke in jih strnilo v lepo celoto. Toda kval tetne kreacije, med kater mi eo se odlikovali Jerman, Komar, župn k. Hvastja. Kalander, nadučitelj, Pisek in Nace. so bile deležne toplega priznanja, ker so rasle iz sebe in smo ču>.L< v nj!h Cankarjeve ljudi. Lepa in diskret.ia podoba je bila Jermanova mati. ki ie ogrevala. Ostale ženske uloge so b'le sicer dobro nakazane. toda borile so se še z zadrego in dekla-macijo, ki bi jo morala predvsem ublažiti Lojza ter 6e v soigri z Jermanom neprisiljeno in naravno izražati. Uspeli prizor v gostilni je bil lep primer ansamblske scene. Navzoče občinstvo je igralce za prepričevalno doživetje Cankarjeve umetnine toplo pozdravljalo. J. K. »Žar«. Izšla je 5. številka dijaškega mesečnika »Žar«, ki ga že tretje leto pogumno izdajajo dijaki ljubljanske humanistične gimnazije. V tej številki je precej prostora zavzela lirika, ki razodeva imena Benjamin. Ladko Truhlar. Emil Gabrov-šek, Volkun Belo poljski i. dr Marij Jego vec je prispeval legendo »Odlomek iz velikega mesta«, Jože B Žabkar članek »Štiri smeri v slikarstvu«. Vinko Vipotnik pa dve črtici. Jubilej Matice Hrvatske. L. 1842 je bila v Zagrebu ustanovljena »Matica Ilirska« k! je 1. 1874. izpremenila rnie v »Matico Hrvatsko«. Letos je torej 901etn.ica tega zaslužnega književnega društva, ka je pred vojno l»ilo v tesnih stikih s sestrsko »Matico Slovensko«. Občni zbor «Matice Hrvatske« je sklenil, da bo društvo pro-slavilo SOletnico z izdajo velike »Povije- sti novije hrvatske književnosti« (s sodelovanjem raznih strokovnjakov in v redakciji dr. Ljubomirja Marakoviča). Dalje 1>o izšla »Povijest Matice Hrvatske«. Na programu so še: »Zbornik Matice Hrvatske« (umetnosti razvoj od prv;h začetkov do sedanjosti, v redakciji dr. Ljube Karamana) ter Antologija brv. pesništva in Ilirska antologija. O novejših knjigah »Tiskovne zadruge« je priobčil »Dom in svet« v 10. zvezku tri ocene. O Conradovi »Senčni črti« pravi Miran Jarc: »Nekaj čudno svojstvenega diha iz Conradovega dela . . . Prav tako veje poseben čar iz Conradove proze, ki se nam je v mojstrovini Zupančičevega prevoda zdaj tako približala, da jo v tej slovenitvi smemo uvrstiti med tista dela, ki niso za nas samo trenutnega pomena.« — Dr. Ivan Pregelj je spisal oceno Debeljakovega prevoda Flaubertove »Salambe«. O prevajalcu pravi recenzent: »Anton Debeljak je že od Costerja doli znan kot ambciozno vesten in filološko točen prevajalec izrednih francoskih književnih umetnin. Ves mojster, kar je za zdaj pri nas še vedno edini Župančič, Debeljak ni. Pa je prav gotovo prvi za njim, recimo, v družbi še nekaterih redkih, ki zaslužijo priznanje in omembo še prav posebno v povodnjih in prevodnega slovstva poplavah zadnjih let . . .« Nato omenja nekatere hibe in vrline Debeljakovega prevoda in pravi, naj bo »Salambo« — »knjiga je katoličanu z indeksom prepovedana! — vsaj bo zdaj v slovenski besedi nekaterim našim pisateljem »zgodovinskih« romanov kažipot, kako je treba umetniško obujati preteklost.« — L. Klakočer je prispeval daljšo oceno Župančičevega prevoda »Shakespearjeve i>Komedije zmešnjav« in je zapisal o prevodu: Prevod ne trpi nikjer nobenega očitnega nasilja in zveni zelo lepo slovenski, če bi primerjal nemški prevod (A. W. von Schlegel und L. Tieck > z našim, bi dal našemu brez premisleka prednost glede na to. da bolj živo odraža misel v izvirniku in bolj žlahtno cepi v materinščino.« Češki umetniki in na< Jadran. Po praški reviji iSlovanskv Jadran . posnemamo tale pregled čeških umetnikov in pisateljev, ki jih je lani inspirirala naša Adrija. Antonin Klaštereky je objavil svoje vtiske z otoki Visa, Adolf Veselv pa ie zajel v ejiski okvir romana »Stražca majaku (Stražnik morskega svetilnika) vtiske s Korčule. Knjiga ie posvečena mestu i;i prebivalcem Korčule. Roman obsega štiri dele; njegova junaka sta ribič Ante Matic in njegova zaročenka Zorka. Isti pisatelj ej že prej spisal noveli-stično knjigo z jadranskimi motivi (iOtrovi in morjem). — Tudi Ladislav Vladyka se je in-spiriml ob naši Adriji, o čemer priča njegov roman »Mnohoženstvk. Med češkimi likov-nimi umetniki se vedno pogosteje pojavljajo jadranski motivi. Josef Pisecky in Fr. M\-slivec sta tudi lani prinesla v Prago obilno jadransko žetev, prvi z južne, drugi pa s severne Dalmacije. Na članski razstavi »Ma-nesa« sta se z motivi z Adrije postavila Vincenc Beneš (Rab) in Josef Hubaček (Kor-čula); izmed članov Umčlecke besede sia slikala ob Adriji L. Ftilla in F. V. Mokrv. Nadalje so prinesli motive z Adrije Helena sramkova (Vis) in dva moravska umetnika: Avg. Mervart in Emil Kopfiva. Joža Uprka je preživel lani več mesecev ua Korčuli, kjer se namerava trajno naseliti. Spominjajte se slepih! Domač« vesti V4 urah ♦ Škota dravske banovine v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, sta prispela t;okaj khežoškof g. dr. Rožrnau iz Ljubljane iu pomožni škof dr. Tomažič iz Maribora V soboto sta posetila papeškega nuutiia mo:»siguora Pelegrinettija. Njuno potovanje jt v zvezi z vprašanjem teološke fakultete v Ljublja.il.. ♦ Poljsk: književnik pri premieri svoje drame v Splitu. V ne leljo je prispel v Split znani poljski književnik iu novinar Kazimir Lecz.cki. Prisostvoval bo premieri svoje drame, ki se Po uprizorila v s p Lit-s;t-ni narodnem gledališču Leczicki je zaun publicist in urednik dnevnika Slovo:-. v Vilm. Poljsko-jugosloveftska liga in gledališče mu pripravljafa svečan sprejem. + Za upravitelja banovinske žeuske bol-irc»- v Novem mestu je bil imenovan ter j" svoje mesto že nastopil g Fran j o Zajec, ki j'- doslej službovati pri bolnic: za duševni* bolue v Stenjevcu pr Zagreb" ♦ Velika ekskurzija v Leipzig Za Lipski velesi • > ni priredi , Putmk i potovanje v Leipzig • I 1 do 10 marca. Potovanje bo početi:. k»r bodo uživali udeleženci znatne popuste. V Leipzig se bo potovalo v skupili . r,u/..n pa bolo lahko potovali udeleženci I" samezno iu tudi pozneje. Cena potovanja i ožilja - 111. razredu forzoviaka od državne meje de Leipziga in nazaj do jugosiev ri"j". s. :i nova nje ln hrana v Leipzigu, prevoz - Postaje na stanovanje iu obratno s širino s. prtljago, ogled znamenitosti Leip-l / ivtobits:. izleti, vodniki, vstopnine, napitnine* znaša 21-50 Din za osebo, dopla-<• lo na U razred 723 Din. Vozovnice od iz-ti .Ine postaje do št. lija 'n obratno si na-ba>-i vsak udeleženec sam, in sicer stane vozovnica za 11. razred 2S2, za III. razred pn 1 sr; Din. Prijave se sprejemajo do 20. t. m. pr: Putniku Za perzijske preproge 5MYRNA VOLNA Vzorci d;i razpolago, navodila orezpiačno. IONI » VliKK. Ljubljana, Dvorni irg I. ♦ O ustanovitvi sreske organizacije JRKD za ljubljansko okolico smo poročali ponedeljkovem -Jutru . V poročilu je n eba popra* i-rj pasus, ki govori o tem, da s■ 11 '• in činitelji že bavijo z mislijo odprave kuluka, iu sicer samo banovinskega k:;r ].■ poročilu izostalo. Po motno so bili v poročila izpuščeni tudi odborniki revizor; posestnik Miroslav Medved iz I>o!s;ni ia. šolski upravitelj Andrej Flais iz m* 'j n gostilničar Franc šušteršič -z Z-t puž * Smrt koroškega aristokrata Iz Celov-v;; iiaiu poročajo: Prejšnjo nedeljo 7. t, m. > -Ueseiiberg, -r.ar komaj 3!J let šele pred tremi leti je prevzel od svojega očeta He«-'■ k a ogromna posestva, o.i katerih leži ve-e na na Koroškem K posestvu spadajo veka palača v Celovcu, gradova Veleenek "" C< :■. .{•!) in Že.iiek pr' Doberli vasi, ope-karua. ■ Grabštajuu, znani polotok Gorica i .i.ieLto) oii Vrbskeru jezeru itd. Na ih>H-r čuem polju se Ois'iii-Resenberg ni javno u.lejst vovai. pač pa je igral v gospod ar-rn življenju na Koroškem veliko vlogo. je 'ineerii.K zveze gospodarskih m zeaiij-išk n posestnikov, odbornik koroške v iz-iarske zveze, industrijske zveze in tr-ii.ivsšo .n ubrtu banke v Celovcu itd. Nje-> ovii Klavna sk d) je bila posvečena seveda i ' Novi grobovi. V Ljubljani je umrla v o>v. ■starosti zasebnk-a gospa Jožefa M e-i o š k o v a Pogreb bo danes ob 16. :z Sv. Križi >;■ ieznikarjeve ulice 10. V štepanji vas, ;e umrl po daljšem bol«*-hunjn a štelVi A n ž i e. sin uglednega posestnika. Pogreb bo danes ob 16. na šte-panjsko pokopališče. _ V Brežicah je v t".-r;r: starosti M let umrla gospa Barbaru L u š : n o v a, vdova po geometru. Pokopalo bo lo dan«.'? ob IG — V Senu pri Tile- Vremensko poročilo Meteorološkega zaveda v LJubljani številk*- za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra. » temperatura. 4 relativna vlaga v %, 0 siuer m br/.ma vetra 6 oblačnost 1 — 10 7 vrši« nadavin. Š padavine v mm — 1 e>tuperatura: »rv« številke pomeni jo naj viši.j, iru^e ua;nižjo romneraruro. 15. februarja LjubljEiia 7. 775.4. _ ISs.tJ. 80, tiho. megla, —. —: Maribor 7. 772 1. _14.0. 80, NVV2, 0. — __; Zagreb 7, 774.3. —19.0, 90. N6, 0 —. Beograd 7. 774.0, —17.0, 90, tiho, megla —. —: Sarajevo 7, 776.3, —20 1, 80, tiho, 0. — —: Skopije 7. 771.5, _5.0, 80. t i »i o.. 5. — —: K um bor 7. 764.1, 4.0, 80 t bo. 5. •— —: Split. 7. 765.5, 2.0. 40. ENE" 10. —. —: Temneratura: Ljubljana —8.4, —20.9; Maribor —3.2. —14.0: Zagreb —7.8, —19 0 Beograd —6.7. —18.0: Sarajevo — —21.0; S koplje —2.4, —6.0; Kumbor —, 2.4, Split -. 1.8 Polnee vzhaja ob 73, zahaja ob 17.27. Luna vzhaja ob 10.14, zahaja ob 2.5. du je umrl v starosti 63 let g. Ivan Pan-gerc. Pogreb ba danes ob 11. na pokopališče v Ribnem. _ V Mariboru je v nedeljo umrl po težki bolezni v starosti 74 let. sodni sluga in ^posestnik g. Ivan Gor-č a r. Pogreb bo* danes ob 16. na mestnem pokopališču _ v Tomšičevi ulici v Mariboru pa je umrl trgovec g. Ivo M i ii o r k o. star 41 let. Pogreb bo danes ob pol 15. iz niše žalosti na mestno pokopališče. — Umrla je v nedeljo zjutraj ob 6. v cel.vsk bolnici na posledicah želodčne operacije v starosti 45 let ga. Antonija s t r o v s o v a. trafikantinja iz Kapucinske ulice. Pogreb bo danes ob 16. iz bolnišice mrtvašnice na okoliško pokopališče. — Pokojnikom časten spomin! žalujočim izrekamo iskreno sožalje! * Mraz ob našem Jadranu. V zadnjia dneh je rhrzli val s severa dosegel tudi naše Pnniorje Datlji, ki so bili zaradi blage zime že v cvetju, so močno poškodovani i.i bo letošnji pri-deles zelo pičel. Telefonski promet z Zagrebom, ki je bil tri dni prekinjen je zopet u postavljen V teku današnjega dneva bo. kakor se pričakuje, očiščena tudi železniška prosta v Liki ter zopet u postavljen železniški preme* na progi Za-gi-eb-Spi.it * Pri kepanju se je smrtno ponesrečil. Kakor poročajo iz Vaiaždina, se je 20 let stari pisarniški sluga Stjopan Ka.nlšici ke-pal z otroki Ko je vzel kepo snega, se je zgrudil ua tla tn obležal mrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da mu je počila žila odvodnica. * V jarku je zmrznil. V bližini tekstilne tovarne v Varaždinu so našli v nekem jarku mrtvega privatnega uradnika Marjana Pievuika. starega 26 let. Dan poprej se je s svojimi prijatelji udeležil neke zabave .n je potem ponoči šel sam proti doma V temi je padel v obcestni jarek in tamkaj obležal. Ponoči ga je pokril sneg, hud mraz pa mu je vzel živijenje. * Ne sme v krčmo, škofiču Karlu, posestniku v žikarcih je sresko sodišče pri Sv Leiiirtu v Slov goricah prepovedalo zahajauje v krčme za dobo enega leta od 9. t. m dalje * Več smučarjev je ozeblo. ker niso imeli dobre opravn Nabavite si toolo perilo in smučarske potrebščine pri P. Magdiču Ljubljana. * Obledele ob'eke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LfuMfane U— Francoski institut v Ljubljani vabi na današnje predavanje g univ profesorja Spektorskega v društvenih prostorih v Narodnem domu in sicer o temi Ttirge-njev in Platibert . Začetek ob 21 Vabim<-u— Seja občinske uprave ljubljarske se bo vršila danes popoldne ob petih z dnevnim redom, ki smo ga deloma že objavili y nedeljski številka". u— Spored II. simfoničnega koncerta operneaa orkestra v petek 19. t. m. v veliki dvorani .iotela Union pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Kot prvo točko bo pomnoženi operni orkester izvajal Mozartovo uverturo k operi .. Figarova svatba -, drugo točko tvori Beethovnova IV. simfonija \ B-duru. Po odmoru sledi Bravničar-jevo najnovejše delo Svirka; (Suonata). sitladha v treh stavkih različnih značajev, zgrajena na enem motivu in tematičnem materija,u prvega stavka: a) Veriga in kanon Veriga je dvoglasna, zgrajena na ostinatnem basu. Motivi se prepletajo in vežejo v obliki verige v premi ln rakovi smeri. Kancu se razvila iz ost!natnega basa in je spremljan od godal. Zaključek je močna ponovitev začetka; b) Medlgra je •Izčrpna .ccpeljava motivičnega materijal'.. Vse skladbe in dramatično tolmačenje glavne misli c) Nenrlrika. Njeno bistvo je gibanje V zasedbo orkestra je vzet xylo-phon Zgrajena je na motivičnem materija-lu prejšnjih stavkov Drugo Bravnlčarjevo delo Slovenska plesna burleska; iu Mu-sorgskijev ciklus - Slike z razstave v Ra-velovi mstrumentaciji sta siclepni točki koncerta Vstopnice po običajnih koncertnih cen a,ti v Matični knjigarni. u— V zadnjem čar.u je nastopil ria raznih dobrodelnih in drugih prireditvah z izredno lepim uspehom takozvani SiovensKi vokalni kvintet. Njegovi člani so priznani izvrstni oevci štibernik, Jug. brata Petrov-čič in suic. Kjerkoli so nastopili omenjeni gospodje, so s svojim dovršenim pi tjem takoj navdušili občinstvo ter postali t.ako-rekoč ljubljenci publike. Nj i novi glasovi so sveži, zdravi, lepo ubrani, izvrstno naštu-dlrani. za kar nam jamči sloves njihovega umetniškega vodje g. Zepiča. Za samostojni koncert, ki bo v ponedeljek, 22. t. m. v Filharmonični dvorani, so si izbrali izvrstni program. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Danes zadnji dan sTrader Horna« v kinu Matici. Včerajšnje še vedno tako živahno zanimanje iia monumentaiuo filmsko delo jTrader Hom? js odločilo, da je Elitni kino Matica obdržal film še danes na sporedu. Vendar sporočamo cenj. občinstvu, da se bo predvajal film danes nepreklicno zadnji dan, ker ga mora kino po zadnji predstavi odposlati naprej. Vsi tisti torej, ki grandi.ioznega filma doslej še niso* videli naj s' »Trader Horn« danes gotovo ogleda-jo m naj torej ne zamude zadaje prilike Predstave se bodo vršile ob 4., 7, in 9K zvečer. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Drevj o d bo rov a seja, v sredo važna vaja mešanega zbora. u— Sokol I. Ljubljana prosi članstvo, ki se namerava udeležiti letošnjega IX. vsesokoiskega zleta v Pragi, da prijav' to v društveni pisarni na Taboru do 20. t. m. kjer se jnvejo podrobnosti glede rasa lu stroški-v. u— Godbeni odsek Sokola I. Sestanek, napovedan za torek 16. t. m. bo šele v ponedeljek Z'l. t. m. ob 20. na Taboru. u — Poroka. V nedeljo 14. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Jakoba g. Fran Erce bančni nodravnatelj in gdč. E'a S e u n i-gova. hčerka posestnice in trgovke gospe Ivane Senu,g, Ljubljana, Stari trg št. 7 Priči sta bila generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke s dr Ivan Slokar in brat neveste, tovarnar g. Ivan Seunig ml. u— Ljubitelji ptic. Društvo za varstvo ptic pevk nam je poslalo: Nastopa silen mraz ln ubogim ptičsom preti slaba Kdoi želj v svojem rejonu krmiti ptičke, na»j se potrudi v tajništvo Društva za varstvo ptic pevk (Kelnarič), Poljanski nasip 16-1 mestna hiša, kjer dobi mešano ptičjo hra no v obliki semen brezplačno. u— Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« bo v četrtek IS t. m ob pol 9 zvečer v restavracijskih prostorih rZvez- Vam razvije Vaš film ali ploščo ter napravi slike na visoki lesk Foto Tourist Šelenburgova 6. de. V ciklu predavanj ljudska univerz* pride na vrsto predavanje o aktualnem predme u -O gos poda rsk.il krizah in o po lih iz kriz O tem perečem vprašanju iz pregovori ravnatelj Ljubljanskega velesej ma g dr Milan Dular. To predavanje vzbu ja po vsej pravici zasluženo pozornost " naš; Javnosti Vstop je brezplačen u— i.Bermna« je naslov predavanja. Iti bo pod okriljem Turistovskega kluba >Ska-v četrtek 18. t. m ob 20. v dvorani Delavsse zbornice. Znani predavatelj s. Karel Koianek. ki je velik prijatelj naših alpinistov, nam bo opisal masiv Bernine Ta alpska smučarska tura, ki bo tudi a t e »i nične strani predočena z lepimi diapozitivi, mora zanimati vsakega smučarja in alpinista V ljubljanskih izložbah so že razstavljene krasne povečave iz tega predavanja, ki vzbujajo največje zaninranie. Vstopnice so v predprodaji za sedeže po JO in 8. stojišča pa po 5 Din v Matični knjigarni. u— Moderna znanost o prehrani pripo rt>ča uživanje surove hrane zaradi piepo-trebnih vitaminov. S prekuhavanjem mleka unič:te vitamine, da je mleko manj vredno. Bio-mleko Osrednjih mlekarn v Ljubljani morete uživati neprekuhano. Do stava na dom! Telefon 24!G. B v hotelu #> ■jL V i € | S prvovrstnimi mednarodnimi artisti od danes dalje vsaki večer. Pester program! Izvrstna godba.' Ples pred in po programu! i Cene solidne! Odprto do jutra! Luksusavto s svetlobno reklamo vozi izpred glavne pošte v hotel »Tivoli« ' vsakih 5 minut in to vsak večer za Dinarja 2.— 2392 u— Visokošolec umoril znano lepotico. Znano lepotico Erno K. so našli umorjeno na njenem stanovanju. Policija je napela takoj vse sile. da izsiedi morilca. Baje sp pravemu storilcu že na slenu. Umora je osumljen nek. visokošolec. ki je živel z uinorjenko v prijateljskih int:mnili ednoša-ji.i. Ime tega visokosolca, čigar rodbina s">ada v najvtšj^' .uTiižabne kroge, se drži zaenkrat še v tajnosti. Jutri l>o prepeljan lz policijskih zaporov pred preiskovalnega sodnika Alberta Hassermanna. Razprava se bo vršila jutri v Elitnem kinu Matici. u— Poškodbe zaradi poledice. Na poledeneli cesti nekje zunaj na ueželi si je v nedeljo zlomil nogo znani ljubljanski trgovec i.n trgovski zastopnik g. Aleksander \Visiak. Poškodovanca so z glavnega kolodvora prepeljali" z leševalnim a-vtem ua zdravljenje v Leon išče. Upokojeni nad-preglodnik finančne kontrole 36 letni Jos'p Bras, stanujoč na Kodeljevem, je ponoči pa le' >na poledenelih stopnicah ter si zlomil levo roko. Z Gorenjskega pa so pripeljali v splošno bolnico 17 letnega trgovskega vajenca .Josioa žemvo, doma iz Zgornj li Gorij. Fant se je smučal, pri tem pa je ta-ko nesrečno padel, da si je nalomil hrbtenico. Njegova poškodba je zelo huda. u— čiščenje. V zadnjem času se je nabralo v Ljubljani večje število lahkoživih žensk, ki j'h je policija nekaj časa pustila v miru. Ker pa se je tajna prostitucija v Lju'oiija:.i čedalje bolj razpasla in je prišlo policiji na uho razno škandalozno početje, jih je zopet spravila na varno. Polovila jih je po raznih kavarnah in skritih lokalih Samo včeraj je bilo aretiranih pet razni.j pustlovk, ki so bile oddane v bolnico, deloma pa so bile izročene sodišču. u— Nepoznana sleparja. Pri ž.eni želez-ničarskega uslužbenca Mariji Korenov! v žo Iger je v i ulici sla se zglasila dva nepoznana potnika ter ji ponudila v naicup blago za moške obleke. Korenova se je res odločila za nakup par metrov blaga za 250 Din Pi\ kupčiji pa sta sleparja spravila Korenovo v tako zmoto, da ni niti opazila, da sta potnika pri odhodu vzela s seboi tudi njej prodano blago. Potnika sta nato izginila, kakor bi se udrla v zemljo. Oškodovan k a je zadevo prijavila policiji ter opisala sleparja, izmed katerih je prvi star okrog 25 let. majhne postave, drugi pa je večji ter je govoril hrvatsko narečje, dočim drugi zavija po dolenjsKo. GraSolos KARMAH e preselil svoio pisarno v (Palmoticevo 33'I- 21181 i c te/on 7 i-21 Trimesečni gospodinjski tečaf v Mladiki v Ptuju se prične 7. marca in traja do 7. junija. Natančnejše podatke daje vodstvo. Obenem se prične z marcem večerni kuharski tečaj, ki je namenjen predvsem uradnicam v Ptuju ki so čez dan zaposlene v uradu ali trgovini. Vpisovanje v ta tečaj bo 26. in 27. febr. 2383 Iz Celja Strelska družina v Celju priredi v četrtek 18 t. m ob pol 21 v hotelu -Hn bertusi*<-. v Gosposki uiici prvo letošnje sobno streljanje z malokalibrsklm: puš.Ka mi Čiaui naj se večera udeitže polnošte-vilno. vabljeni pa so tudi drugI prijatelj, strelskega športa. * V celiskt podružnici mariborske Kmetijske eksportne zadruge se je včeraj do poldne javil uradnik tukajšnje mestne po-lioide .n zapleuil v«? knjige Policija še v«dr«o prejema dnevno številne prijave za-varovateljev imenovane zadruge iz Celja >n okolice kotikor prebivalo na teritoriju celjske mestne policije. «_ Huda nesreča !e3ncga trgovca. V soboto se j? na svoji žagi ponesrečil 31 letin splošno znani in ugledni lesni trgovec in posestnik g Slavko \Vinter iz Zreč pii Ko ujicah Zgrabil sta je transmisijski jemiep in ea večkrat zasukal okrog svoje osi. Po uesrečenca so prepeljali v celjsko jam?« bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da uia zmečkano levo roko v nadlaktu. po škodovani ima obe nogi, dobil pa je tud hude uotranje poškodbe. e— Smučarske tekme Celjske sckolske župe bodo v nedeljo 28 t m pri Celjski koči Tekmovali bodo vsi oddelki ter bo to prva tekma v t< m lepem športu, ki si ga ie tudi SokoJsivo osvoiilo v svoj delokrog Prijave se sprejemajo pr društvih, v katerih so tekmovalci včlanjeni. Podrobi n spored bomo š£> objav:li e— Iz celjskega mestnega avtobusneqa podjetja. Na progah Celje-Dobrna, Celje-La.ško m Celje-Sv Jurij ob južni železnici bo pes:iušalo celjsko mest.no avtobusno podjetje pričeti redne vožnje zopet v četrtek 18. t. m e— V mestnem kinu se bo predvajal drevi ob pol 19. in pol 21. pjt.rijctičn-i film iz življenja Nj. Vel. Kralja Aleksandra ni njegove rodbine pod naslovom Živel kralj-V sredo ob pol 21. pa bo predvajana zvočna filmska opereta Dvoje src v tričetrtin-skem taktu. Predigra zvočna enodejanka. e— Pobegel konj. Včeraj zjutraj je pobegnil z Dečkovega trga lep konj vranec. Kdor bi kouja našel in ujel. naj to sporoči predstomištvu celjske mestne policije. Kv>-nju je ime :Gej3a. Iz Ma^fliora a— Pomožna akcija na Pobrežju. Danes začne poslovati ljudska kuhinja na Pobrežju. Ustvarila jo je nujna potreba; kajci brezposelnost je prestopila mestne meje ter se občutno širi tudi v okolici, čemur se ne smerno čuditi, ako pomislimo, da je večina okoličanov zaposlena v raznih tovarnah in podjetjih v mestu Pivo pobudo za pomožno akc.tjo je dal krajevni odbor H lečega križa na svojem rednem obč. zboru, župan je sklical zastopnike vseh krajevn a društev, da pomagajo po svojih močeh s prispevki in z dejanjem. Brez premisleka so biii vsi pripravljeni sodelovati pri tej važni akciji. O tvorila se je pomožna knbi-nja v domači šoli. ki jo vodi gospa uprav -tejfjeva. Za sedaj dobivajo otroci brezposelnih in naijubožnejšin staršev toplo lirano v šoli. Pa tudi drugi se morejo okoristit, s to človekoljubno ustanovo, v kolikor bodo dopuščala -denarna sredstva, in ako se pravočasno izkažejo s potrebnim nakazi-iem občine Pebrežje. Humanitarnemu podjetju želimo obilo uspeha. a— Oblastna strelska družina je imela v nedeljo v kavarni Jadran redni letni občni zbor, ki ga je vodil v odsotnosti predsednika Boži dara Putnikoviča podpredsednik dr. Fludernik. Pozdravil .je delegate zveznih strelskih družin, zastopnike oblastev in društev, med njimi banskega svetnika dr. Poljanca, sreska načelnika Milana Maka rja. in dr. Ipavca, zastopnika mestnega odbora polkovnika Luliča. za-s:oy.n!ka Narodne odbrane dr. lrgoliča, zastopnika rezervn h častnikov Perhavca, zastopnika SLD prof. Scbaupa in drug?. Uspeh', ki sp j'h dosegle naše strelske družine so ze'o .lepi.. Pri lanski vsedržav-tii tekmi v Beogradu je strelska, ek pa iz Maribora dosegla drugo mesto. Ponovno je bil izvoljen za predsednika povsod priljubljeni in nad vse marljivi narodni delavec polkovnik Božidar Putnikovič,' za podpre 1-se.ldiika dr. Miloš VauaniK, za tajnika Anton Mohor, za blagajnika Ivan Vrisk, v odbor pa Slavko Reja. dr. Hugon Robič, .šol. ski upravitelj Merovšek, Stanko Trčelj. si kar, major Poje Miro, podpolkovnik 1'e-tel.n Miro, trgovec in veleposestnik Ara, v nadzorni odbor Rajko Boltavzar, Domine Lušin in Josip Moravec, namestnika pa tir. Fludemik in Fingušt Leopold. Zborovale i so razpravljali o predlogih posameznih strelskih družin za skupščino, Ki se bo vršila marca v Beogradu, o razširjenju strelskih družin na teritoriju mariborskega vojnega okrožja o vežbanju maldine, o podporah za ureditev strelišč podeželskih strelskih družin ter o skrajšanju ka Irskega roka 'ii oprostitvi od orožnih vaj za dobre strelce. Med diugim seje razpravljalo tudi o nakupu zemljišča za strelsko družino v Rušah Oblastni odbor si bo prizadeval, da pošlje tudi letos na vsedržavno strelsko tekmo septembra v Ljubljano ekipo najboljših strelcev. a— Seja mestnega občinskega sveta, ki je bHa napovedana za četrtek 1S>. t. m., je bila preložena na 23. t. m. a— XIII. redni letni občni zbor Glasbenega društva Drava bo v ueJe'j.o 21. t. m. ob 9. dopoldne v niali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevivm redom Polno-števllna u 'e'ežba članstva obvezna. a— Glasbeno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru bo priredilo jutri oh 20. v veliki kazinski dvorani koncert, in sicer orkestralne točke pod taktirko osmošolca Silvi.;a H;.s~a, pev^Ki naotop pa pod vodstvom sedmošolen Jos:pa Mihcliča. Pro iiram koncerta jc zelo pester in bodo naši gimnazijci izva uli pai težkih skladb, oio-šderer. o.-krbnik icševalne postajo ,Iat>er. oskrbnik oddelka /a uniforme Stunvpf. vodja t-c/ariškeg-'. odbora Bien n«dstrojn'k Czerniv in v nadzorstve ni odbor Jože Vr»'čič in zdravnik dr Josip Ivanšck Mostno olivno ie zastopal gradbeni nadsvetnik in/. Albin Čcrne. a— Preiskavo pri Kmetijski eksportn-družbi Revizija poslovnih knjig in polž vedbe so še v teku. Doslej še ru čisto go- Kmo LfuMjansKi dvor Telefon 2730. Krasno filmsko delo iz bednega cirkuškega življenja. Ob 4., ' 28. in f). url zvečer Cene 4 in 6 Din ii luvo. ce je b.,e posiovanje nepiavuno a;, kaznjivo. pač pa je zelo verjetno da >.o zagrešili kaznive manipulacije nepošteni agenti. Zaradi tega ,ie v interesu pieb.vai-stva. tla .Io zaključka pre > ;avi uc o :st»-oa k družbi Stranke, k: so prijav;!:- k vt članice m jim zava.ov.mc! še uk-o umrli, aii njihove smiti še n:-o prijavld, na; s s-oj;ni: zahtevam: počaka --j odlo -itv . ali bo družba še naprej poslovala aii ne. 1\-m osebam n: potreba lir:javljat: p; rov zavarovanja preiskovalnemu so .uiRii. rt i javijo se nad le ta«e os. be v ;2 Din. f Oč icu.j.ii pogovori c-o se dobro obnesli. a— Iz bolnice, lokom veti a šnjega dneva so pripeljali v mariborsko bolnico k:ir tri ponesrečence, ki so se poškodovali ua zledenelih tleli Tako je padla pri Sv. Jan-ža na Dravskem polju posestnioa Rooi Dobnikova m si zlomila lev ico. Ista nesreča je doletela v Nosov i deia vko Matildo \ji\arjevo. Na Ruški cesti pa je spo.lrsir-lo brivcu Karlu Zupancu. da je vadel in si zlom i k vo nogo v gitžnjii.. V bolnico s > pripeljali tuli 4 letnega Stanka Tajnikarja iz Oplotnice, ki se je igral z nožem in si pri tem močno poškodoval levo oko. — Na Glti vp; m tigu pr<• I VeiiKo kavarno pa se je zgrudila v nedeljo Z' «-0er po«<"sl.n..'e.-i Elizabeta. \^"eiger!ova žara-C slabosti. Tu li njo so prepeljali reševalci z avtoiU" v bol-uico. 13 Kranja r— Glcsbem odsek študira nov program, zato vabi pevke, pevce in ijodben ke, ki bi z veseljem sodelovali, da se pr -javijo še do sobote vsakokrat pri vajah, ki so za pevski zbor v torek in četrte..< (ženski ob 20., moški zbor ob pol 21.), / t orkester v sredo in petek ob pol ^1. r— Smučarske skale; Ine tukme bodo v nedeljo ob pol 15. na Sokolovi skaka'nie: ob Šmarjetai e tri Skakalnica j. h b ie: -s popravljena po načrtu ». inž. Janše in b;» gotovo zadovoljila. Dopoldne oh pol I" bodo tekme v smuškem teku. r— »V kraljestvu ziatoroga«. \r ^obot > in ncdclio jc kino Narodni dom štirikrat predvajal do:n.i'-i vcl:čn-stiii film -V kr.-Ijetiivu ziatoroga«. Vse štiri predstava •« hik; razprodane, č .-v.r ni pri nas š.- .h«^ - ' noben film. r— Našj hodniki s> poglavje /;■*;e. I; -lastniki se za čiščenje ne brigajo. Najn- -varnejša pot je od Majdičev^- trgovine do hotela »Stare pošte«. N i tem potu :" pripetila v soboto hujša nesreča. \ed- -no nesrečnega delavca pr porečamo dobrosrčnim ljudem, ki naj ji vsaj za prvo sil > pomagajo, da je ne poženejo iz hiše. ki sta si jo pokojnik in njegova žena zgradila pred letom dni na tovarniškem zemljišču in ua kateri je še nekaj dolga. Upravo tovarne KIH prosimo, da siromašno mlado vdovo zaposli s nrimeraim delom. s— Krožek pri/ateljev Francije poča^-j spomin pokojnega ravnatelja Mager.J, društvenega knjižničarja in vodit ključu, ki je bil objavljen v nedeljskem članku, v katerem pa je po pomoti stalo, da so se podpore že delile. Podjetje steklarne je za prehrano brezpeslu li izdalo že nekaj zelja, razde'jeno pa bo tudi pol vagona moke. h— Tatvina. Kramarju Krajšku je bilo ukradeno iz stanovanja 2'H)0 Din težko piisluženega denarja. Domači so lili vsi : doma. kluuč od hiše pa je bil shranjen v Hišici hudega psa, ki ne pusti v M i žiro nobenega tujca. Zaradi tega se je tako;, ko so opazili tatvino, osumilo neke sosede m tan> so naši vrli orež / ki ura v kmalu tudi Izsledili tatu ter reš:ii še 2COO Din. Iz Krškega kr— Občni zbor tamburaškeg;, društva »Slovana« v Le^kovcu pri Krškem se je vršil te dni. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen naslednji odbor gi>.: predsednik Žnidaršič Anci. tajnik iu kapelnlc Drago Bitcnc. blaaain^ Žakš i Hinko. ar_ hivo* Žnderšič Ivan gospodar ŽUkar Jože. pregh-dovalca računov Arli Vinko in Vakselj Alojz. oJbornil-ii: Ru-par Anton, »JUTRO« št 39 ij. Ii- ku^M Uipovž Peter in Lavriošek Albin. Zadnja društven« prireditev je d« «0 vr- li dc-maot fantje in možje tudi na prosvetnem polju agilnv Vso pohvalo i*rafcem in pevcem, ki =e niso ctrasili žrtev m truda. Iz KGzrfic nj— TjrrSeva proslava konjiškega Sokola l»o v soboto 5. marca s svečano akademijo in s slavnostnim predavanjem v telovadnici deške narodne šole. nj— Mladinski popoldan Sokola ie pod vodstvom upraviteljice s. Erataničeve Nuše potekel v zadovoljstvo mladine in staršev. Mladinski popoldnevi se bodo odslej vršili večkrat, ker ima mladina od takih prireditev le koristi. nj— Lutkovni sokolski oder je sedaj postavljen za stalno v dvorani Narodnega doma in se bo otvoritvena predstava vršila v Kratkem. nj — Priprave za ustanovitev sreske in V.mj. vn organizacije JRKD v Konjicah so i 'nčane ter bodo v kratkem ustanovni občni zbori. Is življenja na dežel? DEVICA MARIJA V POLJU. V sobo-to 20. t. m. bo predaval v Sok ulsk«;« n domu h-. Vladimir Kravos o Jugoslaviji. Predavanje bo -opremljeno 5 številnimi skiopt.c-j lini slikami. Zač- tek ob i'J kno uro prej t j je ob JJ>.. pa bo niladoio.o predavanje r ob i.'k i pravljice, t-to ta ko r- ski optičnimi «'ikami. Vstop prost. Posctite polnoštevil-i; j. SEVNICA OB SAVI. Resnici na ijubo je potreben popravek glede pogreba ponesrečenega železničarja Karla Sušina iz Sevnici;. Slovencev;- dopisnik iz Šmarja pri Sev-»tci namreč piše 12. t. m. med drugim: ; Blizu pokopališča so mu zapeli domači j-.?vci Vigred,r Po ojniku pa so zapeli na ri/egovi zadnji poti pevci sokolskega pevskega zbora pred Sokolskim domom. Naj l>o zapisano jasno in točno. Dopisnik Slovenca ; bi kot domačin lahko vedel, kje je *ni ; blizu - in udomači«. Sicer pa ne gre za twsede, ampak za čisto resnico. Sokolska g upa v Celju je poUdila novo društveno Vpiavo sevniškega Sokola, ki je bila izvoljena na občnem zboru 24. p. m. s bratom farosto Jakobom '"'-oni. 1ISAM1JE. Kakor je Jutro poročalo, f: je vršila pri nas vinska razstava z vtn-fkim sejmom. Na tej razstavi se je poka-7 ;k>, da imamo v Oramijah res dobra vina. Na razstavo so prišli tudi gg. sreski načelnik dr. Kubad, profesor Vojsk iz Man-l.ora, ki je napravil oceno razstavljenih ■vin. referat kmetijskega oddelka pn ban-rki upravi g. Zupanič, upokojeni kletarski nadzornik g. Zabavnik in drugi. Vsi so se pohvalno izrazili o razstavi. G. Zupanič je x jedrnatem govoru razložil pomen razstave in opozarjai vinogradnike, naj sadijo le r aji: Ijše vrste trsovja, ker ie na ta način • no prišli do pravega slovesa tukajšnjih v.n. Prav vzpodbudno so govorili še tudi . Voj-k, g. Drofenik iz št. Jurija in župan g. Franjo Mastnak. Po končani oceni je bi-L predlaganih i-;a diplome enajst vinograd-rikov. Uspeh razstave se že nekoliko kaže. Te dni so prišli kupci iz Gornje Savinjske doline in z Gorenjskega. Kakor povsod, ie tudi pri nas mnagn nedostatkov pri kletarstvu. ki jih bo treba na vsak način temešji-t.'> odstraniti. Treba je za to le dobre volje. CiORNJA RADGONA. V domovinsko trške nh^.ne e« t iii na sej- občinske i ;ra\e sprcjtfi Hop Kari nii,:ai. ki moj-- -i" K ton a Martin. gostilničar ni mesar i i Bcnkuv.-e Helena, kuharica, vsi v Gor-Radgoni. Neubertu Valterju, monterju Pod-radi ra.ru. pa je f orejem z asi gu ran £ v ',.'■-."-em. da »i pridobi naša državljanstvo. - H glavnemu oddeku finančne kontrole ' .Maribor je premeščen od tukajšnicga « d Jelka podpreg'cdnk Pcrovec Franjo — Pv'C-st&vo';n-o gasilno društvo v Gornji P-: dijon; bo imelo redni občni r v ne-rc!:o 2!. *. m. ob 14 v 5. razred osnovne < "/iivne šele. Pridite! A?i ste že naročnik f-eovess&e tlustrovane te-genske revifs „žlvl|ess|e in svet"? i*«^ i '! n k. Sreda. LJUBLJANSKA DR A JI \ Začetek ob 20. 1 ti.: Zaprta 17.: Zdravnik na razpotju, ra. Izven. ' etrtek, 18.: Vzrok C. lJLRL.tA\Moboto "20 t m. Avtor, ki i< ijubljanskenm .ibčinslvu /nai! no raznih d lih. ki =o se ic uprizarjala ua slovenskem odru. tudi to pot r.a njemu !a-slen oris'na ]• i. duhovit in /abavvi način drži od začet-' do kraia rmbl ko v napeti sti G'avno nu>-:'-<) iiloeo kreira « Levar. slavno žensko pa . Nablecka V ostalih so zaposleni v koli .'dri še l'^; Jiiv.hiovp in Gabr jelčičeva m " Drenove:*. Jerman. Sancin in Danes Tl.±. •/"■ > vodi '.'. prof. šest. Vse priiaielie duhoviti in prijvtn;- zabave opozarjamo na to p:e-lli i -ovo f iiibljan-ka opera. Sihiuo uspela opere'", nnišket rii;- se uprizori na našem »■.'»■"•rneni odru ponovno danes za abonnn B. Z-isedba običajna. Režira C. Rratko Kreft Konična ooern >Brivec Seviliski- se no ;-"r!et»iem presledku ponovno uprizori v naši operi v 'Mrtck 18. t. m v popolnoma m»-v: inscenacii in delema novi zasedbi. Pre I-f!ava bo za red A Maribo^lko gledališče 7.i-vpraševanja po vinu. redki kupci pa ceno notiskaio vedno boli pod proizvajalno vrednost. Konsuin pada. prav tako zaUpan.;e pri kensument h slede na prirodnoe?!, izvirnost in nep'kvarienost oiiače. Pojavljajo se vse slabe posled ce neraeiionalnesra kletarstva. o«ob;to pri mnniših in revneišib vinarjih, k! ne morejo svo losa pridelka pravočasno vnoveit'. Vino se jim često kvari :n nrooa i-v slabih >,hramih:. Z niim pron^da vino gradnik, propadajo pa tudi vsi listi, ki od njeea žive. Gostilničar kuno le vedno mani v na no-ro=redno pri prcducent.u in za daPšo dobo. ker ne zmaguje pretirano vir-oke trošarine. \ ee:r>nrna konoie v vinskih trgovinah p > manjših količinah za tekočo rmtrc-bo. Vinska trgovnia i>d-t.>i;i edina naknpovtlka o-rri nrodi^enjifi tofih-a. To nieno nekake. nionopv!sb« tal<-'fe ie nezdrav gosno darški poinV in v velik me~: posledica nezdrave }^5arin«ke noiiMke. A tudi zanjo .j.? more biti tak razvoj trame vrednosti, ker nomaca tk čdi vinsko P'0dukc"i0 in vinski kon«um. koristMi na more trgovini le navidezno. vsekakor na sr mo zača=^o. (M pron^daioče^a vinogradništvo ne more irbče imeti tr.Tirh koristi, tndi država ne. Zalo je tolažiiivo in razvesebivo, da se te naša vlada, kakor čnieino. odločil-i za nmi-lieni" in znižanje trošarine na znosno mero. S nrimernim r»»;»l.>in«'r;M>ieni Iro-arine bi bdo vinogradništvu. virwki troovini in '-o--tilničarslvu lahko na mah pomnr«k rtaorei. namrof v smiwln nav'h •/:»'• te v. ilnliif- ha. da j«. lro5;'ri"(» vrelci i« od ea *ina. ki ie rri -na n»i«s«. ostale 7.,'do<7p vina m nai b.<''o rod kont-oH. kakor ie !o bi'o nekdai — brez vsakršno Škodo m lavno blaoaino 7a'o pa se ne smemo braniti vinarske statistike in kiet-^rra kn;i«o-vodstva — cevp oren^e.sterra. ki nni olaisa in sn'nli o'n.vw-,*a nr.:nkoviio kontrolo tudi PO našem vinskem zakonu in nr.iv'lnik'j. Andrej Žmavc. Naše ^lezztics V 1. 1O50 V kratkem bo izšel iz tiska prvi zvezek 'Statistike jugoslovenskih železnic za leto 1930.«. Iz grad \ i te nove publikacije pr-našu iSaobračajui Pregied- uaivažnejše podatke, ki j:h prinašamo v naslednjem Izvlečku. Navzlic neugodnemu vplivu svetovne gospodarske krize, ki se ie pokazala zla»h v občutnem padcu tranzitnega prometa (za "">), so f naučnj rezultati naših državnih železnic v 1. 1930 še precej zadovoljiv Nasproti !eiu 1920. znaša zmanjšanje skupmn dohodkov le 0.93"/o (v Avstriji 7.3 "Vo, v Š»i. ci '2.7%, v Nemčiji 14.0"A., v Češkoslovaški 0.3 %, v Poljski S.2«:'») Ta razmeroma ugoden rezultat je seveda predvsem oosled ca tarifne reforme, ki ie bila izvedena i. 1929 v svrho povečanja dohodkov, m drugih siič-nih tarifnih ukrepov, ki so bili zvršeai pozneje. Navzlic ugodnemu povprečju dohodkov v 1. 1930. pa opažamo tudi pri nas pri podatkih za posamezne mesece proti koncu leta vidno poslabšanje. Do marca 1930 so s? dohodki železnic še prav ugodno razvijali, tako. da so presegali dohodke v odgovarja ločih mesecih L 1929. V aprilu pa je bil zabeležen že primanjkljaj od 1.3°,u. ki se ]e v avgustu povečaj na 8.6 %. v novembru na 11.8 "V« in v decembru celo na 20.4%. Eksplcatac"jski rezultati naših železnic so se zadnja leti gibali tako-le: Skupna količina prevez, privat. blaga Število potnikov niilij. ton 192(3. 42.029 18.30 i 927. 46.158 18.73 1928. 4 <.904. 18.06 1029. 48.169 jO "4 1930. -16.1C4 10.49 Čeprav je finančni rezultat eksploataeije ostal skoro nespremenjen in je v pr mer z letom 1929. zaostajal le za 0.93%, vidimo tako pri številu potnikov, kakor tudi pu količini prevoženega blaga (tovornega, ek>-presnega in prtljažnega) precejšnje nazadovanje. Blagovni promet se jc po količšil zmanjšal za 2,769.000 ton ali za 14.1 °/o, do čini so istočasno dohodki od blagovnega prometa nazadovali le za 4.5 milijona Din ali za 0.25 % na 1831 milijonov Din. Izravnava dohodkov navzlic manjšemu prometu je vsekakor posled ea povišanih tarif. Dohodki železnic od potniškega in blagovnega prometa (tovornega, ekspresnega rn prtljažnega) pa so se zadnja leta gibati tako-le (v milijonih D n): potnški blagovni 1926. 710.4 1603.3 1927. 716.9 1-342.8 1928. 722.0 1677.2 1929 705.8 1835.6 1930. 714.7 1831.1 Povprečna kilometrska pot posameznega potnika se je povečala od 45.8 v 1.1928., odnosno 45.3 v 1. 1929. na 49.1 km v 1. 1930. Razmerje med potniki, ki plačajo normalno tardo in potniki, ki uživajo vozne ugodnost:, ie št vedno prav neugodno, čeprav se ie nekoliko izboljšalo. Leta 1930 jo le 18.5 */• potnikov plačalo normalno tarifo nasproti 17.1. 16.3 iri 16.0°/« v predhodnih treh letih. Če pa vzamemo za podlago prevožene potniško kilometre, tedai je 1 1930. od vseh prevoženih potniških kilometrov odpadlo 28.9 " n na normalno tarifo (nasproti 27.1, 25.0 in 24.8% v predhodnih tieb letih), ostanek pa na potn ške kilometre na podlagi voznih usodnosti. Končno je še omeniti, da se je zaradi gospodarske krize poostrile razmerje med posameznim: razredi, dočim te leta 1928 odpadlo ria ITI razred 89.8 vseh prevoženih potn i Šk'h kilometrov, se je lam ta odstotek povišal že na 92 %>. Na I. tn II. razred pa je leta 1928. odpadlo 7.4%, 1. 1930. pa le še 6.1 «/,>. Kako bo letos s hmeljem Na naš članek v jJutru« od srede 10 t m. nam je poslal odličen hmeljar naslednji dopis: V »Jutru« št. 34 berem na strani 5: bo letos le 25.000 ha nasadov kvalitetnega hmelja Le pri. odlični letini bo mogel letošnii pridelek kriti potrebo, če bo ;>a letin le nnrmalna bo pridelek manjši od ootrebe. kar bo gotovo Imelo ugoden vpliv " na ceno Srednjeevropski ^me.ljf-sKi urad v žatcu pa p!še i't>." i. 1932 doslovnu: zče vzamemo za podlago normalno letino, je po mnenju tukajšnje trgovine prav malo verjetno, da bo mogoče predali pričakovali pridelek Izgledi za zboljšanje so kar najslabši. Za to moramo priporočati le še nadaljno skrčenje nasadov v vseh deželah. Kdo ima prav? Vaš dop.suik ali pa Srednjeevropski limeijski urad? Sioveask: hmejarii smo uboge pare, ker imamo toliko proroiiov in ae vemo kaj storiti Dejstvo pa je in ostane, da stara garda _ četudi starokopitna — le še tudi nwšaj razume.« Tako nam piše za dobrobit našega lune Ijaistva vneti hmeljar Polemika je tu brez vsake potrebe. K lo ima prav? On. mi ln vsi ostaM hmeljarji sveta, razen vojvodinskih. Odlični hmeljar nas je v svoji vnemi po krivici napadel saj smo vendar tudi mi svarili pred zopetnim širjenjem. Odstavek, ki ga citira smo navedli le kot citat službenega poročila >UJruženia vojvod insk. h hmeljarjev«. Da ne soglašamo z njim smo odločno povedali v zadnjem odstavku našega članka. Zato olpade tuli potreba, razpravljati o tem, k Jo ima piav. o prerokih in o stari gardi. Le toliko naj omenimo, da smo že leta 1927 na tem mestu kot prvi odločno opozoril; odločujoče či.nitelue na pretečo poplavo -hmeljarstva, k; je prinesla toliko nesreče novimi in starim hmeljarjem. Razni odlični hmeljarji pa so še takrat v nebo kovali hmelj kot vir blagostanja. Klor bo pisai zgodov.no našega hmeljarstva bo ia-liko odločil, kije so bili pravi proroki. Kakor smo z gospodom dopisnikom enakega mnenja, glede kvarnosti in nc-umest-nosu ponovne?.'a širjenja nasadov, tako smo odločno mnenja, da vsaj nam ne kaže nadalje krčiti nasadov. Ker smo mi me I vsemi deželami najbolj skrčili nasade in jih ne smemo še bolj omejiti če si liočomo ohraniti odjemalce in Ime. Daleč so že časi. ko so nagnali nekateri mogočniki večino hmeljarjev, da so iztrebili hmeljnlke, dočim so jih sami še povečali. Kotiran^ delnic Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka je te tin pričela z zamenjavo zač:vn-'h potrdil (izdanih pri vpisu) za stalne delnice. S l.uu v: postalo aktualno vprašanje kotiranja teh delnic na naših borzah. Delnice privilegirane agrarne banke so se doslej le malo trgovale in je na beograisk1' borzi pr šlo od ča?:i do časa le do eksekucijskih prodaj. Tečaj se ie pri teh prodajah držal večinoma nad 20i) Din za delnico (nominai vrrdnod 500 Din), pri zadnji taki prodaj' pa je bil zabeležen zaključek po 238 D n. Ker ni uradnega borznega tečaja za te delnice, je prišlo v zakulisni trgovin; zaradi nepoučenosti nosam-v-nih deln čarjev tudi do proda? po 80 in 10O Din. kakor doznava beonrajf-ki 'Trgav n^ki glasnik . Da se preprečijo lake anomalij" in oa bi bib delničarji točno obveščen' o tržni ceni. bo beograjska borza v kratk^ a uvedla redno kotiranje dcinic Privilegirane agrarne banke. — Borzni sestanki. Jugoslovenskim borzam je bil te dni dostavljen odlok finančnega ministrstva, po katerem se imajo borzni sestanki na borzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani počenš- od 15. februarja vršiti istočasno od 11 do 11 ure 4^ m nut. V xe;n času se vršijo posli z državnimi papirji, z devizami in valutami. =: Kam izvažamo naše vin». Kakor smo že pred tedni poročali, se je lani uaš- Izvoz vina precej dvignil, in sicer od 522 vagonov v 1. 1929., odnosno od 1211 vagonov v l. 1930. na 1707 vagonov (v vrednosti 51.8 milijona Din). Po podat k h. ki jh je pravkar objavilo kmetijsko ministrstvo, je slo od lanskega izvoza vina 1112 vagonov ali 65% v Italijo, nadalje 260 vagonov v Avstrijo. 165 vagonov v Češkoslovaško, 80 vagonov v Francijo. 70 vagn -,ov v Šv'cr>, 7 vagonov na Poijsko. 5 vagonov v Nemčijo. 5 vagonov na Nizozemsko in 2 vagona v Belgijo. Znaten izvoz vina v Italijo, ki je sama izrazita izvoznica vina, s' moremo loiinač.ii le na ta način, da itali janski \ i tiski trgovci kupujejo naše vino. da ga potem nadalje izvoz jo v druge države, tako da igra lta!1i.» pri tem le posredniško ulogo. — Samo pol odstotka obresti na konto-korentne hranilne vloge v Švici. Ker švicarske banke "/-aradi cilne likvidnosti ae. narntga trga ne morejo plasirati denarja, ki je pri njej !ia.o«'cn. zlasti pa kratki ročnega denarja, se že deij časa opaža tendenca, ki gre z« tem d«', se banke čim bo j ubranijo dobita kratkoročnih vlog. Švicarske vciebarke so sedaj tudi za ko-.ta. k oren t ne vloge in za žlrovna dobromiet ja znižale obrestno mero, in sicer od 1 i>a-st. na pol odst. letno. Pri tem pa izjavhaijo, da so pripravljene priznati višje obresti, če sc vloge vežejo na tri mesece do enega leta. — Trgovska zbornica na Ducaju zahteva odpu\ed tt.iinncK*h po^oub / drug mi > državami. Zaradi cf.abi.j ukušenj, ki jih unajo avsitrijiiii gospouarski kro^l pr! izvajanju klirinških pug^uo z diag,uu državami, jo trgovinJ-C.-politični odbor dunaij-sl?a.ikt»n ura unč m listu oojavljen nov dodatni te-znam b.aga. čigar uvoz je dovoljen samo na podlagi dovoljenja devizne Komis.je /a p-C a p deviz. Seznam vsebuje ued diigjini tudi naelednje nove predmete koruza, sirove kože. asfaltna zem,ja, asfaltni mtu. cnen, predmeti iz e.menta in gipsa, razno i železno orodje, te.egrafski, teleronski .n signalna aparati, električne žarnice itd. Strožji devizni predpisi k«. c=o razširjen, na uvoz gori imenovanega b aga, se bode uporabljali na vse one pošiljke, ki c.o bile predane po 16. f«',oru"jrju za, prevoz v — Dobava mesa. M'uiit:sl\t> za vojsko in mornarico, ekonomski oddeiek v Beogradu razpisuje ustmene licitacije za dobavo mesa aa Čas od 1 aprila do 30 septembra 1982 ki se bodo vršile v dneb 23.. 25.. 27 in 29 februarja 1932 (Oglas je na vpogled v Zboru ci za TOI.) Dobave. Strolni oddelek direkcijo dr? železnic v Liubljani sprejema do 25. |. m ponudbe glede dobave 250 {>arov cokelj za peptlarje Direkcjti državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. t. m ponudbe glede dobave instrumenta za merienie izolaci je. Direkcija državnega rudn lca Kaka ij sprejema do 25. t m. p-nudbe glede doba\>-39 komadov kotlovnih in 2 komada podj>or-nih cevi Direkcija državnega rudn ka I »reza sprejema d j _">. t. m ponudbe glede do bave manesmanovih cevnih jeklenih kolen — Vršile se bodo naslednje ofertne l cita-cije: n. marca nri dlrekciH državnih železu • v Subotici gle" je deviza London zopet nckoTco crkre-pila. Prav t. Ko sta se dvignili d e v i zi An-srerj.m i« Brus«!j. Nekoliko pa je ponu-stila deviza Tr-st Na zagrcMSkern efektnem tržišču :e bila Vojna škoda za malenkost čvrstejn": za ktiiso »e ie trgovala po 251 in 252, za februar po 24S in za marc po 247 V u vcslicijskem posojilu je pr-š'o do pr-»meta najprej po 59, potem pa po 60 Med 2u-larskimi papirji so b;'i zabeleženi z-skMuč-eki v 7 odst. B nircvcm posojilu po 45.59. 4"i.75 in 46 (v Beogradu ne 47) in \ S odst. Gkirrovun posojilu po 53.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2271.79 _ 2283.1 o. Berilu tiii.(>U—i544 40 Bruselj 7S3-/ >jr> 7S7 08. Gunh 10% 15 —|'1)1 p5 Londor. 103 70—10.5.30 Newvork 5590.23-—50 S 49 '»ar./ 221 4^—222.Praga BVi 22—167.IS Trst 280.83 — 293.23, Nevvork kabel 5612.23 do 5640,49. Zagreb. Amsterdam 2271.79 — 2283.15, Bruselj 783 74 — 787London 193.70 do 195.3;l. Milan 290.83 — 293.23. Nevvvork kabel 5012.23 .. 5040 19. Ne\vyork ček 5790.23 do 5018.40. Par z 221.47 — 222.59, Pra«a 160.32 - 167.18. Curih 1026.15 — 1101.05. (litrih. Beograd 9 05. Pariz '20 195. London 17.715, N^v Vork 512. Bruselj 71.5-0. Mii-m 26.575. Aiadrid 40.50. Amsterdam 207.18, Bt i 'in 121.70. Sto kholm Oslo 96. Kobm-b-"vn 97, Scfiia 3.71. Praga 15.175, Varšav:? 57.45, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagr<'|j. Državne vrednote: Vojna š.,oda kasa 2-j1 — 2-<4, za februar 246 — 24», za mare 2-^3 — 2i<, <".o .nvcsticijSivo 58 — •:•'•>, 4,o agrarne 28 — 31 6" o begiusKe -l0..;0 do 42. 7% biair 4->.50 — 40.50, k« rna-r od do ol, 7":o Drž. lupoiek. bjnka 4o — 49. ticograd. Voina škoda 2o0, eol.5 s zaklp, za feoruar 24i, 246. 246.50 zaklj., ?% iiive-siicijsua cS.bd, 59, o9.bd zak'j.. 4" o agrarne 30 — .1*2, 0/» beglusKe 41.;'.) z;iklj., 7" i. Hlair Al zaklj., 7% urž. h.potek. Danka 50.-/J, o0.2n za Al j., Narodna baima 40211 — 4980. uan^j. ojtiKVeieiii li.oo. b>KonipleyeselL 113, Dunav - Sava - Jadran 14.40, Macts'i- senuaiingeseOscnait 1 y.0->. Trocvlje iki.09, Aipine - iVtcaian. iB.cr - 21 10- Simfoničen k.mcert - 22.50 Zabaven program. - KANTCSBERG K .IS PonoHanski konc."-! — tO 15. Ves program z Berlina - MUHf .At'KFR tT,5 K-mcert iz Frankfnita - 19 45- Lih k« "lasb-i - 21 r Avstriisk! večer - BUDIMPEŠTA 17.25 Koncert soilsinv — 20.10: l^ra!- ki večer. — 22.15: La'>ka godba - RIM 17 30- Pe-'"i — 17.45: Inslrumentalna glflsba 20: Plo-Iče. _ 21: Prenos opare h gledališča. Si* k m 1 Ob sedemdesetletnici Danes pred 70 leti je bil osnovan v telovadnem zavodu br. Ma!ypetra v Pragi »Sokol Pražskj«. Sokolstvo slavi torej danes sedemdesetletnico vseskozi piodonosnega delovanja za slovanske narode. Tedaj se je zbralo v omenienem telovadnem zavodu 75 praških meščan ov. Dohtikov in študento\. iiekaj umetnikov, skratka zavednih prašk h Cehov, k: so na pobudo mladega doktorja tilozotje dr Miroslava Tyrša in poznanega praškega trgovca Henrika Fiignerja ustanovili prvo sokolsko društvo vobče ter s tem osnovali trdno podlago za ves nadaljnji razvoj češke narodne stvari v bodočih desetletjih. Novo sokolsko društvo je takoj ob po-četku pokazalo, da se bo strogo ravnalo po programu, ki mu je bil odkazan. Ne samo. da se ie oklenilo njegovega ognjišča iepu število telovadeče mlad ne. temveč v sokolske vrste je stopil vsak, ki je hote! med iiaciiotialno zavednimi Frazam kaj veljati. Sokolska stvar se ie obračala do i sega naroda ler s: zapisala v svoj delovni pro-graai teieno in moralno povzdigo vsega češkoslovaškega naroda, da ga tako pripravi na oni trenutek, ki je mora! prit: — na odločilni dan, ko se bo krojila usoda naroda. \elikc Je stori! sam Tyrš in njegovi nnt-bi žji sodelavci v prvih letih obstoja Sokolstva. Žc isto ieto so vznikle sokolske enote po raznih večjih krajih Češke in Moravske. Ce/ nekoliko let pa je oosta! razmah večji in večji, dokler ni že tik pred svetovno volno dosegel zavidne višine. In vendar (e bilo tedai samo sto tisoč Sokolov v vsej Češkoslovaški. Toda misel je slavila daleko večji uspeh kakor številčni narastek. Že tedaj je bil velik dc! naroda prežet s sokolsko disciplino, kar je tud; dokazal med vojno na frontah in v zaledju. Odpr>r proti Avstriji je bi! kakor domenjen Pa veliki vojni pa je Sokolstvo postalo v bratski republiki činitelj, ki se ga mora upoštevati v vsem javnem življenju, saj šte e skoraj tri četrt milijona pripadnikov. Sokolska nrsel je prišla že 186» v Ljubljano, 1804 v Krakov jn 1874 v Zagreb. Povsod si je osvojila vse resnične narodno čuteče kroge ter je v ir.datni meri pripomogla slično kakor na Češkem k prebudi narodov iz avstrijske miselnosti k pozitivnemu delu za lastno samostojnost. Danes ie Sokolstvo povsod, kjerkoli biva večje število Slovanov. Vendar pa še dn-1-ko ni dosežen cilj. ki ga je postavil d-. Tyrš. Se mnogo j;!i je. ki čakajo ob strani iu samo opazujejo sokolsko delo. So pa tud: taki, ki skušajo ovirati, toda Sokolstvo je prebolelo vse drugačne boje v prejštijdi časih in je pripravljeno, da zavrne katerikoli poskus oviranja. Sokolstvo ne more in ne sme odnehati z delom. Danes ni čas. da bi gledali nazaj, giedati moramo v bodočnost. Noš program je tako ostro začr-t?n in zap'san, da ne bo kren'! cd njega riti na eno niti na drugo stran, saj nam je že prvi zbor pred 70 leti v zlati Pragi poraza! pot, po kateri moramo hoditi, da dosežemo trajne uspehe. Dolžnost naša je. da se spomnimo danes vseh brato\-. ki so pred davnimi leti zasnovali naše gibanje in začrtali naša pota. Naša dolžnost je tudi, da vsi sledimo njihovim naukom in skušamo kol kor mogoče mnogi doprinesti s svojo požrtvovalnostjo in delom za skupno sokolsko stvar. Tavo bon:o najbolje koristili Sokolstvu. narodu in državi! Plošče.'- Občni zbor Sokola v Šoštanju je otvoril 27. p. m. stare-šlna br. Rej*« Fr., p.v zdravil navzoče, preko 100 članov in e?a-n.ic; spominjal se ge umrlih bratov m se-sler predvsem br. dr. ScheiiK rja. član s t -o jf bilo v telova-Jnlci vsoko aktivno. Javni nastop in akademija sla odlično o spe-'a. Vsen telovadič-h je 208. Društvo je priredilo Finigarjevo in Levstikovo proslavo U>r predavanja. Diletaatje so uprizorili « riramatsKih predstav s prav doi)rlm uspehom. Godbeoi odsek je Imel f»2 vaj ter šle-je -14 članov. Priredil je 2 samostojna koncerta. Pevski zbor šttje 39 pevcev .in pevk in j« pr redil k-po nenel pomia isasfci koncert. Ker so br. starosta Rejec in še nekateri drugi cdioilli svoja mesta se je mei-iagal žup. nov olbor s starosto dr. Komnom na čem. Na predlog br. Rejca je bil sprejet predlog, da se do julija pobira poleg članarine tudi mesečni prispevek za. ziitni foad. Z vzklikom picstoloaasledniku Petru se je krasno uspeli občni zbor zaključil. Sokol pri Sv. Petru nod SV. gorami. Po enem letu uspešnega dela so se zbrali šenl-petrski Sokoli, da dado pogled o svojem delu. Sokol, ki obstoji komaj eno leto, je pokazal, da je vreden novorojenček sokolske župe v Celju. Poročila posameznih odbornikov so bila sprejeta z odobravanjem. Društvo šteje 70 članov in 40 otrok. Denarni promet je znašal lani 66.466 Din, društveno premoženje pa znaša 10.534 Din. Društvo se je udeležilo mnogo nastopov in je tekmovalo v Celju .kjer je doseglo v skupini B 4. mesto, in v Šmarju. Na predlog br. dr. Kuneja je bil odboru podeljen abso-lutorij. Predlagana je bila nova uprava, ki ji starostuje zopet naš agilni br. Ivan Kramer. Nova sokolska četa v Turjaku. Požrtvovalna sokolska delavca Možina Boris in Pizzuiin Rudolf, učitelja v Velikih Laščah, vneto delujeta za razmah sokolskega življenja. Pod okriljem matičnega društva iz* Velikih Lašč sta ob veliki udeležbi 11. t. m. v gostilni pn Prajerju v Turjaku ustanovila sokolsko četo v Turjaku. Br. Možira je razlozil pomen in naloge sokolstva, br. Pizzuiin pa pomen telovadbe. Izvolil se je odbor, ki nam daje jamstvo za proevjt čete. Sokolska četa je dobila v gostilni pri Prajerju za telovadbo lep lokal in se bo telovadba vršila redno. Telovadbo bosta poučevala brata Pizzuiin in Možina iz Velikih Lašč. Obema bratoma za njihovo požrtvovalnost vse priznanje! Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Konec ruskih cerkvenih zvonov Razbiti zvonovi moskovskih cerkva, ki jih je prodala sovjetska vlada Franciji, med prekladanjem v Rotterdamu Zima ima svoje bolezni, proti katerim urno še dandanes precej brez moči. To velja zlasti za prehladne bolezni, nahod, ka-Selj, hripavost. hripo, ki jih pozna že vsakdo iz lastne izkušnje. Pri tem si moramo biti na jasnem glede važnega dejstva: Večina ljudi ima rajši milejše nego strožje zime — as čisto higienskega stališča je mrzla zima veliko ugodnejša nego mila. Milo zimo spremljajo namreč običajno velika oblačnost, megla, dež. brozga, pomanjkanje sonca —a vse to je za nastanek najrazličnejših bolezni kakor nalašč. Lahko bi rekli, da izdamo v takšni zimi za zdravnika in lekarnarja trikrat več nego prištedimo pri premogu — da niti ne Zmagoviti zakonski par Zakonca Brunet (Francija) sta si pridobila po ostri borbi olimpijsko prvenstvo na ledu Bolniški dopust Obrtna zbornica v Pragi se je te dni bavila s tolmačenjem, če se more šteti bolniški dopust za navaden dopust, ki pri-tične vsakemu nameščencu po trgovskem zakonu. Odločila je, da je bolniški dopust nekaj povsem drugega kakor odmor. Podjetje. ki je zahtevalo jasnost v tem vprašanju, je moralo odšteti svojemu uslužbencu, ki je bil na boLniškem dopustu, name-i stu navadnega dopusta sporazumno odpravnino. Tako se )e peljal Mussolini v Vatikan Rakete z brzino 100 km na uro OnsabrUški raketni strokovnjak inž. Ti-ling je napravil zadnje dni zanimive raketne poskuse Na zapadu otoka VVange-rooge je dal vzidati aparaturo za start, v bližini pa je zgradil opazovalnico, s katero je start vsake rakete lahko natančno motril in preračunal. Glavna pozornost Ti-linga je veljala stabilnosti raket, katerih ni preizkušal inženjer toliko glede višinske sposobnosti kakor v pogledu sigurnosti cilja. Prvo raketo, pri kateri bo porabil pridobljene izkušnje, bo odstrelil Tiling spomladi. Upa, da bo dosegla njegova raketa brzino 1000 km na uro. Zaenkrat bo Tiling napravil v raketi tudi prostor za pse in mačke, o katerih uspa, da bodo poskuse prestali brez velike nevarnosti. Izumitelj celo pravi, da se bodo živi in zdravi vrnili na zemljo. Odstop poljskega generalnega komisarja v Gdansku Na železniški postaji Vusung. V ozadju angleško vojaštvo na potu v šanghaj, v ospredju kitajski vojaki. — Japonci so že večkrat napadli utrdbe, vendar še niso mogli zasesti kitajskih postojank. Vas Vusung pa je v razvalinah. govorimo o izgubi zaslužita zaradi bolezni. Mrzle zime so pa, kakor rečeno, zdravju ugodnejše in isto '■.ako poljedelstvu — a to seveda ne velja za mrzle zime brez snega. Kajti če ni snega, se zlasti po mestih razvija prah je ves inficiran s škodljivimi klicami. Snežna odeja je v higienskem pogledu najideainejša zaščita našega zdravja že zaradi tega, ker zadržuje prah, po drugi strani pa nudi nogi v mrzlem vremenu suho podlago. Prednosti takšne zime se pokažejo zlasti, če se snežni odeji in zmernemu mrazu pridruži sonce. Toda takšno vreme je precej redko, kajti v dolgih zimskih nočeh se zmerni mraz ob vedrem nebu Kaj kmalu sprelevi v prav oster mraz. Gotovo je mogoče tudi v teb primerih s previdnostjo in pametno obleko doseči mno-gokaj, toda v splošnem smo še zelo brez pomoči nasproti tipičnim zimskim boleznim. Naša higiena je dosegla že čudežne uspehe, mnoge bolezni, ki so nekoč veljale za šibo božjo, so danes v civiliziranih deželah malo da ne ne izginile — toda baš razmeroma »lahkih« bolezni zimskega časa zdravniška veda še ni premagala. Človek, ki se mu bo posrečilo spraviti tudi te bolezni s sveta, bo lahko veljal za enega največjih dobrotnikov človeštvi Japonska v resnic! Običajna predstava o Japonski je predstava o nekakšni operetni deželi z majhnimi bambusovimi hišami, ki so jim stene tenke in premakljive, z mičnimi vrtovi in svetišči, ribniki in mostički, krizantema-mi, lampijoni in prazniki cvetočih češenj. Resnična Japonska jf vsa drugačna, a vendar še dovolj čudovita Predvsem je čudovit n. pr. nje razvoj v moderno velesilo. Do srede preteklega stoletja je živela v srednjeveških prilikah — še danes stoje njeni viteški gradovi, šele vojne ladje velesil so izsilile da se je odprla tujemu vplivu. A potem je prišlo čudo. Kar je ev- skih zakladov ni, premogovnikov ni in železnih rudnikov tudi ne. Po drugi strani narašča število prebivalstva v nedogled, vsako leto za 800.000 in več duš navzlic potresom, ki uničujejo sto tisoče. L 1870. je štels Japonska" 30 milijonov prebivalcev, pred dvema letoma 60 milijonov. Japonska je ponosna na to plodovitost svojih otrck — toda manjka ji prostora zanje. Manjka ji prostorov za naseljevanje, za pridelovanje sirovin, za prodajo lastnih izdelkov. Zato si jih skuša pridotr*- na severu m Minister Strasburger, poljski zastopnik v Gdansku, je podal ostavko na svoje mesto rojpski duh ustvaril v stoletjih, je postalo j Jug"J' vzho'iu in zapadu. Sahalin. Koreja, •a narcda v dobri čio- Formoza, bivše nemške naselbine v Juž- s-plošna last rumenega narcda v dobri človeški dobi. Poklicali so v deželo bele tehnike, zdravnike, učitelje, častnike, pošiljali so najbolj nadarjeno mladino študirat v inozemstvo. Ustvarili so moderno vojsko in brodovje, zgradili so lastno industrijo. 1. 1905. so položi"-; ruskega velikana v vfsM^s I na tla- Nava velesila je stopila na plan. .....-------------ž...^.,,..: • ^ | Japonsko otočje je zelo gorato, nedosta- ja mu velikih ravnic, ki bi postale žitnice kvišPcu stremeče dežele. že zdaj morajo uvažati riž, ki je glavna prehrana Zemelj- Olimpijska znamka nem morju, to so dosedanji uspehi njenega kolonizacijskega stremljenja. In spet. jo miče Mandžurija. Tam je ogromno nenaseljen'h prostorov, tam so premogovr,--. ki in drugi rudniki tam je neizčrpna ž --niča za deset Japonskih Ali bo od'očilo orožje? Samo 100.000 Japoncev je živelo 1930 v Mandžuriji, a v četrt leta se je priselil tja skoraj milijon Kitajcev. In vprašanje je, kaj bodo rekle druge velesile. Letošnja „roiss Evropa" Ameriška pošta je izdala o priliki zimske olimpijade v Lake Placidu posebne znamke V spremstvu svoje telesne garde na konjih se je podal italijanski ministrski predsednik k papežu WaJlaceovo rekorderstvo Nedavno umrli pisatelj detektivskih romanov Edgar VVallace je bil zelo plodovit pisec. Seved?. mu je pomagal pn delu velik štab osobja, ki je pisalo po »mojstrovih« navodilih, tako da je bil VVallace sam prav za prav tvorničar, ki je samo vodil svoje podjetje in mu dajal pobudo za uspehe. Edino, kar je delal sam do zadnjega, je bila kriminalna reportaža za londonske liste. VVallace je delal tako naglo, da je vedno iznova osupljal svoje znance v uredništvih, ki se niso mogli načuditi njegovi vsestranosti in brzini. Nekoč je obljubil nekemu gledališkemu ravnatelju scenarij za novo igro. Naštel mu je vse osebe, ki jih bo postavil na oder, potek dejanja, zaporednost prizorov i. dr. Prešlo je več mesecev. VVallace je zopet srečal gledališkega ravnatelja. Govorila sta o različmih stvareh iin med drugim sta tudi prišla na obljubljeno dramo »Kaj je z njo? Ali ste mi jo pozabili poslati?« je vprašal ravnatelj. »Oprostite,« je odvrnil VVallace, »poslati je nisem pozabil, pozabil sem jo samo napisati.« Wallace je delal 'e malo doma. Imel je pisarne, oziroma obratovalnice skoraj v vseh londonskih gledališčih, kamor je prihajal narekovat svoja dela Delal pa je tako naglo, da ga ni mogla dohajati nobena strojepiska. Stenografiral je hitreje nego govoril, v šali je celo rekel, da je njegov tesnopis urnejši od misli. Aase CIausen, 18-letna danska lepotna kraljica, je bila na lepotni konkurenci v Niči izvoljena za »miss Evropo« Smrt zadnje priče mayeriinsks tragedije Na svojem posestvu v Klein Wolker=-dorfu je te dni umrl 78-letni Hans !>:-schek, bivši telesni sluga avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Loschek* ie bil zadnja avtentična priča mayerlinške* tragedije, zadnji človek, ki je vedel, kako so stvari potekle v resnici. Za cesarjevšča Rudolfa je bil Loschek več nego slug-a. bil je naravnost njegov zaupnik. Rudolf je tudi daroval Loscheku posestvo v VVolkers-dorfu, kjer še danes gospodari njegov sin, ki je sedaj krščanski socialist in župan. Več let pred smrtjo je Losehek dal sestaviti in sodno potrditi zapisnik o mayeriin-ški tragediji. Listino ie izročil v varstvo svojemu sinu. Dolžina premogovniških rovov Dolžina vseh rovov in šah tov porenj-skih premogovnikov znaša 4000 km, kar je enako razdalji od Gibraltarja do Jeka-teriaburga v Uralu. KARIKATURA ŠE VEDNO kupite obleke, snkn.ie, nsnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« ^Japonska vojna mornarica je moral* stopiti v akcijo, da bodo kitajske množice deležne sreče civilizacije«. (Izjava japonskega admirala.) Kitajec, ki ne zna ceniti te sreče. Visoka šola za vse Živali, ki se jim upira razvoj Zanimiv pojav je opazoval pariški učenjak prof. Ronbaud pri znam mesarski muhi. Iz jajc te muhe se izleže dvojna vrsta ličink, prva se termalno razvije v muho, druga pa ostane sred: poti šele po dolgem zimskem počitku se razvijejo dalje, a če jih ta čas gojijo v toplem prostoru, poginejo. če bi muha ne imela normalnih ličink. bi človek sodil da ji je namenjeno izumreti od same notranje slabosti. Ron-baudovo odkritje je v toliko važno, ker nam utegne vsaj delno pojasniti, zakaj je izumrlo že tonko živ vskih vrst. Sprememba spola s svetlobo V zadnjih letih so pri ceh vrsti živali z operativnimi postopk- spreminjali spol, a tudi v prosu naravi so takšne spremembe bolj pogoste, nego so mislili do danes. Prof. Schaffner o Kolumbijskega vseučilišča je n. pr opazoval moško rastlino konoplje. Iz takš'ie rastVue se često. celo preko 70 odstotkov primerov razvijejo cveti kakor pri ženski rastlini To je odvisno od časa setve. Rastline, k4 so jih posejali poleti, ohranijo moški spol. v jeseni posejane pa zadobe ženski spol. Med obema ekstremoma je preobilica prehodov. Kakor je ugotovil prof Schaffner. je ta pojav v zvezi s svetlobo. Poleti posejane rastline moškega spola imajo več svetlobe, jeseni posejane pa manj. Kako se po- tem izvrši sprememba spola, pa ta čas še ni znano. Novo varnostno sredstvo zoper rudniške katastrofe že dolgo se bavijo s problemom, da bi v nevarnosti oddajal' svarilne znake čim hitreje v najoddaljenejše rove. V Kanadi preizkušajo ts čas novo metodo, in sicer z merkaptanom eno najbolj smrdečih snovi. kar jih poznan o Merkaptan ima tako zoprn in močan duh da ga dozna nos že v količini 460 milijontink miligrama. V kanadskem rudniku so montirali razpršilnik z dvema litroma me-kaptana. V nevarnosti poženejo plin s stisnjenim zrakom skozi rudnik S poskusom so ugotovili, da zadostuje že liter snovi, da so jo po 10 minutah opazili po vsem rudniku. Občutki pri brzini 650 km na uro Letalec Waghorn, zmagovalec v tekmi za Schneiderjev pokal 1930. trdi, da zaznava človek brzino zgolj z vidom, drugače pa je tudi za najbolj fantastične brzine docela neobčutljiv če zaprete v drvečem vlaku oči. potem občutek vožnje izgine. samo iz tresenja sklepate, da vlak še vedno hiti. Prav tako je v letalu Dokler sem letel naH odprtim morjem, pravi VVag-horn. nisem niti čutil velikanske brzine. šele ko sem se bližal obali, sem mo-„'el preceniti, kako hitro letim. Ali niti zdaj občutek m bii tako silen, kakor če bi na smučeh drsel z brzino 65 kilometrov po strmem pobočju Močno pa se čuti vsaka sprememba brzine, če sem. letalo le za malenkost okrenil navzgor, me je z velikansko salo potisnilo na sedež, nasprotno pa sem mislil, da bom z životom pretrgal jermen, s katerim sem bil privezan, če sem letalo le male potisnil navzdol. Enako neprijetno se občuti tudi centrifugalna sila. če sem le maJo okrenO z glavo, pa mi je postalo kar črno pred očmi, ker se v tem primeru zaradi sredobežne sile iztisne vsa kri iz mrežnice očesa. Dnevna svetloba — luksus Ruski fizdi A. A. Geršun, član optičnega instituta v Ljeningradu. je prišel do presenetljivega zaaljučka, da je dnevna svetloba prav za prav velik luksuz in pravi, da je treba reformirati sedanje razmere Dnevna svetloba je mnogo manj ekonomična kakor umetna luč. Zaradi dnevne svetlobe izgubljamo toploto, ker so steklene ploskve prevelike. Po drugi strani pa mnogo stane tudi čiščenje oken. Samo zanj potrošijo Putilove tvornice na leto 180.000 rubljev Pri tem pa niso še všteti izdatki za razbite šipe Zahteva po velikih dozah dnevne svetlobe onemogoča dalje nezazidanje ogromnih ploskev. Geršun smatra naziranje, da so velika okna zdrava za anahronizem. Ultravioletni žarki skozi steklo vobče ne morejo prodreti. Električne svetilke z ultravioletnimi stekli so zdravejše ter lahko popolnoma nadomestijo dnevno svetlobo. Bolnica bodočnosti Arhitekt Maks Setz je nedavno predaval o novih zgradbah kakor jih zidajo v Franciji. Belgiji. Holandskem in v Nemčiji. Na koncu predavanja se je dotaknil tudi problema gradenj novodobnih bolnišnic. Stari način zidave, ki je dala prednost opeki, se je po sodbi Setza že preživel. V prihodnje se bo tudi za gradnjo bolnišnic porabljal moderni material, a. pr. steklo, železobeton in slična gradbena sredstva. Doslej se je soba v bolnišnici razlikovala od navadne stanovanjske sobe samo po tem da je biia nekoliko bolj hi-gienično opremljena V prihodnje bo to drugače. Bolniške sobe bodo imele name-stu oken cele stene, ki se bodo lahko odprle, tako da bo bolnik deležen sonca in zraka. To je potrebno posebno zato da bodo deležni blagodejnosti zraka vročični in takšni bolniki, ki morajo ležati v postelji. »Varnostno letalo" Francoski ietaiec Albert Sauvant je z uspehom preizkusil v Niči letalo s kabino, ki obvaruje življenje krmarju in potnikom tudi pn padcu iz velike višine. Sauvant je bil šest let vojni letalec Opazoval je smrt marsikaterega tovariša m se pričel zanimati za odstranitev nevarnosti. Njegova rešilna kabina je v notranjosti navadne kabine in je z njo v zvezi po sistemu močnih hidravličnih vzmeti Vna-nja kabina se pri padcu lahko razbije, notranja pa se takoj avtomatično zapre m kljubuje najmočnejšemu udarcu. Sauvant je že poskusil padec iz višine 300 m. Jag nje in šest jajc. ki so bil v rešilna kabini so ostali popolnoma nepoškodovani Kmalu bodo sledili poizkus; z ljudmi m sicer se bo strmoglavilo letalo iz višine 800 m. Sauvant je prepričan da ho ostal nepoškodovan kakor tudi njegov strojnik. ANEKDOTA Lvdia VV., ena najbolj priljubljenih angleških igralk, ima navado, da nastopa v svojih vlogah s svojimi najdragocenejšimi bril jan ti. Neki prijatelj ji je to očital. »Kaj pa hočem?« je dejala Lydia. »Bri-Ijanti spadajo vendar k vlogam.« »Gotovo, toda vzela bi lahko tudi neprave. saj tega ne bi opazil noben človek.« »že. že,« je odvrnila igralka. »ampak neprave briljante bi morala vendar — kupiti.« Vsak dan ena »Kako neznansko tnaihen je človek v primeru z veliko materjo naravo!« Iz življenja in sveta K bojem za utrdbe pri Vusungu J. O. Convood 'c9 Na meji m(a »Prav nič truda ni bilo. In nadejam se, da vam ni nevšečno, Meni je bilo v veliko nabavo.« Trudil se je, da bi gledal na svoje ljudi, med tem ko je tako govoril Zanj ja bilo samo nekaj važnega, in to ji je hotel mirno in pametno povedati. »Narobe,« je rekel, »ne le, da mi ni nevšečno, ampak zelo po godu mi je. Za vse zlato v teh jorah ne bi dal tega, kar sli napravili. Tistega, kar se je zgodilo pri topolih, mi je žal, a tudi tega si ne bi hotel nikoli več izbrisati iz spomina. Vesel sem, da živite. Vesel sem. da ste tu. A nečesa še manjka. Saj veste, česa. Povedati mi morate kaj o sebi. Ničesar ne vem o vas. Dobro bi bilo, če bi nu kaj povedali.« Iztegnila je roko in se dotaknila njegovega komolca. »Prosim vas. počakajva do jutri. Dajte, prosim — počakajva.« »In potem — jutri —« »Jutri bodi vaša pravica, da me izprašate in pošljete nazaj, če 50 vam bo zdelo, da tukaj nisem dobro došla. Samo nocoj ntka"! Vse to je preveč lepo, da bi smeli klicati zlozvočje. — Vi - vaši ljudje — in njihova radost.« Sklonil je glavo, da bi bolje slišal njene besede, ki jih je si ca nje in pokanj, umetnega ognia malone pobiralo. Mary je z glavo pokazala *a zgradbe za njegovo kladaro. »Tamie stanuiem. pri Keok' in Nawac"(X>ki. ki sta me vzeli pod streho.« In nato je hlastno dodala: »Težko da bi imeli vi svoje ljudi rajši, nego jih imam jaz Alan lolt!« Na\vadIook sc je približala. Mary Standisheva je odstopila in njem prsn so mu nočasi zdrknili s komolca Na njegovem obrazu se ni pokazalo razočaranje in tudi zganil se ni, d? bi jo zadržal. »Vaši ljudje nečesa pričakujejo od vas,« je rekla odhajaje. »Ce me pozneje'povabite, bom nemara plesala z Vd-ini ob godoi bobnov.« Gledal je za njo, med tem ko je odha^la z Nawadl00fto. Ozrla se je in se mu nasmehnila. V njenem obrazu je bilo nekaj takega, da mu je jelo srce hitrejs utripati Na ladji je bila plašna in vzne" n.irjena, a zdaj ni bilo videti, da bi se bab» ir vjva- šanja, ki jih ji bo zadal, je očividno niso navdajala s strahom. Cuv* stvo sreče, ki se ga doslej dovran 1 .~galo. Bilo mu je, kakor da mu je nekaj v njenih očeh in njenem glasu obljubilo izpolnitev njegovih sanj v teh grenkih tednih vrnitve In morda se je bila tudi ona med svojo večerno ježol)o tundri približala resnici in izprevidela. kak pekel je moral preživsti zaradi nje. Vsekako je čutil, da ji ga ne bo mogel nikoli niti približno opisati. In karkoli mu jutri pove, njegovega namena ne bo moglo nič izprs-meniti. Živa je in on je ne more več pustiti od sebe. Za zmerom mora ostati pri njem. Pridružil se ja bobnarjem in plesalcem. Samemu sebi se je čudil, ko je videl, da dela reči, ki se jih je doslej ogibal. Kadar so njegovi ljudje plesali, je bila navada, da je sta? ob strani in se jim izpodbudljivo smehljal, a sam se ni plesa nikoli udeležil. Vsa ta običajno udržanost ga je nocoj mahoma minila. Nova zavest same" ga sebe se ga je polastila in zahtevala izraza. Nič več ni hotel biti samo gledalec, hotel je sodelovati in plesati z drugimi vred. Divji Smith je že plesal. Srdito je prestopal z noge na nogo, med tem ko so se plesalke zvijale z rokami in talesi. Zbor glasov je vabil Alana na ples. Zmerom so ga vabili. A nocoj jim je ustregel, se postavil med divjega Smitha in Amuka TcolMca, in bobni so jeli kar pokati pod rokami razburjenih bobnarjev. Šele ko je na pol zasopel prestal. je zagledal med gledalci Mary Standishevo in Keoko. Keok od začudenja ni vedela kod ne ksm. Oči Mary Standisheve so sijale lq zaploskala je z rokami, ko je videla, da gleda proti njej. Poizkusil se je zasmejati m pomahal z roko. a vendar se je zdel samemu sebi presmešen, da bi b.i stopil k njej. In nato se je ko< zaključek umetnega ognja vzdignila jroti nebu zadnja velika bomba in izbruhnila svoje zvezde. Stiskanje rok, trepljanie po ramenih in zadajanje vprašanj o domačih razmerah in o zdravju je trajalo še kako uro, preden se je Alan umaknil v hišo. Ozrl se je po svoji veliki sobi, ki se mu ni zdela še nikoli tako prijazna. Izprva je mislil, da se ni v njej nič izprsmenilo. zakaj pisalna miza je stala na starem mestu m tudi vei.ka miza na S'edi izbe ni bila premaknjena. Slike so visele na stenah, stojalo'za orožje je bilo polno osnažeuih pušk kakor zmerom, njegove pipe, preproge na tleh. vse je bilo še tisto — a vendar je jel po malam opažati tzpremembe. Namestu temnih zaves so viseli pred okni svetli zastori, miza sredi sobe in zofa v kotu sta bili pogrnjeni z novima pregrinjaloma. Na njegovi pisalni mizi sta stali sliki Geor-gea VVashingtona in Abrahama Lincolna, in na steni za njima je bila pritrjena četvorica majcenih ameriških zastav. Alan se je spomnil tistega večera na »Nomi«, ko je bil izzivalno rekel Mary Standishevi, da ni Američan, ampak Alaščan, kar je pomenilo zanj slej ko prej veliko razliko. Samo ud nje sta mogli biti sliki in za" stavice. In takisto tudi cvetlicfe v njagovi sobi. Očividno je vsak dan nabrala svežih cvetlic, da bi bile pripravljene ob njegovem prihodu. In v Tanani je mislila nanj, ko je nakupila blaga za zavese in pregrinjala. Stopil je v spalnico in našel tudi 'u nove zastore na oknih, novo posteljno pregrinjalo in dvojico rdečih safi-janastih copat, ki jih ni bil še nikoli videl. Vzel jih je v roko tn se zasmejal, videč, kolikani se je bila uštela zastran velikosti njegovih nog. k* P © R T Mednarodne smučarske tekme v Mariboru Prvotno ie JZSS nameraval prirediti tekmo /a državno prvenstvo v Alaribo, M. Z. S. L', se je na to tekmo izred.io pripravil. Tekme pa eo se morale preložiti \ Kranjsko uoro. Da ne bi bile vse pr prave zaman in da se vendar pokaže da je Ma Ti bor drugi zimskosportri! center je MZSP sklonil. prirediti 20 in 21. t. m v<: Ko mednarodno tu rno z istim progra mom. kot pri tekmi za državno prvenstvo Proga, dolga točno 18 km. gre od starta na Tržaški ccsti 20 minut hoje iz Maribora. ob vznožju Pohorja do idealnem črnuškem svetu do Slov Kalvarije, kjer ie nekaj strmin, od tam na Pohorje in v loku nazaj k cilju, ki je pri gostilni Achtig na Tržaf.k- cesti. Višinska razlka je mkaj nad 150 m gozdne proge pa skoraj nič. Onih 4 km vodi po krasnem gozdu, vsa :>.?*ala proga po lepih travn.kih Zanimivo Ho zas edovanje vsega poteka ki bo omogočen -• dobrim da!,no^Iedom z obeh Kalvarij. To bo prva tekma. k'er bo omogočen preglej od starta do cilja Snežna ra mere so odlične. Skakalnica, * neoosredni biižni Maribora na vznožju Pohorja samo 5 nrnut avtobusne .vožnje oddaljena je ograjena na idealnem zem-:u. K skalen'nim tekmam be pričakuje voikans-ki oo'sk. saj vlada med našim ob-činoH"_*Ti in celo med priprostim ljudstvom ogromno zanimanje. Sodelujoči. D> sedaj so se prijavili pred vsem naši najboljši. P riši bodo iz Bohinja, Mo'stra;ie Kranrske gore. Ljubljane. Celja in Zagreba Da se jim omogoči č:m laž. ;n cenejše b:vanje jim je pod&avez za-6'gural brezp'a'čno pr^noenino v udobnih ?obah kjer bodo už;vali prepotreben mir. Razdeljeni bodo po ekipah f- ror so se iste prijavile. Kazen teb bo tekmovalo še vel->ko Mariborčanov kajti Maribor hoče predvsem pokazati kvantitativno moč. Nn s'-rtu bo najbrž rekordno število tekmovalcev. In naš slovenski muearsk.i šport bo '"> ežil ogromen plus. sfco bodo inozemski iisti pisali i, da 'v. dala mala Slovenija 150 tekmovalcev na start. inozemske prijave. Tu prednjačijo Av-e-trljci. Do sedaj je že 15 prijav, pričakuje >c na še več. osobito iz Gradca, od koder je najavljen tudi večji obisk. Ubiijubiii so nada je svoje sodelovanje Čehi, Poljaki m Madžari. Nemcem najbrž ne bo mogoče priti, ker imajo isti dan svoje tekme. Obiskovalcem te^em bo Maribor nudil vso svojo gostoljubnost. Vsi hoteli in go. iti i ne so znižali cene na minimum, pripravljeni so različni koncerti, gledališke predstave m si.eno. da bo tudi s te struna občinstvo ugodno iznenadeno. Da bo mogoče vse šcev .ne obiskovalce smotreno razdelit.; po ra^položtjirvifa stanovanjih, naj vsak javi svojo udeležbo na naslov: Šport — Koglie, Maribor, Gra usti trg 1. Polovična vožnja. M Z. S P. je pravočasno zaprosil za polovično vožnjo in je ista že zagotovljena. Mestni avtobus bo vozil na .start in k skakalnici obc.nstvo po bkrajno nizki ceni Predsedstvo je sestavljeno takole: Pokrovitelj župan dr. I;rarijo Lipold; častno predsedstvo dr. Andrej Karlin, kne. zo^kot. poKmnik Božidar Putnikovič. dr. Ivo Polianec, banaki svetnik in vodja inšpektorata. dr. Milan Makar sreski načelnik za desni breg, dr. Davorin ienjor višji »odni svetnk dr. Iva Pire predsednik JZii. predsedstvo tekme prof. Joško Sile Ivan Rog.ič, J oso Goreč, tehnično vodstvo \ ekoslav Golubovič, Franjo- Vctrih. sodni-a zbor predsednik: Parma. Za smt^ki tek tehnični vodje: Goubcvič Vekostav, Verrih Franjo; sUirter Viiitar Danilo; 5a-somerilci Šepec Rado. Zunkovič. Bureš Medo. sodnik na cilju Vogla* Tedi; zupis-;r Gajšek Božidar; zdravnika dr. Sekala Juže, tir. Zgur Maks; za skoke tehnični vodje dr. Berce Janko. Goreč J oso. star-ter Burcš Medo. Venuti Vlado: sodnici Goro: Joso, Gn-idovec Ante nadzorniki za.eta m/. Evert Ernst, ar. Jehert Anton; nadzorni'"! doskočišča inž. Rungaldier F,r-vin. Divjak Bogo, merilci skokov Aijančič, — Vahtar. Dc!»cva — Roje. iMarusig — Zunkovit; zapisnikar Bcrgant hvgcn, Kralj Alfred, zdravnilia dr. Sekula Jože. dr. Ž g ur Maks: zdravniTKi odsek načelnik dr. Sukula Jože; novinarski odsek načelnik V:>g!«ir Tedi; stanovanjski odsek načelnik Kogl č Ivan. Program. V petek popoldne sprejem gostov ob lo zdra.vn ški pregled vseh t«k-mova cev zvečer ob S. v hotelu Orel žre-banjf številk in objave proge Sobota: ob 8.30 >tart izpred gostilne Achtig na TržaJci cesti: istotam ie cilj. Po končam tekm' skupini cdhod v mesto. Sobota popoldne m nedelja dopoldne prost' izlete v okolico zabave etc. NedePa: pb 14 blaigo^Iovitev skakalnice. ob 14.30 tekma v skakanju raz skakalnico. Po tekmi skupni odhod v mesto. Ob ' 20. v Grajski kleti slavnostna večerja, razglasitev rezultatov in razdelitev daril* Zaključek oficije'negd deia ob 22., nato raz. nv-gen 1 : 10 : 30, 2. G5tzl Mirko 1 : 14, 3. Brumen Maks 1:15, 4. Gašperlin O. 1 : 15 : 30. Ostali tekmovalci so sledili v majhnih presledkih, zadnji je prispel na cflj v času 3 : 23 : 20, kar dokazuje, da je bila borba radi izenačenosti tekmovalcev zelo ogorčena. Trije prvo plasirani so prejeti lična klubova darila Ln diplome. Prvi je dobil bronast kip smučarja na marmorna- tem jjodstavku, drugi kompletni kuhalnik, tretji smuške palice. II. skupina. I. štrukelj Jože 1 : 12 : 30. 2. Kroselo •u.jubo 1 : 14 : 25, 3. Stupi-ca Leo 1 : 21, 4. Sorl Maks 1 : 26 : 03. Ostali so sledili v kratkih presledkih, zadnji v času 1 : 42 : 12 Najboljši čas dneva je dosegel Rručan Albin v času 1 : 03 : 30 ki je starta! izven konkurence kot grafl-čar, je pa verificiran smučar SK Ilirije. Prejel je diplomo. Vsi tekmovalci so prispeli na cilj v dobri Kondiiciji kar dokazuje. da naši črni umetniki pravilno goje tudi >belo umetnost;;. Propagandni table tenis turnir v Ljubljani. SK Ilirija table tenis sekcija razpisuje splošni table tenis turnir v propagandne svrhe, ki se bo vršil dne 28 t. m. v areni Narodnega doma. Pravico udeležbe imajo verificirani in ne verificirani igrači. Tekmujejo gospodije in dame samo postimezno po curp bes t of three sistemu. Igrači, ki izpadejo v I. kolu igrajo v tolažitaem turnirju po čistem cup sistemu. Prijavnino Din 5 je poaati skupno s prijavo do 26. t. m. do 18. na naslov: Lokovšek Mirko, kavarna Evropa. Smučarski klub Ljubljana pri-eja te dni smuški tečaj za začetnike, zbirališče ob 14. pri Čadu pod vodstvom g. Jelcniča: *ečaj v smuških skokih za klubove tekmovalce in začetnike (tudi nt organizirane) wak im od 14. do 16. na skakalnioi za Rakovnikom pod vodstvom g. Šrainlia. Oba tečaja sta brezplačna. ASK Primorje (nogometna sckcija). Danes ob 20. 6eja odbora v kavarni Emona. 2. S. K. Hermes (kolesarska eckcija). Pozivajo sc vsi kolesarji, da se danes javijo na igrišču zaradi rednih dovozov materi jala na dirkališče, ker vozi z današnjim dnem šest voznikov. Vsi polnoštevilno. Načelnik koles, sokcije. SK Jadran. Danes ob 20. pri M. Sokliču redna odborova seja. Radi bližajočega se občnega zbora je vsak odbornik dolžan priti. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. VSEH VRST IZVRŠUJE R LJUBLJANA Sv. PETRA NASIP 23 -I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi sin, brat in svak, gospod Štefan Anžič sin posestnika po dolgem bolebanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 14. februarja zvečer boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 16. februarja ob 4. uri iz hiše žalosti, štepanja vas štev. 13, na tukajšnje pokopališče. štepanja vas pri Ljubljani, dne 15. februarja 1932. Anton Anžič, oce; Frančiška por. Marenčič in Jožefa, sestri; Avgust Marenčič, svak in ostalo sorodstvo. 2395 Pogreb, zav. Ivan Gajšek, Moste pri Ljubljani. I II Zahvala Ob smrti mojega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda Jerneja JLotriea smatram za dolžnost, da se tem potom zahvalim vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in za tolažilne besede čast. gosp. kaplana, zahvaljujem se za prekrasno cvetje in vence sorodnikom, gospodom od družtva delovod. Kr. stav. družbi in gg. pevcem Krakovo-Trnovo za krasni žalostinki in vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. I Ljubljana, dne 15. februarja 1932. 2393 Žalujoča soproga Toni Lotrič. t O Sitna Ljii>>!]» rim Mestni po£'9bni V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno-ijubljena in dobra mati, babica in prababica, gospa Jožefa Mecilošek ZASEBNICA v nedeljo, dne 14. t. m. po kratki mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Zelezni-karjeva ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. februarja 1932. 2398 * Globoko žalujoči ostali. Na|aoTcI« ilsiintki p»-teta* idclu iclo praktična iloiljift potici ja i Upeciranim madracom — Crafitičoa «a vsaka bila, otcl«, xa polujuč« o»o-be in nočne tluibe. Stane Dia J*t—. JUzpoti* ljan poitom in ielezni-coa po po»i«tju. Leteaa alulintka patentna telo • praktiina atol-IjiTa postela a tapecira. aha aiadracom, — Stan« Dia 2M_ spatfni poleni fotelj stane Dia 1300 Liefeatahl prakliea« ta leianie • in (edenic. Stane Dia tM._ Pa te« imam Ciilo to-kaao perje ki po Dia 4S— -moto»Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokah«. »Stanovanja odda«, »Stroj7«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski ootniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih. ki se zaračunajo po Din L— za besedo. *e zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro ali za da tanje naslova fsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova pri oglasih ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, je Din 10 — pri oglasih po I Dm za besedo oa Dm 15.— Vse pristojbine za male oglase \q plačati pri predaji naročila, oziroma iih ie v poslat i v pismu obenem 7 naročilom Službo dobi Vsaka tH*"-~«» 50 par; &» da»ni« rmtlrrrm aii u *;rn» 8 Di5- (1) Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 3856-4 Učenca »Inaveea » primerno f-ol ...o Mobrazbo, sprejme tr ■'.vina mešanega bia?. v Ljubljani. Naslov v oglas, deliti »Jutra«. 5544-1 Mesar, pomočnika lobro izurjenega v -ska n a mesa, ali r>a dobrega -rekajcvalca samo i do ►»rimi' »pričevali, rabim. -.- nnudbe na o. i?, oddelek .J i; tri« pod bifr® »7120« i>lit>> 1 CAMERNIKOVA šoterska šola Ljubljana, dunajska c. 36. Prva oblastveno koncosijo-nira-iia. Pro-pekt 1.3 zastonj — pišite f»,>n j! Učence sprejema vsak 251 Zaslužek Krzna r. vajenca m^ejm^m takoj. Naslov » oiraanem oddelka »Jutra« 5099-1 S d«w iD !» pa?; sa aajsio« ali iifro S Din. — P.dor a « d i taainžok. pa ia »sai« besedo 1 Din. t* da r, ie ni-sloT« a!i &s iifr« ps 3 Din. (o) Plačil, natakarja < sa\.- jo sprejmem v sltiž-K.j k'."!, družabnika, prota »rovaiji od inkasa. Ponudbe "na oglasni oddelek ..!:tra« f.-i .-ifro »l>-5>ra •"ksis»ein<33*. 5506-1 Vrtnarja , ist.-V-sija.vo in evethee, samostojnega te ■ - _', .-<_--. iščem. Vatlov og:as:ii«. odJiaku Jirtra 5068-1 Ubogljivo dekle ajeno vseh hišnih del m -?'ai kuhanja, sprejmem siti/bo k dv-e-članski dru-to. Ponudba s pogoji te .i«.f: is a oglasni od-{>•■1 znaek,o !'ja -a »Ji.tra« .BoijJ a i »Oi 5V/J-1 Hotelsko kuharico j »Tiiiosfvno in dobro izur- | j-eno v meščanski kuhi, j -•■ ■ j.in'Tri takoj ta sezon- j •k- peeel ta gornjem Ja-•1~>nu. Zaietna 500 f>-.-,, r zkvvm se-z;ji reč. Biri n„(r. strogo solidna m imm. Prepisi ajušie-v-i' jotii. J».tai"*v pove .».: -.»K-lds »Jtrtra«:. Zastopnike (ce) brez kavcije sprejmemo kot na,5e zaupnike v vseh krajih. Stalen zaslužek za ;ain-5en. Ponudbe na na slov: »Materinska pomoč«. Maribor, Aleksandrova 10. 53SS-3 Velik zaslužek Ia irujii) S" razni!) i^r n-tiranih u-ovosti. ki se sek) ia!iko povsod razjrečavajo. •žCetu v vsej državi spo-'<>:''jo im p'«Stene •like, katerim nudim mož ics; izvaaredBO velikega '.ailnžka. --■ Dopise na: lrirf»vaSkt! ka"4no kuhanja te i d-> urim; sp:: .•etvtli, sprejmem k ;. liiitro a!. Naslov pove od-deiuk »Jutra«. Mladenič vojaščine prost, pošte-aiii staršev, išče mesto v kaki trgovini ali sluga ln slično. Prevzamem vsako službo takoj ali pozneje, ker se nahajam v težkem položaju. — Zmožen sem tudi položiti kavcijo do 10.000 dinarjev. Razpolagam z najboljšimi spričevali. Cenj. ponudbe prosim poslati "na og'. oddelek . Jutra« pod šifro »Pošten uslužbe-nccc. 5506-2 | Fotograf, pomočnik Prekajevaica • !»• •. .-.- . 7.» kranjske klobase r-:>rej.'o dogovoru. »c je l»i. t. a. ^;->tllni h)Ot<-ia »S'«t> >■ .O. i--1-"'" Ima- ■o t"--v, ki >e delal: že pri fianih ljubljanski!) tvrd- ; vvio v®c-h poslov fotografijo v in Izven »leiierja, išče siusik) v kakem bolj šeoa atelierju. kamor bi šel in mai bonprar priktirirat za nadaljnjo i^vežbanost. Ponudbe t:-» osi. oddelek »Jutra« pod sMaj-hen honorar €. 5430-2 Uide? (s5i.-»-io eiii. piči m *a&ko oatids 56 asfj m to- Bask>c-» ii; ss, 8ifr» S D;a>. - Kdor «p?s!«3Hi povjike, gi*. iia po J LMsj i« dajan>e essiufa ah sa 65f« pa B Dia. (5) Pozor ! trgovci in obrtniki! I ProU majhni odškodnini prevzamem dnev*o nekaj ur knjigovodstvo tw slo vensko m nomSiko k-cre-^»ondeuoo. Dol ine *:a ojrl. oddelek »Jutra« šifro »Strokovnjaikc. 5147-2 Kuharica f'iksuni in provizijo qj.a og.a*. n-'delek ».lu-'ra< :•>.»! fcfro >F:k^'iiu i» r»> »sija«. i»:l-5 Pouk Išasbd« i {»Si 03- jaa.M «J3 «« mim § Din Diiail, ki isde;-^ St,»srsis«.j«, pia-iiajo b^-ed« SO jaaj« 3 IX%. {4} Instrukciie *-" !»•?;<• ra-wede srednjih »r mftS$a!*kih iol prevzame vis.'koseška. IVj-nudbe o? <*' »Jutra« ■:>ivi fe;fr» :V,i ;«-edmer:<. s letnuo: spričevali, -se-e službo t gostilni .ti: hotelu Gre tudi v vet]"' privatno hišo. Govori tudi nemško, (lenj. rv»nudhe s* roi,.ruž-ni»-o »Jutra« t Cel j t: pod jperlektna , Pekovski pomočnik dobri kučm in v iaščine nrost s:« 23 let, IŠ?e w-(Velenje. — Jožef Kozel, D;»5«-i»e; ia Basvi p. 58?» ? (lospodična ■•tlotuo prakso - stroj« pi-aratiški!) ja in masta. S a slov f«.'ve p^-las. oddelek »Jtttrac. 5ii91-fi Na večjem posest /u želi s 1. majenm službo moška srednje sta- rost:, z dobrimi večletnimi priks-imi. vešča vseh kmetijskih pamog. Nato.nčneje p> dog^vvivru. Ponudbe na oglas, i Ide, ek s Jutra« pod šiiro »Nova aiužba«. 558^-2 R « B^rroughSj Tarzan, kralj džunsk 130. Tarzana je mučila huda lakota. Tu je bilo meso; šega džungle mu je dovoljevala, da se ga naje. Že je nastavil nož, da bi razkosal Kulonga. A tisti mah mu je prešinila glavo čudna misel. Prej se nikoli ni obotavljal jesti svojega plena. Vendar _ ali to ni bil človek? Ali je smel človek jesti človeka? Reklamni strokovnjak nemščine, knjigovodstva in korespondence, išče »talno službo pri večjem podjetij Po.nudbe na ogla«. odde';-k s Jutra« pod >Orga.niza:or« .-«»0-2 Natakarica r. osebiio praoivu, pre-menki službo s j. marcem i>ri (.-• Iruiriiei Jutra v 5620-2 77' Otria^i ms. zaaiaj« p« 1 DiB besedi; ta da jan|» a.isiov» 4>i ta iifr* 5 Din. — socialnega tn-viaja vsa La beseds par; ta dajanj« ti3.*.*n* aM «a fti'.to p» 8 Din. (6) Kamgarm angleški, češki in nemški po zolo nizkih cenah v tr sovini 0. Šlibar. Ljubljana Stari tr» 21. 67-6 Skioptični aparat za etektrič.n-o in karbidno razsvetljavo kupimo. Po-'.u; ii>e 113 Krajevi'J odbor Rdečega križa v x 173 kupiiu. Proda.m pa novo dvovprežno kočijo brez strehe, event. jo za menjam za motorno kolo. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. SSUS-C Štajerska iajca prvovrstna, sveža, so pri meni vedno in v vsaki množini za dobiti. Priporočam sc tudi preprodajalcem. — Dopise prosili) na oglas, oddelek s Jutra« pod šifro »Jajca«. 55Š9-6 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 46 Din, druga vrsta kg po 36 Din, čiSi/O belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetja L. Bioaovič, Zagrob, Iiica 82. Suha bukova drva prima, cela tk> 1,!5 Din, žagana P0 125 Din in klana po Din 135 ms uostav-ija na ttom P u trie h, Dolenjska cesta 6. 5156-6 Otroške sanke poceni pr>dam. Naslov v oglasnem odltiku »Jutra«. 3ii34-6 Avto, moto Vsak* i Din | Ss dajanje naslova s.'; ftiiro ps 5 Din. ftO) Največja evropska tov. avtomobilov motornih biizgaJn itd. je •Renaultc, zato so najcenejši m prvovrstni. Zahtevajte ponudbe te oglejte »i zanogo pri Renault za »top-*vu v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 10. Velika zalosra rezervnih delov. SS-10 Kolesa te Ogiaji! eo- erjainega tnačaja ;>o 50 nar beseda. Za dia jan j* naslov* ali iifon š Din. oziroma 5 CHfc. (1,1) Moško kolo dobro Jtiranjam) kupim Ponudbe t navedbo ceue in znamke na oglasni od delek »Jutra« pod značko ^C. J U.» 5500 11 Vsaka t>es«ls ! Dm; za lajanj«' naslov* ali s* Sifr« pa S Dio. C16) 600.000 Din posojila •ščem proti dobrim obre-itim te vknjižbi cm prvo mesto 2.000/nlO vredno«*-": — Sorejmem tud hranilni-srjžiro ponudbe na og!-odde-lek »Jutra« pt«! šifr« s r»; o Družabnika v dobro vpeljano pletarno v Ljubljani si>rejinH.m vsie« bolehnosti lastnika, event. [>od uL'ixliiiuii po goji tudi prodam. — Po tiuube ea ogia-ni oddelek »Jutra« pod »Kompanjona 5274-16 Ratno šteto kupuje po oaivišj; ii Joev nib eenab 2l5dru«na hrs niitiioa. r. t. t <>. t.. Ljub Siv. Petra cesta i9 5272-16 o.i»«Ia I Ov.i. j Ssa iij»ri;» aiatof* *M -u Hi.r« p* i Din. (20) j Stavbno parcelo prodam v Streliški ulici -Naslov v ogiasnein oddeiku »Jutra«. 5582-20 Stavbno parcelo štiriogiato. 550 mJ veliko, krasno te suho, v Kolezij: (Trnovo) poceni prodam. — Poizve v Ljubljani. Ope karska cesta štev. 31. 5545-20 Žago venecijanko m mlin oa vodni po/on. vso v najboljšem stanju prodam. Zrav«n staauva nje m cca 10 jotiov njiv il travnikov. Pruaiel ve iik tega ugodna, v bii tini a- b trsov. Naproda. "udi več gozda v m-po-•■rKin' bližini žage. Po 'luabe na >giasn: oddelek »Jutra« pod šiiro »Dobro »hi .-sr/vva rt.ie«. 5:>14-2*1 Hišo z vrtom in ue.' aj zenilji.-ča č-eti t tir« oddaljeno od mesta C"!ja takoj prodam radi prevaema večjega po sestra. Naslov pove po-.lrniaVi? »Jutra« v Celju. 3G2-V-?« Majhno posestvo (2 orala) pri Mariboru pr-e-■Jam ali oddam v najem. Na.sJ.C-v v ogi os. o-.ld.il; ti »Jutri.« " itd27-20 Dvodružinska hiša naprodaj — Spodnje Rad vanje 1 pni Maribmru. I'o-irelmo sjiiiO ikiOOii Din -V5.0-20 Vrednote IA.1 'M-.3r«m i Dm 'tajanj? n««-l0Ti ti-ss S:fro tn " Din '3.V Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juveiir Ljubljana, Wol!ova nlica ?. Oblačila Irg. oglasi pt> ! Dn beseda; sa dajanje na slova aji ia Šifro a T>i* Oglasi socialnega čaja vsaks t-e>seda 50 par; Za daisnjs naslova tlii za šifro 5 Diu. fl3) Sinoking eleganten, poceni naprodaj na Dunajski cesti 37/111. Ogledati med 12. te 16. uro. 5o!7-1 iifro iProti plačliu«. Trisob. stanovanje v III. nadstr., solnčno. s prvorazredno kopalnico. \ centru mesta oddam bo'jši strank, z majem aii aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »J-utra«. 5614-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. marcem v Mo-siah. Zaimka ct»ta št. :a>. 5615-21 Stanovanja Pekarno * dnevnim prometom cd dam v najem. Xa--iov v o^jasnem oddeiku »Jutra, v Ljubljani. 5621-17 Trgovino n« dež -ii. brez konkurer.-Kii, vwm&m takoj v u.i jem. Cenj. ponudbe }e naloviti na podruižmi-o Jutra v Oeljn i«)d i'-tn> >D«ie'a« 5*123-13' Vsaka l»o8wla 1 Di.n. za tejanj« naslova ili ea Siiro [b 5 Din (13s Din 125 liu3 zdravih bukovih drv prima kakovosti nu-ii Ve-!<1:r.na ma na Napoleonovem ttgn št. 7. desno 3. vrata, III. nadstropje. 5601-23 Opremljeno sobo krasno, z vbodom s stop -njisšča odda :ti na Blei-«eisovi cesti 911. 5606-23 Mesečno sobo cddam t:koj solidni go-spo!it_lja-ma cd dom v Korit&ovi :"•) 5616-23 t Lepo sobo « strog,i *,-parra:i::n vhodom 5 stopnji«, ne vezano. iši-H boljš: j;,.-pi«i. — -.'i. n idbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šil:i> »t;.-| dan c-i šoten-. 5002-23/a Izgubljenir V»aka »eseda .VI i«r. u la^uj« La«l»va ali w iifm i-a 3 Din (2*1 Sobico Srebrna doza za cigarete, je biia izgub Ij-ena v nedeljo, dne 14. t. m. na Sv. Katarini. — Ker je drag spomin prosim najditelja, da jo proti na gradi odda v oglasnem od d ei k u »Jutra«. 55S3-28 s po«ebnim vhodom, v centru mesta o-•*! i ca ijiti-ij Moško rokavico usnjeno, desno, sem izpi bii med '/2 12. in 12. ur-o L.1 trafike v Prešernovi u1 ali v gi. pošti. — Pošten prosi, da jo Vsaka Ot^f.la Dm. dajanj« ca »lov* aH ta iifro oa * Dte f29 I l 'o'i nagradi vrče v ogi. odjeiku ;Jutra.. 5:'.:tl-2> Motor 5 HP zaradi [w>večanja obrata proda Bien, Studenci pri Maribor« 5S25-20 Živali zn da>anj« naslov* aM sa šifro pa 5 Din. (J7) Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik Bohoričeva štev. 5. Oglejte si zalogo damskih klobukov zadnje novosti v salonu »LA f- E.M.VLK CHIC«, Anira Fuhok, šelenburgova ul. 61. Vsaka 1 Dm za dajanj« na slo«* »lil ta iifro pa fi Din (27. Konj šestleten, močan, brez hib poceni naprodaj v Ljubljani, Op^ka-rska til. 5546-27 VII. Vsajta t»e<«-da 50 par, daja.nj« oaalova aii za iifro S Din. Železo kovine Prodajam p»eeni rabljene tračnice, transmisije, jor-menice, c«'\"i, stroje itd. Kupujem stari baker in mesin«. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnja k, telef. 68-49 (Jugo-furda). Sobo separatnim vbodom išče Fotoamaterji! .. marcem drž. uradnik. 23' film o 6. kopijami za Ponudbo na oglas, oddeb-k 27 Din pri Foto Tu »Jutra^ ped iifro »Do 500« rist: Lojze Šrnuc. Selen 5505-23/a bu-gova 0/1. 356 je bila, je in bo najboljša Dokazano nenad-kriljiva. 249 III velesefcm (\YIENEK MESSE) 13. do J S. marca 1932 (v Rotundi do 20. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Semenj pohištva — Reklainoi semenj _ Posebna r j7-.ta\ a novodobnega plinskega orudja __ »tiekirika v gospodinjstvu" _ "Salon kožnho-vinaste mode — Dunajska pletilna moda MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTOR. KOLES Semenj za stavbarstvo in jradbo ce<-t _ Razstava hranil in živil -- Posebna razstava z Gradiščanskega — »Teha. novosti in iznajdbe« Kmetijska ii» gozdarska vzorčna razstava Brez vizuma! > sejmsko :-tkasn>o "n petnim li.st"m prost prest-fp meje v Avstrijo. — Ogrski prehe 'ni vii-,:am se o.b predložitvi sejemske it-k.-»vi'c« d ii-znican. nj Du iavu, na Jad-aoAem n: »rja in v zračnem prometu. Pojasr iia v-seij \r-t ter sejemske izkaz-nice (a 50 le ,. „a \\iener Messe Akt. <;«■>., AVien VII. ter med tipskim gpOBifadnnritt« sejm-om pnsio-\jiniea v Lt:-'>»ani. 0«;st.wr. M"ssha-js, častna zastopstva v Ljubljani; Avstrijski konzulat, Pun^i-Ua cesta 31; Zve/a za tuj-ki promet v Sloveniji ( >l'nlnik;), Dunajska ce-ta 1, za tui'ki promet v Sloveniji (»Putnik) poil-uznica hotel Miklič, nasproti glasnega kolodvora. ZiihiaEii Povodom težke izgube naše d"bre in skrbne matere, gospe 11 uri i e izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvaio vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, die 15. februarja 1932. Žalujoči ostali. Zahvala Za. dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ustmeno in pismeno ob izgubi našega dobrega papana, gospoda šolskega svetnika Avguština Westra GIMNAZIJSKEGA rROFE.SOK-1 V V POKOJU se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Hoglerju za požrtvovalni trud za časa bolezni, nadalje njegovim nekdanjim učencem in darovalcem cvetja ter vsem, ki so rajnkega spremili v tako mnogobrojnem številu k počitku. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 17. t. m. v župni cerkvi Sv. Jakoba ob uri zjutraj. 2399 V Ljubljani, dne 15. februarja 1932. žalujoči ostali, Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene soproge, matere in tašče, gospe Julijane Valenta roj* Herodež smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Najtoplejšo zahvalo smo dolžni vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem prijateljem, ki so nam stali ob teh težkih urah ob strani, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabno pokojniuo do poslednjega počivališča. Vsem. prav vsem prisrčna hvala! V Ljubljani, dne 16. februarja 1932. 2394 Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za konzorcij >Jutra« Adoit Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Aiojz Novak, Vsi v Ljubljani.