★ ca PBIHOBSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 21. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Spedizione m abbon. postale Stev. 802 ZASEDANJE NADZORSTVENEGA SVETA V BERLINU Maršal SoKolouski obsola ustanovitev separatistične vlade General GIay ne more dati še podatkov • V Londona pripravljajo nov »komunistični načrt" glede Nemčije ~ Nadaljujejo se protestne stavke BERLIN, 20. — Danes popoldne ** jo slovesno začelo zajedanje zavezniškega nadzorstvenega sveta f4 Nemčijo pod predsedstvom britanskega poveljnika Briana Ro--ortsaaa. Malo prej sta prispela s ^'Ojm glavnim štabom general * psnning Clav in, maršal Soko-icvski. Seja se je zaključila ob 17 ur-. ~ adzorstveni svet bo moral preuči-u obš.ren dnevni red, ker se ni stal ž= več kot mesec dni. General Clay je izjavil, da bo rsnkfurtski sklepi samo gospo-?,ai?kega značaja in da Je bilo pc--ebr.o j Ji pod vze ti zaradi kritlčne-. P-'ožaja. Dejal je tudi, da so začasnega značaja in da nikakor J ^žejo na bodočo organizacijo '.mi.je. Obžaloval je. da ne more ta ; vseh podatkov, ker da doao-V0T še ni zadobil dokončne oblike. je nato maršal Sokolov-^ je -poudaril, da so tr; za-radne države odbile sovjetski pred-,pg za ustanovitev osrednje nem-v'ade. Pos'edica tega je, da »e je aj ustvarila zvezna separafstič-v? ,Lada v zaPadni Nemčiji. V tej adj so jj; nasprotujejo aotnes*i Nemčije, in sicer Schu-acher, Adenauer in Kaiser. Sovjetski predstavnik Je nato sva-tem’ ^aitvami potsdam-■' dogovorov in dogovorov med £notna kmečka stranka v Romuniji b^KARESTA, 20. — Voditelji btečke fronte (ki jo je ustanovil 'nistrski predsednik Groza) in vo-lte'ji, ki so izstopili iz Maniujeve star^e franke, se bodo jutri se-tah na pogajanja za ustanovitev ?tne kmečke stranke. Predvidelo, da se bo nova stranka uradno ustanovila v februarju in da bodo n)ej pristopile še druge manjše uPine. Tako bo vladni blok, ki se Predstavil na prihodnjih volit-en i vsebovai enotno delavsko in stri n° 'tme^ko stranko, ljudsko ranko, srednjih slojev in strar,-madžarske manjšine. štirimi velesilami o nadzorstvu Nemčije. Zaključil je, da bo pazno preučil dokumente, ko mu jih bodo dostavili. Po seji nadzorstvenega sveta je general Clay sklical ožjo sejo, ki so se je udeležili samo štirje komandanti in njihovi neposredni namestniki. O tej seji niso podali nobenega poročila. Domnevajo, da so razpravljali o valutni reformi, kakor so že pred dnevi napovedovali. Anglo-am* riška tajna služba izjavlja, da je «zadovoljna z uspehi, o objavi «načrta M* in da so »avtorjem.* pri Foreign Office, ki je neposredno podpiral ta protisovjetski manever, izrekli posebno pohvalo. Sedaj pa napovedujejo, da bo temu manevru kmalu sledil drugi, ki bo še bolj nesramen v svoji protisovjetski težnji -in bo govoril predvsem o neki tajni nemški vojski, ki da jo podp ra in vežba Sovjetska zveza. Privlekli bodo na dan «dckumentarne dokaze* o vojaških organizacijah, ki da jih podpirajo in dovoljujejo v vzhodni Nemčiji, in ki «pod vodstvom nacističnih častnikov pripravljajo invazijo zapadne Nemčije*. Novi anglo-ameriški manever se bo držal dosedanje linije, ki so jo zavzeli v zvezi z »načrt.om M*. Zatrjevali bodo, da bodo agenti tajne vojske organizirali skupno s komunisti stavke v zapadni Nemčiji. Pri »načrtu M* so se Anglo-ame-r čani poslužili neke ženske, Ruth Fischer, ki je znana po vsem svetu kot trockistična agentka. Leta 1920 je bila izključena iz nemške komunistične stranke. Medtem pa se protestne stavke v Nemčiji nadaljujejo. V Koelnu so nameščenci v javnih obratih sklenili 24-urno protestno stavko zaradi obupnega prehrambenega položaja. Računajo, da se bo stavke udeležilo sto tiscč delavcev in uradnikov. V Essenu je tudi večje število delavcev začelo s stavko. Vojaški guverner na francoskem področju v Nemčiji je izdal nov protikomunistični odlok. Ukinil S za 14 dni komunistični list v Bad-nu. Sporeči! je tudi, da bodo v vseh POLOŽAJ V 6BČIJI vedno bol) kritičen mestih Badna izvajali strogo kontrolo, da se tam ne bo prodajal r.oben komunistični list. Vojaška policija franooskih okupacijskih čet je začela registrirati vse komunistične delavce v raznih podjetjih južnega Wuertemberga. Tudi na Bavarskem grozi velika stavka, ker Je tamkajšnja vlada odbila predloge sindikatov, ki so dali vladi časa, da premisli do četrtka. General Clay je takoj po seji nadzorstvenega sveta odpotoval v Wa-shington, kjer se bo razgovarjal z ameriško vlado glede udeležbe bi-ccnije pri Marshallovem načrtu. Iz Londona poročajo, da se sedaj v Berlinu vodijo razgovori med francoskimi, angleškimi in ameriškimi izvedenci o nemškem vprašanju. S tem v zvezi napovedujejo bližnjo konferenco treh v Londonu. Tudi francoski poslanik v Washing-tonu Bonnet se je danes o vprašanju Nemčije razgovarjal z Marshallom. LENIN ob 24. obletnici njegove smili Na današnji dan pred 24 leti je umrl Vladimir Iljič Uljanov Lenin, genialni nadaljevalec nar uka Marksa in Engelsa. Ni bil samo sijajen teoretik, temveč njegovo ime označuje — v druž bi s Stalinovim — tvorca največje revolucije v zgodovini — Oktobrske revolucije in ustano čitelja države novega tipa — sovjetske države. Milijoni delovnega ljudstva po vsem svetu se danes spominjajo svojega velikega voditelja in učitelja. SLAVA SPOMINU VLADIMIR A ILJIČA LENINA! Socialisti Italije za enotnost s komunisti Protesti francoskih kmetov proti Mayerjevemu načrtu Navduien sprejem delegatov držav ljudske demokracije -Resolucija KP1 pozdravlja Ljudsko fronto - Solidarnost Mednar« novinarske zveze z borbo italijanskih novinarjev RIM, 20. — Drugi dan kongresa v Italiji in poudarja, da brezpogojni pristanek na Marshallov načrt postavlja italijansko gospodarstvo v odvisnost od ZDA. Kongres pozdravlja tudi Ljudsko demokratično fronto, poziva vse komuniste, naj nanjo pristanejo 'n soglaša s socialističnim predlogom za enotno listo predstavnikov delavskih in levičarskih demokratič-n h strank. Glavno tajništvo Mednarodne novinarske zveze I Pragi poroča, da je dobilo sporočilo italijanskih novinarjev, da so lastniki listov srednje in južne Italije prekršili -'ogovor o kolektivnih pogodbah, da bi s tem sejali razdor med italijanskimi nov. nar ji. Zveza italijanskih novinarjev pripravlja protestno stavko in zahteva pomoč vseh novinarjev sveta. Tajništvo pripominja, da ne more sicer neposredno poseči v spor, ker zveza italijanskih novinarjev ni b la še sprejeta v mednarodno organizacijo, izreka pa svojo so"-darnost z italijanskimi novinarji, ki z obrambo svojih sindikalnih prav.c branijo neodvisnost in svobodo tiska ter zato zaslužijo naklonjenost in pomoč novinarjev vsega sveta. Danes je ustavodajna skupščina z 226 glasovi proti 156 in enemu vzdržanemu odobrila novi zakon o tisku. italijanske socialistične stranke je bivši italijanski minister Romita krit ziral poročilo glavnega tajn ka stranke Bassa, ki se je izrekel za ustanov.tev ljudske demokratične fronte. Romita je trdil, da pripravlja fronta skrivaj združitev socialistične stranke s komunistično, in zahtevaj, naj predloži socialistična stranka pri prihodnjih volitvah ločene kandidatne liste. Kako gleda večina članov stranke na sedanji položaj, pa kaže že žvižganje v dvorani, ko se *e pojavil predstavnik francoske socialistične stranke Guy Mollett, ter prisrčen in navdušen pozdrav p-ed-stavnikom socialističnih strank iz držav nove demokracije in Spanje, kakor tudi brzojavka grške socialistične stranke. Na včerajšnjem zasedanju je kongres pczdrav.l v imenu komunist.čne stranke Italije Togliatti, ki je poudaril, da bodo prihodnje volitve prinesle zredno važno odločitey za italijansko ljudstvo. , Današnja «Unit&» objavlja zaključno resolucijo, ki Je bila sprejeta na VI. kongresu KPI. Resolucija govori o sedanjem položaju Osneh komunistov pri volitvah v pariškem predmestju • Člani ..Bataille Socialiste" izključeni iz stranke - Množično izstopanje iz socialistične stranke v Grenablu, ker je ta izdala socializem in služi ameriškemu imperializmu Napadi demokratične vojske po vsej Grčiji - Vojaška po-i« Sodba med Turčijo in ;rikimi monarhofašlsti ? * Izjave j *aln!ka KP Anglije o sramotni politiki laburistične vlade * cjlATENE, 20. — Bitka pri Naupa-, Harry Poilitta, v kateri obsoja an-e J1 s« nadaljuje. Tako tudi v gora-1 glo-amerlško pomoč grškim faSi- * 6evpP‘^dslih vzhodno od Parnasa in 1 stom, in pozdravlja ustanovitev * v m0 ^ Pogorja Agrafon. Tudi! grške demokratične vlade. Izjava 5 jJ?kedon4ji in Traki Ji se vrstijo j pravi dalje, da je sedanja borba * Pod ,nsk‘ naPadl, v Ep.ru in na grškega ljudstva nadaljevanje osvo- da,.—Konce pa traja borba so n 0ckleikl demokratične vojske , monarhofašiste pri vasi ‘ na Področju Kilkisa ter karaj, vas- v Tesakji so partizani k, . • večje število sovražn h čet, podale. Diska«,,0 reikcioaarnl In vojnohuj-kt ameriški novinar Walter ;ti L' PPrvuR pi odio^'tvze-0 krit ^en in di zahteva ■' ^uši 30S*“’ da se notranji režhn if jJ- ‘ so .^nski 1 st «T.mpul» piše, da •‘' biki Ski ln ''r. er iški pr' dstav-ri' tkp, .svetoval: Sofubsu, naj začne 'J tev v n^a * turško viado za skleni-P(l. Pim-? ke Pogodbe. V ta namen je : avnik vrhovne komande aten- i ,VoJske odpotoval v Ankaro. (4' namerava pr; tem izrabiti '\ £e, glasilo socialistične stranke, objavlja sklep komisije za reševanje sporov pri upravnem odboru socialistične stranke, na podlagi katerega so izključeni iz francoske socialistične stranke: - Foulon Delac, Marcel Fourier, Robert Fousier, Jean Goignebtr, Herman Paul, Albert Lentine, Hugo Simon, Pierre Sibbč, Zucker mann (Floriac), Madelaine Coline, Andre Marty in Marie Clair Sca-mrdin. Vsi izključeni socialisti pripadajo levemu krilu socialistične stranke, «Bataille Socialiste*. Na zasedanju nacionalnega sveta socialistične stranke so skupino »Bataille Socialiste* obtožili nesoglasja z vodstvom stranke, pa tudi zaradi kritike socialističnih ministrov in poslancev, ki so sodelovali pri izdajanju protistavkovnih zakonov in se odkrito pridružili proti-d.iavski »ameriški stranki* v Franciji. Glasilo te skupine je objavilo pred kratkim članek Marcela Fou-riera, v katerem ostro kritizira protikomunistično politiko francoske socialistične stranke in opozar- SS-ovci v tujski legiji v Indokini HONG KONG. 20. — Bivš: člani SS, k; predstavljajo približno 45% francoske tujske legije v Indokini, so korakali po saigonskib ulicah m prepevali himno nac.stičn h zločincev «Ho:st Wcssei». 90% odlikovanih legijonarjev med boji y Indo-kin- je bilo Nemcev. Vojnim z'o-čincem tujske legije se sedaj pridružujejo dezerterji angleške in ameriške vojske. socialistične stranke, ker je sedanja, kakor poudarja Fourier, socialistična samo po imenu. «Humanite» poroča, da je odbor so. cialistične stranke v Grenoblu ce-lotnu izstopil iz stranke z Utemeljitvijo: «Ne moremo ostati v stranki, ki je izdala socializem. Vsi člani odbora so se izrekli za enotnost delavskega razreda. Izstopu odbora iz stranke je sledil tudi množični izstop članov. Napredovanje ljudske volske na Kitajskem SEVERNI SENSI, 20. — Pri osvoboditvi cestnega in železniškega križišča Teng Hsien v južnozapad-nem delu Honana je demokratična vojska 16. januarja uničila nad 10 tisoč mož kuomintangove vojske. Na mandžurski fronti je osvobodilna vojska 13. januarja uničila tri regimente kuomintangove vojske južno od mesta Pa'-Chen, 80 km južnovzhodno od Mukdena. V pokrajini Hapei je osvobod lna vojska od 15. decembra do 15. januarja osvobodila 32 tisoč kvadratnih km ozemlja in uvedla ljudsko oblast. Glede zadnjih protibritanskih demonstracij v Kantonu izjavljajo v kitajskih demokratičn h krogih, da je za te odgovoren Cangkajšek. V prvi vrsti so imeli pri tem namen izvesti na britanske oblasti pritisk, da b. izgnale demokrat črne opozi-cionalce, ki so pribežali v Hong Kong. Cangkajšek bo demonstracije in požig britanskega konzulata v Kantonu pr.pisal delovanju komunistov ;n drug h demokratov. Pred kratkim je b-1 v Hong Kongu Cangkajškov svak V. Song, da organizira akcijo proti demokratom. II Daily Worker“ o Trstu LONDON, 20. — «Daily Wor-ksr* objavlja članek svojega di~ plomaiiinvga dopisnika pod naslovom: «Amerika se polašča Trsta», v katerem med drugim pravi, da je Jugoslavija predlagala kot kandidate za tržaškega guvernerja znane svetovne osebnosti, dočim je Italija predlagala nepoznane švicarske in južnoafriške kandidate. Opazova7ci v Trstu — piše Ust — poudarjajo, da gre taktika i‘a-hjanske vlade v korist načrtov Anglo-američanov, ki hočejo spremeniti Tržaško ozemlje v strateško vojaško bazo. Dokler se ne imenuje tržaški guverner, bodo anglo-ameriške Čete ostale tam. Pod njihovim pokroviteljstvom se amertški velekapitalisti polaščajo večine tržaške trgovine. ZDA so do sedaj prevzele okoli 60% tržaškega pomorskega prometa z drugimi državami. List dodaja, da razvoj tržaške industrije ovira prepoved trgovine z vzhodno Evropo. Passati per le armit case hruciate... Objavljamo fotografijo enega izmed neštetih dokazov zločinskega delovanja razbojniškega generala in vojnega zločinca Orlanda Taddea, ki sedi danes v De Gasperijevi vladi kot podtajnik ministrstva vojske in ki trdi, da njegova divizija cGranatieri di Sardegna> ni nikogar ustrelila. r n— ^|j^p.K.8l. ISJiugUaiSUJEti. COMUOOmSIOllE 81FDMTUII "IMniTTEfl 818I8BE88I. UFFICfO —a*JLg»CQ 41 Btattt.Uassl.az> Hnatia d m. . . 4»! Siiien* euerationl e -S«r»lzii~mr:-----------— — CvBJU ' iSijiAl.MSjUl, Stfita Maggiort nrricm 1-U’IC L M C* IM • *v AH 'See*llen*tt 11 CocAnd«at» 4«U'U l6orpe i4'Ara»»t P.M. Afc OmusIm 11 uw*ro 4**11 tadivišul p*s*»U j*r 1» aral« t*U* eas« kru«l(t* • 4*1 Mt*rl(J.tjrleur«r*«( 4*1 4u* r*(*ln*nU (rtn«tl*rl 4l«ea4ta*l Ml (leni 1«, 17 • 18 aerrtftl* l 4#M* d fr* «1 4rr«M l||lin|IN (11 ts4lvl4ai *eel*l, 1* 0M» brusi«'-* *4 11 u4«rl*l* rleup*r*t» 41 eul el foglls ltčSO/čp, la dete eiiarsa. il camuu s: sivinsre oauESA/ts (T*44«s 6iO»o4o) tl« £»4J«t4i4 it«j* e >MitU pm M i&U MBlsloai* virvi, tnW« J . >M 5 wt • 1 • • U * * PlUlAlM • 1 M M t tMiMtr IMuu*t MUMA 1 m » m« l 1 NOiKti 4A aram Mm-* tft # Ki*m M *ina lattriili »*n» F 11.1 u 1» • - • fcMrt« t m m»i « ****** £ m U tort* | MM M**«-** M m % l»PW. IL1 1 mm'% • « *»Ui »*•*« * « 1 MM » ItlUMM 11.1 1 awt »Mi Mah m«V tu»t 1 »Jteel* N« 1 HDt frMlt 1 «wgt pencll 1 1 «MUI | i mlinu um.u ; M tejti Cul i U.1 \ 19 •«! k.|tiw ' { frUU n «« • F h*. • ‘i MM « 1«. . 4 ttlllMU ' HI4«m . » HMiMli 1 J trt Milit »Ml (Ml ••MiMU) 1 Včerajšnja beograjska «Borba> pa objavlja fotografijo ukaza gen Orlanda štev. 02^6028 od 12. julija 19!j2. v zvezi s postopanjem z «banditi», v katerem Orlando le posebej zapoveduje, da se morajo samo ujetniki izpod 18 let izročiti sodiščem, vse druge pa je treba postreljati na licu mesta. *Borba» nadaljuje: «S tem da italijanska vlada ni izročila vojnih zločincev Orlanda in Marazze, je hudo prekršila pravice naše države. Njuno imenovanje na odgovorna mesta pa dokazuje, da si sedanja italijanska vlada želi imeti na odgovornih mestih prav vojne zločince in no ta način izziva demokratične sile ter da je bila obema zločincema že vnaprej določena naloga pri izvajanju ameriških vojnohujskaških načrtov.» O lažeh esulskega CLN-a Trst komemoriral ob'envco Leninove smrti Včeraj zvečer so se po vseh sedežih demokratičnih organizacij in kulturnih krožkov Tržaškega ozemlja v dvoranah nabifi/i s poslušalstvom vršile komemoracije smrti velikega revolucionarja Lenina, na katerih se je tržaško delovno ljudstvo spominjalo svojega učitelja in ponovno sklenilo, da se bo strnjeno borilo in izvojevalo boljše življenje v novi človeka vredni družbi po poti in na način kakor ga je pokazal veliki Lenin. te* ...dobila skeg, je skupini «Force ouv- č-v decembru od mini- >' Pvedoedn.ka Schumana 25 'VM m__* •_____ in- 'dam?.v Irankov. Tudi amer s‘'ci*.* d°Ioč'.lo »začetno ✓ h\ X, __________ i ” L1-°* v kor .st tega g.banja. 'Jiski listi ne smejo j^sati o stavkah ^ 201 — Državni pravdnik . <>bjaV], *vnikom listov prepovedal kakor *t4.»u..nle informacij o protestnih ln zborovanjih. Listi eo Cltah i !°kei ^di * A?8a °B,‘o protestirali. List a*pl5e* ne ^i**—------------- .,» . , r. ko nima več pravic« bo služil za obnovo hiš. ki so jih P*e. Odrt0*0*' l^vrževatl svoje na v '«tbtavrn08t za nezadovoljiv wot-st<> v, j Množic, *a stavke 'i., —'m®.. . %o, kiP da Vključno na egipiako poslopje velikih zaporov, kjer so 01J šal« 01 n'*e*ar storila, da bi! ti zadnjih dveh desetletjih, zlasti •*danji položaj. pa za časa osvobodilne vojne, trpele Nedavno smo pisali, da je « str-iki CLN», glavno poveljstvo vseh istrsk.h esulov v Trstu, poslal nekakšno »noto* na Organ ja:; jo združenih narodov, ki naj b; poslala nekakšno «preiskova.no komisije* v Islrsko okrožje, in Je dodr »not;* priloge z »dokumentacijo* škode, ki jo je ljudska oblast baje tam napravila. Ne glede na to, da je ta »nota«, kakor smo že panovno poudari", sestavni del tistega načrtnega blatenja vsega, kar je ljudsko tn tugo-slovansko, in ima namen izzvati vmešavanje v notranje zadeve suverene države, poleg tega pa za v* lače.vati normal-zac.jo na našem oz.mlju s takim; in podobnim; triki — vse s namenom, da zadovolji interesom tistega, ki mu to zavlačevanje pride p?5v, samo da bi za čim dalje ohran 1 svojo vojaško posadko v Trstu. (Zaenkrat mu to sicer uspeva, toda ne po zaslugi fašističnega .n esulskega CLN-a) Ne glede torej na vse to objavljamo podatke o dogodkih, k; Jih orne mene priloge naštevajo, tdko ’ so se v resnici pripetili. O koprskih zaporih Rrtzrušenje koprskih zaporov je dobro in človečansko delo. Material ce, Izvrševati svoje na-\ zažgali, uničili in poškodovati na-, glpuw/uOPnost za nezadovoljni-1 cifašisti. Sicer pa. kako b ^ »klh množic, za stavko 'n I zahtevati, da ostane osovra-eno žrtve fašizma in nacifašizma; kjer so jih mučili in pretepali. Zapori niso b‘li niti več prikladni za prestajanje kazni navadnih zločincev, ker so bili brez svetlobe in nezdravi. Nova družba skuša spreobrniti zločince s kaznijo zdravega dela izven jetniških zidov, popolnoma anahronistično poslopje ni več prikladno za ta namen ter je simbol nacifašistlčnega zatiranja, zato ni več nobenega razloga za njegov obstoj. O družin! Kocjančič in Grdina Družini Kocjančič (Coceani) in Gard-na (Grdina) sfa bili slovenskega porekla, toda izdali sta svoje ljudstvo. Vsi člani teh dveh družin so bili fašisti in so izvršili več zločinov iz fašističnih razlogov tudi za časa osvobodilne vojne. Med drugim so ovadili nacifašistom prvega partizana v koprskem okraju Kocjančiča Vincenca • Marka, ki so ga koprski nacifašlsti decembra t!>M. umorili v hiši, ki je poleg Kocjančičevih. O športni zvezi Koprska športna zveza je bila razpuščena fH7. VI. 191,6), ker so oblasti mnogokrat, toda zaman zahtevale, naj jim predložijo pravila in seznam članov vodstva. Zveza pa nt izvršila te obveznosti, kakor je določal odlok o društvih in zborovanjih. Razpust je torej zakrivilo društvo samo, ker se nt ravnalo po zakonskih določbah. O spomenikih Spomenik Pia R ega Gambimja ni uničen, temveč hranjen v veži muzeja za zgodovino in umetnost v Kopru. Spomenik Feliksa Bennatija je še vedno na svojem mestu. Res je, da sta bila llktorska svežnja, izklesana ob straneh spomenika, nekoliko poškodovana s strani neznancev, morda provokatorjev, z namenom da bi ustvarili nerede. Sicer pa se ni čuditi, če simbole toliko zasovraženega fašizma odstranjujejo ali brišejo zlasti na mestih, kjer bolj bodejo v oči. O »stavki* 31. okt. 1945 Nj šlo za nasilno ukinitev splošne stavke gospodarskega značaja, kot rad laže CLN, temveč za spontano manifestacijo prebivalstva proti fašističnim in reakcionarnim provokacijam, s katerimi so fašistični provokatorji z resnimi grožnjami prisilili delavce, da so stopili v stavko, ter trgovce in obrtnike, da so zaprli trgovine tn delavnice. Fašistični izzivači, ki so živeli izven cone B, so skušali preprečiti in ovirati mirno uvedbo ju-golir. Kakor je znano, so špeku-lantje, saboterji in izzivači izvažali ir cone B italijansko valuto, tako da so domačemu gospodarstvu primanjkovala potrebna plačilna sredstva. S jpomanikanjem italijanskega denarja so se ovirali ost napori ljudskih m jugoslovanskih vojaških oblasti, ki so težili k obnovi gosjpodarstva, katero sta uničita na- cifašizem in vojna. Namen nove valute je bil ravno ta, da bi pomagala pri gospodarski obnovi cone. Izzivači pa so skušala izkoristiti težki povojni gospodarski položaj, da bi preprečili normalizacijo življenja, motili javni red in mir ter da bi razpihovali narodnostno mržnjo Ljudske manifestacije proti tem Izzivanjem so se udeležile široke množice prebivalstva, zlasti iz Ižo-le. Ogorčenje ljudstva je bilo o-gromno. Koper je dolgo časa predstavljal za okoliško ljudstvo središče zatiranja ter narodnostnega in gospodarskega izkoriščanja. Med manifestacijo so neznanci ubili, ko je bilo ogorčenje na višku, dve osebi. Toda te dve osebi, Reichstein Franc in Zaril Angelo, sta bili znani kot zagrizena fašista, ki sta se udeleževala nacifašističnih rastre-lamentov v koprski okolici. Brat Zarlija Italo Zarli je bil še bolj zagrizen in pravi vo.m zločinec. Gostilničar Reichstein je med vojno zahteval od svojih gostov, da so fašistično pozdravljali in da so vstajali, ko je radio oddajal vojna poročila. Reichstein je že pred vojno prejaovedoval v svoji gostilni peti po slovensko. Tako je to prepovedal nekoč tudi skupini novincev. Ko sc je kmalu nato ista skupina vkrcala na ladjo, jo fašisti zagrabili enega teh mladeničev in ga vrgli v morje, da bi ga utopili. Z velikimi napori je usjaelo tovarišem tega mladeniča, da so ga rešili iz vode, Reichstein je odobraval to zločinsko in nečloveško dejanje fašistov. Poročflo VUJA o protestu zaradi aretacije D'Esteja in Kluna KOPER, 20. — Tiskovni urad VUJA poroča: V nekem tržaškem dnevniku je bila objavljena vest, du je VU zavrnila protest Vojne uprave JA za jugoslovansko področje Tržaškega ozemlja glede Bruna D'Esteja in Gilberta Kluna. Vojni upravi JA ni o tem nič znanega. Nov dokaz prijateljstva ZSSR do Madžarske BUDIMPEŠTA, 20. — Sovjetska vlada je sporočila madžarski vladi, da pristane na zvišanje cen blaga, k: ga Madžarska dobavlja Sovjetski zvezi na račun reparacij. Sovjetska vlada pristane tudi na to, da se bodo pri dobavah posluževali podonavskih pristanišč, kar bo znatno zmanjšalo prevozne stroške na breme Madžarske. ss trg. pogaian|8 med FLFJ in Anglijo LONDON, 20. — Vodja jugoslovanske trgovinske delegacije Kop-čok je včeraj obrazložil britanskemu trgovinskemu ministru stališče Jugoslavije glede možnosti trgovinskega dogovora med Jugoslavijo in Anglijo. Sedaj preučujejo to stališče in upajo, da bo prišlo do dokončnega dogovora, Connollyjeve izjave o sredozemski mornarici ZDA NEW YORK, 20. — Poveljnik vzhodne atlantske in sredozemske mornarice admiral Conolly je izjavil, da je ameriška mornar.ca v Sredozemlju sedaj enaka mornarici, k. Je tam bila v vojnem času. REKA — Na Reki je bil ustanovni občni zbor zveze borcev v narodno-osvobodilni borbi za R ko in Sušak. Izvolili so mestni odbor, ki šteje 15 članov. BUKAREŠTA. — V Bukarešti so izmenjali ratifikacijske listine o dogovoru za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo. DULLES OSVETLJUJE prani namen MpomočiM Objava približnih številk o deležih za posamezne države -Anglija, Francija, Nemčija in Italija v prvi vrsti WASHINGTON, 20. — V pričakovanju razpravljanja, o načrtu za pomoč Evropi ss objavili pribl žne številke o deležih posamezn h držav od kredita 68 milijard dolarjev, ki so določen, za prvih 15 mesecev od 1. aprila 1948 do 30. junija 1949. Ce bo kongres sprejel predloge vlade, bo delež Francije znašal 1.434.000.000 dolarjev. Francija b; na podlagi računov lahko dobila še 128 milijonov dolarjev v obliki posojila Mednarodne banke. Sama si bi morala preskrbeti predvsem na podlag; izvoza 368.700.000 dolarjev. Njen skupni primanjkljaj za omenjeno dobo b; znašal 1 milijard 931.000.000 dolarjev. Za ostale države so računi sledeči: za Avstrijo bi skupen potreben uvoz, to je skupni primanjkljaj znašal 233 mili.cnov dolarjev. 7, izvozom bi si preskrbela 39 milijonov. Krediti iz drugih virov bi -našal: 12 milijonov, -* naslova «pomcč:» pa bi dobila 182 m.lijonov. Za Belgijo in Luxenburg bi znašaj uvoz 853 mili jonov, .zvoz 334 m.l Jonov. »Pomoči* bi dob la 323 milijonov, z drug.h virov pa 196 milijonov. Danska: uviz 237 milijonov .zvoz 45 milijonov, razni krediti 28 milijonov, «pomoči» 164 milijonov. Grčija: uvoz 262 milijonov, izvoz 62 milijonov, razni krediti 9 milijonov, «pomoč» 186 md.jonov. Islandska: uvoz 192 milijonov, »pomoč* 152 mil jonov. Italija: uvoz 1160 m-lijonov, izvoz 183 milijonov, razni krediti 108 m lijoncv, «po-moč» 869 milijonov. Holandska: uvoz 1136 milijonov, izvoz 216 milijonov, razni krediti 160 miikjonov, «pomoč» 705 milijonov. Norveška: uvoz 253 miijonov, izvoz 163 milijonov, razni krediti 56 m.lijonov, »pomoč* 34 mil.Jonov. Portugalska: uvoz 144 milijonov, izvoz 144 milijonov. Švedska: uvoz 499 mili kanov, jzvez 423 milijonov, razn. kre-d tj 43 milijonov, «pomoč» 33 milijonov. Švica: uvoz 535 milijonrv, izvoz 535 milijonov. Turčija: uvoz 69 milijonov, izvoz 69 milijonov. Anglija: uvoz 4311 milijonov, zvoz 2133 milijonov, razni krediti 418 milijonov, »pomoč* 1760 milijonov. Nomč ja (biconija) uvoz 1014 mi-1'jOnov, izvoz 100 milijonov, »pomoč* 914 milijonov. Nemčija (francosko področje) uvoz 93 milijonov, zvoz 13 milijonov, »pomoč* 80 milijonov. Posarje: uvoz 14 milijonov, izvoz 3 milijone, «pomoč» 11 milijonov. K temu pripominjajo, da bo moral upravitelj načrta uvesti še razne spremembe, upoštevajoč proizvodnjo udeleženih držav, gibanje cen-ter finančne dogovore med udeleženimi državam:. Kakšen je pravi namen te »ponoči*, so razni ameriški državnik: že večkrat objasnili s svojimi izjavami. Kot zadnja se pridružuje nova izjava Fosterja Dullesa, ki je pred senatno komisijo poročal o potovanju v Francijo. Izjavil je, da je nujna pomoč, ki jo je bil kongres dovoKl Franciji, «povzročila poraz stavkovnega gibanja, ki so ga sprožili francoski komunisti*. Dulles je ponovil staro obrabljeno frazo, da se komunistične stranke zapadne Nemčije sporazumno s Sovjetsko zvezo upirajo sklenitvi pogodbe z Nemčijo ter da ovirajo obnovo Evrope. «Zato Je potrebno, da kongres celotno odobri kredite za pomoč Evropi, kakor jih je zahtevala vlada*. „Domacn! in psi n malo vstopa*4 LONDON, 20. — «Da »y Mail* se sklicuje na izjavo trgovinskega ministra, da bo Vel-ka Britan ja delala razliko med dolarskim: 'uristi in drugimi glede hrane, kurjave :n potrežbe. in predlaga, naj britanski hoteli postav jo napise: «Do-mač.n; in p6i s- nezaželeni*. Konrsiia VS bo preučila spor Indiia-Pahlstan LAKE SUOCESS, 20 — Varnostni svet je danes z 9 glasov, proti dvema vzdržan ma (ZSSR ‘n U-krajina) odobr i ustanovitev preiskovalne komisije treh članov, da preuči možnost utrditve spora med Indija n Pakistanom. Sovjetski delegat je izjav-L da želi sporazuma med Indijo m Pakistanom, ne odobrava pa načela, na podlag: katerega je b.la predlagana ustanovitev komisije. LAKE SUOCESS, 20. — Iz dobro obveščenih krogov iponočajo, da je komisija OZN danes razprav-' Ijala o vprašanju vzdrževanja reda v Palestini. V sredo bodo znova o tem razpravljali in pozvali Varnostni svet, naj podvzame potrebne u-I krepe. Pekovski deiavci uspeli v svojih zahtevah Pekovski delavci so dolgo časa taman zahtevali, da jim delodajalci priznajo enake draginjske in družinska doklade kakor jih imajo industrijski delavci. Delodajalci sc jim z raznim! izgovori njihove zahteve odbijali. Sele ko so videli, da pekovski delavci ne bodo popustili in da so se v ta namen dvakrat sestali na skupščini, so s posredovanjem urada za delo pristali na zahteve delavcev. Po sporazumu, ki je bil sklenjen 15. t. m. dobe pekovski delavci izenačenje družinskih doklad z dokladami industrijskih delavcev vzvratno do 1. septembra 1947. Tako dobe na m‘sec 234 lir več za ženo, 644 lir ?a vsakega otroka in 169 lir za vsakega izmed staršev. Enako se izenačijo tudi draginjske doklade. Za meseca oljiober in novomb r dobe po 20 letu starosti 27.85 lir na dan, za december 1947 in januar 1948 pa še nadaljnji povišek 28.85 lir na dan. Poleg tega dobe povišek tudi peko kruha, ki ga spečejo v večjih količinah, kot določa norma. Za s ptember dobe za kvintal 1250 lir, : a oktober in november 1275 lir, 7‘j december in januar 1300 lir. Pekovski dtlavci imajo enake pravice kot industrijski tudi glede pravniškega dela v teh petih mesecih in glede izplačila božične nagiade na osnovi draginjske doklade za mesec december. TRŽAŠKI DNEVNIK Nova delovna pogodba ie vedns Čaka rešitve Protestne stavke proti delodajalcem, ki nočejo sprejeti pogajanj za novo delovno pogodbo industrijske stroke, as še vedno nadaljujejo. Včeraj zjutraj so prekinili delo od 10, do 10.30 ure v tovarni strojev pri Sv. Andreju, kjer je tov. Vojmir spregovoril delavcem o po menu nove delovno pogodbe. Voditelji Delavske zbornice se niso pridružili stavki, češ da morajo iti njihovi člani na sprejem ladje »prijateljstva*. Stavkali so tudi člani ES Acegata, in sicer od 10 do 11 ure. Tudi tu se Delavska zbornica ni pridružila stavki, zato je bilo videti ob tej uri nekaj tramvajev. Popolna pa je bila stavka v Brolettu in drugih delavnicah. Kakor vse kaže, nočejo delodajalci razumeti teh stavk, to je opomina delavcev, ki ne bodo več križem rok čakali, kdaj se bo gospodom zljubilo pričeti pogajanja o novi delovni pogodbi. Enotni sindikati namreč niso predložili nove pogodbe kar tjavendan, temveč na osnovi dejanskih najnujnejših potreb delavcev. Ker pa so te zahteva minimalne in »e dajo v sedanjem položaju z dobro voljo uresničiti. delavci nikakor ne bodo od-r»hali od njih. 31. t. m. razprava proti D’Esieju 31. t. m. bo pred tukajšnjim porotnim sod-ščem sodna razprava pcot: tovarišema D’Esteju Brunu in Klunu G.lbertu. Medtem ko so ju do sedaj obtoževali, da rta odvzela osebno svobodo raznim fašistom. ju sedaj obtožujejo tako zvanega «plagla», ki ie zMnje čnse postal ezol moderen na tržaških sodiščih. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Pod krinko prijateljstva sejejo mržnjo med narode Šovinistične demonstracije ob prihodu „ladje prijateljstva" na znak škofa Santina Dopisnikom In naročnikom v Jugoslaviji Na našo upravo prihajajo dnevno iz Jugoslavije nepravilno frankirana pi.sma in dopisi. Opozarjamo zato vse dopisnike in naročnike, da morajo Tržaško ozemlje smatrati kot tujino ter zadostno franki ratl dopise. V nasprotnem primeru bomo dopise odklonili. Včeraj dopoldne je končno priSLa v tržaško luko ladja z darili ameriškega ljudstva, o kateri se je te to-;iko govorilo m p salo. Ceremonija simbolične predaje darov je b la ob 10 uti dopoldne v prostorih pomorske postaje. Navzoči so bi-i občinski m conski svetnik; z odvetnik,! M:anijem in dr. Palutenom na čelu, škof Sant n, predsedniki po-deaeLsk.h cbčin in od vojaških oblasti gen. Ga-.ther, gen. Moore in več drugih višjih ofic-rjev G. George C.eason je vršil funkc.jo predaje poslan h daril, ki j h je 200 ton. Seveda so hoteli šovinisti tudi to sve'jnost, ki bi morala biti v duhu sprave In bratstva med narodi, spremeniti v šovinistične demonstracije. Na «predstavo» je prišla vsa šolska mladina, med njo pa «miade niči* z «Acquedotta», krožka «Oberdan» in drugih podobnih grezd, ki so čakali samo na dogovorjeno znamenje, da bi začeli z »manifestacijo«. V začetku je šlo v prostorni dvorani pomorske postaje, ki je bila okrašena z zastavami vseh 48 ame-rišk h držav in s tržaškim-, v edu. Prv; je govori, g. George Gieason kot zastopnik Amerike, zlasti Je poudarjal globok verski čut Ame-rikancev, ki pošiljajo Evropi živež (p^leg. vojakov in bojn h lad1!], katerih ena je strašila koraj 100 m daleč od njega). Predsednik občine odvetnik Miani je v svojem govoru hval.l novinarja Drew Pearsona, ki je dal pobudo za ta dar. Končno se je oglasi; k besedi še škof Santin, ki Je z jezu tsk m zavijanjem podžgal fašiste in šoviniste. Govoril je «kot Italijani) in o sv. Sebast janu, ki da je italijanski svetnik in s tem dal znak fašistom jn šovinistom za komedijo Izpod jopičev, iz žepov in izpod oblek so vlekli Italijanske zastave, mahali z njims začeli vpiti Italija in kri-č .tj šov.nistUSne pesmi, v katere so vpletli psovke na račun maršala T.ta. To so dejstva včerajšnjega d opoldanskega dogajanja, ki se je pod imenom prijateljstva izpridilo v podžiganje in hujskanje na sovraštvo. Znak za vse to pa je dal stari, .zprijeni jaiist IJcof Santin, ki je postal na ta način ponovno zastava vseh hujskačev na narodnostno mrznjo v Trstu, ter tako odlično vrSi tisto nalogo, za katero ga je bil ze ranjki Mussolini do'očll. Ob tem dogodku pa je potrebno ugotoviti sledeče: 1. Ameriško ljudstvo, ki je darovalo Sivež z mladje prijateljstva», nima s Šovinističnimi izgredi fašističnih razbojnikov nobenega opravka. Ameriško ljudstvo je prispevalo z Bomba v garaži Včeraj popoldne okrog 15 ure so našli delavci v garaži Ferjunčič v ui. Belpoggio št. 12 na dvorišču dva kg težko bombo z močnim ekaplo-zivom. Pri bombi je bilo tud"! dva metra vžigalne vrvice. Delavci so bombo, ki še ni bila prižgana, odstranili. Ni še znano, kdo in n kakšnim. namenom Js položil bombo na dvorišče. darovi zato, da bi dokazalo, da ne sovraži ljudstev niti tistih narodov, proti katerim se je moralo boriti, ker dobro ve, da so za vojno bili krivi le faSisti in sicer prav tisti fašisti, ki danes zopet hujskajo na novo vojno, kar so včeraj ze stotič dokazali in med katere spada tudi Santin. t. Hearstov no iv nar Pearson je znal to dejstvo spretno izkoristiti za propagandne namene svojih gospodarjev, ameriških trustov, in dosegel: a) da so se manifestacije hvaležnosti ameriškemu ljudstvu, ki je živež poslalo, izpridile v manifestacije sedanjemu ameriškemu režimu, ki vodi imperialistično politiko ekonomskega in političnega zasuž-njevunja Evrope; b) ker pa se je ta imperializem zadnje čase začel posluževati na povsem odkrit način fašistov za dosego svojth ciljev, se je manifestacija identificirala tudi z demonstracijami tukajšnjih fašističnih razbojnikov, na znak faSista Santina, proti demokratičnemu tržaškemu ljudstvu in proti demokratičnim državam z Jugoslavijo in maršalom Titom na prvem mestu, 3. Da so pa gornje ugotovitve popolnoma toine, nam dokazuje dejstvo, da policija okupacijske vojaške uprave ni niti s prstom mignila, bi fašistične izgrede onemogočila. Dogodki v Škofijah pred sodiscem Priče obtoževale postopanje CP Ustanovni član Dijaške matice je postalo Prosvetno društvo «Vesna» v Sv. Križu pri Trstu ter plačalo 10 tisoč lir ustanovnine. Odmev dogodkov, k» so se vršili 8. t. m. v Škofijah, je imel «-voJ odz.v včeraj pred nižjim zavezn-škim sodiščem, ki mu je predsedoval kapitan Leaning. Na zatožni klopi sta bila tovariša Albin Gu-ijenš.č in Božiglav Doni n:k, k. ju je tedaj civilna policija po svojem zverinskem nastopu proti ljudskim množicam, k. so protestirale proti aretaciji tovar.ša Hrevatina Franca, aretirala -n ovadila sodišču. Cba tovariša sta bila obtožena, da sta se s silo upirala varnostnim Jeanom :n da sta kršila proglas št. 2, ker sta se udeležila zborovanja, za katerega oblasti niso dale dovoljenja. Vie pr če, med katerimi so bile tudi take, k- so z obvezo na glavi obtoževale bestialno početje policije, so povedale, da Je policija tako naglo začela izvrševati zadani ukaz, naj se ljudje razidejo, da ti niso nit: utegnili umakniti se, ko je ie policija s pendreki začeia udrihati po ljudeh. Obtoženca p« sploh n sta n-č drugega naredila, kot samo to, da sta hotela vprašati na policiji zakaj so aretirali ‘ovarija Hrevatina. Pri tem so policaji Božiglava tako pretepli, da *o ga istega dne zvečer peljali v bolnico, kjer so mu iivaii rano na glavi. Odvetnik Fast, ki je branil obtoženca, je poudaril, da obtožba, ki očita obtožencu Božiglavu Domin ku, da je udaril policijskega inšpektorja Brencija ni preveč dna, kajt. po takem nastopu policije Je pač razumijivov da :e med upiranjem ;n zmedo padel kak nezaželen udarec. Glede druge obtožbe, da sta kršila proglas št. 2, ker sta se udeležila sestanka, za katerega oblasti niso dale svojega pristanka, je zagovornik poudar«, da tedaj sploh n. bil nikak sestanek, temveč navadno zb ranje ljudi na prostem. Zato je branilec predlagal oprostitev obtožencev, najmanj pa pogojno ali denarno kazen. Ker Je bil namen sodnika, da obsodi obtožence, je izrekel svojevrstno sodbo. Glede prve obtožbe ju je kapitan Leaning oprostil, zaradi pomanjkanja dokazov, glede druge pa Ju je spoznal za krive, ker je ugotov 1, da je bil tedaj sestanek (!), za katerega oblasti niso dale dovoljenja, in je zato vsakega tovariša obhodil na 21 dni ječe. KOLEDAR Spominski dnevi 1924 je umrl najvelji genij človeštva, vodja in organizator bolj-ševiške partije, ustanovielj Sovjetska svete, Vladimir Iljič-Ltnin. Rodil se je S«, aprila mo. ______________ PRESKRSA ZAM delovni mladini Razprava preti Venierju dokazala da je krožek Oberdan gnezdo teroristov Delovna mlad na v borbi za mir in blagostanje -21. marec, dan svetovne demokratične mladine * Razpis nateča|a za razstavo delovne mladine Na svoji zadnji seji je vedstvo ZAM prediakutiraio gospodarsko in politično ofenzivo anglo-ameriških imper ali3tcv proti delavskemu raz redu in demokratičnim ustanovam. Ugotov.lo je nerazumevan.e in-dustrijcev do socialno-goapodar-ekih zahtev delavstva ter do neka-t'rih važnih načelnih vprašanj mladih delavcev. Vse to je devedlo do mnogih stavk. Vodstvo ZAM zahteva takojšnjo sklenitev va»?niške pegodbe, ki bo rešila vajeniška šolska in dsciplinska vprašanja na vseh področjih našega gespodar-stva, tako kot so z zakoni zaščitene pravice mladih delavcev na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja. Zaradi tega kliče vso delovno tržaško mlad no, prežeto z borbenim duhom bolj kot kdaj prej, v borbo proti načrtom imperiafistev, k: hočejo pretvoriti Trst v vojaško bazo. Dalje moramo izvesti sklepe, ki j'h je »^rej:>la na ustanevnem kongresu ZAM za Tržaško ozemlje, to ]■!, sklicati vel čaVni kongres delovne mladine, k' bo ob priliki sve. ttiV'n,ga tedna demokratične mla- d.ne dne 21. marca t. 1. Tako bo opozorila domačo in mednaredno javno mnenje na vzroke, zaradi ka-tprih živ jo mladi delavci v sedanjih težkih pogojih. Obenem bo mladina na podlagi trdnih temeljev svoje organ zacije zahtevala pravice delavcev, uradnikov in kmetov ter pokazala pot in obliko borbe za njihovo uresničenje. Končno bodo mladinski delegati prisostvovat mednarodnemu zborovanju delavske mladine, ki ga bo avgusta organ zirala Svetovna zveza dJmoluaticne mladine. Vodstvo ZAM se zaveda važnost' tega zborovanja za delovno mladino ter zaradi tega vabi vse mladinske organizacije, da pristopijo k ustanovitvi pripravljalnega odbora. Na podlagi odličnih rezultatov razstave za mlad nski festival v Pragi, razpisuje ZAM natečaj za drugo «razstavo delovne mladine*, katere namen je prikazati možnosti naš?,ca gospodarstva ter tehnične in umetniške sposobnosti delovne mJadin« Tržaškega ozemlja. Vodstvo ZAM minK IJ L1 'TJ RA — KNJIGE GLEDALIŠČE KONCERTI RAZSTAVE FILMI KRITIKE DROBTINE Koncert šked ? dvcranl Dfima enjskega pevskega zbora kulture v 8bej obču-t.jo, da so odrezani od Tržaškega naravnega zaledja, kamor so vozili svoje čebele na pašo. Zaradi tega bo nujno potrebno, da s$ kmetijska strokovna zveza tesno peveže z Jugoslovanskimi oblastmi ter preskrb, čebelarjem petrebno dovoljenje, da bodo lahko vozili čebele na pašo Enotni kmetijski sindikat se je sicer že večkrat obrnil na oddelek za kmet jatvo pri vojaških oblasteh, da b. preskrbel za čebele poti ebni čebelni slad (metolizij), toda vse doslej je ostalo, kakor je ravada pri vojaških oblasteh, le pri obljubah. Nato Je bil izvoljen pripravljalni cdbor in kot začasnega predsednika so tovariš; izvolili tov. Fer-lv.go, tov. Josipa Švaro za tajnika, Alojza Lupinoa in Justa Vodopivca pa za odbornika. Tov. Ferluga je orisal težak položaj čebelarjev m Tržaškem ozemlju ter pozval tovariše, naj s; vključijo v Zvezo Enotnih sindikatov, nakar je mnogi’ čebelarjev poseglo v debato. SklenMi »o, da bodo v kratkem sklicali ustanovni r.bčni zbor vseh čebelarjev Tržaškega ozemlja. Da je krožek Oberdan gnezdo teror stov, je včeraj dokazala sodna razprava proti mladoletnemu izprijencu Venierju, katerega je včeraj v.šje z.; ve zn ško soiliSče obsodilo na 6 let Ječe. Istočasno bi se troraia včeraj vrS.ti razprava proti Tacitu Fajdigi, nekakemu pisarju po poklicu v gnezdu Oberdan, ki je Venierju izročil bombo. Todi protj temu je bila razprava edgo-dena na danes zjutraj. Kot obtežilm priči sta govorila policijski agent Cassetti Josip, ki Je fantalini aretiral in polic.jski nSpektor Rinaldi Josip, ki je izprijenca zaslišal na policijski postaj; v ulici Caprln. Iz zaslišanja teh dveh je razvidno, da so Venier-ja aretirali 21. decembra, ko so šo-viosU metali bombe na partizansko povorko. Aretirali so ga, ko je skuial bežati pri Stari mitn ci, pri tem so mu našlj v Zepu ročno ban-bo t.pa «OTO». To bombo pa mu je dal pisun Fajdigi. Kot priloge k obtožnici je sodišče, kateremu je predsedoval major Bayliss, sprejelo zanimive dokumente, ki zgovorno dokazujejo, kdo so mladinci, teroristi, ki z bomb,)mi branijo italijan-stvo Trsta. Ti dokumenti so izk"3ni-ce Lege naz.onale, krožka Oberdan, istrskih ezulov, italijanska zastavica, roč&a bomba in kos nekega tržaškega dnevnika, v katerem je Ven er zavil bombo. Po zaslišanju teh pr.č se je obtoženec po predhodnem posvetu z odvetnikom Morgero ojunačil in začel priiJatl. Jokaje Je fantalin povedal, da je rojen 1930 v Rovinju in da Je sedaj po poklicu ezul. Stanuje p\ v ulici Basione. Seveda ni obtoženec Žejna ponočnjaka Preteklo noč okrog 1.10 sta »e sprehajala po Istrski cesti v precej vinjenem razpoloženju 26-letni Mo-ratfi Fior f' RaeSSiski s^ore^ TRST II (m 238.6/Kc 1260) v sredo 21. januarja 11.30. Glasba iz filmov in op**! 12.00. Novi svet. 12.10. Reprod^ rana glasba. 12.45. Napoved ča*®. poročila. 13.00. Glasba po želr 13.45. Skladbe za pihalne % PROSVETNA DRUŠTVA Pv-sVttno druitvo Opčine gostuje v nediljo 25. t. m. ob 9.30 url z.notraj v Domu pris‘anišk;h delavcev a igro »Petrčkove poslednje sanje*. R£ZNO nvmte. 14.00. Pestra glasba. Pregled tiska. 17.30. Glasbena^*y FIZKULTURA Nepričakovan poraz Tomažiča Skedenj sl ie z nedeljsko zmago zagotovil prvo mesto v leslvlci prvenstva Tržaškega ozemlja v košarki KINO KINO OB MORJU. 15.30: -ol jše kakovosti. Ker je razpoložljivost istih omejena, so vabljeni vsi, da si nabavijo semena pravočasno v njeni prodajalni na drobno v ul. S. Mercadan-te št. 4. Zadruga je že prejela tudi V bodoče n$ bedo več taki množični brzoturnirji, pač pa bodo posamezni klubi odigrali mesečno ločene brzotumirje .n bod-} poslali v finale po dva prvoplasirana igralca. Namen ponedeljs-kega turnirja it bil v glavnem prikazati, kako naj taki turnirji teko. Vsak klub naj vodi seznam zmagovalcev. • • • Ker je začetek splošnega turn'r-Jn. v vsakem klubu posebej preložen na »oboto 24. t. m. se še na-delje sprejemajo novi član1. Opozarjamo vse šahlste, naj s« prijavijo pri tistih že ustanovljenih klubih, kjer bodo Imeli zaradi službe oziroma stanovanja najbliže. • • # Športni kVub Sv. Ivan pričn< s splošnim Šahovskim turnirjem danes v sredo 21. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob 20. uri. Bodite točni! • • • V naiem poročilu o turnirju IIL kategorije se je vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se moralo glasiti: prvo in druigo mesto si delita Filipovič ln Štern, z 11 in pol točkami, tretje in četrto mesto pa Celar in Nal n z devetimi in pol točkami. Obvestila Športni klub Rojan obvešča vse športnike, da priredi v nedeljo ob priliki nogometnega srečanja U-mng-Roja.i Izlet v Umag. Vpisnino sprejema tajništvo društva vsak večer od 20 ure dalje na »ed^žu v ul. Sara Davis 12, (gostil-nn Mislej) ter se zaključi nepreklicno 22. t. m. Vabimo vsa športna društva, da pošljejo na skupščino društev, ki bo v petek 2. t. m. ob 19.80 na sedežu ZDTV v ul. Mac-chiaveli 18-II. po enega zastopnika. tr.ziia. 18.00. Operne uverture. - , Svetovna književnost. 18.45. uyjeve skladbe. 19.00. Radijski J vest. 19.15. Samospevi alov:n,|j skladateljev. 19.30. Pestra 19.45. Napoved čaaa in poro^ 20.00. Nekaj veselih zvokov. Slovenski vokalni kvintet ( iz Ljubljane). 20.30. Godalni °r’ stri. 20.45. Predavanje. 21.00. Sl>jj igra. 21.45. Lahka glasba. Koncert simfonične glasbe, f-Večerna plesna glasba. 23.15. ^ ved časa |n poročila. 23.30. Ci^, sporeda. 23.35. Polnočna g18- 24.00. Zaključek. GLEDALIŠČE VERDI Danes se bo pri gledališčni * gajni začela prodaja vstopnic prvo prireditev Donizettijev« ^ in »Don PasquaW», ki bo Jutri abonente reda C. J V operi pod vodstvom dirilr Alojzija Toffcla bedo sodel°p Dlna Contlni Manmicci, Min° . priglio, Andrea Mongelli in M®’,, r.o Štabi H. Vodja zbora Robert nagllo; rež ser Dominik MesS' Rojstva, smrti in poroft® Dne 20. t. m. se je rodilo 7 umrlo je 9 ljudi, porok pa je CERKVENE POROKE: l’t Otello Ravalico tn zasebnica na Tauceri, agent C. P. & J Fllippi in uradnica uradnik Silvano Francesca De Domii Angelo Antincri in Lonzari, uradnik Alberto G.r0* zasebnica Emilija Kuste UMRLI SO: 72-letni 99-letna Pierina Brazzar vd.__ 63-letni Enrico Wanbnek, Antonija Barovina, por. _ letni Egidio Nardin!, 67-letn*J na Bratoš, 75-Htna Ivana vrt. Škerjanc, 5 mesecev star*j, na Orepaldi, 6 mesecev ~ Marija Triolo. -i •to Gir™ ■ sicrilnjd Ivan >r vd. lek. 5«•“ r. M»riy Odg. Tisk urednik DUŠAN HH Stabillmento Tip. Tri' MALI OGLA, MAJHNA SILO VENSKA NA Išče Slovenka za vsa Naslov v upravi -o.-i dnevnika*. »Primo^ PAR - RESTAVRACIJA « U R B A N » cALLA PESC HERIAz. koncef vsak četrtek, soboto in Drva in lea razprodoi F. Mihetf UL. VALDIRIVO 22, TE1* SE NEKAJ SEKUND IN BORBA ZA PRVO MESTO £U£ BO PRIČELA umo "iRiEsnnm TRST, TRG SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon 2^° KUDl VELIKO IZBIRO i NOVO DOSPELIH PLAŠČE« io°/. popu s «Primorski dnevnik» je po svoji informativnosti na višini vsakega najbolj informiranega evropskega dnevnika. Prinaša vesti sledečih časopisnih agencij: ATI (Trst), TANJUG (Jugoslavija), TASS (Sovjetska zv.), AFP (Francija), CTK (CSR), ATA (Albanija), ONA (Anglija-Amerika), ANSA (Italija), New China News (Kitajska). PRED 50 LETI ¥ VASI KJER JE ŽIVEL LEMIH Pred 50 leti je carska vlada °Prla zaradi sodelovanja v re-volucionnmem gibanju 27 letne-Vladimirja Uljanova, ki je mel ilegalno ime Lenin, nakar ga Pregnala v Sibirijo v zelo oddajno vas SuSenskoe. Zgodaj spomladi leta 1897 le ""Pravu Lenin v spremstvu ton-ariev teiavno potovanje v ni ra-Po blatnih cestah, do najzakot-*ttega kraja osrednje Sibirije. P°(ca ulica z nekaj sto nizki-‘ kmečkimi hiSami iz brun, ma->.iSerkev' 0ST,0vria Sola, dve Ugo-1» .*raievnlh trgovcev — takino odri tcdai S^enskoe. Posebni e'ek iandnrjev je stražil vse, so bili tj0 pregnani. tr ,nln }e preživel, w Suienskom r‘ leta. carskim ječarjem se ni U'.retl16 Izolirati Lenina od ru-teJ73 revnlucionarnega gibanja s 5(1,1 ’ f*n ,0 ga pregnali v daljnjo m fjn uo*- V SuSenskem Lenin Olas *etn,rc- ampak borec. Njegov Sllia!a v,a revolucionarna in književna delov• dob,, a dosepZa » tem ra:‘ shem uspehe. V Suten- tet t»Je Lenin napisal nad tride-"orttltnih ael. ki io odigrala veliko vlogo v pripravljanju in uresničenju, sovjetske revolucije. Kljub strogi kontroli carskih tan-darjev so se ta dela ilegalno Sirila med StevTnimi revolucionarji. Človek se bliia ganjen SuSen-skemu, kjer je ztvel Lenin, kjer je mislil in ustvarjal. Zdaj, po pol stoletja, ta kraj ni več zakoten. Sovjetska revolucija, ki je bil njen genij in ustvarjevalec Lenin, je. kakor vse v deieli, temeljito spremenila tudi vas SuSenskoe, način življenja v nji, kakor tudi Mentaliteto njenega prebivalstva. Pot do SuSenskega je drugačna. Ni treba ved dolgo potovati od Krasnojarska po rek| Jenisej do Minusinska. Zdaj dni zeleznlca Rusiji* je bil prvič objavljen leta 1899 v Petrogradu pod psevdonimom Vlad m:r Iljin. V letih svoje prve emigracije (1900-190R) je Len in pisal v ttlskro* in deloval za ustanovitev boltšertike partije. V marcu I90t. je Lenin v Stuttgartu pod psevdonimom N. Lenin objavil knjigo — «Kaj naj počnemo f* —, v kateri je postavil osnovne temelje ideologiji boljševiike partije in je j silo odločnih argumentov ruiil položaje «ekonomistov*, novih »ot vražnlkov delavskega gibanja, ki so težili za tem, da bi utesnili borbo delavskega razreda v okvir izključno ekonomske borbe. Lenin zagovarja potrebo ustanovitve močne revolucionarne partije, ki bo na lelu ne pa na repu d^lavsk^ga gibanja. To Leni novo delo predstavlja ideološko pripravljanje boljŠPAriške partije. po drugem kongresu ruske so-cial-demokratske delavske parti-jw in po njegovem odhodu iz uredništva »Iskre*, leta 1904 je Lenin v Ženevi objavil delo: «Korak naprej — dva koraka nazaj*. V i Leninova knjiga: *Dve taktiki social-de mokraci je v demokratični revoluciji*. V tej knjigi ostro loči boijševiško pojmovanje revolucije od menjševiškega. Za časa svojega drugega izgnanstva leta 1908 \zdal svoje genialna delo fMatei ializtm in empirio-kriticizem*, v katerem na osnovi splošnega preučevanja naravnih ved, a prčd-usem teoretske fizike, ostro kritizira ruske mah'Ste — te skrite pristaše subjektivnega idealizma XVIII. stoletja, ter opozarja, da je bistvo njih filozofije idealistično m proletariatu sovražno. V letih reakcije, ki je nastala po revoluciji 1905, je imela Leninova knjiga neprecenljivo vlogo s tem, da je strnjevala boljše-viške vrste in pripravljala teoretsko osnovo marksistične partije novega tipa. V letih 1911,-15 je Lenin napisal svoje gnane: sFilo-zofske zapiske*, v katerih karak-terizira vse elemente dialektične metode ter to metodo ie nadalje razvija. Junija 1916. leta je konča/val svojo knjigo «Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma*. Ta knjiga predstavlja genialno nadar Ijčvanje Marxovega kapitala, ker prtuiuje razvoj kapitalizma po Marxovi sraril. V lem delu je Le nin pokazal, da je imperializem poslednji stadij kapitalizma, da je monopolistični, parazitski, gnili in umirajoči kapitalizem. V tej knjigi je Lenin analiziral družbeni razvoj v dobi imperializma fn pokazal neuravnovešenost, protislovja in skoke, ki dovedejo do neizbežne krize v ekonomiji in do vojn v politiki. Na temelju te analize je prišel do zaključka, da stara formula Marxa in Engelsa, ki pravi, da ni možna zmaga socializma v eni sami državi, da pa Je možna samo istočasna socialistična zmaga v vseh naprednih kapitalističnih državah, ni več v skladu z novimi zgodovinskimi razmerami. Lenin je odkril novo ugotovitev o možnosti zmage socializma v posameznih državah In o n^možnosti iatadasne zmage socializma v vseh glaimih kapitalističnih državah zaradi njihovega neenakomernega gospodarskega i» političnega razvoja. Leta 1916 je Lenin napisal študijo o nacionalnih in kolonialnih vpraianjih ^Socialistična revolucija in pravice narodov po samoodločbi*. Napisal je tudi članek *Rezultati diskusije o samoodločbi*. S kritiko antimarksistlČnega stališča poljskih in holandskih socialdemokratov Je poudaril six>f sakljuitk, da je rešitev naeionaU no-kolonialnega vprašanja nemogoča vse dotlej, dokler ne bo imperializem zrušen. Zato mora proletarska revolucija vsestransko pomagati kolonialnim narodom v borbi proti imperializmu. V emigraciji, kjer je bil tudi za časa februarske revolucije, je Lenin napisal «Pisma iz daljine*, v katerih je analiziral stanje, ki je nastalo v Rusiji po revolue ji. V svojem govoru na VII. vseruski aprilski konferenci RSDDP (b) je 1917 leta Lenin raziHjal ugotovitev, ki jo je iznesel v svo- dih znanih i 1 spomenik Leninu, čigat ime in Si- | gar dela bodo or*a'a vedno v srcih in dejanjih sedanjih in prihodnjih rodov sovjetskega ljudstva. V HODAKOV NAČRT ZA »SOVJETSKAJA PLOŠČAD* V MOSKVI. MED MODERNIMI STANOVANJSKIMI PALAČAMI BODO PARKI. PODOBNE «PLOŠČADI*, KI SO JIH 2E ZACELI GRADITI, PA BODO NOSILE IMENA PO PUSKINU, MAJAKOVSKEM Itd. Med veliktmi znanstveniki in preroditelji svita zavzema Lenin eno izmed prvih mest. Lenin je združil v «^bi najboljše lastnosti misleca, revolucionarja in ljudskega voditelja. Vse svoje življenje ves svoj titanski um, vse svoje znanje i» sile je posvetil borbi za osvoboditev delovnega človeštva i .'p/d jarma zatiranja in izkoriščanja. Skoval je stranko novega tipa — veliko boljševiško partijo, privedel delovno ljudstvo Rusije k zmagi socialistične revolucije In osnoval prvo sovjetsko socialistično državo na svetu. Sedaj ko so se pod vodstvom tovariša Stalina Leninove misli uresničile, Jco je moč leninski države postala osnova naših zmag rad razbojniškim hitlerjevskim 'mpertalizmom, najpopolneje čutimo veličino Lenina, veličino njegovega nesmrtnega nauka in dela. Strogo znanstveno osnovo, življenjsko silo in nepremagljivost leninskega nauka o sovjetski državi je potrdila praksa in izkušnje v razvoju ndše države. V nenavadno kratkem zgodovinskem roku je sovjetska oblast povzdignila zaostalo Rusijo v eno najnaprednejših dežel sveta. Sovjet-ska država je uspešno premagovala in premaguje vse težave, Preizkušnje in nevarnosti, ki Jih srečuje na sxx>Ji poti. Posebno ja-se je to pokazalo v letih velike domovinske vojne, ko je vzdržala in zlomila strahoten pritisk združenih sil fašistične Ntm-je in njenih vazalov. V vojni Sovjetske zveze proti hitlerjevski Nemčiji sta se dSjan-sko spopadla dva politična in ekonomska sistema: sovjetski m fašistični: vojna J« postala vsestranska preizkušnja m izpit za trdnost vojskujočih se držav. Fašistične^ državč niso vzdržale te preizkušnje in mnoge so se ž» sesule. Naglo se približuje svojemu koncu tudi fašistična Nem-cija. Toda sovjetska država, ki ie dolga leta sama prenašala glavno težo vojne proti združe-nlm silam. fOiizma, ni sedaj samo trdna in neomajna, ampak se Je med vojno še bolj okrSpila in po-*tala oelo najtrdnejša država na evetu. ^ vseh deželah sveta razmišljalo, kako to, da je sovjetska dr-tako trdna in neomajna — a cesto ne najdejo pravega od-g°vora. Nekateri menijo, da je to tr*ln znano je, da je ču-^ kaj slaba razlaga. Drugi se *o.»et trudijo, da bi razložili moč sovjetske države z njeno obsežnostjo, toda zndno nam je, da v zgodovini ne manjka primerov, o so propadle še mnogo večje države. v resnioi pa je sovjetska drža-tako čudovito trdna in močna Predvsem, zato, ker je najnaprednejša država na svetu, osnovama nn najbolj naprednih in nepremagljivih idejah — velikega Le-nina in Stalina. kratke vesti BEJrn — Jugoslovanski posla-rim, - :!an Kist-č je sprejel 50 čla-ki k.svicarsk* mladinske brigade, !dela,a na Prcjfi Samac-Sara-Jj. ^zro^‘* odlikovanje «Re- čp?i,RAGA' ~ °d !• MU« dalje bo n« S°!aika vlada dajala denar-iv Posojila novoporodencem do vi-40.000 kron. — Od 15, do 29. mar-kon# k° v Locarnu železničarska St»-,.;?rfnoa’ ki »3 Je bodo udeležili žav n delegati več evropskih dr-iy,h' Razpravljali bodo o medna-01 prevozu blaga. BERN. — Švicarska ln poljska ra»?Vmska delegacija sta se spo-. umen za sklenitev nove pogod-slc«i dobave 680 t soč ton polj-Sa premog«, Švici v letu 1948. jji^KARESTA. — Z ImenovBr ca ^ Ranega, demokratičnega bor-krnila Bodnarasa za ministra t)(,_J'aroflno obrambo ae je začela g 1™3krat!zaci)a romunske vojeKe. *• Januarjem 1948 so upokojili neralov, 29 polkovnikov, 43 “Polkovnikov in 28 majorjev. Leninov nauk o sovjetski državi je neločljivo povezan z naukom Marxa in Engelsa o diktaturi proletariata in pomen i na-daljevanje in razvoj marksistične teoriji v novih zgodovinskih pogojih. Vprašanju o državi, o diktaturi proletariata je Lenin vedno pripisoval izredno važen teoretičen in praktično-pOJitičen pomen. Posebno ostro pa, je stopilo to vprašanje v vsem svojem obsegu pred Lenina v času, pripravljanja socialistične revolucije. Brez pravilnega pojmovanja bistva tega vj>rašatija ne bi bilo mogoče uspešno rešiti naloge, ki je stala pred partijo in delavskim razrt-dom, da namreč zruši buržuazno državo in zgradi novo, sovjetsko. «Vprašanje o odnosiu socialistične revolucije proletariata do države — je pisal Lenin — ie ni več samo praktično-političen problem, ampak postaja danes najbolj pereče vprašanje dneva, vprašanje, kako naučiti množice delati za svojo osvoboditev izpod jarma kapitala v bližnji bodočnosti.* (Dela zv. XXI, str. 370). Posebno ostro je postalo vprašanje o državi tudi po Marxovi smrti, ko so reformisti vseh vrst, ' oportunisti in nasprotniki diktat ture proletariata kazili In ponarejali MSrxov nauk o državi ter hotdi iz njegove feorije iztisniti živo revolucionarno dušo. Lenin je razbil idejne protiv- nike revolucionarnega marksizma in kot zmagovalec končal spopad z oportunizmom in refor-mizmom. Od vseh političnih naukov, ki so skuali vzeti v svoje roke vodstvo delavskega gibanja, jf. marksistično-lenimstični nauk dokazal, da je edino pravilen in zmožen življenja. Največja Leninova zasluga je, da je v spopadih s sovražniki delavskega gibanja, v borbi zoper menjševike in trockistično-buha-rtnsk. izdajalce obn»v'l, ubranil, utrdil in razvil Marxov revolucionarni nauk o dtHavi. Da bomo pravilno razumeli leninski nauk o sovjetski državi, je potrebno, da imamo pred očmi ne samo to, kar imata Marx in Lenin skupnega, ampak budi vse ono, kar je prinesel Lenin novega v markssistični naMk o državi in diktaturi proletariata. 27-obletnica ustanovitve komunistične parii.e Italije Dne 21. januarja 1921 so komunistični delegati zapustili kongres socialistične italijanske stranke v Livornu ter ustanovili Italijansko komunistično partijo. Predstavljali so nekaj tisočev članov, Sledila so težka desetletja. Komuniste so pošiljali v konfinacijo in zapore. Število obsojenih komunistov je večkrat preseg7o število političnih kaznjencev vseh ostalih strank. V teh desetletjih TVOJE STRUNE Otonu Župančiču ob sedemdesetletnici rojstva Zdaj misli so lepo ti urejene. Ne le za te, o. mnogo bolj jg nas razgrnil svojo silo je izraz, za bol in slast krvi, moža in žene. Krivice, iz nasilja porojene, tvoj krik prelile so v mogočen ukaz, na drobnem situ zemlja sta in Čas razkrila vse, za kar se človek žene. Nastregel v svoja dela si modrosti, izkušenj za dejanja in poti in za prodiranje v skrivnosti oseb in množic, misli in strasti. Na tvoje strune še bo treba gosti doma in v svetu - za jasnejše dni. ANDREJ BUDAL Naš O TON ZV P A NCIC 23. t. m. praznuje Oton Zupančič, najveSji Uvedi slovenski pesnik, nemara tudi največji vsega slovanskega Juga, svoj sedemdeseti rojstni dan. Nekaj svetlega spreleti človeka ob zavesti, da je bilo naši generaciji dodeljeno, tri-deti in čutiti ga iivečega in ie vedno snujočega med nami, sredi slovenskega naroda v vseh teh zadnjih bufnih in usodepolnih letih. Celega pol stoletja zavzema Otčn Zupančič vodilno mesto med slovenskimi pesniki ter stoji v prvih vrstah vsega natega kulturnega in javnega življenja. Ze njegove prve pesmi, ki so izhajale pred petdesetimi leti v eZvonu* in drugih naših takratnih revijah, so neovrgljivo dokazale, da se je slovenskemu narodu rodil pesnik tpo boi ji milosti*, poet, ki mu je priroda položila v zibelko ie nesluten dar oblikovanja slovenske besede. Kakor iuboreč studenec so vrele iz njega pesmi in zdelo se je, kot da bi mu bila dodeljena neznanska moč, izraziti vse, kar je čutil in kar je mislil, v mojstrskem verzu. Slovenski jezik, ki se je zdel Se sredi prejšnjega stoletja marsikomu trd in okoren, lastnosti, ki mu jih očitajo Se danes zlobni in neuki tujci, je zapel v Zupančičevi pesmi zdaj lepo in lahkotno kakor zvonček, potem spet slovesno in mogočno kot udarec po bronu. IVAN CANKAKI „HRAU IVA MA" ^Primorski dnevnik* je doslej prinesel o uprizoritvi sKralja na Betajnovi* moje sumarično poročilo o premieri v Kopru in krajSo recenzijo tovariSev iz uredništva po petkovi ponovitvi v sGledalir Sču ob morju*. Ker pa sta dve vatni vlogi dvojno zasedeni in ker je uprizoritev katerega koli Cankarjevega dola vselej za nas Slovence velik kulturni dogodek, ne utegne biti odveč, če se Se enkrat temeljiteje pobavimo s to uprizoritvijo. Doslej sem videl tri predstave eKralja na Betajnovi* v izvedbi naSega gledališča: premiero v Kopru (22.12.1947). ponovitev pri Sv. /vatlu (15.1.1948) in predstavo v eGledaliSču ob morju* (16.1.1948). Pri prvih dveh predstavah sta nastopila Rado Nakerst (Maks) in Zlata RodoSkova (Francka), pri zadnji pa sta ju zamenjala Jožko LukeS in Zora Jugova. Hočem torej poročati o vtisih in razliki teh treh predstav. Najprej Se neka) besed o sKra-l)u na Betajnovi*. Ta drama mladega, komaj 23 letnega Cankarja, nemara njegovo najmočnejše odrsko delo, je bila prvotno zasnovana kot satira na takratne politične in druibene razmere v Sloveniji. Med delom pa so Cankarju narasli njeni nositelji v dramatične osebnosti in prvotni satirični tasnutek se je, vsaj kar se Maksa tiče, sprevrgel v tragedijo. Pač pa je ostal tretjemu dejanju, predvsem koncu, prvotni satirični prizvok. tKralj na Betajnovi* je umetnina, čeprav tehnično ni enoten. sKralj na Betajnovi* je dalje globoko ideološka drama. tKralj na Betajnovi* ostaja umetnina, kljub temu da je drama obenem temeljita analiza in kritika tedanjih družbenih in političnih razmer. Ambient je izrazito slovenski, kljub temu obravnava Cankar v tem okviru univerzalno problematiko takratne Evrope, takratnega sveta. Njeni zaključki so Se posebej za nas v Trstu tudi danes veljavni in aktualfii. Dva svetova, dve ideologiji si stojita v drami nasproti: Zakon džungle, kjer na videz nepristranski zakoni dovoljujejo zveri, da raztrga ovco, čeS saj je tudi ovci dovoljeno, da raztrga zver, čeprav sleherni ve, da tega ovca ne more storiti. Reprezentant te dluhgel-ske ideologije je Kantor, sKralj na Betajnovi*. Tej ideologiji postavi Cankar nasproti ideologijo &oveSke vesti, ideologijo pravičnosti m družbene enakopravnosti, kjer na) bi bila ovca zaSčitena pred zverjo, kjer naj bi bil zveri postavljen plot, kjer zvert ne bi bilo dovoljeno, izkoriščati Šibkejšega in ga zadaviti. Nosilec te ideologije je Maks Krneč. V ideološkem pogledu je torej drama jasno začrtana in ni upri-zoritelju kaj izpreminjati na njej. Pač pa so moine zaradi tehnične neenotnosti drame nekatere variante v situaciji ter različna interpretacija nekaterih scen in tudi oseb. Noti režiser Jože Babič se je predvsem zvesto držal Cankarjevega besedila ter je ob različnih možnostih navadno izbral tisto, ki se zdi najbolj naravna in verjetna. To težko delč je postavil vseskozi inteligentno in realistično na oder, dobro razgibal dramatične prizore in ni po nepotrebnem zavlačeval nekaterih bolj statičnih scen, kot smo videli to nekajkrat pred vojno pri ljubljanskih uprizoritvah. S to svojo prvo režijo v Trstu se je JOže Babič močno uveljavil kot režiser v nalem gledališči*. TeiiSče celotne igre zavzema vsekakor Kantor, čeprav mu je v prvih dveh dejanjih postavljen enakovredno ob bok Maks. Ce je Kantor Šibak, uprizoritev ne more uspeti. Treba je priznati, da je uprizoritev naSega gledališča kljub prvotnim skrbem vendarle v glavnem uspela. Kantor Milana Košiča je imel vsekakor karakterno tezo, ki je Kantorju neobhodno potrebna. Čeprav po postavi ne ustreza utrjeni predstavi o Kantorju, je pa vendarle to izravnal s svojo tetino in » silovitostjo igre. V podrobnostih ni bil izravnan; v dolgih dialogih in monologih se mu je pogosloma zaletavalo, zaSel je v recitativ, kot je bilo pravilno opaženo že v prvi recenziji, sem pa tja tudi poudarek m bil pravilno postavljen. Kljub temu je bil KOSičev Kantor kot kreacija v čast temni mnogostranskemu in umetniško nadarjenemu igralcu. Maksa sta igrala Rado Nakerst m Jožko LukeS. Med tem ko je Nakerst že dograjen in preizkusen igralec (če se ne motim, bo praznoval prav letos 20 letnico svojega odrskega udejstvovanja), je Jožko LukeS, čeprav izrazito nadarjen, vendarle Se v razvoju. Maks je za karakternega igralca hvaležna, obenem pa težka naloga. Pojpolnoma kos ji je bil Nakerst, ki je prenesel težiSče Maksa sicer predvsem na njegovo ideoloSkč in borbeno jplat, a je bil prav zaradi tega Kantorju enakovreden nasprotnik; utelešenje etičnega principa nasproti mentaliteti in metodam džungelske zveri. Ob njegovem Maksu je rasel tudi KoSič kot Kantor, med tem ko je bil vprav v teh borbenih scenah LukeS preiibak. V njem sta prevladovala mehkoba in čustvenost in vprav v nekaterih izmed teh scen je izrazil toploto, ki je ogrela. V celoti pa je vendarle Maks izrazito borbena nrav in zato bi Lukezu priporočil, da posveti scenam s Kantorjem ponovno svojo pozornost in jih izgradi močneje in razumsko izrar ziteje. Najbolj dodelano stvaritev v drami je postavil Justo Košuta s svojim župnikom. Njegova maska je bila imenitna in maziljene kretnje in besede niso preS’e nikjer iz tiste rahle karikiranosti. ki Jo je Cankar sam nakazal v tem liku. To je bil v resnici ekstrakt iz vseh tistih župnikov in duhovnikov, zagovornikov sbožje, cerkvene In posvetne oblasti*, ki so se v fevdalni dobi postavljali ob bok fevdalnih mogotcev in v kapitalistični dobi ob bok kapitalističnih mogotcev, kakršen je bil tudi Kantor. Francki smo videli dve: Zlato Rčdoškovo in Zoro Jugovo. Ro-doikčva je podala brhko, čustveno zadržano dekle odsekanih, včasih le preveč odsekanih kretenj. Zdi se mi, da tiči v tej nadarjeni igralki nekaj, kar se ie ni prebilo na povrije, kar ie ni nailo pravega izraza, da je videti igralka $em pa tja ie zmerom nekako nesproščena. Vendar je njena Francka bolje odgovarjala liku, kakor ga je ustvaril Cankar, kot pa Francka Jugove, ki je bila sicer bolj sproščena in prirodnej-ša v kretnjah, a je bila vendarle preskromna in preneznatna, da bi mogla povsem prepričati gledalca o trdi moški borbi, ki se razvije zaradi nje. Kantorjevo ženo Hano je podala Nada Gabrjelč.čeva kot plaho, zastraieno bitje, ki se pa vendarle, ko strahota njenega moža prebije vse meje ie človeikega, dvigne v moralen krik in upor. Njena Hana ni bila toliko kmečka »ena, bila je bol) posploienje ti- ste ženske sužnosti, fci se slepo pokorava avtoriteti moža in cerkvene oblasti. Presenetljivo topla je bila Nina novinke Tee Starčeve, ki se je od premiere naprej ie vedno razbijala in je rasla. Zavedati se mora vendarle, da je igralski poklic težak in da zahteva vztrajnega študija in dela. Svojo prvo vlogo si je sicer res osvojila v prvem naskoku, toda to je po-gostoma le slučajnostno darilo, ki se navadno le po enkrat poklanja mladosti. Kabinetno podobo je ustvaril Modest Sancin v starem Krncu. Sancin dobro obvlada vse registre karakternega igralca, tako masko, kretnje In modulacijo glasu. Njegov Krneč je bil kakor izklesan iz enega kova in se, čeprav po vlogi manj obsežen, lahko postavi ob bok Kašutovemu župniku. Bernota je igral Stane Raztresen s prenjinjo karikiranostjo, ki jo je bil sem pa tja resda tudi Cankar sam nakazal. Čeprav se meni osebno zdi, da Je šlo njegovo karikiranje nekoliko predaleč, (to Je sicer nedvomno tudi koncepcija režiserja, o kateri bi se dalo razpravljati), je vendarle podal tega tudi pri Cankarju neenotnega, razklanega moža vse skozi dosledno, kjer treba, tudi človeško toplo in z že obsežnim odrskim znanjem. Raztresen se je kljub neugodnim prilikam, ki jim je naše gledališče po kr:vdi tukajšnjih oblasti podvrženo, v Trstu še nadalje razvil. Lužarica Eme Starčeve, ta bolestni krik iz ljudstva, ki ga je ranil in poteptal Kantor, je bila topla j n prepričljiva in je v svo-j h dveh nastopih pripomogla k stopnjevanju dramatičnosti v igri. Sodnik Bellzarja Sancina Je bil kljub nekakšni lesenosti v kretnjah dovolj dober Up; Josip Fišer mu je malce karikirano se-kandiral kot njegov adjunkt. Nekatere epizodne vloge so bi-le posrečene (Zega, Podkrajšek) in tudi *Kantorjeva* fantka sta se hrabro uveljavila. Tetka naloga, ki si jo je zastavilo naše gledališče z uprizoritvijo «Kralja na Betajnovi*, je bila častno rešena in pomeni ponoven vzpon Slovenskega narodnega gledališča. Pri vseh dosedanjih uprizoritvah je naše občinstvo prenapolnilo dvorane, mnogi obiskovalci so morali oditi, Ker ni bilo nobenega prostega kotička teč, s čemer je slovensko I1ud-sivo na Tržaškem ozemlju znova dokazalo svojo neomajno ljubezen do Ivana Cankarja in njegovega dela, ki le ne morejo in ne bodo mogli zrahljati nobeni še tako zaviti in zviti napadi iz vrst naših nasprotnikov. VI. B. Sam Je zapisal o tem svojem čudežnem daru; «Ti skrivnostni moj svet, tl roža [mogota. Jaz sem te iskal, mimo tebe sem Sel In pogledal [sem te !n sem ves vztrepetal. O, Jaz sem bogat — pomagaj, pomagaj ml dvigniti moje duše zaklad*. Druga drugi so si sledile njegove pesniške zbirke, eCaša opojnosti*, tCez plan*, ((Samogovori*, «V zarje Vidove*, «Naia beseda*.-Vprašanja narodove usode, njegovega jezika, skrb za njegovo ohranitev, bolečina nad okrnjeno domovino, gnev nad jilistrstvomi in topostjo takratnih slovenskih voditeljev, — a nad vsem tem vedra vera v narodovo bodočnost, v njegove neizčrpne žive sile, vera p človeštvo, v končno zmago pra- vice, vse to se vedno silneje uveljavlja v Zupančičevih poezijah. Neizmerna je njegova ljubezen do slovenskega naroda in do njegovega jezika. In mislim, da ne bom pogrešil, če zapišem, da je bila vprav ta neizmerna ljubezen tisto najzanesljivejše krmilo, ki ga je vselej tako premočrtno vodilo po pravi poti. Sredi narodno osvobodilne borbe se je iznenada oglasil ognjevit poet in klicar z novim, do tedaj neznanim imenom; doktor Anton Pesnik. Malo jih je vedelo, da je ta novi pesnik naš poet Oton Zupančič, ki mu je narOdno-osvobo-dilna borba dala nov pesniški zagon. Toda mnogi-smo slutili. To je vzgled, ki nam ga daje največji živeči slovenski pesnik. Za njim so šli domala vsi, ki imajo kako ime v slovenski kulturi, v slovenski znanosti, slovenski umetnosti. To Je pot, ki so jo hodili tudi pred njim vsi slovenski poetje in pisatelji, učenjaki in prosvetni delavci, kot je bil Oton Zupančič sam zapel: «...ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo In od dne do dne...* Te dni upirajo v Otona Zupančiča oči celokupnega slovenskega naroda, te dni roma k njemu na tisoče čestitk iz vseh delov domovine in tudi iz drugih delov sveta. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi, Slovenci, ki prebivamo na Tržaškem ozemlju, ter mu kličemo vedro in nanj ponosni: Se na mnoga letal Jčutftuhm dbioStina Zgled sovjetskih učenjakov. Leningrajsko delavstvo je pozvalo sovjetske znanstvenike, naj čim bolje pomagajo pri uresničevanju petletke, ki jo nameravajo izpolniti v štirih letih. Znanstveniki so sledili temu klicu; akademiki, znansttreni delavci in profesorji prihajajo zdaj od časa do časa po nekaj ur v tovarne in tovarniške laboratorije ter pomagajo inženirjem in delavstvu reševati tehnične, tehnološke in dru-ge naloge v zvezi s proizvodnjo. * m CM V teku zgodovine so Japonci beikrat jjoskušali podjarmiti Korejo in njih največia invazija je bila koncem XVI. stoletja. Japonska vojska je je takrat izkrcala na južnem koncu polotoka v Fuzanu. Korejska vojska je bila slabo iztežbana in še slabša oborožena. Cez 18 dni so bili Japonci te pred prestolnico korejske države Seulo. Korejski kralj je zaprosil Kitajsko za pomoč, ki je poslala too.ooo vojakov. Borba za Korejo je dosegla svoj višek. V tem usodnem trenutku so vrgli Japonci v borbo svoje zadnje rezerve. Odplula je vsa japonska flota, ki bi morala prepeljati ISO tisoč japonskih vojakov. Jajjonci pa niso vedeli, da Je komandant korejskega brodovja Li Sin Sin, dokončaval gradnjo posebnih, da takrat v svetu nepoznanih ladij. Zgradil je prve o-klopnice. Njihov oklep Je bil iz močnega lesa. Kljun oklopnice bi moral v naletu prebili sovražnikovo ladjo. Te oklopnice so se imenovale tželve*. V veliki pomorski bitki je bilo japonsko brodovje po-polnoma u-ničeno. CUstmska morska ožina je jgostala grobnica Japoncev. Ime velikega korejskega rodoljuba Li Stn Sina je od takrat ozko povezano z najslavnejšimi stranmi korejske zgodovine. Kakor Li Sin Sin je postal tudi Kirn Ir Sen slaven v borbah z Japonci On je postat komandant korejskih partizanov. Njegov odred, ki je štel v začetku 30 borcev, se je čez nekaj let pomnožil v pravo partizansko armado s 100.000 vojaki. Kirn Ir Senovo ime je poznano vsakemu Korejcu. K im Ir Sen je danes star 3š let. Njegovo nenavadno življenje in borbe so ga napravile za narodnega junaka. K Im Ir Sen se je rodil 19lt leta. Njegov oče Je bil vaški učitelj in revolu&onar. Vse svoje življenje je posvetil borbi proti Japoncem. Njegov sin Kirn Ir Sen je bil le neka) mesecev skupaj z očetom, vendar pa si je za vse življenje zapomnil besede: *Človek brez domovine je kakor pes brez gospodarja*. Njegova TRDEN V SLIKAH: FRANCOSKI IGRAIjCI SO PRETEKLI TEDEN UPRIZORIH V PARIZU VEČJE DEMONSTRACIJE ZARADI UVA2ANJA AMERIŠKIH FILMOV, KI ŽALIJO DOBER OKUS IN IZPODRIVAJO FRANCOSKE FILME S TRGA. NA SLIKI VIDIMO NAJ ZNAMENITEJŠE FRANCOSKE IGRALCE MED DEMONSTRACIJAMI mati mu je dala, ko je bil star H let, očetov revolver, ki je postalo njegovo orožje, kakor je bilo očetovo. Ko so Japonci podjarmili Mandžurijo, je grozilo korejskim emigrantom preganjanje in zapiranje. Po mestih in vaseh se je uvajal sistem nasilja, podkupovanja in špijoniranja. Policija je nadzirala vsako korejsko hišo. V tem času je bil Kirn Ir Sen tajnik Komsomola vzhodne Mandžurije. S 30 tovariši je organiziral prvi korejski partizanski odred.. O tem pripoveduje An Gir, najboljši vojni tovariš Kirn Ir Sena, naslednje: eLjUdje so se zbrali v neprehodnem gozdu. Kirn Ir Sen je rekel: Bežati pred Japonci to ni nobena borba. Tisti, ki so zbežali v Mandžurijo, vedo, da so prišli sem tudi Japonci. Za borbo potrebujemo orožje. Dobili ga bomo na ta način: Skupinice po s do 3 ljudi bodo napadale vojake in policaje. Z orožjem bomo imeli tudi moč. Orožje pa ni vse. Z orožjem morajo ravnati hrabri in čvrsti ljudje, ki morajo biti poslušni.* Kirn Ir Sen Je razdelil svoi odred v več skupinic. Imenoval je komandante in določil sektor borbe. Pristopili so k reševanju prve naloge. Borci so v kmečkih oblekah hodili od vasi do vasi. Iz zased so napadali japonske vojake in policaje, jih ubijali in odvzemali orožje. Prebivalstvo, ki je sovražilo Japonce, jim je rado pomagalo in jim je dajalo skrivališča. Cez dva meseca je bilo v gozdu pri Vanici posvetovanje. Komandanti posameznih skupinic so poročali Kirn Ir Senu o svojem delovanju. Vsaka skupinica je razpolagala z 2 ali 3 revolverjema, s puškami na kremen, imeli pa so že tudi kakšno moderno puško. Kirn Ir Sen Je spoznal, da je prišel čas za večje akcije. Odločili so, da bodo napadli japonsko kazensko ekspedicijo, v katerih je bilo običajno od lo do 15 vojakov. Akcija je odlično usjpela. Več jajponskih odredov je bilo popolnoma uničenih. Partizani so si priborili orožje, municijo in uniforme. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo in sprejemalo K’m Ir Senove partizane. V neki drugi akciji so zaplenili strojnico. Priboril Jo je Kirn Ir Sen. Leta 1934 so bile partizanske skupine spojene v prvo partizansko divizijo pod komando Kirn Ir Sena, ki je bil ne samo odlični komandant, temveč tudi pravi revolucionar. Japonci so drago plačevali za svoja nasilja. Japonci, ki so v začetku podcenjevali partizanstvo, so spoznali, da imajo za nasprotnika vojno silo, ki Jo podpira ljudstvo. Vojska in policija je dobila nalog, da u-porabi najbolj okrutne mere proti partizanom in ljudstvu. Pričeli so zažigati vasi in streljati ljudi, ki so bili osumljeni kot simpatizerji Kirn Ir Sena Ker so vedeli, da so vžigalice za partizane pozimi neobhodno potrebne, so Japonci odredili, da mota vsa- ka družina, kadar kupi novo škatlico vžigalic, oddati že uporabljene. Ce je manjkala le ena vžigalica je bil kmet kaznovan. Vendar pa je ljudstvo kljub te mu zalagalo partizane z vžigalicami. Kirn Ir Senovi odredi so pričeli napadati večje japonske posadke ter se nato zopet umaknili v gore. Kirn Ir Senovski odredi so se po skrivnih stezah približali mandiursko-korejski meji pri mestu Hesandinu. Vpadli so v mesto ter po hudi bitki uničili Japonski garnizon. Največji uspeh vojnih operacij Kirn Ir Senovih- partizanov pa ni bil v mrtvih Japoncih ter plenu, temveč v ogromnem političnem pomenu. Po zavzetju Hesandina so partizani korakali po mestnih ulicah ter prepevali partizanske pesmi. Korejci, ki Jim je bila prepovedana materina govorica, so slišali peti pesmi v svojem jeziku, na čelu partizanske divizije pa je vihrala korejska zastava. Nato so se partizani umaknili v mandžurske gozdove, prej pa so denar, ki so ga zaplenili v bankah, razdelili prebivalstvu. JajMnci, ki so videli, da Kirn Ir Sena ne morejo na noben način spraviti s poti, so mu predložili, da bi postal komandant japonske armije v Koreji. An Gir pripoveduje, da se Kirn Ir Sen, ko je za to izvedel, ni ujezil. Nasmejal se je ter pristavil, da so Japonci bedaki. Poraz japonske vojske pri le-zeru Hasan in Alkin-Golu je vzbudil v prebivalstvu Vzhodne Azije novo upanje na svobodo Partizanskim odredom se je pričelo javljati na stotine in tisoče ljudi. Kirn Ir Senova divizija je narasla v korpus in pozneje v armijo. Borba je postajala vedno hujša. Ogromna kvantunška ar-mlja, ki je bila elitna cdinica japonske vojske, je ubijala in po-žigala v Mandžuriji. Takrat se je pričela druga svetovna vojna. Ko so sovjetske armije premagale naciste pri Stalingradu, so Korejci začutili, da se jim bliža svoboda. Osvobojenje je prišh 13. avgusta 191,5. Generalni polkovnik sovjetske armije Cistjakov je sprejel kapitulacijo vse japonske vojske v Severni Koreji. Koreja je bila osvobojena. V čast osvobojenja Je bil v Phe-njanu ogromen miting. Korejci so se zbrali na glavnem trgu, ki so ga okrasili s slikami Lenina in Stalina. Kirn Ir Sena so na rokah nesli na govorniški oder, kjer je prvič govoril pred svobodnim ljudstvom Koreje. Kirn Ir Sen je bil izvoljen za predsednika Severne Koreje. Pod njegovim vodstvom so se izvedle velike demokratske reforme. Stoletni sen korejskih kmetov je postal resnica. Izvedena je bila a-grama reforma, uvedli sq se sociali zakoni. Severna Koreja je nastopila pot ogromnega družbenega in kulturnega preporoda. Na žalost pa ne uživa vsa. Koreja prave demokracije. Južni del Koreje je okupiran pa Amerikan- Naša licseila OTON ŽUPANČIČ Opolnoči nihče ni vedel kam ne kod... Vse misli so glavo vteknile pod perot, obmolknil pevec, prerok je zaspal, narod se nemim sencam je udal, dolgo strmel je vanje tih in sam je onemel ob njih. Alfa in Omega! Beseda! Bajna moč, ki stari kaos si ločila v dan in noč, skrivnostno tvorno izrekana vsevdilj vzdržuješ svet in smer in zadnji cilj in s trikrat večnim božjim Da nenehoma budiš iz sna! Nesmrtni geniji, ki v tebi dišejo in tvojih abeced razlago pišejo človeštvu v srca kot ozvezdja v mrak, narodu vsakemu so dali znak poslanstva svojega, svoj red in potrdilo za ta svet. Le preko nas je šel visoko njih polet, da komaj čuli smo pojočih kril trepet, in komaj vedeli, če utrip srca ali je tajno znamenje z neba.... a kdor je znamenje uzrl, um in srce je v sebi tri. Ponos, značaj in čast — ponarejen denar! Kdo pristni kov moža razbere od potvarf Veš, liomu si zaupno segel v dlant Nocoj to noč s poljubom boš izdan, Očeta ni več, ni Sinu, in Duh pri nas je brez glasu. Obsojeni na molk v posvetu narodov oddaleč gledamo, ko svet gradijo nov, v svobode sveto pesem dano ni upletati nam svojih melodij... Vej, vrli vejavec, vihar, razvej nas — pleve — kaj mi mar! — Bil je. med nami mož kot zrno klen in zdrav; ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal; tako zatopil se je v tajnopis človeka našega, da je odtis njegovih najglobočjih sanj užgal pekočo stigmo vanj. Zdaj bral je v sebi: V nas zapisano je Luč! In rekel je: I nam je dan v bodočnost ključ: mi smo hranili v duši neskaljen pravice in svobode zlati sen; nam samim skrit, svetu zastrt sijal je v burnih časov srd. Rod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem kronan bil, in da nihče iz rok mu žezla ni izvil t In da za vse, kar je razgrnil Bog ljudem sveta, za polje, goro, log, za zver in dušo pravda še, še teče in vsa vroča vrel In narod, ki že sam je bil izgrešil sled pradaimih, divnih sanj, ki jih je sanjal ded, ko vzrl je poveličani obraz, pred možem tem spoznal je: To sem jaz! V zrcalu vernem, v možu tem kar bil, kar bom, vse vidim, vem. O zarje Vidove! O mladi, sveti svit, po morjih, jezerih, po srebru rek razlit! V sleherno kapljico, v rosa nebroj zajet do iskrice nebeški soj! Luč iztegnila je roko, in sence brez zavetja mro. Beseda je izšla, izšla med nami res! Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes! Razpni se! po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil, in — morda — treh najmlajši brat pojde za vse usod iskat. Več ne zaidi nam! Sedaj in vekomaj, beseda v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih aureol, da vsak naš sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat! Leninovo ZNANSTVENO OECD (Nadaljevanji t III. strani) Po julijskih dogodkih, ob katerih je buržoazna začasna vlada vzela oso oblast v svoje roke, piše Lenin svojo znano knjigo »Država in revolucija*. V njej razglablja o resničnem nauku Marxa in Engelsa o državi, ki so ga oportunisti vseh barv in smeri potvarjali. V to knjigo je na osnovi revolucionarnih izkušenj vnesel ugotovitev o diktaturi proletariata. Pri tem je poudaril, da bo država za časa diktature proletariata no nov način demokratična v odnošajih proti delovnemu ljudstvu, a na nov način diktatorska proti izkoriščevalcem. V tej knjigi je tudi dokazal, da lahko pride do diktature prole‘ariata samo z nasilno proletarsko revolucijo> rušenjem buržoaznega i» » t*5 varjenjem novega državnega op^ rata. Hkrati je Lenin v tej st^f knjigi orisal dve fazi, skori ri pojde razvoj komunisti, tič družbe — nižjo, to je sociali*1 no ,in višjo, to Je komunisti^ Pri tem je tudi iznesel pogojs> ^ katerih bo prišlo do izumird*" države kot oblike. Po oktobrski revoluciji je (el Lenin pripravljati kn. *Naslednje naloge sovjetske 01 I>V sti*. V tej knjigi je Lenin P0^ ril potrebo enotnega driavntP plana in važnost izgraditve j strojne industrije kot temelj tji cialističnega gospodarstva. ^ koncu leta 1918 je Lenin P' ., cih in tako nadaljuje s trpljenjem. Amerikanci nadaljujejo s pol-ti-ko japonskih zavojevalcev. Izvedli niso nobenega izboljšanja. Agrarna reforma ni bila izvedena. Ne samo da niso izvedli demokratskih reform, temveč celo načrtno zavirajo vse, kar je naprednega. Od Amerikancev plačani ferort-sti ubijajo demokratske voditelje. Vršijo se množične aretacije. Po zadnjih vesteh je v zaporih nad tO.OOO političnih kaznjencev. Položaj Južne Koreje je najbolje ilustriran s tem, da je samo avgusta meseca zbežalo iz Južne Koreje Z7.135 ljudi ter se na ta način rešilo gladu jn terorja. Zatekli so se pod okrilje in zaščito Kim lr Senove demokratske ureditve. Ljudstvo Južne Koreje pa nadaljuje i borbo proti okupatorju in domačinimi izdajalci. Bori se za uresničitev svojega sna — združitve vse Koreje pod vodstvom velikega sina korejskega naroda Kim Ir Sena. knjigo «Proletarska revolucijP renegat Kautski*. Meja 19ta jč Lenin svojo izredno knjigo. stavil zahtevo o prebodu od . nega šomuiiuma k novi ekon* ski politiki. Vodil je odločno *£, bo proti trock stom, slevim a, ortv,A munistom* in drugim 0P°r\i>l stom v partiji, katere je ndP^ s svojimi članki in brošuro*"* radt njihove izdajalske P (i/ Letg 19Ž3 je kljub svojem+ ^ kArnu zdravstvenemu stanj** K sal članke, posvečene rosni*" ^ rečlm vprašanjam izgradnj*’ ^ so: *8trani iz dnevnika*, *\tUi\ delovanju*, «0 naši revolt1** f »Delaj manj, toda bolje* 1