Leto XI., št« 57 LJubljana, nedelja 9. marca 1930 Cena 2 Din Naročnin« zoaáa леаебос 25— Din, sa inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: МоЫЦм: Knafljev« ulica S Teéefoa fe 3122, 3123 3124. 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Oslie: Kotcnova ul 3 Telefon St 190. Rokopisi »c nc vračajo — Oglasi po tarif j Upravoíátvo: Ljubljana. Prešernovi ulica 54 - Telefon it. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126 faneratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Teiefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842. Praha čislo 78.180; Wien št 10S 241 ©stavki dr. Schachta Je, demonstrirati proti sprejemu Youngovega načrta in likvidacijske [odbe s Poljsko Berlin, 8. marca. d. Predsednik nemške državne bake dr. H.ialmar Schacht je včeraj podal demisjjo. (V včeraaišmft 2. izdaii že oibnavlšeno. Op. ur.) Ne samo v političnih krogih, кјет je igral dr. Schacht v zadnji dobi pri urejevanju re par а čilske ga problema vodilno itn malone odločilno vlogo, marveč tudi v gospodarskih krogih, je izzval odstop dr. Schachta kot predsednika državne banke veliko vznemirjenje. Dr. Schacht se je, kakor znano, protivili baaškemu sporazumu in je že ponovno odločno nastopi! proti obveznostim, ki jih je prevzela Nemčija v smislu tega sporazuma. Na drugi strani pa mu očitajo, da je bas on sam pristal na najtežje zahteve cb priliki podajanj v pi»rizu in s tem otežkoči! nemško stališče v Haagu. Njegovo ime se ie zlasti imenovalo v zadnjem času. ko se ie odločno tmrl sodelrwani-'n Nemnške državne banke v mednarodni reparacij-sk banki. Dsistvo. da ie poda! doktor Schacht hag v trenutku ostavko, ko se razpravlja v parlamentu o snrejetiu Youngovetra načrta in likvidacijske no-godhe s Poljsko, d nie temu koraku гпяся? roednarodno-politične demon-straci.íe. Kdo b^ S<*badhtov pasbflnílí? Berlin. 8. marca d. Dr. "Schacht namerava baie no spreleb'u d emisije izdat! nov memorandum. v katerem bn obrazloži! svoje pos+nnanie ter znova odsvetoval ratifikacijo haTške-ffa sporazuma. Dr. Schacht sam te vesti zanika m naelara. da se bo docela umaknil ter se posvetil upravi svojih posestev. Za 31. t. m. ie sklicana seia davnega odbora državne banke, na kateri se bo sklepalo o sore'ptiu d°m!ciie. Demisiio mora kolčno odobriti tudi državni predsednik '■f' Pr Schach* bo dobiva1 no za- konu m- nriňadafooo pokojnino letnih 30.000 mark i450.000 Din). V gozdarskih in političnih krosrih se ob-Sirno razmravlia o nasledstvu dr. Schachta. Ko* nairesneiši kandidati se imemiieio lastnik Dicknntne družbe in član nadzorstva Nemške državne Ьяпк" ТММе. íti^řer dr. Nönker-Aschhof, bivši državni nister dr. FFöaker-Aschhoff. bi,Tši državni kancelar dr. Luther in hamburški bančnik in izvedenec га reparacije dr. Melchior ter predsednik Srednje nemške kreditne banke Reinchar. Amsterdam, 8. marca AA Dr. Schacht je izjavil dopisniku amsterdamskega lista »Telegraph«. da ie podal ostavko, ker je bila njegova odgovornost prevelika in da ne veruje v to. da bo mogla Nemčija izpolniti v Haagu prevzete obveze. Neprijeten odmev demisije Berlin. 8. marca d. Finančni miniister je dr. Schachta naprosil, da naj ostane na svotiem mestu vsaj še dotlej, dokler ne bo najden primeren naslednik. Ni mogoče zanikati, da bo imela vlada zaradi demisije dr. Schachta velike neprijetnosti. Parlamentarna frakcija gospodarske stranke je v posebnem pismu sporočila dr. Schachtu, da jo njegov odstop zelo preseneča ter ga naprosila, naj z ozirom na kritično stanje nemškega gospodarstva in v interesu domovine ostane na svojem mestu. Tudi na borzah demisija dr. Schachta ni ostala brez odmeva. V borznih kupčijah je nastal veiik zastoj in vsi vodilni papirji so znatno padli. Delnice Nemške državne banke so nazadovale za nad 15 odstotkov. Na frarakřurtski borzi so padli papirji za 12 do 15 odstotkov. Enaik je položaj tudi na vseh drugih nemških borzah. Berlin, 8. marca. s. Na včerajšnjih posvetovanjih med člani generalnega sveta Nemške državne banke, je baje, kakor poroča »Berliner Tageblatt«, prevladovalo naziranje, da naj bi se v prvi vrsti ponudilo mesto predsednika Državne banke, prejšnjemu državnemu kance-larju dr. Luthru. Ravnodušnost ameriških finančnikov Newyork. 8. marca d. Ameriški borzni krogi presojajo Schachtov odstop precej ravnodušno, ker mat rajo, da so vzroki bolj nemška not rani e-po i i tičn a zadeva kakor pa finančno-pclitix!'o vpraša Komentarji francoskega tiska Pariz, 8. marca s. Listi, ki se bavijo z odstopom dr. Schachta. smatrajo njegov котак kot poizkus, ki naj bi opažal ratifikacijo Youngovega načrta. Zaradi tega sta ton in vsebina njihovih izvajanj dokaj odločna. dasi ne pobijajo Schachtovo avtoriteto in kompetenco kot vodje nem'ke emisijske banke. Burna seja nemškega parlamenta Obsodba zlonamerne ostavke dr. Schachta - Ostri spopadi med naeijonalci in poslanci vladne koalicije Berlin, 8. marca. s. Nepričakovani odstop predsednika dr. Schachta je izzval živahne komentarje tudi na hodnikih nemške zbornice. Pri razpravi o Youngo-vern reparacijskem načrtu je govoril za sprejem tega demokratski poslanec Dern-burg, ki se je dotaknil tudi ostavke dr. Schachta in opozoril na škodljive posledice njegovega postopanja ter ugotovil, da je bil baš dr. Schacht oni, ki je v Parizu pristal na sestavo Youngovega re-paraciiskega načrta v taki obliki, kot je bil pozneje sprejet v Haagu, kjer ni bilo mogoče doseči več nobenih posebnih ugodnosti za Nemčijo. Izrazil je tudi upanje, da bo novi predsednik Nemške državne banke strokovnjak mednarodnega ugleda in brez političnih obveznosti. Ko je govornik končno nastopil proti očitkom desničarskega nemško-nacijo-nalnega tiska, da opravljata centrum in demokratska stranka s svojim nastopanjem za ratifikacijo Youngove pogodbe francoske posle, mu je vzkliknil nemško-nacijonalni poslanik dr. Quaatz: »Ne samo to, vi delate naravnost v zvezi s Francijo.« Nato je zakričal poslanec Hünlich (socialni demokrat) zelo razburjen: »Lopov!« Poslanca Quaatz in Hünlich sta prejela prvi ukor. Poslanec Quaatz je protestiral proti nkoru ter ponavljal svoj medklic, tako da ga je predsednik Loebe ponovno pozval k redu z opozorilom, da bi imel tretji poziv za posledico, odstranitev iz dvorane. Dr. Quaatz je nato odgovoril: »To bi me samo počastilo!« V nadaljnjem poteku debate, je izjavil državni zunanji minister dr. Curtius na izvajanja raznih predgovornikov, da so bile določbe glede vstopa Nemške državne banke v Mednarodno reparacij-sko banko in glede stališča nemških članov direktorija, sporazumno dogovorjene z vodstvom državne banke torej tudi s predsednikom te banke. Berlin, 8. marca. g. Notranje politični položaj se je tekom današnjega dneva zopet poostril. Centrum nikakor noče popustiti od pogojev, da se morajo vladne stranke pred končnim glasovanjem o Youngovih zakonih zediniti glede najvažnejših davčnih zakonov. Današnje posvetovanje državnega kan-celarja dr. Müllerja z voditelji frakcij, je pokazalo, da ima vsaka stranka drugačne zahteve. Najbolj uporna je Nemška ljudska stranka in skoraj ni dvoma, da bo čimpreje kot mogoče izstopila iz vlade. S tem postopanjem pa pušča na cedilu lastnega ministra dr. Moldenhauer-ja, ki je izjavil v državnem zboru, da se ne more istočasno boriti z lastno frakcijo in proti gospodarstvu. Zadnja opomba se nanaša na spomenice vrhovnih gospodarskih organizacij, ki so se izrekle proti vladnemu davčnemu osnutku. Državni finančni minister presoja položaj zelo resno in izjavlja, da bi bila razpust državnega zbora in nove volitve edina možnost rešitve, ki se bo še pokazala. Demokrati so izjavili danes državnemu kancelarju, da bi njihova stranka ne mogla prenesti, če bi se velika vladna stranka (kot je centrum) vzdržala glasovanja o Youngovih zakonih. Demokrati razmotrivajo ali naj bi pod temi okolnostmi glasovali za zakone ali jih odklonili, zaradi česar je celo sprejetje Youngovih zakonov dvomljivo. Kljub temu prevladuje naziranje, da bodo ti zakoni še dobili večino, nakar bo takoj sledila kriza vlade. Državni kancelar je voditeljem frakcij že sedaj napovedal, da pri tretjem čitanju nikakor ne bi mogel prenesti, če bi se katerakoli izmed vladnih strank vzdržala glasovanja. V tem primeru je treba računati z odstopom vlade. Četrti poraz Tardieujeve vlade Pariz, 8. marca. s. V zbornici je doživela nova vlada danes dopoldne pri posvetovanju o proračunu dohodkov četrti poraz, ki pa ravno tako ne bo imel nobenih posledic, kakor prejšnji trije porazi, ker proračunski minister Germain Martin ni podkrepil svojega stalfišoa, ki se mu je zbornica v večini uprla, z vprašanjem zaupnice. S 303 proti 248 glasovom je bil sprejet predlog socialista Ernesta Lafonta o spremembi doklad za otroke in oženjene vojaške -sebe. V drugem poeďnem primeru se je zbornica priključila naziranju proračunskega ministra ter s 320 proti 261 glasovom odklonila zopetno proučevanje nekega člena, SKUPNA AKCIJA JUGOSLAVIJE IN BOLGARIJE PROTI ATENTAT Sofijska vlada Je sprejela predlog Jugoslovenske vlade za skupno preiskavo komitskega atentata v Pirotu — Mešana komisija se bo danes sestala v Caribrodti Sofija, 8. marca. AAd. Kakor simo že poročali, je par dni po pirotskem atentatu pošetil jiugosl o venski poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič zunanjega ministra Burova in predlagal v imenu jugoslovenske vlade, na bi mešana komisija, ki jo predvideva sofijski sporazum, izvršila preiskavo glede pirotsikega atentata ne glede na to, da v strogem izvajanju sporazuma Pirot ne spada več v 10-ki-lometersko obmejno cono. Bolgarska vlada je imela danes dopoldne sejo, na kateri je zunanji minister Burov poroča! o tem predlogu jugoslovenske vlade. Ministrski svet ?e brez oklevanja sprejel ta predlog. Po se.S je bil izdan naslednji komunike: iNa zahtevo jugoslovenske vlade in v smislu čl. 3. bolgarsko jugoslovenskega sporazuma, ki je bil podpisan v Sofiji, je bolgarska vlada pristala na to, da vodi preiskavo o atentata, k! je bil Izvršen т Pirotu dne 3. t m. mešana bolgarsko-iugoslovenska komisija. Bolgarski člani te komisije bodo nocoj odpotovali v Ca-ribrod, kjer se bodo sestali z jugoslo-venskimi člani. Komisija bo v Pirotu na licu mesta izvršila preiskavo, da ugotovi, ali in v koliko obstoja kakršnakoli zveza med pirotskim atentatom in sporazumom o vzdrževanju reda in varnosti na meji. Če se ugotovi, da je atentat takega značaja, bo komisija na licu mesta odredila vse ukrepe v smislu sofif-ske konvencije, da se zavaruje red in mir in da se prepreči v bodoče tako zločinsko početje, ki je naperjeno proti zbližanju med obema sosednima državama. Večerni ftsfí z zadovoljstvom beležijo ta sklep vlade in tudi s svoje strani na-glašajo potrebo energičnih ukrepov, da se zavaruje pravkar doseženi sporazum in da pride končno do mirnega in prijateljskega sožitja med Bolgarijo m Jugoslavijo. Beograd, 8. marca. р. V tnkajšnih krogih je napravila vest o pristanku bolgarske vlade na to, da se uvede glede pirotskega atentata postopanje v smislu sofijskega sporazuma kljub temu, da Pirot ne spada več v določeno obmejno cono, najboljši vtis. Zlasti se z zadovoljstvom naglasa, da je to prvi jasen dokaz o izpremembi bolgarske politike napram Jugoslaviji. Splošno vlada prepričanje, da bo takih obmejnih incidentov in napadov kaj hitro konec, če bo tudi bolgarska vlada s svoje strani pokazala dovolij dobre volje in z energičnimi ukrepi onemogočila nadalšno akcijo makedonstvujuščih. Lep uspeh naše razstave v Kodanju Razstava naših hišno-industrijskih predmetov je zbudila zanimanje danskega kapitala za našo državo — Izročitev odlikovanja danskemu kralju Kodanj, 8. marca. AA. Naša delegacija na razstavi bišno-industrijskih predmetov je vzbudila veliko pozornost. Na banketih je bilo izrečenih niz govorov, v katerih so se poudarjale prijateljske in kulturne zveze med obema narodoma. Posebno svečan je bil banket v kraljevskem jahtklubu, ki so mu prisostvovali najodličnejši zastopniki danske družbe. Naš poslanik v Berlinu g. Balugdžič je izrekel zdravico na kralja Kristijana in dodal, da je svetovno gospodarstvo po vojni tako izr«"ín4;teno, da ne vemo ve» čigav kapital —rvi как-я: podjetju. Načelnik ministrstva Steinmetz je navezal na to zdravico svoj govor, v katerem je orisal možnost sodelovanja danskega kapitala v Jugoslaviji, zlasti v zvezi s turistiko. Vsi danski govorniki so to misel pozdravih. Danes je g. Balugdžič predal kralju Kristijanu lastnoročno pismo Nj. Vel. kralja ob enem z redom Karagjorgjeve zvezde s katerim je naš kralj odlikoval danskega kralja. Jutri je ženski dan. Književnik Vinaver bo imel predavanje o naši kulturi, ga. Zlatka Kovačevičeva pa bo govorila o naši ženi. Vse dansko časopisje je polrr- hva'cv- r»?3i rarodni 'urictn -čti. Skupščina zveze jugoslovenskih mest Vršila se bo 29. marca v Beogradu v navzočnosti zastopnikov češkoslovaških, poljskih in bolgarskih mest — Pristop k vseslovanski zvezi mest Beograd, 8. marca. r. Glavna Skupščina Zveze mest Jugoslavije se je vršila lami v Splitu ter je bilo na njej sklenjeno, da naj bo letošnja glavna skupščina v Beogradu, kamor jo je tudi njen predsednik zagrebški župan dr. Srkulj sklical za 29. marca. Skupščina se bo tega dne pričela ob 9. dopoldne v posvetovalnici beograjske občine. Prisostvovali ji bodo kot gostje tuo'i predstavniki Zveze češkoslovaških, poljskih in bolgarskih mest. Na tej skupščini se imajo sprejeti zelo važni sklepi, med njimi o spremembi pravilnika zveze in o pristopu naše Zveze mest k vseslovanski zvezi. Ob tej priliki bo tudi več strokovnih predavanj o komunalnih problemih. Med drugimi Ьэ predaval ljubljanski podžupan prof. Evgen Jare e temi: »Какбпе so naloge naših mest v splošnokulturnem in nacijonalno - kulturnem oziru.c Zaradi obširnega dnevnega reda bo skupščina trajala bržkone tri dni. Priprave zanjo еэ že v polnem teku. Beograjska občina bo priredila delegatom in gostom lep sprejem. Na dan otvoritve kongresa bo ob 8. zvečer v Narodnem gledališču slavnostna predstava, po kateri bo beograjska občina priredila gostom svečan banket. Svojo udeležbo je doslej prijavilo 72 mest naše države, med temi iz dravske banovine Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Kranj in Novo mesta. Kralj Zogu o politiki nove vlade Novoimenovana vlada naj skrbi za uredi državne finance in Tirana, 8. marca. AA. Albanska agencija javlja: Po podpisu ukaza o imenovanju nove vlade je kralj Zogu I. poslal pismo novemu ministrskemu predsedniku Vangeliju, v katerem mu daje smernice za njegovo delo. Kralj Zogu zlasti poudarja kot njegovo dolžnost, da vzdrži moralo v narodu in da ga kultivira. Tujim društvom naj se dovolijo potrebne napredno vzgojo mlade generacije, sprejme najnujnejše zakone olajšave. Vlada naj čim prej predloži parlamentu novi meščanski in trgovski zakon, izvede agrarno reformo in sestavi komisijo, ki bo proučevala državne dohodke in ugotovila, ali se ne bi dali znižati davki in takse, ki zdaj břemene narod, in da se urede državne finance. Posebno važnost polaga kralj Zogu na vzgojo nove generacije v naprednem duhu. 200 milijonov Kč za Masa-rykov jubilejni fond Prag?., 8. marca. i. Masarykovo 801etnico so slovesno proslavili po vsem civiliziranem svetu. Jubilejne proslave so se vršile nele v krajih, ki so centri češkoslovaških kolonij in sedeži češkoslovaških poslaništev in konzulatov, temveč tudi po mnogih drugih mestih. Malo je velikih listov po svetu, ki se ne bi na ta ali na oni način spomnili velikega slovanskega državnika. Praški listi so tudi danes skoraj docela posvečeni Masaryku in proslavi njegovega jubileja. L:sti beležijo tudi neprestane nove prispevke za Masarykovo jubilejno darilo, ki mu je položila temelj država z zneskom 20 milijonov Kč. Poleg tega ustanavljajo občine in podjetja razne samostoine jubilejne fonde v dobrodelne namene. Ceni se, da so te jubilejne dotacije skupaj že presegle 200 milijonov Kč, od česar odpade nad 100 milijonov na praško občino samo. Bolezen Jiraseka Praga, 8. moroa. h. Zdravstveno stanje pisatelja AíWm Jiraseka se tekom dneva n! rapreme-wi'Io. Zasebne vesti iz njegove okolice so пе4соЙ-ko bolj optwn'sficne. Rudniška nesreča na Siciliji Rim, 8. marca. s. V nekem srcffijsfcem žive plene m rudniku pri Caiitanisetti se ie podfll rov ter pokopal 4 delavce. KI hib takojšnji rešibii akciji do sedaj ponesrečencev še ш bilo mogoče nafti. Napredek nemškega letalstva Bertin, 8. marca. d. Nemško civilno letalstvo beleži v sadu jem času zopet nov razmah. Nemška zrakoplovna družba je namreč sklenila uvesti s 1. aprilom po vsej državi promet s posebnimi malimi letali, ki bodo slično, kakor avtomobili služili za nagel prevoz potnikov v zraku. Za enkrat bo stavljenih v promet 180 takih Iietal. Letala so urejena tako, da lahko pristanejo na vsakem letališču, pa tudi na vsakem travniku ali na prostem polju. Opremljena so z enim motorjem in imajo prostora za šest potnikov. Voznina je odmerjena zelo nizko, ter bo iznašala 1.10 mark (16.50 Din) za km, ne glede na to, ali je letalo popolnoma zasedeno ali pa se vo«i samo en potnik. Nemška zrakoplovna družba upa, da se bo na ta način dvignilo razumevanje m zanimanje za letalstvo pri širokih masah, kar bo dalo razvoju nemškega letalstva nov polet. Demonstracije državnih uradnikov v Atenah Atene, 8. marca AA. Včeraj so demonstrirali državni uradniki v Aten?h zaradi prenizkfi plač. Policija je demonstrante гя-да?па1а. Demonstracije so se danes pono-MBe. Masarykova proslava v runmnski zbornici Bukarešta, 8. marca AA, Na sei ramm« skega parlamenta je predsednik parlajmeaica iznese! zasluge prezidenta Masaryka tako za ČSR kakor tudi za Rum-imijo. kjer ie S. Masaryk ob priliki svojega poseta stvori! bratsko zvezo med Ruomnijo in Češkoslovaško. Predsednik parlamenta je nato obvesti] prisotne poslance da j« * jraerai rumunské ga parlamenta posla! brzojavni pozdrav predsedniku g. Masaryku Nato je predsednik vlade Manit: ime? govor, v katerem je izrekel priznanje g. Masaryku in poudaril, da je sreče т zadnji dobi tako mimo, da na obnovo atematorskega delovanja niso kazah nikakšni znaki. Kljub temu pa atentat vendarle rti ророкю-ma presenetiL Zakaj vtsa tradicija koanitske akcije je z njim v skladu in popolnoma logično se uvrsti v niz dosedanjega udejstvovanja makedon-stvujuščih. Stvar ie samo v tem, da smo jx> ugodnem zaključku sofijskih pogajanj, ki so dovedla do sporazuma v obmejnem problemu, nekako pozabili за komitsko opasraost. Ta pa nas je le prenaglo zopet opozorita nase. Zgodilo SC JC natančno v onem mestu Piratu, kjer so se pričela prva pogajanja med našo iai bolgarsko delegacijo za sporazuim in celo natančno pred onim hotelom, kjer so se pričeli oni historični važni razgovori. S tem je dan aftentatu pravi zoiačaj in poudarek ш izrečen tako določno, da o zločincih in njihovih nagibih ne more biti niti najmanjšega dvoma. To je ocividno tudi edini ali vsaj poglavitni vzrok, da so makedonstvujušči prekinili s svojo dosedanjo prakso ter ateniatsko akcijo prenesli izven makedonskega ozemija. Tudi že manj poučena inozemska javnost razume, da pomeni piratski atentat — reakcijo na doseženi bolgarsko-jugoslovenski sporazum. Saj je to stara tradicija centralne revolucijonarne organizacije makedonstvirjušcih, da nastopi s svojimi bombami vselej, kadar se doseže med našo državo in Bolgarijo kak količkaj ugoden dogovor, ki odpre perspektive na možnost boljšega sožitja med obema sosedama. Ako bi tedaj premislili vse te momente, bi morali naravnost pričakovati, da se oglasijo znova bombe bodisi na tem ali onem koncu mejne črte. Določbe sofijskega dogovora o mešani komisiji, ki naj takoj ш mestu Varšava, 8. marca. d. Na seji sejmske-ga. odbora za revizijo ustave, je podala vlada svojo izjavo, v kateri zavzema stališče k temu problemu, ki je zadnje čase na dnevnem redu poljske notranje politike. Vladna izjava naglaša v glavnem: Pooblastila predsednika republike »e morajo razširiti tako, da bo odločujoči faktor nad vsemi strankami. Temu primerno se mora urediti tudi način volitve predsednika republike. V zvezi stem se mora preurediti delokrog zakonodajne in eksekutivne institucije. Predsednik mora v vsakem pogledu imeti v zakonodaji pravico veta, obenem pa se morajo razširiti tudi njegova zakonodajna pooblastila, Pooblastila vlade se morajo točno Ženeva, 8. marca s. d. Po sporaraimnern osrrutik-a, ki га ie danes predložil mednarodni konferenc? za carinsko premirje francoski trgovinski minister, naj Ы za dobo enega leta od 1. aprila 1930. dailje one države, ki штајо dvostranskih trgovinskih pogodb, ne smele nvajatf nobenih novSi carin. Minister ie daüe izjavi, da v celoti sprejema program druge komisije, dočim odklanja ustvaritev evropskih ogodnostrrfh carin. Dalje jc nagla šal potrebo, da se Йт-prej sprejme enotno carinsko izrazoslovje jiu sklene večstranska medtarifna konvencija, kš naj bi tvorila potrebni okvir za kolektivno pogodbo, ki je v načrt«. Proti London. 8. marca g. V dobro poučenih krogih se ie izvedelo, da je Briand na včerajšnji seji šefov delegacij izjavil, da je dospela pomorska razorožitvena konferenca sedaj v odločilni stadij. Naglašal je predvsem. da nima smisla še dalje razpravljati o številkah tonáže in o kategorijah, temveč le treba razčistiti aH bi bilo mogoče na podlagi oolitičnih koncesij, ki naj bi jih države dovolile medsebojno doseči resnično razorožitev. Briand hoče najprej še enkrat poskusiti. da bi dosegel pogodbeno garancijo za mir, kakor iih predlaga Francija. Če bi se izkazalo, da je nemogoče doseči mirovni garancijski pakt kot dopolnitev Kellog1-gove pogodbe, bo Briand zapustil konferenco in prepustil francoskemu mornariškemu ministra, da v bodoče kot šef delegacije zaključi postranske mornariškotehnične dogovore. Z ameriške strani Je padla med razgovore presenetljiva izjava, po kateri Amerika sicer ne more sprejeti več obseeai-očega kormiltaciiskega pakta ki naj bi bil uveljavljen, če bi katerakoli država nrekršila Kelln^govo pogodbo. Amerika pričakuje, da bo Francija dobila možnost razorožitve na ta način, da bo Anglija pristala na pristop k Sredozemskemu Locarnu. Macdonald je v načelu že pristal m to izjavo. London. 8. marca AA. »Reuter« poroča: Francoski zunanji minister Briand se danes poooldme sestane s predsednikom ameriške delegaciie Stimsonom. Briand bo na tem sestanku ponovil svo.io včerajšnjo izjavo, da le nastopil trenutek za diskusijo o poli- preišče zadevo, bodlo morate sedaj Stopiti у veljavo. V tem smislu je naš sofijski poslanik nastopil v vtnanjem ministrstvu bolgarske vlade in pač ne more biti dvoma, da se bo paslovamje komisije v kratkem pričelo. Ker se je atentat izvršil izven določene obmejne cone desetih kilometrov, bo preiskovalno delo oteženo ki modificirano. VendaT pa bo vsa naša javnost z največjim zanimanjem pričakovala, kako se izkaže v tem prvem primeru dogovor med diplomati, sklenjen v Sofiji. Ali poglavitne važnosti je pri tem, da ohrani bolgarska vlada oni duh sipravljivosti, ki je omogočil sofijski sporazumi in ki priča, da je merodajmm faktorjem v Bolgariji zares do tega, da se večni obmejni incidenti spravijo z dnevnega reda ter se neha z njimi zastrupljati ozračje v že itak težki balkanski politični atmosferi. Sporazum. Sklenjen v Sofiji, bi bil nemogoč, ako ne bi bili a delu faktorja, ki üm je zares do sprave ali vsaj do postavitve normalnih odnošaje v med obema slovanskima državama na Balkanu. Brezpogojno pa je treba, da ti faktorji olira-nik) svojo dobro voljo in spravljivost tudi za naprej, hkrati pa tudi dovolj moči, da poiščejo učinkovita sredstva, ki nai omogočijo sanacijo ob-mejnih razmer ravno z brezobzirno preiskavo vsakega obžalovanja vrednega incidenta posebej. Dosedanji rezultati spravne akcije so pokazali, da pesimizem v tem pogledu že davno ni več na mestu in upati smemo, da nas bo zadržanje sofijske vlade o priliki piratskega atentata znova potrdilo o veri, da se je boljšantje jugoslovensko-bolgarskih od-nošajev definitivno premaknilo z mrtve točke. Bombe v Pirotu, ki so pomenile atentat na celotni bolgarsko--venski sporazum, naj zgrešijo svoj smoter, to je iskrena želija vseh prijateljev boljše slovanske bodočnosti na Balkanu. določiti in zasigurati kontinuiteta vladnega dela. Končno je potrebno, da se točno ugotovi ustavno pravna odgovornost poslancev. Proti vladnemu načrtu vlada močan odpor v vrstah večinske opozicije, ki naglaša, da hoče z njim vlada povsem onemogočiti kontrolo opozicije ter izvajati neprikrito diktaturo. Posebno odločno borbo proti vladnemu naertü napovedujejo socialisti, ki bodo priredili prihodnji teden celo vrsto velikih protestnih shodov po državi na katerih bodo pojasnili narodu ozadje in namene vladnega načrta, katere pa povsem odobrava maršal Pilsudski, ki vidi v njem edino sredstvo za mirno rešitev krize poljskega parlamentarizma. posrednim zaščitnim carinam se je treba borita z vso odločnoeitio Francija je pripravljena pristati na ustanovitev stalnega izravnalnega ju razsodiščnega organa pri Društvu narodov, ki naj bi reševal gospodarske spore med narodi. Franoosiki predlog je bil sprejet z dokaj velikim odobravanjem ter bo najbrže nudil pripraven temelj za razgovore o kompromisni rešitvi vprašanja uvedbe carinskega premirja na način, ki bo kaka in federacija časopisov sta organizirali гЉкалје prispevkov za ponesrečence na juigu. Zahvala dr. Kosterjeve vdove Beograd, 8. marc«. Goep« KösterЈсгж, soproga preminulega nemškega poslanika ▼ Beogradu d». Adolfa K-»terja, n«« naproša, da objavimo to-le: »Tekom bolezni in smrti mojega ljubljenega soproga dr. Adolfa Köster ja, sem prejela iz glavnega mesta in iz vse kraljevine Jugoslavije brezštevilne dokaze tople simpatije prisrčnega sožalja, tako da mi j« le po tej poti mogoče zahvaliti se vsem. Globoko me je ganilo sožalje Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice in kraljevskega dvora. Zahvaljujem se diplomatskemu zboru, oddelkom jugoslovenske vojske, predsedniku in občini prestolnice Beograda, orkestru opere, Penklubu in vsem mnogoštevilnim prijateljem iz vseh krajev, kakor tudi nemški koloniji za njihovo toplo sožalje. Prometni minister odpotoval v inozemstvo Beograd. 8. marca AA. Minister prometa e. Laza Radivojevič je odpotoval v inozemstvo, kjer ostane nekaj časa. Za njegovega namestnika je bil imenovan minister trgovine g. Jurai Demetrovič. Ostavka šefa ljubljanske podružnice Kipotefcarne banke Beograd, 8. marca AA Z ukazom №. V ей. kralja je na lastno prošnjo razrešen shtžibe vršilca dolžnost^ šefa podTUŽinice Drž. het let na predlog prosvetnega ministrstva iz vrst uglednih književnikov, ki poznajo tuje jezike. dalje iz vrst znanstvenikov, glasbenikov. zastopnikov likovne umetnosti, arhitektov in inžemjerjev, fotografov in pravnikov. Svet bo dajal sodiščem in upravnim oblastvom strokovna mnenja v vseh zadevah, ki so v zvezi z avtorsko zaščito. Domača premiera v ljubljanski drami Srioči se Je rprizorila v drami veseloigra Frana Lipaha »Glavni dobitek«. Avtor je popularni igralec in tudi sicer v ljubljanski družbi znana osebnost; kaj čuda torej, da je bilo gledališče domala razprodano, kar je pri dramskih premierah bolj redek pojav. V svoji komediji »Glavni dobitek« .ie pisec postavil na oder naiše ljudi in jim da! obilo našega, lokalno pobarvanega humorja. V profesorju Brvarju. dobričimi in poštenjaku. ki postane na stara leta ljubljenec Fortune, je Lipah ustvaril prav zanimivo figuro: tudi njegovo okolje je precej močno karakterizirano. da-spod Josip poda* oaafedni» i&vo: 1.) Protest 'otortnHJkfh orggufaacf} ta r» perjen le proti Zavodu za pospeševanje oblati pri Zbornici za TOI in proti podpredsedniku g. Ogrinu, ki uvaja nove metode ▼ po elovanju. Zbornica г® TOI je vedno tekala zveze z legalnimi o-rganizacilami, boda te prakso hoče Zavod Te. PO, ixinosmo podpredsednik Ogrin odpraviti in uvesti Knrpaike hi korespondente, ki bi oddajali svoje oeefao» mnenje, ne pa mnenja organiziranega obrV ništva. 2.) Obrtni red predpisuje v nsnogib dol» čilih zaslišanje organizacij ln Zbornica тл ТОГ je doslej tudi dajala vse fejavo obrtnim ibla^vom no predhodnem zaslišanju izvoljenih zastopnikov v obrtniških in trgovskih organizacijah. Sedaj pa naj daje take izjave Zbornica za ТОТ po mnenju g. Ogrina ne na podlagi zaslišanja organizacij, ampak n» podlagi informacij »rarpnfkov<, ki vrše za Zbornico tj mesto časlno, vendar pa se jim bodo »povrnili vsi strdki тя pisanje, znamke. papir . . . itd.с To je morda originalno, a je povsem nedopustno! 3.) G. Ogrin je pri odgovora na te šanje namenoma pozabil na dogodke aadnje seje obrtnega odseka Zbornice. Wer so biB člani manjšine kruto briški ram in žaljeni, da so morali v »mak protesta zapustiti z£x>-rTvanje. Soominjam рптпо nn to sejo řn гк> čem navajati primerov iz drugih sej, kier prav tako mnenje manjšine ni bilo niti epre-je' niti uvaževano. 4.) Glede iskanja zastopnikov teren m--drug ne odgovarjam; o tem je bilo pri obče no že obširno mnenje v »Obrtnem VestnikiK. 5.) Načrtu za osnovanje strokovnih svez » J ne proti vi m o. Naše zahteve so ▼ tem, da se» glede načrtov, ki naj v temelju reorganizirali jo sedanji položaj, dá zadrugam in obrtn:štf|b vsaj prilika in možnost izrazit! svoje misija nje. 6.) Ožji odbor Zavoda яа PO ie ЬЛ Ii» Ijen izključno iz najbližnje okolice g. Ogrt> na kljub prrrtestom in kljub zahtevi zastopnikov legalnih organizacij, da bi ее upoštevala tudi dobra voüa njihovega sodelovanje pri tako važni instituciji. Ne lastim si nobenih mest preko volie 200 legalnih obrtniških organ izarij, рас pa moram vztrajati neustrašeno v borbi, za kar sem prepričan, da je dobro m pravično. G. Ogrin je kot podpredsednik Zbornice izrablial svoj položaj X strankarske namene. Od raznih dokumente« naj citiramo sledeče pismo, lei dokazuje, na Irak način zna 2- Ogrin »fruktificirati« sklepe Zbornice za TOI. Pismo se glasi: Cenjeni! Z današnjim Vam sporočam, dilo. Istočasno Vam sporočamo, da izdaia naša organizacija svoje strokovno glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, ld ga Vam bomo poslali z novim letom na ogled in upamo, da га b>ste naročili. Ker ere ваг1пеа predvsem našemn podpredsednikn Ivann 0??r>-nn, da ste dobili rnprošeno koncesijo, uoe-mo. da boste naklonjeni naši organizaciji ter beležimo z odličnim spoštovanjem. Jugoslovanska obrtna zveza (Štambilika) Iv. Ogrin s. r. ^Jugoslovanska obrtna zveza t« bfla politična organizacija bivše SLS, »Jugoslovanslri Obrtnik« je yil njeno glasilo, g. Ogrin njen vxiit-elj. »Jugoslovanska obrtna zveza г je razpuščena, list je ustavljen, g. Ogrin pa je ostal podpredsednik Zbornice in >njegova večina«, nu kart его se sklicuje, to so gospodje, ki so bili kandidirani in izvoljeni v Zbornico ne kot zastopniki kake res obrtni-ške^ organizacije, temveč kot zaupniki bivše SLS. odnosno niene »Jugoslovanske obrtne zveze« ter so dobili z g. Ogrincrm vred ve-čin^ na podlagi strankarsko prikrojenega volilnega reda, no katerem so imeli volibio nravieo v obrtniškem odseku premnogi duhovniki, mežnarji, služkinje, dijaki itd., itd. Jo*. Rebek. Redne pomorske zveze z Argentino Stbcnřk, 8. marca. я. S 1. аргй-ото bo parobrod- na diriiižba »Jingoetovensid Lloyd-« uvedila stalne redno ipro®o med jwjsosílovenskimi lmikanri in Argentino, ki bo velike važiKiSiii za razvoj oa&e trgovine v iraozems/ťv«. Predlog za revizijo poljske ustave Razširitev pooblastil predsednika republike in osigura-nje kontinuitete vladnega dela - Odpor opozicije Konferenca za carinsko premirje v ženevi Predlog francoske delegacije za delno carinsko premirje in ustanovitev razsodišča za gospodarske spore Briand za pospešitev londonske konference Treba je pričeti s političnimi razgovori in doseči mirovni pomorski garancijski pakt Je zadela pri nas kupljena srečka štev. 58824. Nadaljnje Številke v Ш. razredu izžrebanih srečk priobčimo te dni Nekaj neobnovljenih srečk je sedaj na razpolago. Kdor hoče igrati t IV. in v milijonskem (v V. razredu) naj takoj pride po nje Zadružna hranilnica r.zo.L, Ljubljana, Sv. Petra c. 11 асе ve „Naša doba" Zaradi izredne prezaposlenosti tiskarje ni mogla iziti prva številka »Naše do-ibe« že ta teden. Izšla bo sigurno sredi prihodnjega tedna v obsegu 56 strani ter z zanimivo in pestro vsebino. Za na-daljno točno izhajanje je poskrbljeno. Naročnike, ki so se priglasili že v zelo častnem številu, in vse druge prijatelje našega tiska prosimo, da agitirajo med xnanci za »Našo dobo«! Nova revija se bo lahko plačevala tudi četrtletno po 30 Din. Zahtevajte položnico od uprave »Naše dobe« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. »NASA DOBA«. • 47radnI Ust kraljevske banske oprave Dravske banovine« objavlja v 38. številki icakon o oddaji brezplačnega stavbnega ilesa Sokol« kraljevine Jugoslavije za prireditev I. vsesokolskega zleta kraljevine Jugoslavije v Beogradu ter zakon o mednarodni konvenciji o utkinienju prepovedi im omejitev uvoza in izvoza, sklenjeni pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne в. novembra 1927. * Promovirana je bila na zagrebški univerzi za magistra farmacije gdč. Blažena Dofönskova, hčerka pokojnesa višjega sodnega svetnika Blaža Dolinška v Novem mestu. Čestita и с! • Odlikovani orožniki Za zvesto shržbo-■"ranje so biü odlikovani orožniški narednik Drasjotin Dekorti z rrnmtnskini križem, orožniška podnarednika Josip Jamnikar m Ivan Jesenovec pa z rumunsko zasmžno svetinjo. Bili so v službi dvora na Bledu. * Izpremembe v orožnřštvu. S kraljevim «ácazom so v žandarmerijsfci službi imenovani polkovnik Jakob Sagadin za komandanta Zetskega žanJarmerijskega polka; Polkovnik Gustav Štanfel za komandanta Vardarskega žandarmeriiskega polka: polkovnik Qjorgje Barak 2л komandanta Dr* • ikega žandarmerijske-sra polka, žandarmerjjsifd podpolkovnik Alojzij Barle za pomočnika komandanta Beograjskega žandarmeriiskega роГка; podpolkovnik Dragotin Kecmanovič (doslej v LJubljani) za inšpektorja pri Drinskem žan-darmerijskem polku, major Emanuel Mašek (doslej v Novem mestu) pa za vršilca dolžnosti oficirja za inšpekcijske posle Zetske-sa žanda rmerijsk ega polka. aluminijaste in emajlirane posode, najboljše kvalitete in najceneje, dobite pri 3802 tvrdki z železnino STANKO FLOEJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. * Spremembe ▼ železniški službi. Premeščeni so: тй. Gliha Ivan za šefa kurilnice Ljubljana glav. kol.; inž. Emer Gjuro, teftničm uradnik v kurilnico Ljubljana gor. kol; mi. Toplak Stanislav, šef kurilnice v kurilnico Ljubljana glav. kol.; prometni uradniki: Savo Jusrin, na PragerSko; Marai Ivan, v Dravograd-Mežo; Matekovič C^ragoim, na Rakek; Brega m Ivan, za šefa postaje v Celje; Lavrin Ivan, za šefa posta-Rajlbeßbirrg; Maigajna Peter, za šefa postaje Štore; Zupančič Ladislav, prometni uradnik v Zidani most; Hren Viktor, komercialni uradnik v delavnico Maribor; zveni on ik Laike®č "Vincenc, poslovodja v kurilnico Ljubljana glav. kol.; Tačko Rudolf, progov-ni čMvaj k premogovni sekciji Celje; Kalan Lavrencři, premikač v Kranj; Prezelj Ludo-vik s prometno komercfjalnega oddelka v Lij-ub^jano gor. kol. Stalnost so dobili zvannč aSá: Pint er Janez, Kranj, Auer Franc, Be-Ш Jurfj, Maribor glav. kol.; Meglič Franc. Lróubíjam gor. kol.; Brilei Konrad, Zidani most; Dobčnik Rudolf, Maribor glav. kol.; Č-evna Mihael, Ljubljana glav. kol.; Lešnik Amton. Vurzenica; Bt>ianfco Josip, Križevci Pri Ljutomeru; Nirďi Nikolaj. Maribor glav. trot; KržřŠnik Anton, Rakek; ICovačič Filip, Gornja Radgona: Bertoncelj Matevž, Lesce-Bled; Laibacher Emilija. Tržič; Krainc Ivan, Maribor fcor. bol. Bitenc Jakob Zalog; Grdina Lovro, Borovnica, Gorjanc Kan, Planina; Hrvatm Edvard, Ma-Wíčno; řvanč?č řván, Rakek; Janež Jurii Rakek; Javorník Fvan, Liubljana gor. kol.; Kozorck řván. Zidani most; Lacker Jurij, Ceße; Müavec M a rim. Laze; Mariko Martin, Maribor glav. kol.; Oblak Matija Lijub-&arrta glav. kol.; Požene! MaTtfin. Postojna; tirtMe&l: Ost-rež Josöp, Zalog; Maca rol AL ku Drofonfk Josip, Maribor glav. kol. • Smrtna kosa. FV) daljšem bO!ehan}u ie *6erai r starostí 7в Jet umrl državni apo-boíetree z. Jožei Petač na Valvazorjevecn trga 6. r UwbPané. Pogreb bo danes ob pol 14. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožatje! * Služba banovinskega cestarja ie razpisana v območju cestnega Okrožnega odbora celjskega, in sicer cestarsko mesto za cestno progo od Podklanca pi? Vačah do brdské okrajne meje na cesti od Hotiča do Vač; istotako tudi služba banovinskega cestarja v območju cestnega okrajnega odbora Škofjeloškega, m sicer cestarsko mesto za cestno progo od Škofje Loke do Zminca. Interesente opozarjamo na razpis v 38. številki »Uradnega lista«. * Nova šolska ladja za vojno mornarico. Po končnem sporazuma med Jadransko stražo m našo vojno mornarico je bil sedaij storjen sklep, da se za mornarico zgradi nova šolska ladja modernega tipa, opremljena z vsemi najnovejšimi napravami. Kakor znano bo to ladjo dala zgradili Jadranska straža na svoje stroške. * Otvoritev telefonskega prometa Gnštanj -Dunaj. Po ministrskem odloku je bil te dni otvorjen telefonski promet Guštonj-Wien. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 3,45 zlatega franka ali 37.95 Din. *Redna služba božja na Šmarni gori se bo pričela zopet prihodnjo nedeljo 16. t. m. Do pozne jeseni bo tu vsako nedeljo m praznik služba božja ob 10.; зато r primerih prav slabega vremena jc ne bo. * Avtomobilizem na Dolenjskem. Pišejo nam: Tudi na dolenjski strani naše banovine se avtomobilizem lepo razvija. Ne dolgo tega je bila otvorjena, kakor je »Jutro« že poročalo, avtobusna vožnja na cesti med Mokronogom in Sevnico, a v bližnji bodočnosti se otvorijo avtomobilske vožnje med Ljubljano in Dvorom. Da bo z avtobusnimi vožnjami Dvoru in okoliškim vasem močno ustreženo, je jasno. * Velike gasilske svečanosti ▼ Litiji. Litijska gasilska župa bo praznovala na Flo-rijanovo nedeljo 4. maja 201etnico svojega Obstoja. Priprave vodi župno starešinstvo (g. Fr. Lajovic st. iz Litije, g. HočevaT iz Zagorja in g. Peterca iz Gradca). Obenem bo blagoslovitev motorne brizgalne. Pokroviteljstvo proslave je prevzel vladni svetnik g. Podboti. V okviru proslave bo tudi zdravstveni tečaj g. dr. U k m а г j a. * Smrtno zaboden avangvardistični četo. vodja. V Rovinjskem sela v Istri je bil če-tovocEja tamošntfJh fašističnih avaragvardi^-stov 17 letni Danijel Pokrajac. Te dni se je nahajal v neki hiši v družb} svojih vrstnikov. Nenadoma je stopil med nje 49 letni Ivan Pokrajac, Danfjelov stric. Rekel je, da pozdravlja vse navzoče, samo Danijela ne. Ta je skočil pokonča in zahteval od strica, da naj pove, zakaj ga noče pozdraviti. Ivan Pokrajac rrsn je odgovoril z bodalom, katero mu je porinil v prsi. Danijel je padel, prenesli so ga domov, pa je kmalu na to umrl. Ivana Pokraj ca so zaprli. način so se že dosegli povoljni nspehi in se pričakujejo še večji, ko nastopi velika selitev rib. * ElektrifikacHa Makarske. Jugosl. električno d. d. Brown Boveri, Ljubljana, je zaključilo kompletno, električno napravo v enem naših najlepših letovišč v Makarskí v Dalmaciji. ITO — zobna pasta najboljša! * Nova veřika električna napeljava v postojnski jami. Te dni so se pričela gradbena dela za novo veliko podzemsko električno napeljavo v postojnski jami. Nova naprava se podaljša do Črne jame ter do prepada Pivke, kjer bodo otvoritvena dela kmalu dovršena. Električno energijo bo dajala soška centrala pri Gorici. Svetiljk bo petnajst tisoč. Delo bo izvršeno do konca letošnjega novembra in bo predstavljalo največjo podzemsko električno napeljavo na svetu. Zvočssi Sllm Sodeluje pevski zbor donskfh kozakov Kozaška Pride! Pride! * Gradba vodnjakov v severni Dalmaciji Banska uprava v Splitu je pričela obsežno akcijo za preskrbo pitne vode prebivalstvu severne Dalmacije. Zgradila se bo v najkrajšem času cisterna v Premudi na otoku Silbi. V to svrho je dovoljen kredit v znesku 146.000 dinarjev. Zgradile se bodo nadalje cisterne v Bibinju, Viru m Ugriniču. Tudi v okolici Zadra se čuti potreba, da se prebivalstvu preskrbi zdrava pitna voda, da v poletnem času naši ljudje ne bodo prisil j ^rei hoditi po vodo v Žari ar. V kaštelanskih občinah od Solina do Trogira se sedaj kopljejo kanali za polaganje vodovodnih cevi. Vsri tamkajšnji kraji bodo še letos preskrbljeni z vodo. Vodovod bo dovršen do letošnje jeseni. 91 KUVERTA" d. * «. 1<да>1ј*мц V ©Aarski pot M. 1 Tvornica kuvert In konfekcija papirja Nttdi «goden nakup. Zahtevajte vsorce vseh vrst kuvert. En®! Er oros! ti potrebš&i« аајеечЈ» T drogeri;»h KAM C, LJUB LJAB A io КАИС CWoUr.nH, MARIBOR CEMK GRATIS! * Hidropiani ▼ službi ribištva. Ministrstvo vojske in mornarice je posadkam vojnih hidroplanov naročilo, naj vrše kniorma-ctfjsko skžfoo na celem delu našega Jadrana glede selitve velikih skupin rib ter o tem obveščajo najbližja pomorska m pristaniška Oblastva. ki bodo sporočala te informacije krajev, ribiškicn skupinam. Na ta * Morje naplavilo mrtvo truplo. V bli-žš-ni Mandaline pri Šibeníku >e morje te dná naplavilo na obrežje truplo tridesetletnega železničarja Frana Rude, ki je bil pred desetimi dnevi izginil brez sledu. Truplo je že razpadalo in le s težavo se j« ugotovila identiteta. № se pa moglo dognati, aÜ gre za samomor ali za nesrečo. PokoimTk zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. * Sneg v Zasavju. Včeraj zjutraj, ko je namočil doline dež, je prinesla sprememba vremena višje ležečim krajem ▼ Zasavju nov sneg, tako so n. pr. Svibno, Sv. Gora In Sv. Planina pod svežo belo čepico. * Pomladno vreme v Hercegovini. Kafcor poročajo iz Mostarja, vlada v vsej Hercegovini že več dni izredno lepo vreme. Večina sprehajalcev že hodi brez vrhnih sukenj po ulicah. V okolici Mostarja sta hriba Velež in Porin §e s snegom pokrita, v mestu pa je toplomer beležil že 28 stopinj Celzija. * Srečka 58.824, W k pr! žrebanja dri. razredne loterije pretekli četrtek zadela 250.000 Din, je bila v Ljubljani kupljena pri Zadružni hranilnici, na Sv. Petra cesti. Zadružna hranilnica je v tem kolu vobče že prav srečno odrezala. V drugem razredu, kiier je prav malo dobitkov, sta bila izžrebana dobitka 60.000 Din in 30.000 Din na srečke kupljene pri Zadružni hranilnici. № dvorna, da bo sreča zlasti še ▼ četrtem in petem kolu, v katerih je največ možnosti zadeti večje dobitke, še bolj naklonjena. Opozarjamo, da ima zavod na razpolago le še nekaj neobnovljenih srečk, kS jih priporočamo v takojšnji nakup. * Kdor igra klavir in ljub* narodne pesmice ter je rad vesel, naj si naroči 10 Pavčičevih »Slovenskih narodnih koračnic, ki so izšle. Dobe se po 8 Din komad т Ljubljani v Matični kwígami in drugih trgovinah. Istotam se dob« istega, avtorja zvezek krasnih slovenskih narodnih pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Zvošni film Triumf slovanske pesmt! Kozaška pesem Pride! Pride! * Vedno svežo pražena kava pri tvrdki B. Motoh. Ljubljana, Vodnikov trg 5. * Obleke in klobuke kemično čistí, va, plisira hi lika tovarna Jos. Reich. * Gospa, najlažje prištedite na denarju in perilu, ako perete s pravim terpentino-vim milom »Gazela«. Pričnete s šiteénjo takoj, ne bo Vam žal! * Ciril Metodova družba Je prejela od ženske podružnice v Kamniku 1379 Din rn od uredništva »Glasa Naroda< iz New Yorka itz nabiralnika 5.60 dolarja. Lepa hvala! * Slovensko planinsko društvo naznanja članom, da dobijo na podlagi Članske izkaznice pr! nakupu Badjurovega vodiča »100 izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem« v pisarni SPD zcatea popust. Za osveženje krvi taborno deluje naravni Planinka Bahovec Prišel Je бая za spomladansko kuro. Začnite takoj, da boste sveži in zdravi, ваяитшя——в * Obiskovalci velesejma na Dunaju, v Pragi jn Budimpešti, dobe lahko izkaznice ter vozovnice tudi v potovalne pisarni Jos. ZidaT, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 396 * Žena in dom. Uprava revije »2ena in dom« sporoča vsem novim naročnicam, da je druga naklada prve številke pošla. Zato se te dni tiska že tretjič prva Številka in drugič diruga številk a^ Nove naročnice dobe prvo in drugo številko vezano skupaj s tretjo številko, ki se bo pričela razpošiljati po 15. marcu. Citateljice, k; se žele naroStř na »Zeno m docn<, naj h№ro spo-roče svoj naslov upravi v Ljubljani, Prule 11, da ne bo zopet zmanjkalo prvih številk. Naročnina je prav malenkostna; za vse leto samo 48 Din, krojne pole jn priloge za ročna dela pa 20 Din. * Zelo važen del табе toalete je Msflena ust Ne pozabite, da vam izven doma pri tem najboiij pomagajo okusne pastile ANA-COT- * Darujte podpornem« društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-IIL * Svetovna parfumerfja Gelle Freres, Paris 6. Avenue de 1 Орета, ki se je že močno usidrala ▼ glavmib mestih Jugoslavije, je sklenila sedaj razširiti svoj delokrog tudi na provinco In je zaradi tega razvila veliko propagandno deéovanje. Evo, kaj pravi potnik te fvrdke: Lani se je razipečalo v samem Zagrebu 36.810 skatftjic pudra znamenite znamke, 17.730 steklenic kotim-ske vode, 9180 komadov kre.ne »Etofle Noire« in »Idyl«, 3720 komadov kreme >Ci-tron« m 2380 steklenic parfuma. Ta uspeh ie navedel tvrdko, da tudi v provinci popu- PRANJE TERPENTINOVO z ALBUS M ne pouzroca gospodinji nikoke skrbi LAHKO OPERETE POLJUBNO KOLIČINO PERILA. PA BO BELO KOT SNEG. — ZAHTEVAJTE Ш ggat »e« Tcrperttiwowo IZRECNO МШи$ MILO NE VZEMITE DRUGEGA MILA, PA NAJ GA $E TAKO HVALIJO' 1агЫта зпгс/it Izdelke. Mnogi bodo vprašali, odkod toSki uspehi. Najprej ▼ posebni kvaffitefi izdelkov ter v neumorni brigi tvrd-ke, da ustvari vedno nekaj novega m dobrega ter da ostane na vodilnem mestu in tako dostojno zastopa svetovno znano me. Nikdar ne miruje izumiteljski duh g. Andre Lecarona, solastnika tvrdke ie ravnatelja kemičnega laboratorija, ki je nedavno dosegel pravo senzacijo z novo kreacijo parfuma ob priliki svečanega banketa, ki so ga pariški strokovnjaki priredili na dan 103. obletnice poslovanja r čast prvega šefa Pauta Lecarona in njegovega komercrjal-nega sotrudnika Roberta Lecarona. Pozor, spoštovane dame! Tj novi parfumerijski izdelki nosijo ime »Marta« ter so najboljši proizvodi v tej stroki. Mondena dama, ki žefi spremeniti navadni duh kofinske vode. doseže s tem parfumorn ono dišavo, katero si k že davno želela. Gotovo bo ta, po svo.fi kvaliteti m po duhu nedosegljivi proizvod tudi. t Jugoslávii prišel v promel 85 izletnikom k sv. Katarini priporočamo za povratek v Ljubljano pot skozi ločniško dolino v Medvode. — Za oddih in okrepčilo med potjo priporočamo gostilno „Rudarski dom - Knapovže" Topla in mrzla jedila! — Izborna pijača! — Prvovrstna postrežba! Iz Ljubljane e— Domjairičev тебег ▼ ljubljanski oped. Kakor že javljemo bo ▼ petek 14. L av. ▼ ljubljanski operi akademija r počast hrvatskemu pesniku Dragutiimi Domjaniču, Govor o pomenu slavijenca v hrvatski literaturi bo govori! pesnik Oton Župančič. Operna orkester bo zaigral uverturo j® Ipavčeve opere »Teharski plemiči«. Četo vrsto Dom-jaTfličevih pesmi bo recitirala gospa Mila Samčeva, razne Domjanovičeve pesmi, M so komponirane od hrvatskih m slovenskih glasbenikov, bodo zapeli solisti naše opere, in sicer: gdč. Maijdičeva, ga. Štagíjarjeva ter gg. Betetto, GostiČ m Primožič ter celotni pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja PoEča. Gojenike ljubljanskega mestnega ženskega Liceja pa bodo uprizorile ljubko sceno »Pokloni t ev mladine pesniku Domjanščuc. Program bo zelo pester in prepričani smo, da občinstvo zasede operno gledališče ta večer in počasti velikega pesnika bratskega naroda. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi po znižanih opernih cenah. u— Iz gledališča. Danes popoldne se bo pela v operi opereta »Tičar«. — V dramd bo danes popoldne Špicarjeva mladinska igra »Pogumni Tonček« pri znižanih dramskih cenah, zvečer pa Lipahova izvirna komedija »'Glavni dobitek« (izven abonmaja). — Premijera Shakespearejevega »Viharja* т prevodu Otona Župančiča bo v četrtek 13. t. m. S to premij его bo slavil odlični delavec v naši dram; prof. Osip Sest svojo stoto režijo. Premijera »Viharja« izven abonmaja. — Abonenti se naprošajo, da vplačajo 7. obrok najkasneje do 14. t m. o— Franc Liszt, eden največjih pianistov vseh časov m tudi eden najboljših komponistov za klavirske skladbe bo zastopan na jubilejnem koncertu našega orkestralnega društva s svojim klavirskim koncertom v es-duru. Prvič so izvaja® ta koncert 16. februarja 1861. leta pod vodstvom slavnega Berlioza. Koncert ima sicer tri stavke, ki pa je izvajajo neprekinjeno. V Ljubljani bo izvajal ta klavirski koncert pianist Ivan Noč, orkestralni part pa bo igral o-rkester orkestralnega društva, ki ga sestavljajo člani orkestralnega društva, gojenca državnega konserviboTija, Sani opernega orkestra in muzik e dravske divizijske Ob1a.srti. Dirigent L. M. Škerjanc. Koncert bo 10. t. m. v dvorana Uniona. Vstopnice v Matični knjigarni. л— Veseloigra »Ognjenik« se ponavlja na Šentjakobskem odru. Danes ob 20.15 j «rt se ponavlja na Šentjakobskem od.ru iz- i rrstm veseloigra »Ognjenik«, pri kateri so se SMioči pose trnki tako izvrstno zabavaM in nasmejali. — Pridite, da se nasmejete. Vstopnice se dobe od pol 20. ure pri večerni blagajni. u— Odpuščeni delavci. Papirnice ▼ Ver-čaih so včeraj zaradi pomanjkanja naročil odpustile 134 delavcev s 14 dnevnim odpovednim rokom. Pil odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. я— O stari Ljubljani bo v torek pri ZKD predaval g. Potočnik znani poznavatetj stare Ljubljane, življenja njenih prebivalcev, пгјбћ šeg in navad Predavanje se bo vršžlo Ob 20. v Kazinski d verarg in bo opremljeno s 12C redkimi s Fikám? sitere Ljubljane. в— Materinski večer v zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva nlica, se bo vršil v sredo, točno ob 20. Predaval bo g. dr. Brečela o snovi: Materiana skrb za sebe. Vstop prost. u— Razstavljene slike. V trgovini s steklom Pauschin v Wbiäovs nfäci sta razstavljeni dve sliki, predstavljajoč rusko pokrajino pozimi in poleti. Vsaka slika stane 150 Din. Sliki sta delo siromašnega, hudo bolnega ruskega emigranta, ki živi ▼ vedski bedi. Dobrotnik, ki bj fcupfl süki Ы storil dobro delo. o— Rjavega hrošča sta пят prtnesis t wredništvo pokazat učenca Emil Babmefc m Lado R upnik. Izkopala sta ga na vrta za hotelom »Union«. u— Zlata mladina. Opozarjamo IjiibftelS« športa in našo mladino na Mm ZKD, ki se bo predvajal danes dopoldne ob 1L ▼ kmj Ideal. Uvodno besedo bo govoril g, Pavel Debevec. Cene izredno nizke. и— Sestanek dramskega tečaja ZKD bo namesto v torek jutri in sicer prvi letaüc Ob 19. drugi oö pol 21. в— Društvo »Soča« opozarja m prvi valčkov večer, k» ga priredi letos na čast vsem Jožicam in Joškom 18. t m. v vsbh prostorih Kazine. Za ta večer se pričakuje tudi veliko presenečenje iz somčne Gorice. Zato vabi veseličm odsek vse Sočaae ta prijatelje po kratkem pustnem odmora na ta lep zabaven valčkov večer. o— Dvorska knjižnica, BorSferitoov trtg. foposojuje vsakomur, kdoi se zadostno legitimira, najlepše knjige slovenske, srbohr-vatske in nemške književnosti Izposojeval-nina zelo nizka. и— Poučna ekskurzija kmetijske 5oí© v Za gorju. Včeraj je pohitela zagorska kmetij ska šola na poučni izlet v Ljubíjano. Gojenci so si ogledali mesti» klavnico, vzorne hleve v Marijanišču. Združene mlekarne In §e nekaj ostaMi gospodarskih mstřfrncij. Ekskurzijo so vodih upravitelj g. Kolene in učitelja gg. Kopřiva in Kltm. Predzadnji izlet pa se je vršil v Šmartno pri Lati®, kiier so si ogledali tamkajšnje gospodarske naprave in zadružno mlekarno. ROUNfKA TVORNICA (IKORIJe LJUBLJANA. Dame in gospode vljudno vabimo da si pred nakupom ogledajo novo dospelo krasno zalogo pomladanskih novosti FRAN LUKIč, Ljubljana, Stritarjeva ulica a— h podstrešja pokradeno perilo. KJju-Cavntóarsflu mojster Marko Kosmmk stanujoč na Celovški cesti 88, je prijavil, da se je vtihotapil v petek ponoči v podstrešje Imenovane biše neznan tat in пти odnesel ▼eč spodnjih hiač in srajc. Perilo, ki se je sušilo, je bilo še mokro o— Mast neznanega Izvora. Včeraj zjutraj so aretirala v Ljubljana starega bradatega moža Franceta Voljo. Imenovani je knel pri sebi večjo posodo masti, ki jo je po porcijah prodajal od stranke do stranke. Еш izmed strank se ,e zazdei zgovorni mož sumljiv, zaradi česar ie stranka po-zvaia stražnika, ks je Voljo aretiral. Volja se ie na policiji izdal za berača in povedal, da je mast priiberačii v hribih Stveda pa mu na policiji niso nič kaj veneli. zato so moža pridržala v zaporu. Tam bo ostal, dokler se vizor masti ne pojasni. Danes ob 3-, Ks, 6, 34«. ta S. uri BucSc Jones V ste]: ah JJevaö »KINO IDEAL« тшшмшнша o— Brezobziren šofer. Na oglu Volfové eáice in Kongresnega trga se ie pnoerila predvčerajšnjim okrog poldneva težja nesreča podnaredniku Marjanu Dominkoviču od 9. čete 40. pp. Icnenovani se ie vozil cb 11.56 na kolesu po Volfovi ulici v smen proti Kongresnemu trgu istočasno, ko je ta dospel na ogel trga, pa ie pri peljal od Zvezde neznan avtomobilrist in zavil v ossresn ovinku, vozeč do levi strani, v Wolfovo ulico. Blatnik avtomobila ie zadel v Dominkovičevo kolo in vrgel 'ojaka po fleh. Pri tem se je močno poškodovalo kolo. ranjen pa je bil tudi Dominkovič. Poškodbe je dobi! na obrazu in rokah. Brezobzirni a vtom obili st je vozil naprej, ne zmeneč se za nesrečo. Pobeg pa rmi ni uspel, ker $o pasante navedli številko avtomobila. Ker {e dokazano, da je vozil a vtom obi list pre-iritro, po vrhu pa še po napačni strani, bo kazan tem občutnejša. Zvočni film Vsebina po znameniti baladi »12 razbojnikov« pesem Pride! Pride! M n— Drzen vlom v sobo. Тарсшмк Г rance Ježek, stan utoč pri Cešnovarju v Kolodvorski ulici 31 je včeraj zjutraj nemalo pre- ] senečen opazil, da je okraden. Neenan tat j je namreč kmalu zatem, ko se «e Ježek od- j stranki iz sobe, vdrl v njegov V ivčeg in i odnesel zimsko suknjo, črne hlače m 8 av- i strtjskih šilingov Kakor srnin oškodovanec, sta tatvino morda izvršila dva slučajna prenočevalca, b. sta se prijavila kot trgovska potnika. Ježek ie oškodovan za okrog 1250 Din. Osumljenca je pričela policija takoj zasledovati, vendar ju doslej še ni bilo mogoče izslediti. o—- Sokol Moste naznanja, da se današnja napovedana igTa »Ponos za ponos« zaradi obolelosti neke igTaíke ne bo vršila. a— Kopališče »Slon< je odprto vsak dan razen ponedekjika od 8. do 18.30, v nedeljo od 8. do 12. V tem čas« se pedikira (brez bolečin) hi stane sauno 8 Dán, masiranje pa 6 Din. 335 o— Čevljarska zadruga v LJubljani naznanja lutereseiwom. da Ьч. pomočniška preizkušnja 23. L m. Tozadevne prijave se «prejemajo najkasneje do 19. t. m. v zadružni pisarni. 393 n— Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev javlja, da bo vajeniška preizkušnja 28. t. m. Prošnje vložiti do 22. t. m. 392 Iz Maribora a— Meščani! Danes se proslavi v Mariboru osemdesetletnica predsednika češkoslovaške republike. Tomaža Masaryka. Vljudno pozivam meščane da okrase za ta slavnostni dan svoje hiše z državnimi zastavami. — Zupan-' dr Ju van. s. r. a— Masarykova proslava v Mariboru. 80 letnico rojstva prezidenta CSR Masaryka proslavijo v Mariboru skupno Sokol kraljevine Jugoslavije, Jugoslov.-češkoslov. liga in Češki klub točno ob pol 11. dopoldne v dvorani Uniona. Spored: Ceškosiov. fai jugoslov. himna (vojaška godba); pozdrav staroste Sokolskt žuoe dr. M. Kova-čiča; В Smetana, uvertura opere >Libuša<. (vojaška godba); Blahopřáni in >Masaryk* deklamacija češ/k e šole; slavnostmi govor dr. Avg. Reismana; Suk Josip: a) Sto ču junak..., b) Vino pije Do j čin Peter, c) Teče voda teče... moški zbor Olasb. Matice; pozdrav čsl. konzula di. Pr. Resla in izročitev češkoslovaških odlikovanj dobrovolj-cema dr. Ljudeviitai Pivku im Radiu Lenardu га vojaške zasluge; »Hej Slovani«, vojaška godlba. Vstop prosi a— Brzojavna čestitka mesta Maribora prezidentu Masaryku. Zupan g. dr. Juvan Je odposlal včeraj imenom mariborske mestne občine kabinetni pisarni prezidenta Masaryka naslednjo brzojavko: »Mesto Maribor si dovoljuje izraziti gosipodiu predsedniku češkoslovaške repuWike o priliki praznovanja 80 letnice rojstva svoje naj-odanejSe čestntike. Juigoslovenski naTod, osobito Slovenci, ost j пето večno hvaležni ▼efkenuu državniku MasaryKu za velike zasluge, ki Kh icna gospod predsednik za tdeciniienje jugo slovenskega naroda ter za osvoboditev obmejnih Slovencev к tujega aobstva^ a— Ljubljanska (Hasbeea Matica ▼ Mariboru, Včeraj popoldne je prispel z vlakom o pol 17. pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane ki Je nastopil na koncencu v urrionski dvorani. Prispelo je 74 pevcev m pevk pod vodstvom predsednika dr. Ravmi-harja in v spremstvu skladateljev Adamiča. Lajovica, Pavčiča in Osterca. Na kolodvoru se je zbralo precej občinstva. Goste je pozdravil v imenu ljudske univerze njen predsednik inž. Kukovec, v imenu župana in mestne občine magistratu» svetnik Rodo-šek V imenu Glasbene Matice se je zahvalil za pozdrav predsednik dr. Ravnikar. Zvečer je bil v unionski dvorani koncert, ki se ga je udeležilo mnogobroino občinstvo. Matica je žela za svoj nastop v dik uspeh. a— Največji glasbeni dogodek bo letos gotovo koncert »MarS ora< dne 2. aprila. Izvaja! bo »Maribor « Sattnerjevo >Soči< in Dvoršakovo »Stabat Mater«. Sodeloval bo Po izjavi g. Hubada najboljše setavljem solistični kvartet: sopran gos,ja Lovšetova, alt gd.. Golobova, članica ljubljanskega servarorija, tenor g. Gost i č San llmíbl janské opere in bas g. Križaj. Do 45 godbenikov hi močan zbor »Maribora* nastopi pod vodstvom kapelníka g. Gašpiriča. Poleg izrednega umetniškega užitka pa bo ta koncert nudil priliko sočustvovanja z onimi, кз trpe ob Soči trpljenje, kakor se zrcali v bolestnih akordih Štaba- Matei Zato že danes opozarjamo Maribor in okolico na koncert 2. aprila a— Nedelja v gledališču. Dopoldne ob 15. bo prva repríza zeio Jek me francoske v izvrstni veseloigri »Naš gospod župnik« zvečer ob 20. pa se bc ponovila priljubljena opereta »Takrat v starih čssih«. (Kuponi) a— Pregled vojnih obveznikov od letnika 1880 do 1904. v Mariboru. Mestna magistrat mariborski razglaša da bo naborna komisija o priliki letošnja h glavnih naborov pregledala tudi vojne obveznike starejših letnikov od 1880. do 1904. v Mariboru, ki so bili zaradi bolezni za vojaško službo nesposobni. Javiti se morajo od 10. do 15. t. m. v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu med 14. m 16. razen ob sobotah in nedeljah. Vsak naj prinese s seboj vojaško izpravo in domovnico invalidom in stalno nesposobnim se ni treba javiti. a— Predavanje generala atanisavljeviča o osnovnih pojmih souobne taktike. Pododbor rez. oficirjev jn bojevnikov v Mariboru sporoča svojim članom, da se vrši 10. L m. ob 20. v hotelu pri Zamorcu predavanje generalištabnega bri.gadnega generala g. Živka Stanisavljeviča o osnovnih pojmih sodobne taktike Udeležba obvezna, a— Telovadna akademija Sokola L v Mariboru. Sokolská misel se e v Mariboru že tako trdne vkoreninila, da ni več zadostovalo eno društvo v mestu Zato se je pred nekaj meseci ustanovilo za desni breg mariborskega mesta novo društvo Sokol I, ki ima svoje telovadne in društvene prostore v vojašnic kralja Petra 1. Novo društvo se ie lotilo z vso vnemo dela, pri-redilo je doslej že tri dobro obiskane članske sestanke s prosvetnim programom 15. mar ca t. m. pa bo priredilo svojo prvo telovadno akademn№, pri kateri bodo nastopili vsi društven» oddelki Poleg tega bo tudi telovadni nastop gojencev inž. podofic. šole řn sodelovala bo Duda mariborska sokolská godba. Društvo vrši na desnem bregu Drave, кЈет je še veliko število narodno nezavednega prebivalstva, važno kulturno m narodno delo Šteje že sedaj brez naraščaj-nikov in dece nad 300 članov. Dolžnost narodnega občinstva je da poseti v obilnem številu to prireditev ki se bo pnčeia točno ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra I. (bivše kadetnice). Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, naraščaj in vojaki 3 Din. a— Preložena slavno« Češkega kluba. Včerajšnje poročilo o češfk slavností Masaryka, ki jo priredi še posebej Cešiki klub. popravljamo v toliko da se bo vršila že ob 16. v mali dvorani Narodnega doma in ne ob 20. kakor je bilbo prvotno javljeno. Dopoldanska slavnost pa prične točno oto pol 11. v Unionu. a— Komisijonalnl ogled projektiranih cest preko Pohorja sc je pričel 6. t. m. in se konča danes. Komisijo sestavljajo inže-njerji banske uprave ter zastopniki okrajnih cestnih odborov in občin, spremljajo jih pa predstavniki Avtomobilskega kluba, SPD in drugi. Iz Celja e— Prvi prenos v radiju Iz Celja. Današnji koncert Glasbene Matice bo prenašal ljubljanski radio (oddajna postaja v Domžalah Po telefonu. Koncert se prične ob 16. e— Priljubljeni komik g. Josip Daneš bo proslavil 25 letnico svojega umetnišlke®a uderstvovanja tudi v Celju v sredo 12. L m. v vizrstni veseloigri »Naš gospod žnupnilk«. Cene povišane dramske. e— Smrtna kosa. V ceFJsikl Javni bolnici je umri 7. t m. 75 letni prevži rkar Franc Pohar doma iiz Radeč (okolica). Damsko in posteljno perilo, fino In elegantno izvršuje proti naročilu In do meri M. &RIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zampaniti). Bogata Izbira vSeh vrst cink In krasnih filet motivov. e— Vsi lastniki motornih vozil, ki bivajo v Celju in v celjskem srezu, Si opozarjajo, naj se čimprej zgiase v predstoiništvu celj-ske mestne policije (poslopje sreskega načelstva, pritličje, levo) pri policüskem přístavu g. Ivanu Škofu kjer dobe nove evidenčne tablice. Stare evidenčne tablice naj vsakdo prinese s seboj. Nove tablice se bodo izdajale že od jutri dalje, Iz Radeč ra— Šahovski klnb. Tukaj ее Je osnoval že lansko jesen Klub šahistov, ki prav lepo uspeva. Med svoje člane štejemo v Sloveniji znanega šaiiista magistra g. Hočevarja. Pri turnirju je doeegel vse dosegljive točke. Tudi drugih 14 članov je imelo lepe uspehe. ra— Sava trga bregove. 2e nekaj let Je ob poti za Savo pod graščino Marijin dom v Radečah škarpa zaradi povodnji razdejana. 1o starodavno škarpirano p>t, po kateri eo s tovorniki vlačili ob Savi ladje, so imenovali »Treppelweg« in je sedaj §e državna last. za nas pa naiprijetnejše sprehajališče z Savo. Želeti bi bilo. da se popravi škarpa sedaj, ko bi bili stroški še manjši. ra_ Sokol pripravlja igro. Sokolsko 4ru- Mvo v Radečah pripravlja ljudsko igro e petiem v treh dejanjih »Ponos za ponoe«. Spisal je igro Pavel Stadler, za slovenske odre pa priredil Jaka Špiear. ra— Dar. Tvrdka Lukas, veležganjarna v Celju, je darovala gasilnemu društvu v Radečah 100 Din namesto venca na krsto pokojnega g. Iv. Esta, za kar se društvo najtoplejše zahvaljuje. Iz Kranja r— Avtobus Kranj-Ljubljana vozi odslej iz Ljubljane ob pol 19. po starem voznem redu. Iz škofje Leke 91— Modrasi, ki jih je lansko jesen po-lovil lastnik apnenice g. Franc Sifrer v Stari Loki, so postali s toplejšimi solnčnimi žarki takoj živahnejši. Upraviteljstvo deške šole v Škofji Loki ima terarij z dvema Jcsemplarjema. Plazilca sta bila preko zimskega časa skoro neg'bna. Tudi nista zaužila nobene hrane, dasi sta imela dovolj mišk. Te dni sta kači močno oživeli in je opažati s'kanie njunih jezikov. Tudi znak pomladnega življenja. Danes ob S4 pol pol 8-, б. uri. kot ruska carica Katarina L v mo-numentalnem velefllmu Ljubezen kne/a • ' ** Telefon 2730 Kino LjssibSfans&S dvor šl— Vanduiizem. Zít škofjeloškim samostanom se širijo obsežni holmi in griči, ki služijo domačinom za priljubljena izpre-hajal šča. Velik ljubitelj teh krajev je biv^ ši brivski mojster v Škofji Loki g. Otujac. Zlobna roka pa je g. Otujcu v njegovi parceli zasekala, obrezala in obelila do 20 smrek, ki so se pričele zapored sušiti. Pripominjamo, da je oškodovanec priredi v ianskem božičnem času smrečico z vsemi dobrotami božičnega drevesca kar na prostem. Po prijetnem božičevanju v naravi pa je g. Otujac razdelil slaščice in sadje med mnogoštevilno zbrano deco. Pokončevalce nasadu^ pa bi bilo treba izslediti in jim temeljito izprašati vest. ŠJ— Mestna občina škofjeloška pozfva vse letnike ud 1800. do 1906И da se v svr.io vojaške evidence zglasijo med uradnimi игагщ od 8. do 12. v občinski pisarni. Zgla-siici se morajo tudi mladeniči, kd so začasno ali trajno oproščeni vojaškega službovanja šl— Adaptacije hi gTadbe. Kmetsßq go- spodar Jožef 2an v Zafoniq si bo na prostoru sedanjega doma postavil novo stavbo. Strokovni učitelj za čebelarstvo Jože Okorn n Soije Loke si zgradi stanovanjsko hišo ob robu planjave pri Son. Dela na stanovanjski stavbi uslužbenca »Šešira« g. Jemca pri Kanieritniku uspešno napredujejo. Oib njegovi hišici je pripravljeno vse, da dobi še dve tovarišici. Jožef Žagar iz Stare Loke bo izmenjal sedanja okna z druigimi. Ana Polenšakova. trgovka z mešanim blagom v Stari Loki, je sezidala ku-hiinio in naredila streho. Na Spodnjem trgu 'ji Loki je Marija Košeninova popol- noma preuredila svojo hišo. Izmenjafi so se stropi řn namestila v vsej stavbi nova, sodobna okna. Trgovec v Skofii Loki g. Anton Savnik je kupil od Ivane Elsnerjeve, rojene Štabljeve, vrtno parcelo, ležečo na Grabnu med mesarijo Matevža Hafnerja m drvarnico Josipa Haiiinerja. šl— Redni občni zbor gasilnega društva v Škofji Loki bo danes ob pol 16. v dvorani Gasilnega doma v Škofji Loki. Poleg običajnega dnevnega reda bosta na programu razgovor o »Samopomoči« m sprejemanje j novih članov. Iz Zagorn s— Za boljšim kruhom. V četrt-e/k ее je z večernim brzim vlakom odpeljala na Holandsko prva večja skupina rudarjev iz vseh revirjev TPD. Odšli so večin лпа odbrani boljši delavci v starosti do 40 let, ki obvla-daio nemščino. Kakor se čuje, bodo imeli boljši zaslužek, ki pa bo trdo zaslužen, kajti rovi sd tamkaj nizki in mokri. Vsem želimo obilo sreče. z— Protekcija. To zabavno, žgoče satire polno komedijo Branislava Nušiča bo uprizoril dramski odsek zagorskega SKJ v re žiji br. Košmerla drevi ob pol 20. v Sokolském domu. z— Rdeči križ v Zagorju sporoča javnosti, da bo eno prihodnjih nedelj otvori.1 zbirko prispevkov za fond počitniške ko-'onije, ki jo namerava otvoriti za bolehno deco že tekom letošnjih počitnic. V koliko bo zb'rka dosegla svoj namen, zavisi od človekoljubnega čuta posimezn;kov in kr>r poracij doline. IJpari je, da bo ta akcija našla vsestransko umevanje in podporo. Danes ob 3«9 5M 7* 9* ^večsr. svetovni zvočni velefilm The ©iíSgiHU FOOl" 99 _ AL JOLSON poje In govori! Kot predigra ameriški tenorist W. O' NEIIXE Předprodá ja vstopnic od 10. dop. dalje! Tel. 2124 Iz Trbovelj t— Sejem. V ponedeljek 17. t. m. na dan sv. Jederti, bo v Trbovljah sejem, ki je že od nekdaj najboljši v našem kraju. Posebno pa obeta ta sejem biti živahen letos, ker bo obenem s sejmom za govejo živino tudi sejem za konje in svinje, na kar opozarjamo posestnike konj in svinjerejce. t— Kolesarska nadloga. Včeraj smo ее pritoževati nad brezobzirnostjo nekaterih kolesarjev, danes pa moramo poročati že o nesreči, ki jo je povzročil tak kolesar. Po Trbovljah se je razpasla grda navada, da se na enem kolesu vozita po dva, kar je nevarno za kolesarja pa tudi za pešce, ker kolesar težje obvlada svoje vozilo. V četrtek opoldne sta se peljala na kolesu dva vajenca. V bližini krojača Škerbeca sta zavozila v otroke, ki so odhajali iz šoie, in enega učenca tako povozila, da je bil nezavesten Sosedje so ga z mrzlo vodo spravili zopet k zavesti; пакат ga je mimo-vozeči Arzenškov avtomobil naložil in spravili domov. Oblasti naprošamo, da nar stopajo proti takim kolesarjem z vso strogostjo, da se to brezumno dirjanje enkrat za vselej odpravi t— Ustavljena gradbena dela. Rudnik je začel že lansko leto graditi nekaj stanovanjskih hiš za delavce. Stavbe še niso dograjene, vendar je rudniška uprava nenadoma ustavila vsa nadaljnja dela. Iz kasnih razlogov se je to zgodilo, ni znano. t— Gostilniška pivovarna. Za pivovarno, ki jo nameravajo zgraditi slovenski gostilničarji, vlada tudi pri nas veliko zanimanje, saj se konzumira v naši občini letno nad 200 tisoč litrov piva. Sedanja cena pivu je odločno previsoka. Napram predvojnim cenam bi smelo veljati prvo v gostilni največ 5 do 6 Din liter. Te dni so začeli pri nas podpisovati delnice. Kakor se sliši, gre delo dobro izpod rok. Elitni kino Matica Iz Novega mesta n— Naba\'tjalna zadruga državnih nameščencev v Novem mestu. Uradništvo dolenjske metropole ei je po prevratu ustanovilo v ublažitev slabega svojega gmotnega stanja zadrugo »Samopomoč«, ki pa ni povsem ustrezala zadrugarjem. Zato se je spomladi 1921 ustanovila Nabav-ljalna zadruga državnih uslužbencev. Ker pa je »Samopomoč« likvidirala, je prevzela »Nabavljaima zadruga« vse urejeno biago in inventar. Nabavna zadruga je štela prvo leto čez 130 članov, naslednje leto pe že čez 200 zadrugarjev. Uradništvo je dobilo zaupanje v zadrugo in tako je bil nje uspeh zasiguran. Njen čisti dobiček ie znašal L 1923. čez 27.000 Din, L 1927. без 71.000 Naslednje leto se je nekoliko rmanj šal čisti dobiček, ampak ne zaradi slabega gospodarstva, temveč zaradi zgradbe lastnega doma. Savez je da! zadrugi na razpolago 250.000 Din, da je kupila in adaptirala hišo, v kateri je začela poslovati 3. januarja 1929. Novomeška Nabavljalna zadruga je tretja, ki ima svojo lastno streho. V hiši sta tudi cfve stanovanji. Da je prišla zadruga do svojega doma, je dovolj jasen dokaz njenega dobrega gospodarstva. Po uspehih je novomeška nabavna zadruga na četrtem, po številu članov pa na petem mestu v dravski banovini. Sedaj štej« 270 članov, kar je za dolenjsko metropolo kako veliko število. Iz Pftaja )— Proslava 251 et nice g Josipa BaneSa v Ptuju. Priljubljeni komik g. Jos. Daneš bo proslavil 251etnico svojega umetniškega udejstvovanja ▼ Ptuju, v petek, 14. t. m. r izvrstni satirični veseloigri »Naš gospod župnik«. Zaradi ogromnega ansambla so cene povišane dramsko. ■v— L Zobni atelje J. JiribovSßk, Zagorje zopet redno posluje Ii Litije J h— Gospodinjski tečaj. Obrtno nadaljevalna šola v Hrastniku namerava s 1. atrrf- кип otvoriti gospodinjski tečaj v preddvora™ Logarjeve dvorane. Sprejemala se bodo dekleta v starosti naijmana 15 let. Poučevala in vodila bo tečaij priznana strokovna učiteljica jz Ljubljane. Pouk bo brezplačen, gojenke bodo prispevale le malenkostno vsoto za prehrano. Opozarjamo, da sprejema prijave za tečaj vodstvo obrtmo-nadalijevalnc šoJe v pisarni deške osnovne šole v Hrastniku do 20. t m. Ker je pomen te praktične ustanove za bodoče gospodinje nadvse važen, upamo, da bo odziv rekorden. h— Nova trgovina. Dne L t m. je otvorÄ ▼ poslopju g. Roéa Ivan K r a n e r novo trgovino г mešanim blagom. V ta namen se je preurediHo bivše Roševo kegJišče in to je sedaj novi trgovski lokal. Iz Šoštanja št— Običajna sokolská maškarada, ki se je vršila letue na pustno soboto, je zadovoljivo uspela. Ob zvokih marljivega jazz-orkestra »Odeon« iz Ljub.jane so plesaii številni posetniki prireditve, maskiraini in oni v civilu do ranega jutra. Videli smo med maskami nekaj prav posrečenih, posebno pozornost je pa vzbudila japonska skupina, obstoječa iz 7 gejš in 2 mandari-nov, ki so prikorakali v-dvorano pod velikanskim originalnim japonskim dežnikom. Pri konkurenci mask je dobila aajveč glasov gdč. Marta Hladnikova. Maškarado smo proti jutru zaključili s »povštertan-com«. št— Kontrola sodov bo odslej uradovala ▼ Šoštanju vsak torek po prvi nedelji v mesecu. Na to spremembo opozarjamo interesente. št— Na pustni torek Je letos prtvozil na G'avni trg v Šoštanju velik stroj za pomlajevanje starih žensk. Stroj je brezhibno deloval, saj je ena pomlajenih zastopnic ženskega spola navzočemu občinstvu tako ugajala, da so jo izvolili takoi po izvršeni operaciji za Miss Šoštanj! Zglasil se je kmalu tudi ženin, ki je bil uslišan in poroka je bila kmalu izvršena. Kot glavni govornik in poročni ceremonijar je fungiral znani humorist zidar Stropnik, bolje pozna pod imenom Havretov Miha. Da je bil Glavni trg poln gledalcev, se razume samo po sebi. i— Lepi dokazi človekoljubja. Pred!hrt* čarja Andreja Kogoja je zalezovala zadnji čas nad vse huda stiska. Njega samega je vrgla bolezen у posteljo, med tem mi» je pa pokosila 5mrt istočasno dva družinska člana: 7&!etnega očeta Andreja in 28let no ženo Fani. Dve smrti obenem, sam tež>-ko bolan brez vsakega zaslužka, njegovi štirje otroci v starosti med 2 in 9 leti p« brez vsake pomoči, brez vsake poetrežbb,. Pa so se našli pVsmeniti ljudje, ki so z dobrosrčno podporo rešili najhujšega ubogo družinico. Zaslužijo, da jih navedemo imenoma: ravnatelj g Preiss, ga. Stajner-jeva, g. Stross, ga. Habjanova, g. dT. Uk-mar, g. Slane. ga. Prašnikar^eva, g. Peterca in drugi. Iskrena hvala vsem, ki so kaj storili za ubogo družino! i— Vprizoritev operete. Da-rros ротк>Ит>® bo predvajalo šmartensko pevsko društvo »Zvon« rnično operetko »Mežnarjeva Lizika«. Začetek ob 15. uri v šrnartenskem Sokolském donru. Delo je naštudiral pevo vodja upravitelj g. Kora<*:č. i_ Tekmornnje m&?k na Ттижпкатв«тмя karnevaln. Tutankamnova maškarada, k! jo je priredil litijski Sokol v svojem Sokol-sfcem domu, je lepo uspela. Nedvomno ima pri tem največ zaslug naš roiak g. Masolič. gledališki slikar iz Ljubljane, ki je ;лгеиге dil s svojimi originalnimi fn nalašč na ta večer izdelanimi stenskimi slikami vso dvorano v pravcato Tutankamnovo bajno deželo. Prireditveni odbor ie irvedel volitev najlepših mask s kroglicami. Usoeh je po vrstnem redu na«leďnii: zdč. Justi Zidarjeva z Grbina, gdič. Mary Strossova iz Gradca. gdč. Milica Jenkova iz Litije in gdč. Lojzi k a Zidarjeva z Grbina. Imenitno in nad vse marljivo se je izkazal dr Sra.jev orkester, ki je pod vodstvom skrbnega g. Kralja podžigal razpoloženje. ROKOBORBE Dance ▼ амкфо ob 8Л6 ort weťtf KONEC MEDNARODNIH ROKOBORB Borijo м za efaupmo premflo Din 30.000.— afedefl: Cqoatora, W ohrani, Koo, Johnoo, Мпм hi Brndrus. Prti mГацоvaleč prefme Din 13.000.— dmgi ana®ovea Březnici pri Žirovnici, ki je uspel v vseh pogledih izredno dobro. Pri zaključku sta med drugimi lepo nagovorila tečajnike zlasti g. župan I. Fin-žgar, m tamošnji g. župnik. Vseh predavanj je bilo 48 ur. Kot predavatelji so sodelovali kmet. ref. Sustič 20 ur, A. Zdolšek 10 ur, živinozdravnik SI. Zamik 6 ur, nad-učitelj E. Schiffrer 5 ur, ing. Kraut 4 ure in dr. Slivnik 3 ure. Uspeh brezniškega tečaja je predvsem v tem, da je imel znatno število stalnih udeležencev, ki so se udele- Poznate li še uspešno delovanje pravega - ^ШШ' P* francoskega žganja proti revmi, bolečinam v mišičevju, trganju v sklepih, utrujenosti, splošni telesni slabosti? Pri želodčnih krčih nekoliko kapljic v vodi ali na sladkorju, za nego grla, zob, las in oči kot primes vodi pri odraslih in deci je najboljše sredstvo DIANA FRANCOSKO ŽGANJE. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri- jah in boljših trgovinah. Лепа: mali steklenici , Din 10.— srednji » , » 26.— veliki » . » 52.— Pazite na Ime Diana In varajte se ničvrednih potvorb! Ce v lekarni ali drogeriji ne dobite »DIANA« francoskega žganja, pošljite Din 50.—, pa dobite z obratno pošto 5 malih steklenic franko iz glavnega skladišča za Jugoslavijo JUGOFAKMACIJA d. d., Zagreb. ževali vseh predavanj od začetka do konca. To so bili po večini mladeniči in mlajši gospodarji. Ni pa manjkalo tudi starejših mož, gospodinj in deklet. Huda avtomobilska nesreča бкоПа Loka. 8. marca. Naglo so se v prvih jutranjih nrah v petek razširile po vsej Žkofji Loki in okoiici vesti o hudi avtomobilski nesreči pri Kramiju. Vest. ki je sprva govorila tudi o smrtnih žrtvah, je bila sprejeta toliko sočutneje. ker je vsem liiudem še živo v spominu katastrofa škofjeloškega trgovca g. Ziherla. ki je preminul po avtomobilski katastrofi na Jeperci. K sreči so se vse fantastične vesti izkazale za pretirane. Uslužbenca iiajnrihaiieve lesne industrije na Trati, mehanik Leopold Paulus in tvrd-kin šofer g. Vencelj. sta se v četrtek zvečer odpravila po službenih opravkih na Jezersko. Po razdrapani in izredno slabi cest: sta se naslednje iutro odpeljala proti domu. Brez vsake nezgode sta vozila vso pot do kranjskega mostu preko Save ko ie vozačema okoli pol šestih zjutraj nastal sred! poti med mostom in železni*kim prelazom gorenjske рготе defekt Dočim je eno sprednjih koles še sledilo volanu se ie kre-talo drugo popolmoma svobodno. Nesreča je bila neizogibna. V naslednjem hipu se je avto v ostrem loku močno zasukal m pokopal oba vozača pod seboj. Paulus je priletel z vso silo z glavo ob tla; avto pa mu je prevoz?' levo nogo in mu jo v stopalu zdrobil. Negibno ie mehanik obležal na tleh. Za spoznanje lažji padec je utrpel tudi šofer. Na kraj nesreče prihiteli ljudje so oba po-' nesrečenca prenesli v Hajnriharjevo lopo pri kolodvoru, pozvali pomoč in obvestili delodajalca o dogdku. V kratkem času ie privozil z drugim avtom v Kranj g. Stanko Hajnrihar in ie oba ponesrečenca odpeljal domov in sicer Paulusa v Staro Loko. šoferja Venclia pa na Trato pri Žkofji Loki. K močno poškodovanemu Paulusu ie bil rozván škofjeloški zdravnik dr. Hubad. Velika rana nad desnim očesom, pretres možganov in poškodba na nogi so položaj, ki sprva ni bil videti opas en, močno komplici-rale. K bolniku ie bil na večer pozvan še dr. Rant ki je odredil prevoz mehanika v ljubljansko bolnico. Z avtotaksijem e. Ješeta se je prevoz okoli 18. v petek tudi izvršil. O. Paulus ima v Skofii Loki svojo družino, m si gradi lepo stanovan.isko hišo za otvoritev mehanične delavnice ob kolodvorski cesti. Poškodbe šoferja Venclia so se izkazale za malenkostne in je že izven vsake nevarnosti. Krivda hude nesreče je predvsem cesta, ki je vezi na avtu že med vožnjo v Škofjo Loko toliko mučila, da je bil defekt povsem naraven in seveda nesreča neizogibna. V zgodnjem prebujanju prirode Ljubljana. 8. marca. Letošrao mflo zimo smo res komaj občutili, a vendar se je dobro opazila velika razlika med dnevi pred sv. Matijo in po njegovem prazniku. Par dni pred njegovim go-d o van jem je burja precej ostro potejmila in zadnjikrat poskusila svojo moč. Takrat je bilo še vse mrtvo in prazno. Burja je povzročila le toliko ledu, da se je lahko uresničil stari vremenski pregovor o sv. Matiji. Svetnik je nekaj ledu naše! in ga razbil. In danes, dobrih štirinajst dni po preobratu! Nič ne škoduje, če se je trenutno privleklo nekaá vlage in deževja. Prva pomlad je že v zraku in zemlji. V mestnih vrtovih. posebno še v predmestju, je vse oživelo. Grede, ki so jih pokrivali gnijoči ostanki lanske letine, so se prebudile. V priiet-nem predipomladnem solncu, ki je v minulem tednu že tako ljubko prigrevalo. da so Športni sanatorii, ki bo otvorjen 14. t. m. v Staničevi koči. Namenjen je, kakor smo obširno poročali danes teden, najprej zimski športni sezoni sami, poteg tega pa bo tu tudi kurz aa aačetnike in prvake. To bo ena najkoristnejših športno - zdravstvenih nstanov. moral <*dekmifc! sfeü! safcnflCe, sprejema zemlja seme. Živahno je postalo tudi po polju io travnikih, kjer so pričeli pridno trebiti in voziti gnojila. Zemlja diha prijeten pomladni vcmj. Dočim so krasili prisojna pobočja skozi vso letošnjo zimo beli cvetovi teloha in zlatih trobentic. se je po travnikih šele sedaj vzdramilo cvetje. Na smaragdno zelenih blazinicah mlade trave ob studenčinah in potočkih je vzcvetel pomladn ižefran. Čudmi ljudje, ki morejo zamenjati ta kipeči življenja polni cvet z dolgočasnim, žalostnim jesenskim podleskom! Njegov prijatelj, zlato rumeni lapuh, tudi že tu in tam kuka Iz zemlje. Prav takrat, ko se je zbudilo življenje v zemlji, je zašumělo tudi v panju. Solnčni žarki so povedali čebelam, da prisojna rebra rdeči resie in da so po logih zabingljale leskove mačice. Celi roji čebel so se že vsuli in odhiteli v prebu.iajočo se prirodo. Pridno tekmujejo v nabiranju cvetličnega prahu. Če ne bo hudih sprememb, se čebelarjem letos obeta dobro leto. Najbolj živahno je sedal zjutraj Jn zvečer po parkih in gozdovih. Škorci, ki so letos prav zgodaj prileteli z juga, žvrgole, cvrčijo in se pulijo za svoje drobne neveste. Drozgi vriskajo, kosi razlivajo v mehko ozračje svoje prijetne melodije. Post je vzpodbudil predpomladne lovce k uovira pohoAn. РгИ so WH poižari. Skoro dnevno se trudijo po okolici in brskajo med listjem za polžjimi hišicami, zaprtimi z belim pokrovčkom. Hlastno jih pobirajo v vrečo In pri svojem sportu uživajo prav tako, kakor oni Nimrodi, ki se v jeseni plazijo za rogovilasto divjadjo. Še bolj strastni postni lovci so žabarji. Ko se odtajajo mla-kuže, jih nič več ne zadrži v mestu. Boje se pač. da jih ne bi kdo prehitel in pred njimi izropal dragocene zakladnice žabnic, polne mastnih krakov. Kljub precej hladni vodi zagati podjetni žabar v žabnico in z rokama pretakne sleherno Iuknlo. Kako pa, zadovoljen je, бе ima dober plen, a prav pogosto mu obraz zasenči razočaranje, ako izpod ruševine namesto tolste žabe privleče grdo krastačo. Nekateri žabarji se poslužujejo tudi grabelj ali ribiških mrež. Romantično razpoloženi žabji lovci, ki hočejo uživati poezijo ugodnih predpomladnih noči, jove žabe ob svitu bakeli ali acetilenke. Najbolj ugodne za žabji lov so tople oblačne noči. posebno še, če rosi gora k pomladanski dežek. Navadno je pri nočnem žabjem lovu udeležena večja mešana družba, saj je Pri takem romantičnem žabarenju razpoloženje vse prijetnejše, če si drugujejo fantje in dekleta. S svetilkami svetijo okoli žabnic in brez truda pobirajo žabice, ki kar ostrme pred močnim svitom. Letos, pravijo, je lov zelo uspešen. V dežju, vetru in snegu N IVE A-C Veter ta slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine ta pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje N1-УЕА-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivL Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežpo kožno sta-ničje osuSenja ta prepreči nastajanje gub ta rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — _ Tube po 9 in 14 Din. WIVKLA.-CREME pronikne v kožo ta ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina у Jugoslaviji: BEIERSDORF & CO., d.io.L, MARIBOR, Meljska cesta 56 Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 8 .marca. Danes dopoldne je zborovalo v Ljubljani litijsko okrajno učiteljsko d mrtvo. Situacij-sko poročilo ie podal predsednik g. Pelko. Za tem je predavala gdč. Herma Bračičeva iz Maribora o zadnjem pedagoškem kongresu v Helsingforu na Danskem. Tečaj je trajal 14 dni in ga je organiziral Mednarodni krožek za obnovo vzgoje. Delegati so prišli prav iz vseh koncev sveta, zastopanih je bii o 43 držav z 2500 udeleženci, nekaj celo iz daljne Avstralije. Precej število so bili zastopani severni slovanski narodi, n. pr. Čehoslovaki. poljska delegacija je štela 100 udeležencev, Jugoslavija je poslala 3 delegate. Predavali so največji sodobni pedagogi, med dr. znani dunajski šolski reformator g. Otto Glöckel. ki je nastopil Prot okostenelemu šablonskemu učnemu načrtu z naslednjo primero: Od 3. do 28. marca se obravmva v avstrijskih šolah — kamela. Učencu pa brenči mimo šole — aemplan. Proč s suhoparnimi učnimi načrti! Izbiraimo učno snov iz živiienja — za življenje. Zborovalce ie posebno zanimal novi način poučevani a risanja po muziki. Istotako posebni internati za dansko osnovn )šolsko mladino ztmaj na deželi, ki so opremljeni z vsem komfortom. Zato J>a je mesečnina v teh zavodih precej \isoka, 3000 Din v našem denarju. To so tkzv. »hiše v solncu« Danska ie zelo bogata na ljudskih univerzah ki 'ih redoma obiskuie mladina od 18. do 24. leta. Sociiahia razlika med stanovi je prevej zabrisana, zaradi visoke izobrazbe Dancev. Nekai posebnega so danske šolske čitalnice, sam Kopenhagen jih šteje 40. Rusi se kongresa niso udeležili, pač pa je predaval o sovjetskem šolstvu eden ameriških Pedagogov. Ruska šola ie deloma šola s samovlado otrok. Delo otrok ie produktivno. načrti dajejo prednost naravoslovnim vedam. Zanimivo predavanje gdč. Brači če ve Je bilo pohvaljeno z glasnim priznanjem. Odč. Elhoferjeva iz Zagorja je nato poročala o težkem materialnem položaju podeželskega učiteljstva. Na soglasno zahtevo se bo priobčil aktualni člar^ v »Učiteljskem tovarišu-; sprejeta resoujcffr pa se predloži ljubljanskemu poverjeništvu UJU in ostalim učieljskim organizacijam. Prihodnje zborovanje učitelistva litijskega okraja bo meseca maja v Višnji gori. Desetletnica celjske Glasbene Matice Celle, 8. marca. Svetovna vo.ina je s svojo grozoto pritisnila k tlom kulturno gibanje in jx>sebno pri nas udusila že v kali vsak poskus kulturnega udejstvovania. Prišlo je leto 1919, ko so Slovenci v Celju svobodno zadihali. Prišla je doba. ko ie bilo treba odpraviti iz naših sec sovrartvo in nadomestiti s srčno kulturo in vsem lepim in dobrim, zaceliti trudnima in z velikim potrpljenjem tiste rane. ki nam jih je vsekalo sovrartvo. Kar se je med vojno zagrešilo v dušah naše mladine, ie bilo treba popraviti, dasi so vedeli tisti, ki so si nadeli to nalogo, da je potrebno dolgotrajno, trudapolno in nesebično delo. V tem znamenju se ie rodila celjska Glasbena Matica. Kl.iub idealnemu, napornemu, z vso ljubeznijo do glasbene umetnosti prepojenemu trudu prvega predsednika g. ravnatelja Grudna in kljub zvestemu sodelovanju vseh odbornikov v prvi dobi ni prišel naš glasbeni zavod do svoöe veljav^, bodisi da je bila tega kriva v nas še vedno vko-renin.iena volna psihoza, ali na takratno umetniško vodstvo ni bilo kos svoji težki nalogi. Društvo le imelo 2 učni moči in 60 učencev. Takrat se ie PToslavljai po Evropi svetovno znani Zikov kvartet katerega član je bil sedanji ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karlo Sancin. Poznali smo ga še pred tem kot izb ornega profesorja goslania na ljubljanskem konservatorijn. Na odborovo prizadevanje ie zapustil svojo umetniško karti его in prišel k nam ter prevzel vodstvo šole Glasbene Matice. Prišel je z določenim načrtom, kako organizirati in urediti to šolo ter io spraviti na višino, ki odgovarja sodobnim. glasbeno - pedagoškim zahtevam, zavedajoč se dobro, da ie Celje le majhno, majhno mestece. KdorleoÜ pozna Sancina. ve, da se je lotil izredno težke naloge, s prirojeno vnemo, marljivostjo in kar je r.ajglavnejše, z ljubeznijo do odgovornega dela. Odboru Glasbene Matice ie bilo od vsega početka jasno, da odbor sam. pa naj si bi bil sestavljen iz najidealnejših ljudi, brez prvovrstnega umetniškega vodstva ne more doseči svojega cilja. To je Sancin s svojim delom v polni meri potrdil. Občinstvo* je dobilo zaupanje v zavod in pošilialo svoj naraščaj v elasbe-no šoJo, V kratki dobi je poskočilo število na 200. Vsakoletne javne produkcije gojencev G. M. so pokazale od leta do leta uspeh smotrenega dela na zavodu, zlasti z vidika umetniške vzgoje. Stremljenje, spraviti Glasbeno Matico na stopnjo konservatorija je zahtevalo upeljavo poučnih mladinskih glasbenih predavani (mladinski koncerti) jako intenzivno študiranje komorne muzike in orkestralne godbe. Mladinski zbor goji vsako leto zborovo Petie. tako da se tudi vsi ostali predmeti izpopolnjujejo. Učiteljski zbor dela z vso vrnemo in stremi za tem, da dobi naš novi rod temeljito In pravilno glasbeno vzgojo ki naj v teh mladih dušah vzbudi pravilen pojem o umetnosti. Pri neštetih nastopih smo se lahko prepričali, da hodi učiteljski zbor po pravi poti. Spored jutrišnjega jubilejnega koncerta v veliki dvorani Celjskega doma ob 4. uri popoldne naj pokaže javnosti pravo sliko tihega in vztrajnega dela. Med skladatelji vidimo na programu: naše češke, ruske angleške in norveške ter klasike. Godalni kvartet: K. Sancin (I. gosli). V. Schramm (II. gosli). D. Sancfn (viola) In O. Bajde (čelo) bo izvajal originalno skladbo odličnega ruskega komponista Aleksandra Glazu-nova: »Slovanski kvartet« op. 26, ki se v naši državi prvič izvaja. Posebno opazariamo na ta koncert ljubitelje glasbene in pevske umetnosti iz okolice. ki imajo po koncertu z zaključkom ob 18. ugodne zveze za povratek. Boni íiTcbmejno Gornja Radgona, 8. marca. Čas vmovčevanja 2% bonov je kratek m poteče z dnem 17. marca 1930. Kakor pa smo že svoj čas poročali, je med tukajšnjim obmejnim prebivalstvom mnogo lastnikov bonov, ki so jih prejeli za žigosan denar v času okupacije od davčnega urada v Radgoni s štampiljko »Steueramt Radkersburg«. torej mesta na ozemlju, ki dandanes ni v sestavu naše kraljevine. Glede teh bonov je končno finančno ministrstvo odločilo, da smeio lastniki 20%-nih kronskih bonov v naših obmejnih krajih, najsi so bili izdani boni svoje dni izven mej našega državnega ozemlja, uporabiti iih, če se glase na njih ime in na bivališče, ki je tudi sedaj v sestavu naše države, za plačevanje svojejra do konca 1928 dolžnega davka, kakor tudi za plačevanje do konca leta 1928 dolžnega davka drugih oseb. ki stanujejo v istem kraju, kakor prvotni lastnik takih bonov. Ker je osobito v Gornji Radgoni in bližnji okolici mnogo takih Primerov, naj si lastniki bonov v lastnem interesu preskrbijo pravočasno vnovčenje, ki traja samo do 17. tm. Opozarjajo pa se interesenti na to, da bodo davčne uprave zahtevale točno navedbo bivališča,, da na ta način ugotovijo če sta plačnik zaostalih davkov kakor tudi prvotni lastnik bona oba iz istega kraja. Primorske novice Med »d,ru®oTOdnimd< avamgvardnstíj v ob-sežju goriškega mesta prireja učitelj Balla-ben sestanike, na katerih jiim razlaga, da morajo biti ponosni, ker so postali italijanski državljani itn ker postanejo Italijani Tak sestanek se je vršil te dni v Solkanu, kli je bi'1 nekoč živahen in cvetoč industrijski kraj, danes pa je mrtev. Nedavno ie bilo v nekem javnem l'okalu v Buenos Anresu slučajno navzočih 73 solkanslkih rojakov. Sežana leži med Taborom in Planino 368 m nad morjecn. V trgu je vozel vseh cest tržaškega Krasa. Prebivalcev ima sedaj okoli tisoč, z okolico kakih tri tisoč. Po večiimi so poliiedelci. Olbrti in industrije ni. V vročih mesecih ie v Sežani precej letoviiščafijev. V zadnjiih letih je odšlo že ягкгйпо Število SegaHtcPT v teSno. Ime So žana ie nastalo po kopeftoi sv. Suzane. Ub deželm cesti pred verkvŤjo síojřta dve mogočni, baje 1500 let эГа'П ßpä- Ena se imenuje »Zora«, druga pa »Večermica«. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni bo pričel jutri objavljati »Ponedeljek« po spominih bivšega častnika Lansdala, ki je bil izprva v nemški in nato v angleški tajni službi ter živi sedaj kot slep invalid v Po-renju. Zapiske je točno stenografsko zabeležil in jim dal literarno obliko jugoslovenski novinar J. M., ki je zadnja leta bival v Nemčiji- Rokopis je izključna last »Ponedeljka«. Opozarjamo na ta senzacionalna razkritja vse čitatelje »Jutra«. Zasavsko sadjarstvo. Zborovanje sadjarjev iz Litije in ostalega Zasavja. V nedeljo 2. t. m. so imeli litijski sadjarji in vrtnarji ter njihovi tovariši iz okolice, člani podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, zborovanje, na katerem so razpravljali o svojih težnjah. Zborovanje je otvorila namesto odišlega predsednika sodnega svetnika Žigona, ki je bil prestavljen v Ljubljano, podpredsednica ga. Marija Jenkova. Tajnik in blagajnik šolski upravitelj g. Drago Rostohar je poročal o blagajniškem stanju podružnice. K preostanku prejšnjega poslovnega leta je priložila še litijska okrajna hranilnica 1500 Din. Članstvo je zgubilo med letom he svoje srede agilnega perutninarja, sadjarja :n vrtnarja g. Slavki Breganta, železniškega uradnika, ki je odšel na novo službeno mesto k Sv. Lovrencu na Pohorju. O izgubi, ki je zadela naše gospodarske kroge z odhodom g. Žigona, pa je »Jutro« že poročalo. Podružnica je vzela pomladi v najem njivo, da si osnuje na njej drevesnico. Ker pa je njiva prišla v druge roke, je društvo zopet izgubilo drevesnico. Pereče vprašanje lastne društvene drevesnice bo treba nujno rešiti, ker šolska drevesnica zaradi svojega malega obsega ne more kriti vseh potreb okraja. Želeti bi bilo, da podpro prizadevanje naših sadjarjev merodajni faktorji. Med letom je podružnica v raznih zadevah pomagala, svojemu članstvu ter skrbela tudi za strokovno št i v o. Pri slučajnostih je predlagal drevesni-čar Vinko Strmi j an s Tenetiš, naj si nabavi podružnica prenosne Holderjevo škropilnico za sadjarje, ki imajo svoje sadovnjake v bregu. Ob tem pred ogu pa je sporočil podružnici član veleposestnik gospod Slane, da je kupila litijska okrajna posojilnica na njegov predlog prevozno škropilnico, ki je na razpolago vsem sadjarjem brezplačno. Obvestilo g. Slanca je bilo sprejeto г odobravanjem na znanje. Občni zbor je sklenil, da naroče člani ar-borin in tobačni ekstrakt skupno. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika upravitelj banskega veleposesťva v Ponovičah g. Rupelj, v odbor pa še ga. Jenkova, ga. Jela Sribarjeva m gg. upravitelj Rostohsr, iin". Pavel Kobler, žel. uradnik Volbang, drevesnicar Strmljan s Tenstiš, posestniki Nace Tičar iz Litije, Dobravec iz Gradca in Koprivnikar г Velikega vrha. Zatem je predaval bans-ld nadzornik sadnih vrtov g. Andrej Skuilj iz Ljubljane. Njegovo predavanje je biiio bogato navodil. Doiaknnil sc je tudi potreb litijske podružnice SV D in njenega okoliša. Predla- je. naj se deli podružnica v dva odseka, v sadjarskega in vrtnarskega. Na njegovo pobudo bo priredila litijska podružnica tridnevni vrtnarski tečaj, na katerem bodo predava M strokovnjaki iz Ljubljane. Predavatelj je prdelagal, da se izvede v Zasavju přepotřební sadni izbor jabolk, in sicer naj se ob drže po njegovem mnenju le tri do štiri sadhe sorte za ves okoliš. Le na ta način se bo napravil smotren korak v tem ozriru naprej. To bo koristilo predvsem izboljšanju trgovine s sadjem. G. Skulj je obljubil v tem pogledu vso podporo glavnega odbora iz Ljubljane. Ta izbor se bo izvedel v jeseni. V svojem nadaljnjem govoru je razpravljal o sajeniu, gnojenju in snaženju sadnega drevja. S svojo mojstrsko, poljudno besedo ni podal novih lepih misli samo mnogim izkušenim sadjarjem, članom SVD, njegovega strokovnega razpravljanja se je udeležila tudi šolska mladina litijske šole, ki se uči teh predmetov že s tretjim razredom; k predavanju so prihiteli tudi kmečki mladeniči iz vse okolice, ki se zanimajo za pereča gospodarska vprašanja. Število udeležencev je pokazalo, da je zanimanje za sadjarstvo v tukajšnjem okolišu veliko. SREDIŠČE OB dravi. Dramski odsek Sokola je vprizoril pred kratkim Dobovi-škovo veseloigro »Radikalna kura« pod režijo br. Vittoriia, ki ie obenem izvrstno podal vlogo Bombeka. Navali smeha so nagradili njega in njegovo ženo Cecilijo, ki jo je sijajno podala sestra Vitfrorijeva. Sestra Brenčičeva kot Jelka je bila v svoji vlogi dražestna ter ie z bratom Jurjaševičem (Polovic) zadivila občinstvo s simpatično igro in petjem. Sestro M. Veseniakovo (Vanda) smo občudovali orav posebno v prvem dejanriu. Sestra Fanika Vesenjakova je v vlogi Etelke ponovno pokazala svojo rutino. Vlogo dr. Rogana je kreiral br. Veselko Jože docela dovršeno. Istotako je bil tudi brat Škorjanec Ivo kot Trobeutar popolnoma na svojem mestu. Bra4u Frann Plohu se je videlo, da se je popolnoma uži-vel v vlogo častniškega sluge, ki jo je podal s potrebno sigurnostjo. Prav tako je bila dobra Katica. Brat Steinbacher se je kot inženier popolnoma prilagodil svoii vlogi. Ostali pa so z živahnostjo doprinesli precej življenja v igro. Zbor ie bil dovolj močan ter izvrstno izvežban. Priznalno moramo omeniti br. Čulka. ki ie nvežbal pevske točke, in sestro Elo Šinkovo, k« je izvrstno spremljala na klavirju pevske točke. S še večjo dovršenostjo se ie igra ponovila 2. t. m ter dosegla ponovno lep obisk. ŠKOFJA VAS. V nedeljo 2. t. m. se je vršila v gostiln'ških prostorih g. Lenarta Canka izredno dobro obiskana pustna zabava s plesom pri igranju harmonike. Poleg i zborne kapljice je bilo poskrbljeno za izb orna jedila iz domače kuhinje. Gosti 1- tbSH prostori so ЬЯ selo okusno dekorf-rani, za kar gre hvala našemu priljubljenemu sorvaščanu g. Ivanu Okornu, posestniku m stavbeniku v Škofji vasi. PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. V soboto 1. t. m. je Vsemogočni poklical po kratkem trpljenju k sebi v lepše življenje g. Josipa Koržeta, po domače Drobnaka, posestnika v tukajšnji občini Pokojnik je bil dober soprog in ljubeči oče svojih osmih otrok, katerim je posvetil najlepšo vzgojo in pomagal vsem do dobrih položajev. Kako priljubljen m spoštovan je bil med vsem tukajšnjim prebivalstvom, je pričala krasna udeležba pri pogrebu. Njegova rodbina izreka vsem, ki so ga spremil na njegovi zadnji poti, najlepšo hvalo, zlasti pa duhovščini in pevskemu zboru, ki je pod spretnim vodstvom organista g. HLastca zapel ginljivi žalostinki »Vigred« in »Blagor«. Pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu, njegovi rodbini naše iskreno sožalje! LOČE PRI POLJČANAH. Pred dnevi so se nam zopet predstavili talentirani odrski igralci in igralke pod vodstvom g. šolskega upravitelja v burki »Velika repa-tica«. Gledalci so bili zadovoljni in blagajnik tudi. Igralci in igralke so brez izjeme vsi lepo rešili svoje vloge. Vsem najsrčnejša hvala za nesebično žrtev in opravljeno nlemenito delo. GORNJI CMUREK. V nedeljo 2. t m. je priredil dramski odsek NO lepo uspelo predstavo pri Mariji Snežni. Igra »Navaden človek«, ki je za podeželske odre dokaj težka, je uspela pod režijo šolskega upravitelja g. Ferluge nepričakovano dobro. Mnogo je doprinesel k lepemu uspehu lepo izdelani oder. ki ga je slikal učitelj g. Kocuvan. Udeležba je bila odhčna, kakor je to običajno pri Mariji Snežni. Posamezne vloge so bile prav posrečeno razdeljene. Predstava je nudila vsem navzočim lep užitek. Med odmori je svřral na5 mladi tamburaški zbor, ki ga tvorijo večinoma naši narodni in idealni nastavljen-ci finančne kontrole iz Gor. Cmureka in Sladkega vrha. Zbor se razvija prav lepo. Da je ta prireditev tako lepo uspela, je tudti zasluga goetilničarke ge. Krisper-jeve, ki je dala na razpolago potrebni ma-terijal za oder m dvorano. Dramskemu odseku, posebno pa vodju šolskemu upravitelju Ferhigi čestitamo na uspehu. Želimo, da nam privošči še večkrat tako lep užitek. — V Maribor je premeščen, kakor čujemo, priljubljeni komandir naše orož-niške postaje narednik g. Karel Flakus. Služboval je ob naši severni meji od prevrata ter bil mnogokrat v řivijenski nevarnosti, ker so mu stregli po življenju razni temni in prevratni elementi. V nje^ govi osebi smo imeli narodni steber, ki nas je povsod podpiral. Njemu kakor njegovi gostoljubni soprogi želimo na novem mestu obilo uspeha- —k. RACE. Mizarski pomočniki mizarskega podjetja g. Petroviča v Račah so darovali čisti dobiček od svoje na pustno nedeljo v gostita i Sevšek prirejene veselice v znesku 337 Din v prid revnim šolskim otrokom. Za dar se jdarovalcem najlepše zahvaljuje Jos. Pauman, župan in predsednik krajnega šolskega odboTa v Račah. BLOKE. Proti koncu preteklega meseca smo dobili avtobusno zvezo z Ljubljano. Žal je obratoval avtobusni promet zaradi velikega snega samo par dni. Snega je bilo meter na debelo, a po zametih celo poldrugi meter. Zdaj se je snežna odeja toliko stanjšala, da prične avtobus že ta teden zopet obratovati, kar že težko pričakujemo, ker smo tako daleč od veiikolaške in od rakovske železniške postaje. Avtobus Pečnikarjeve družbe ima 14 sedežev m 8 stojišč. Od пае v Ljubljano vozi dve uri in pol, nazaj ravno toliko. Z Blok, to je iz Nove vasi, odhaja ob šestih zjutraj, iz Ljub'iane pa ob treh popoldne. BLED. Okrožni zdravnik dr. Albin Če-šark ordinira na Bledu M. 40 (Grad, gostilna »Soča«). 391 Sokol Sokolská knj v Ljubljani "ižnica Sokolská društva so dosedal Jmela v Liubljani vsako svojo strokovno knjižnico. Ravnotako pa ima tudi redakcija sokolskih listov, ki se nahaja v Narodnem domu tudi svojo precej številno knjižnico, ki seveda služi v prvi vrsti le sotrudnikom sokolskih listov. Zupni prosvetni odbor pa Je sklenil v svoji prvi letošnji seji, da bo skuša! organizirati v Ljubliiani akcijo za ustanovitev župné sokolské knjižnice, ki bi bila pristopna članstvu vseh ljubljanskih društev, zlasti pa vsem prednjakom m predn.iaškim pripravnikom. V ta namen se je dalo v proračun večjo vsoto za naročilo strokovnih listov in pa drugih telovadnih knjig, bodisi češkega. bodisi kakega dragega porekla. Vendar pa ie potrebno, da se tudi članstvo ljubljanskih sokolskih društev tudi zanima za to akcijo v pozitivnem smislu ter pomaga zbrati v naikraišem času strokovne kniige o telovadbi, sportu skautingu itd. ter jih pokloniti snujoči se sokolski kniiž-ci ki bi bila pri žurmem sedežu na Taboru. V zadniem času vedno znova poiidariaio merod.i tni krogi in naše časopisje, da trne vsa društva na pomanikaniu predniakov Resnica ie to in župno vodstvo bo postavljeno takofi po vsesokolskem zleťu v Beogradu nred izredno važno nalogo. Prirediti kar več prednjaških tečaiev v Ljubi i a nI rn mogoče celo no okrožjih, da se temu pomanjkanju odpomore. Pri tem bi bilo zelo umestno, ako bi imeli tečainiki že na razpolago sokolsko knjižnico, ki bi iim ob orostih nrah služila za iznopolnitev znanja. Pa tudi sicer mora biti enkrat nri žutvi ustanovljena kaka biblioteka, ki naj bo pristoina nekolikokrat na teden društvenim prednjakom iz Liubliane in okolice ter iz vseh žup-nih društev, da si v svrho izpopolnitve znanja izposodiio kako strokovno kriieo. Zato se obrača prosvetni odbor župe Liubliana na vse bratsko članstvo da pomaga zbrati sokolské strokovne kniige in iih nodari snuioči se kniižnici. Naslov za nořil ike '>: Sokolská župa Ljubljana, Tabor. — 2PO. Prednlašk? zbor CHKke žnne se Je sestavil kakor sled!: načelnik LoJze Jerin. njegov namestnik Rudolf Polišak. račelnj-ca Almira Grudnova, namesbiica E. Petříčkova iz ?я1са tainik Framio Črnin, člani pa so še M. Križmaričeva. M. Lojkova, dr J. Dolničar in Dominik Kužnik. Opereta „Netopir" in poročilo zagrebškega „Morgen- blatta" Zagrebški »Morgenblatt« je 2S. februarja t. 1. priobčil oceno o letošnji ljubljanski vpri-zoritvi operete »Netopir«. Tu pravi med drugim tudi naslednje: »Reinhardt ie v svojevrstni novi vprizoritvi te operete ustvaril nekakšno »Netopir«-renesanco. Pri nas se je vprizoril »Netopir« še po starem. Nove pridobitve na polju klasične onerete zahtevajo predvsem režiserja, ki oozna duha moderne operne režije in si ga primerno tolmači itd.« Podpisani pa stojim na stališču, da teksto-ve in muzikalne predelave starejših del tudi na i mod err ei' emu režiserju ne smejo biti absoluten diktat. Režiserjeva dolžnost je. da delo. ki ga je prejel od ravnateljstva, postavi na oder po intenciiah avtoria in komponista. Da mu vdihne dušo, poda živli en io fo ga dvigne na najvišjo umetniško stopnjo, ki ie darrh razmerah mogoča. Predelava starejših del ie zelo riskantna. To smo naibolj občutili pri Straussovi operet} »Beneška noč«. Predelal io je Korn-eold ml (ki pa ni režiser). Prva jo je vpri-zorila dunanska državna onera z baino opremo : pela sta celo Jeritza m Marj«ehka. Vprizorilo jo je tudi nemško gledališče v Brnu. kier je Korngold osebno dirigiral; kljub vsemu pa trajnega ns>neha ni bilo. Priznati moram, da je »Beneška noč« v svoj! stari formi mnogo boljša. Bojim se. da bo enaka usoda doletela tudi Reinhardt-Koro-go'doveea »Netopirja«. Poročilo »Morgenblatta« pravi da se Je Reinhardt-Korugoldov »Nelrtn+r« trveíjavj? tudi notirna zveza Splita preko Ogulina^ z njegovim zaledjem, opazimo, како klaverno je bilo pravzaprav življenje ob Jadranu. Slednja, četudi draga in le malo ustrezajoča proga je prinesla ta» koj početkoma že prve znake živahnejšega utripanja naše gospodarske ži* ie tam ob morju, ki so postajali lelo za letom jačji, a še daleč niso dosegli viška. Kako se bo razvil Split s Šibeni* kom. ko dobi z tmsko progo drugo zvezo z zaledjem? A to še ni vse. Saj tudi ne bo večno ostalo pri ozkotirni zvezi med Sarajevom in njegovo širšo okolico ter Dubrovnikom in Splitom. Sicer je to danes še samo slika bodočnosti, ki pa se bo morala realizirati. Za Dravsko banovino vse dosedaj naštete proge niti pristanišča ne pri? hajajo v poštev, ker so od rok in je vožnja do njih predolga ter predraga. Izhodišče cele Dravske banovine na morje po našem lastnem ozemlju je najsevernejša jugoslovenska luka Sušak. 2-е danes, ko je siednja dostopna pod zelo neugodnimi prilikami za skoraj vso Slovenijo, se vendar leto za letom povečuje izvoz lesa preko Karlovca. Pot od Ljubljane do morja zna* * 330 km ter je še enkrat tako dolga kakor v Trst Sušak je v sedanjih razmerah bližji samo Beli Krajini in zahodni Sloveniji Kje pa ostaja ves severni in severovzhodni del Dravske banovine tja gori do Maribora, vsa do» lina Sotle, Gorenjska in ogromna lesna zakladnica okrog Ribnice in Kočevja, odkoder je pičlih 12 ur hoda do Sušaka? Po prevratu tja do 1. 1922. se je iz raznih železniških načrtov izkristaliziral polagoma in po dolgih razpravah in polemikah načrt, ki naj uresniči vsaj v drugem desetletju obstoja Jugoslavije stremljenje Slovenije k morju po lastnem ozemlju. Kot osnutek je služil in obstal veliki načrt Klodi&HrovaUKavčičev, ki druži pri reševanju višje omenjenih nalog na zadovoljiv in realen način i približanje Maribora in vse okolice ter Dolenjske in Gorenjske k Jadranu. Ta načrt predstavlja skupno najvažnejši in najnujnejši gradbeni program za našo banovino v sedanjosti. Nikakor nočemo omalovaževati projektov KranjsKamniksPolzela in onega za zve» zo rogaške proge z Brežicami in Novim mestom, toda vsi imajo več ali manj lokalni značaj in so manj važni, kakor zveza Slovenije s Sušakom. Rešitev Klodičevega projekta obsega zgraditev okrog 12 km dolge zveze med Sevnico in Št. Janžem, 58 km dol* gega spoja Kočevja s postajo Vrbovsko na progi ZagrebsSušak ter okrog 30 km dolge zveze postaje Črnomelj na dolenjski železnici s postajo Spe-harija na novi kočevski progi. Celotno bi bilo torej za graditi proge za vsoto kakih 200 milijonov Din. Ta vso» ta je vsekakor velika, vendar pa še daleko ne odtehta onih koristi, ki bi jih imela Dravska banovina od morja in država od povečanega prometa ter živahnejšega gospodarstva. Jasno je, da se bo moralo vse omenjene proge graditi kot boljše glavne proge in nikakor ne kot kake lokalke, ako hočemo po njih razviti kak večji promet in računamo pri tem tudi vsaj z omejenim tranzitnim prometom iz Avstrije in Češkoslovaške. Z ozirom na precej težak teren, ker bo vodila nova proga iz Kočevja proti Vrbovskemu, pa se itak ne bo dala doseči nad 65kilometr-ska brzina na uro. Kod naj se naj prvo zastavi lopato? Ali pri Sevnici ali pa pri Kočevju? — Obe progi sta zelo nujno potrebni iz raznih vidikov. Predvsem predstavlja spoj Sevnice s St. Janžem preko Treb* njega in Grosuplja prilično kratko in razmeroma še vedno ugodno zvezo Zagreba z Ljubljano, ki obide ozko savsko sotesko in situ-acijsko zelo kočljivo točko Zidani Trasa železniške zveze Kočevje — sušaška proga ttébela krivulja od zahoda proti vzhoda pomeni Kolpo. Močna črta od Kočevja proti jugovzhodu preko Kolpe do Vrbovskega je trasa nameravane železnice. DINARJEV Vaš prihodnji nakop Lux-a in Vtm-a Vam lahko prinese mnogo sreče. Vprašajte samo svojega trgovca za pogoje našega natečaja ter zahtevajte od njega tiskano dopisnico z našim naslovom. Treba je samo, da z vstavitvijo nekoliko besed odgovorite na dvoje enostavnih vprašanj ter s tem morete dobiti mogoče prvo ceno od Dinarjev 20.000"- 3UGOSLAVENSKO SUNLIGHT D. D„ ZAGREB Radišina uiica 17. 250 NAGRAD!-KATERO BOSTE Vi DOBILI? most Razdalja Sevnica - Ljubljana Ы znašala preko Trebnja ravno tako okrog 80 km kakor preko Zidanega mosta. Če pa pomislimo, da bi se dala dolenjska proga prometno veliko bolj izkoristiti kakor je sedaj in hkratu razbremeniti obstoječo progo, bi bila dograditev zveze Sevnica * Št. Janž tudi s tega vidika priporočljiva. Dalje pome* nja predmetni spoj tudi zasilno pot za vse vlake v primeru, da se pokvari proga skozi savsko sotesko. Ovinek preko Karlovca je mnogo daljši, po trakcijskih stroških pa tudi precej dražji! Večji pomen pa zadobi Sentjanška proga šele kasneje, ko bo zgrajena zveza Kočevja z Vrbovskim in Črnomlja na Špeharijo. V tem hipu bo namreč ustvarjena relativno dobra zveza celega severnega dela Dravske banovine z Mariborom na čelu s Sušakom ▼ dolžini okoli 338 km, kar približa Maribor Sušaku napram dosedanji zvezi preko Zagreba in Karlovca za skoraj 70 km. To pomeni v trakcijskih stroških letno za vsak vlak ogromno pri-štedenje. Zveza po našem ozemlju iz Maribora na Sušak bi bila torej le za borih 30 km daljša od one proti Jadranu preko Ljubljane, kar v dolgem prometu ne igra prav nikake vloge. Z dograditvijo zveze Kočevje-Spe-harija^ Vrbovsko pa se odpre južnemu delu Dolenjske, Ljubljani in celi Go«» renjski neodvisen izhod v svet. Ljubljano približa nova proga Sušaku za celih 110 km in brzi vlaki bi prevozili razdaljo preostajajočih 220 km vkljub gorskemu terenu v pičlih petih urah in pol. Dograditev te proge pa se mora pozdraviti tudi s tujskoxprometnega vtdfka. Naš Jadran s svojimi kopališči, Gorski kotar in pa Gorenjska postanejo nekak venec naravnih lepot, kjer raz* dalja med njimi ne bo imela onega pomena kakor ga ima še danes kot znatna ovira. Iz vsega sledi, da tt kazalo pričeti i v Sevnici i v Kočevja prof! Vrbovskem. Cilj je itak isti. Za dograditev proge do Št Janža bi sko» rajda zadostovalo eno leto, medtem, ko se bo raztegnila gradba ostalih prog gotovo na tri do štiri leta že z ozirom na nemogoče hitrejše finansiranje grad» be, ker je državna blagajna angažirana tudi pri drugih enako važnih delih v ostalih predelih domovine. Vendar pa bi bili vsako leto bližje uresničenju projekta. Kdor pa hitro, takoj da, dvakrat da, veli pregovor, ki velja tudi v slučaju zveze Slovenije z morjem v polnem obsegu. Vsekakor velja ponovno z vsem po* udarkom naglasiti, da predstavlja navedeni železniški načrt za Dravsko banovino in Sušak mnogo řmrik F. Brarnn: Hranilna knjmea 'Adalbert Sfeyrer, pisatelj tistih krlmi-«akrih in talko različno ocenaevamh romani, je imej v svo® delovni sobi «foisk. Jensen ie bil oblečen v vfSrfevo, dohro se prilegajočo otbleiko in je vijudlno sede! na stolu, kš mu ga je bil ponudil domačin. V ostalem je bil videti malce v zadregi. »SprejeH ste me tako priéa®-TO.c je govoril m prekinil besede kar v sredi, ne glede na sěmtakso. Adalbert Steyer pa ie odikknal z glavo, kar je pomenilo, da zavrača takšne ovinke. »Saj ее poznava,« je hotel reči Jensen je prikimal m pni "tem mu je obraz oza-*Й nasmeh, ki ga je delal kar mladega. »Dovolite, da vas spomnim na mučen dan pred štirimi tedni,« je rekel. »To je biäo tisti popoldne, ko vam je zmanjkala hranilna knjižica.« AdaíbeHtu Steyrn so se razširite об. jíKaii vesite o tem:«, je vprašal gosta. »Bvo vaše кИјШсе,« je deja-1 Jens Jensen in segel v žep ter položil hranilno knjižico na mizo. Adalbert Speyer jo je vzel v roke, jo potegnil и ovitka in odprl. Zazijal je in pozabil zapreti usta. Kakor iz uma je strmed v stofece šte-zapásané v »Moram vam to reč do kraja razložiti,« je nadaljevan Jens Jeinsen. »Saj ste menda že ugemfli, da sem bil jaz tiski, ki sem si izposodil kniižioo? To je torej v redu. Bil sem tisti dan pri vas in sicer s posebnem namenom. Hote] sem vas vprašati za štiri do pet tisoč dinarjev posoda. Ta denar mi je bil potreben za — oprostite, to zadeva samo mene. Denar mi je Ьй torej potreben. Kaiko mati pridem do njega? — to je bilo tisto težko vprašamje, ki mi je neprestano rojilo po glavi. Saj veste, da človek našem jasno vsako besedo pomereka, ki ste ga imeli z bančnim blagajnikom. »Ali naj se še oeebno zglasim pri vas?« ste ga vprašali. On pa je odvrnil, da to ni potrebno. nakar ste položili slušalko nazaj na rtelefcmsJki aparat Peíjal sem se s hranilno кијШсо neutegoma v banko in se tam predstavil uradnißou za Adalberta Steyeiia, ki je pravkar govoril г njim po telefonu, ter mu siporočil, da mi je bila ukradena hranilna knjižaca. Opravičil sem se, da sem storil to veliko napako, zakaj knjižica je bila samo založena, ne pa ukradena ай izgubljena. Pripomnil sem še, da je to v stanovanju mladega samca nelkatj čisto vsakdanjega, in sem uradnika prepetnajstil z vprašanjem, a.H ie oženjen, naikar mi je pritrdil, in potem sem še pripomnil, da se v srečnem zakonu pač ne more zgoditi takšna ne rodnost kafkor je bila ta, zaradi katere vsa govorila najprej telefonično, do tem pa sem še osebno prišel v banko. Uradnika sem s temi besedami pn-dobH nase. ProsH me je za izkazilo m јаг sem mu pokazal policijsko zglasilni-oo, kar je popolnoma zadtosčevalo. Da, adaš je bil celo prijazen z menoj, začel je govoriti o vašem zadnjem romanu in hvalil mene, lažnega avtorja, na vse pretege. Povedal mi je, da je tudi азе- gova žena Stala rotnan, ki jo je kar za-divi. RazSba sva se z zampanjem in skoro kakor priüaltelja. Nato sem stopil v prvo telefonsko gororilnico ter govoril z vami v vlogi bančnega uradnika Javil sem vam, da je bilo mogoče ^ avno v zadnjem tremutku izvesti naročeno zaporo. Zahteval sem pojasnila, kakšna je hranilna knjižica, ki naj se razveljavi. Seveda nisem pozabil omeniti, da bo •treba nekaj časa, preden bodo vsi oddelki obveščeni o tatvini in poučeni o novem postopku. Ali se še spominjate, katj site mi na to rekli? Zahvalili ste se za таю usliuižnosst. Vidite, kaj vse stori človek, Če zna govoriti.« Jens Jensen je za trenutek postal. Nasmeh se mu je pri tem še vedno risal okoli usten. »Kar je sledilo, je oilo vse zelo priprosto: sel sem v severno podružnico banke in odpovedal 5000 Din. Uradnik mi je dejal, da dobim vsoto v treh tednih, jaz pa sem plačal neznatno odškodnino, nalkar sem dobil denar takoj. Dvignil pa nisem vseh 5000 Din, ampak samo 1000. ostalih 4000 sem pustil v banki s pripombo, da pridem ponije kadar jih bom potreboval. Z izplačanim denarjem sem dosegel vse, kar se mi ie videlo potrebno. Moia namera se je docela posrečila. Pred-včerajšnjim sem račun zopet poravnal.' šah Urejuje dr. Milan Vidmar Boguiruix/v Stoje med one v йе творите, kj ograjo silno neenakomerno. Človek ni »troj. odvisen je od neštetih nevukiah vpü-vov. To sem jasno izkusil saim na turnirju v San Remu. Bogoljubov pa. subjektiven v tvojem delu do skrajnosti, tnklinira prav posebno k spremembam, ki se izražajo v turni rskih uspehih. V Sam Remu je bdi od vefikfh mojstrov ediro Aljehin v dobri formi. Njemcovič se je v drugi polovici turnirja popravil, nekoliko rudi Bogoljubov. Spi almami ш jaz sva igrala pod ogromno depresijo, ki naju ie tlačila ves čas turnirja. Kako slabo sva bila deponirana v prvi polovica turnirja Bogoljubov in iaz, kaže jasn-c najina partija, ki jo danes prinašam Ostala je neodločena. Bila je četrta parriiia me<3 nama. Prvo, v Londonu leta 1922.. sem dobil. Tudi dru-go, v Londonu leta 1927 sem dobil. V Karlovih Varijh lansko leto sva rernrarala. Beli: dr. Vidmar črni: E, Bogoljubov 1.) d2—d4 SgS—f6 2.) Sgl— Й --- Ostrejša varijanta 2J e2—o4, e7—еб 3.) Sbl—сЗ. Baš ta varijanta pa je v San Remu prišla v slabo luč. Njemoovič je kot črni tójajino premagal Bogoljubova, io je ž njo otvoril igro. Situacija po tej partiji Niem-coviča je bila čisto nejasna. Zato sem se ▼arijantj izogmij in kreni! v drugo smer. 2. )------g7—g6 V boju га svetovno prvenstvo je Bogo-Bubov obupal nad kraijevo indijsko otvoritvijo. Äi'jehim je na g7—vedno igTal £2—f3 in si s tem učvrstil cen-trum, Po mojš drugI potezi je eveda t2—-f3 nemogoče. Razami svo je torej, da ;e Bogoljubov izrabil «rgodno priliko. 3.) Lcl—g5 Lf8~g7 4.) Sbl—d2 c7—c5? Precei lahikomasetaa poteza! 5.) с2—c3? --- Bei ne pazi Lgrafl k tuet 5J Lg5Xf6! Lg7Xf6 6.) Sd2—e4i, kar bi mu dato skoraj dobljeno igro. 5. )------c5Xd4 6.) c3Xd4 DdS—bfc? Cfcr/ek b« ne verjel, da tako igrata dva т slika mojstra. 7.) Sd2—<41 Db6—d8 Sramotni umik dame )e potreben. Na 7.) — — — Dbo—b4-j- sledi enostavno 8.) Lg5—<12 в na 8j ---ОЫХс4? 9.) Tal—cl! 8.) e2—e3 9—в 9.) Lfl—d3 ď7—dS 10.) Sc4—42 --- Skakač ne more па ев. ker bi prkšeá v nevarnost. Ста lahko trnakne skakača fó па ев. grozi s tem П—fó ia skakač eó nima poti nazaj. 10.) _ —. Sb8—об И.) О—0 ГХ18—Ь6 12.) Ddl—ЬЗ ---- Nevarno bi ЬЙо 12.) Ь2—ЬЗ. Сгп- Ы si ов!аМ točko сЗ, kl bi řátro postala usode-polna. 1,2.) —----Db6Xb3 13.) Sd2Xb3 Sf6—e4 Skakač srtoji ta izvrstsjo in krije obenem fcxSko c5. 14.) Lg$—f4 Lee—f5 15.) Ld3—bS --- Na il3 je lovec trajno v opasnosti. Beli b» seveda rad zamenjal na c6 in črnemu a tem naprti? slabega kmeta. 15.) —----Scb—dS 16.) h2—ЬЗ a7—aó I7J Lb5—e2 5d8—Seviljski brivec« na gramofon. ploščah. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert češke glasbe. — Lahka godba orkestra. — 23.15: Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert ruskega orkestra. — 17.45: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 19.40: Prenos koncerta s konservátor!ja. — 21.45: Lahka N. ADAMI C Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31; Maribor, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra 33. glasba. — LONDON 21.35: Kabaretni program. — 23: Klavirski koncert. — 23.30: Godba za ples. — RIM 17.30: Koncert komorne glasbe. — 21.02: Koncert lahke glasbe. Torek, 11. marca LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Iz socialne fizike. — 19: Prometna geografija sveta. - 19.30: Ruščina. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra, BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Opoldanski koncert. — 18: Srbske narodne pesmi. — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Komedija. — 22.45: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Slovanski večer zagrebškega kvarteta. — PRAGA 16: Otroški koncert Češke filharmonije. — 19.05: Operetne uverture. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Pevski in klavirski koncert. — 21.20: Celo-kon-cert. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16: Prenos koncerta lz Prage. — 19.05: Orkestralen koncert, — 20.50: Opera »Carmen«. — VARŠAVA 17.45: Poljuden koncert orkestra. — 19.25: Prenos operete iz Katovic. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20: Glasbene sentence. — 22: španska in francoska klavirska glasba. — BERLIN 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert iz Königs berga. — 20.30: Nova radiofonska glasba. — 20.50: Honeggerjev simfonični psalm »Kralj David«. — FRANKFURT 17: Koncert iz Stuttgarte, — 20.10: Klavirski koncert. — 20.50: Radio-kantata za soliste, zbor ln Jazz-band. 21.10: Simfonični jazz-koncert. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 20.30: Nova radiofonska glasba. — Wagnerjeve skladbe. — STUTTGART 16: Orkestralen in pevski koncert. — 20.10: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — Prezident Masaryk in film Dr. Vladimr Kučera je napisal za »L. N.« mteresanten članek o odnošajih prezidenta Masaryka do filma. G. Masaryk je velik ljubitelj filma. Ne samo na * Hradčanih, temveč tudi v Laneh in t Topolčiankah so za njega urejene male filmske dvorane in vsi lepi filmi se predvajajo tud; pred njun. Prezident pa ima rad, da gleda film v družbi, zato so na filmske predstave vedno povabljeni tudi vsi njegovi uradniki in uslužbenci z rodbinami, včasi do 100 ljudi. Najraje gleda prezident vesele ameriške komedije z naivno komiko ter se jim prisrčno smeje. Tudi Pata in Patacho-na ima zeio v čislih, ravno tako Haroida Lloyda in seveda predvsem Charlie Chap-Ima. Fairbanksa ьп Mary Pickfordovo si je, ko sta se mudila v Pragi, povabil v Lany ter je z njima skupaj gledal fiim, v katerem sta igrala. Često si naroči prezident naučné filme ter povabi k tem filmom še posebej deco Ko je bil lani pre-hlajen in so ga zdravniki skoraj nasilno držali precej dolgo v postelji, mu je bilo v tolažbo, da so mu ▼ sosedni sobi namestili mali kino in dovolili, da je smel za časa predstave iz postelje na stol. Prezident tudi zelo dobro pozna tehniko filma ter se ranima za vsak napredek na tem polju in še posebej za češki film. Zlasti pozorno sledi razvoju zvočnega filma. Seveda ga dostikrat tudi filmajo: pri raznih prireditvah, pri jahanju, povodom obiskov pri armadi itd Znani češki film. operater mu je pri taki priliki enkrat dejal: Gospod prezident. Vi bi bili dober igralec za film! „Povej to s pesmicami14 Al Joison! Slavko vne. Ki га KZ*->\írjaJo milijoni in mil i ioni., ki so D os! tri.г! riceovo božansko oeseml Delavni A! folson tjstvarla. Рл tas še igramo nóezov f"l,n The S.itglm *ool«. a on misli že naprej. Njegova Desem .'e Wagodcmeč naoev. ki zaziblie oosloisaica v me'.anhcnjo in sentimentalnost. Njegova •.pss-n ki.kor l»uuo-umik. ki se utrga iz človeških čirvbtcv in pretrese tek) h dušo. Nteg.iva gkiboka pretresljiva pesem ;e vzeta narodom tz srca. Al Joison Dote na odra — kakor v rtfeteju — s sager nostjo in 1>-пжомсх>. navdušuje ljudi, ki га vnovič in 'novič kbčtjo predse. To ie njegova umetniška i'rrta m v tei smeri se razvija it še vcč«h usor'..cr V pred-zadnjem filmu »Maniimy« nastopa z njim zopet mali l>avrd Lee m t»soc+ >e zopet sijajen. Ail Jolsoiova noi" v >Mam-my« leži v гатютяю nestne enakega irrena. Zopet ie Ai Joison v глаш ma-sta čin« a. ki s svoio divno. pesTUo íavdušule oos.cša-ioči svet A kljub te! mah oonovitv. oetara Al Jo4- sonov nastOD zopvřt sereziciža ia dovršenost umetnost in пеоооге&ьэвя. lin-bkost я originalnost. Sentimentalen le tJirov naJnoveii< f.m »Povej to s pesmicami«. Lhrn>od vayev oivajajo svet. A3 Joison to ггалтпв ,ln *uti_ leer per na zemljanovo dušo: za;o da e eiana svoii pev-mj in тп'Шоги уојо za л-јИт m *očen<. za. njfcn. Film k oosrečen t tem. ker ie zbrana v njem elita íe-iskc letxXe Po*e* ггат posrečenih hm-rrorističnih vsebns felm bogato raziprededien rriz mcdva^očih se dogodkov, izoopo.njentih z v->erm odtenki temperamenta Novice Iz Hollywoode Kad Je novega ^ Motíywoxlu? Težko h kar пчепкт« odgovoriti за te vorašanje — ne tato ker morda f Нелу-woodu trenutno ni nob-jnň m/Vič. — ver sprotno, prav zato. ker чћ je Dreve«č hi človek ne ve. s katsro nai ončne m k» ttr-bere izmed naiva2jneřši?i. M istim эа. da boste zadovoljni, ako orič-nem z Jeane Craw-fordovo. Јоала se K DoročSa. to menda te vesta. Sedai živl v Hollywoode z Douglasce Fařrbanksorn mlajšim v — srečnem ъъкхг ou — сю vzorcu stareiSera D-jugiasa ш male Магу. Ko sta se vzela, »■> jima prerokov a», zmanoi in oridateljä. da se oo-sta že do dveh mesec® ločila! Ntu na sta dve meseca med tem že mnnnla. a cniadi oar ге še vedno sknoaj in srečen. Joana le po vsefh izjavah zlede zakont papobmama zadovoljna. Saj jo mesž VMx io — kot pevka dosega v zvočnih f&rc& sáláme uspehe. Defoutrrals te v revij» ffcrr skiii zvezdnikov v > Hollywood Revue«, kri er ie pela divno pesem. Niitš sama iti takrat verjela v Doíiítšeo usnÁ nets v svoj let« glas. SŤgwmo vas bo zanumel še ita^detkííl dkv- godek »z řfoUywooda. Neka* se šepeta » Charlesů řarreřki m o гк&ј nrhd» z~£ewiid. kii le pred kratkim dobiůa та ihm vloge. Charles hodi г ntio na plese — na zabave in na slavnostne premiere — m лШ pravijo. da utegne v Vratkém priti do ženitve. Jeziki, ki lih ie oovsod dovolj, pravijo celo. da dela Charles to iz ieze ali bo« ve zaradi česa. ker se >e Janeta Gavnoreva omožila z dru«»m. Seveda ie težko reči, če ie vse to res, arrroak nekaj že bo resnice na tem. sa>i se zadnn« čase opětováno vidi Cha rt esa v družbi tega dekleta. Prv5 amerigkS zvočni film z nemškim dia-kwom »Bridge of St. Luis Rey« ie imel st jajen uspeh. Glavno vlogo fena Lily Da-rmi'ta. Lepa Francozinja te v tem fiknu u-borna v vlogi pokvarjene Con stane a Talmadsre ta !e bila zelo siavliena. ie ousfiüa fiím v nemar. »Dovolj mi je filma in Ho!lywooda<, oravl često svojemu soprogu. Odslei soreiprna pošto samo na ime Mirs. Nec.ier (tako с ime njenemu možu), a koresoodenco. adresirano na iffne Talmadge, vrača. Popularnemu Wallaceu Beervt: bi se kmalu prispeti J a nesreča. Kot navdušen avá-jaták oiiloöira saoi. Pred kratkim le г avijonom vračal domov pa ie :m si defekt v motorin- Sreča ori tem ie bila da se le mogel takoi spustiti na tla. Ae^olan ie bil uničen, on sam pa ie zdrav odnesel kožo. Njegov oriiateli All Rossve je W3 rvri tej nezigodi nekoliko randen. Velika senzacija v НоПзп*Гоо(4п je bodi rořstvo — zvočnega filma zamorcev. Imenuje se »Hallehiiah«. Režirai га te K ing Vidon; v njem nastopajo sama črnci. Iz vseň kraáev Amerike ie zbral režiser same zamorce in ifti zaooslf! v tem interesent-nem zvočnem filrmu. Glavno runa kin jo te-cna filma le odkril К'тгг Vidor «m v nekem naiiboři zlodasnem nočnem zabavišču New-Yorka kjer ie pela kunlete in uganjala neslane šale — delavcem in mornariem .. Vse je v redu — prav tako, Kakor je bilo poprej. Zine sek za t roške in izgubljene o-bresfi sein dodal, da ne boste trpeli izgube. Tako ;e prišlo, da to ^aše nehotemo posojilo sploh ni bilo X)Sojr.). ker je zdaj vse poravnano. Nu, i daj se menda dovolj poznava; zbogom in hvala za uslugo in prijaznost!« Adalbert Steyer je globoko vzdibnil: »Jens Jensen, vi ste največji--« »Pst,« je dejal Jensen m potožil orst na ustnice. Ohranite vse to zase in tu-p'isirte rajši zgodbo, ki bo ljudi gotovo bolj zanima!a kakor izbruh ogorčenja nad to uspelo 'Potegavščino.« Boris Levln: Relikvija B9o je pred nekoliko leti. Kot mlad rdečearmeiec sem stal s svojim oddelkom na postaji Astapovem fen sicer radi verižnikov z moko. ki bi jih morali loviti. A ti so seveda dejali: glavno, da nas ne ulovijo v Ast ар o vem. tem varneje lahiko tihotapimo po drugih postajah! Razen radi naše nsvzoöno-siti je bilo Astapovo zmamenito še zavoro tega. ker je tu umrl veliki pnsate>lii Lev Tolst od. Cisto ob fini si lahko videl skozi okno 'esene hišice posteljo, na kateri je ta veliki mož izdihnnl svojega duha. Na postelji je ležala rjava odeja iz vel-blodje dlake, poleg postelje je stala mizica, na njej vrč z vodo in kozarec, in steklenica z zdravilom je bila tudi na njej. Poleg mtzioe je slonel par finih, čisto visokih, usnjenih škornjev s Šiva-nimi podiplati. Seveda ni smel rafiie od nas v sobico. Na VTatih je bil namreč zapah z žabico in kilfjaič — tega ni nihče natanko vedel — so hranili v Tuli ali v Moskvi. Zato smo si ogledovali grofove stvar» samo skozi okno in smo se lahiko ove-kovečevali sani zunaj, po stenah. Seveda so naši dečki neprestano zarezovaH svoja imena v les in bilo vam je gro< zovito mmogo napisov tam okrog Kdo bi zameril! Bilo je predolgočasno. Nič dela. Neprestano smo čakali na tiste moka rje, ki jih pa vendar ni bilo. im med čakanjem smo pač zarezovali ki slikali svoja imena. Po cele ure so buř.ffli naši ímdie v grof ovo mrtva §k o sobo. na posteljo, na odejo iz vefblodlie dlake, a nailenši so bili pač šfcorTKji Te si si resnično vedino znova ogledoval. C^sto je stal kdo tako ob okrmi ln si oritisikal nos v šipo in obžaloval: »Da. da. škorenički. to bi bilo baš nekaj zame b pirav bi mj bili feudi.« Ко к naš poveljnik opazil, da neprestano zremo v škornje, je dal okno zagrniti z vrečo m je v dnevnem povelju nrctpovedal »nepotrebno shajanje« ob oknu. Krna hi nato smo přejetí ukaz, naj se pripravimo za odhod. Bili smo veseli. Zadeva z verižmiki nam je že presedala do grla. Tedaj se je primerilo v poslednji noči nasledtniie z mano. ubogim, slabotnim človekom: Z Vasilijem Kuhovim sva ležala v teti sobi. Bila sva že v postelji, a nisem mogel zaspati. Tndi Vasilij se je premetaval po ležišču. »Kaj ne spiš?« sem dejal »Spi, Jutri odrinemo zarana.« »Ne morem zaspati.« de on In se рте-obrne. »Saj ni radi tega bedastega gnezda, amioak odeia. lena odeja iz velblo-ďi> dlake! Naši nasňedrrki. si lahko mi-sliš. se bodo 7'ndin /animaln za zmame-nitega grofa Ne bodo imeli dosti obzira z tanirm' rečmi Odeja bi bila baš pripravna za iorio.« »•Kai nai ooimprňŤo ta nesramna bese-dičemia!« sem de;a1 Tako pač more povoritl le nekdo ki nima srca 7a velike svete stvari' N;hče ni troravioem da b1' dotaknil teh dra-сосепгћ relikvii. Te so fast Hudisitva. Bilo bi stonumitev velikega pisatelía. Vrhiu tega lahiko prav pošteno noter padeš!« »To je res,« Je prizmai, »a Jopo bi prav potreboval, in škonnji. kdor bi jih imel. bi rmi držaJi večino! Pa nočem nič reči. kar tako menim. Sicer pa, še to bi opomnil, da se da okno alahlka odpreti. Malenkost! Poskusil sem. Nu, nasledniki bodo km a ki opravili...« Tako sva klepetala. Seveda ni bilo govora o navadni, nizkotni tatvini, temveč samo o zamennavi iz razlogov pameti. In potem ie bilo treba naše umböge naslednike obvarovati nevarnosti. Odejo tm škornje velikega moža bi zamenjala z dru-go odejo in drugimi Škornji. To bi bilo dobro tudi zategadelj, da ne bi naši predstojniki ničesar opazili. VasflSjta sem sicer trdovratno odsvetoval. a končno je le prišlo tako daleč, da je on pregovoril mene. Hinoma sva stafa ored hiš;co Odpreti okno. to je bila orava malenlkost. Vtaknil sem Tolstega škomrle v vrečo in ostavil v zameno svoie оо'е^ poste Ve seveda ne najlboRših VasftM ie položil namesto odeie iz veliblodje dlake star кос z ožganimi robi in precei umazan. Ko sva vse uredila, sva zaprla olono, ga za&tnla z vrečo In odslta. Škornji so mi bili malce preveliki m sem moral vzeti dvome proije. A potem so se prilegle sijajno. Vse, kar je orav, prvovrstno blago in na>bol|i»e delo. V sedmih letih sem jih dal samo trikrat podplatiti. In vedno so bili kakor novi Zal, da sem bral zadmji teden оотпа-frilo naše oblasti, kdor bi rad pošetil Tolstega mnizej, naj se javi. Seveda brez vstopnine. Ce bi šel aíi ne, sem premfSijeval — končno sem le dobil te babe škornje, čemu ne bi poplačal dobrote z dobroto? Od naših pisarniških shrg sem bil edini. Ostali so bili same dame. Prišli smo v moizej. Pobožen mir Je vladal tam. Ljudje so stopali s konci prstov. Spredaj je bila črno oblečena žemislka, mi pa v gosui vrsti za njo. »Tu, sodrugi in sodmžice. vidite Leva Nikolajeviča panamski slamnik S tem sJamnikom na glavi je rad kosfl! seno.« Slamnik smo si ogledovali z najpomo pazijtvostšo Nekateri so vzdihovali. »In to tukaj.« ie nadaljevala ?ens!ka, »?e njegova najl!inbša palica, katalog Jo opisnne pod številko 335«. Z naporno Dazljivosťjo smo bxifÜrH v palico. »Tu pa so predmeti iz Astapova, kfler »JUTRO« et. ЯТ ....... ii i , i - , -- 9 ■ Ned«1Ja, 9. Ш. 19Э0 ttnfln оЫвСЯя BBTBdM te M^nioite^ nejda, se letoe Cesto vidi na oblekicah ročno delo iz barvastih bort, tak oz vana »su-tage« tehnika. Borte so ali v tonu blaga. ali pa so kontrastne barve. Na na§i sliki kažemo mikavno oblekico z okraski iz bort na doljnem robu in na ramenih. K temu se nosi mal spomladanski plašč, ki Je kakor obleka na doljnem robu in na rokavih vezen s trakci, ob vratu pa ima ozko progo iz krzna. I G. S. K. r 2. Mislimo, da Je diagnoza prava. Ctetalo so seveda posledice, odnoeno netipični pojavi v poteku vaše bolezni, kot n. pr. omenjeni jedki экие, ki je lahko centralnega izvora, ali posledica po kapi prizadetega živca. — Na drugi strani pa srbečico smatramo za lokalno povzročeno. Poskusite mazanje z inotiolom zoper njo. V ostalem: primerno diieto in zdravljenje arterioskleroze. _ G. I. C. v F. p. K. Kakor na eni strani, zlasti odprte studenčnice, ki bi bila povsem brez živali, vsaj nižjih, ne bo dobiti, tako je na drugi strani vodo, v kateri je kaj več, osobito višjih živali, že zaradi ostudnoeti, smatrati za človeško uživanj« kot neprikladno in bolezensko sum-I Ijivo. Iz favne se da mnogokrat naravnost sklepati o kakovosti in vrednosti, odnosa o čistoti vode, dasi nam seveda niso niti živali, niti rastline dobrodošle — Sicer dobri pitni vodi, v kateri eo močeradi, bi ne bilo dosti oporekati, kvečjemu toliko, da te živali trosijo bolezenske kali lastnih bolezni (bakterije, črve in fuzorije itd.) po vodi, in da jo sicer onečejajo, kar pa delajo tudi ribe, žabe, krastače, belouške itd. Pa dočim se pretežna večina ljudi prav nič ne bo pomirjala piti vado iz potočka, v katerem švigajo postrvi, bi jo prav tako več:ia odklanjala, če bi zapazila v njej večje število ! krastač. — Da bi bila opisana žival traku-I Ija, je po našem mnenju precej izključeno. Motite se, če mislite, da trakulje v tej obliki žive v vodi, dostopne vsakomur na prvi pogled, kot eo narisane v raznih knjižurah. — 0 razkuženju vode v naravi z umetnimi sredstvi, težko govoriš. Tekoče je sploh ni mogoče razkužiti. Znebiti se teh živali v gotovih primerih, 7.a tj je sredstev dovol!] na razpolago, seveda pa postane voda pri tem sploh neužitna. Kaj je z vašo vodo in če se sploh splača kaj storiti ž njo, o tem bi se dab govoriti samo po kemični in mikroskopiemi preiskavi vode in lokalnem ogledu. Potem se morda odločite, da zaja-mete studenček, da kotanjo obetonirate, odtok zamrežite in kladez pokrijete. _ G. R. R. v M. Opisana oteklina nima nič opraviti z golšo. Poskusite zoper njo uporabljati 20% jotionovo mazilo; če bi pa to ne zaleg-Io dovolj, potem bo misliti še na masažo in eventualno operacijo. Vse to pa lahko določi edino preiskujoči zdravnik. — «Domačinka«. Taka preizkušena barvila dobite skoro v vsaki večji lekarni ali parfumeriji. Sestavina barvila, po Saferem nas izprašujete, nam ni znana; svarimo vas pred vsemi sredstvi, ki jih ponujajo izdelovatelji. — Barvila iz zelenih orehovih lupin ekstrahi-rajo navadno z alkoholom, ali prekuha vajo lupine in jim dajo, da delj časa stoje in se macerirajo. Nekaj malega navaduiega galuna (У? grama na 100 gr) se tekočini lahko prida. — G. 51. Z. t L. Direktno ni treba, da bi vplivala očetova bolezen na otroka, dasi tudi ta možnost ni povsem izkljnčljiva. Še najverjetnejše bo, da se podeduje naklon k taki bolezni. — Vaše vprašanje, tičoče se téna, je preširoko zastavljeno, vrh tega spada v kozmetiko, s katero se »posvetovalni-ea< more samo mimogrede baviti. — Strokovnega zdravnika, ki bi ее bavil izključno s kozmetiko, pri nas menda ni. Sicer pa bo skoro vsem zahtevam kos katerikoli dermatolog. — G. A. D. B. O. Po našem mnenju trpite na vnetju opisanega živca na nogi. Za kaj gre, lahko točno ugotovi samo strokovna preiskava. — Ad l) Vzroki eo različni, kot otiovanja (alkohol, svinec, ogljenčev monoksid itd.) infekcije itd. Iz večine je bolezen ozdravljiva, navadno pa jako trdovratna in ima naklon k vračanju. 2.) Toplice eo pri- I poročljive. 3.) Vse, katerih voda |e primer- I no temperirana. Če se dá še združiti kopanje I s primerno pitno kuro, tem bolje (n. pr. Ra- j Kadar se lepe dame sestanejo s* v društvu aíí gledališču, vseeno v kakem času, vedno morajo Imeti lepe lase. Naj bodo svetli ali temni, dolgi ali kratk^ vedno bodo privlačili zadivljene poglede, ako bodo res lepi Edino sredstvo za vsako nego las je Elida Shampoo. Lasj« postanejo svilenkasto mehki, sijajni in lepL EHda Shampoo za vsakega v modrih zavitkih z tfatfm nepfsomj kamilični Shampoo v zlatih zavitkih z modrina napisom. Moderni klobuki Ifsv klobuk je važen del garderobe, saj predstavlja prvi komad nove sezonske opreme, razen tega pa fl podaja potrebno dopolnilno noto. Zato so modeli, ki jih vidimo sedaj, brez dvoma pozornosti vredni, ker so pravi glasniki nove sezone. Novi klobuki so pa tudi zanimivi že zaradi raznolikosti svojih oblik, ki elegantni Eenl dopuščajo, da obdrži vso svojo individualnost- Poleg či3to malih in tesnih klobučkov se nosijo modeli z napol širokimi krajci, v modi so pa tudi močno široko-krajrd klobuki. Tudi materiialije, ki se про nabijajo za izdelavo, so najrazličnejše in Imamo v tej stroki bogato Izbiro. Zaenkrat Imamo v ospredju slamnike, kar je razumljivo, ker bo njihova sezona, kakor vedno, skrajno kratka. Modna kaprica namreč zahteva, da se opuste slamniki *im nastopi vročina in poletno solnce. Zategadelj se je odločila moda za kombinirane klobuke, ki se izdelujejo iz slame in klo-bučevine ali pa iz slame in svile ali slame ln žameta. Klobučevina se zlasti uveljavlja v zvezi a svilo in se bo ta vrsta klobukov menda obdržala na povrSlu modne priljubljenosti tja do poznega poletja. Okraske vidimo le redko na novih klobukih, dasi pomanjkanje vsakršne opreme na klobukih ni več načelo. Tu in tam najdemo še na originalen način pripet trak, dobro nameščeno pentljo ali okusno agrafo. Vse te reči pa morajo zaenkrat biti skromne in nikakor ne preveč vsiljeve. Najvažnejše vprašanje v modi klobukov Je pač barva, ki odloča o vtisu modeláře lani so biii priljubljeni temni klobuki. Zato ni čudno, da letos prevladuje v modi klobukov črna barva, ki velja za posebno elegantno. Sicer pa s tem še ni rečeno, da mora spomladanski klobuk biti črn — eploSno se nosi k plašču ali obleki klobuk istega tona. Naša slika prtnaSa nekaj najapartneJSih oblik novih modelov: levo zgoraj vidimo Izrazit model nove sezone ln sicer elegant- no malo obliko lz klobučevlne z originalno opremo iz traka. Levo spodaj vzbuja pozornost mikaven klobuček »napoleonske< oblike, čigar giava je iz klobučevine, medtem ko si zamišljamo okrajke iz slame. Za popoldansko uporabo se nosijo široki klobuki iz slame, opremljeni s pentljo iste barve. Tak model kaže naša srednja skica. Priljubljeni so po eni strani prepeti klobuki, h katerim prištevamo zadnji model naše skupine, ki je slamnik z istobarvnim, klobučevinastim robom. Sportniki nosijo pestro vzorčaste čepice iz blaga z istota-kira šalom (zadnja slika zgoraj). deasko Slatino). 4.) Tudi sedaj je m ožjo zdravljenje v nekaterih toplicah, seveda ne v vseh. б.) Vaše mesto je premajhno, da bi nudilo eksistenčne pogoje za takega zdravnika. 6.) Svetujemo vam: vstopite na živčni oddelek splošne deželne bolnice v Ljubljani za nekaj tednov. Ker je oddelek vedno prenapolnjen, prosite, naj se vam postelja rezervira in vas o izpraznjenem prostoru pravočasno obvesti. Norma Shearerfeva noče postati mati V Hollywoodu se je razširila vest, da bo Norma Shearereva v kratkem času postal* — mati. Medtem pa s« je dognalo, da to ni res, temveč da postane mati njena »©-stra gospa Hawksova. Norma je vesti glede njenega materinstva sama zanikala in je istočasno motivirala svojo nevoljo nad temi govoricami takole: »Materinstvo in filmska karijora se po mojem mnenju ne dasta združiti. Eno je gotovo v škodo drugemu ali pa obratno. Ce bi jaz imeia otroke, bi hotela, da se z njimi bavím v miru in da jim posvetim vso skrfc in vso pažnjo. Filmska igrdka r.e more vršiti svojih materinskih, doížnosti v polni meri.« Norma Shearerera hne v sedanji dobi rvočnih filmov veliko bodočnost. Strokovnjaki sodijo, da ima od vseh filmskih igralk edino ona najpopolnejši in najboljši glas za govoreče filme; in da imajo strokovnjaki prav, so dokazali baje že njeni prvi govoreči filmi. Pralne garniture so skoro neobhodno potrebne, kajti samo tako opremljena deluje garderoba malčkov čedno in okusno. Pravzaprav Je jako enostavno, pravilno obleči otroka! Vsaka skromna oblekica zadostuje, vseeno je, kakšne barve je ali iz kakšnega materija-la, glavna je vedno garnitura, ki podaja celi opravi značaj čednosti in snažnosti. Izvirne francoske pastilje zoper grlobol, hrlpavost, prehlad, nahod, akutno in kronično bron-hito, katarje, gripo, influenco, naduho, zasoplost. Prodajajo vse lekarne in droge-rije. Križaljka „Problem" Miat v treh potezah. V mat poziciji zasedena polja ostanejo neizpolnjena. Vodoravno: 1. držav", v Sev. Ameriki, 2. jezero v Sibiriji, 3. priprosta kemično-obrtna naprava, 4. ribniški medmet, 5. ime filmske igralke, 6. moško ime, gora v Jul. Alpah, 7. ime iz češke zgodovine, 8. neprostovoljno trčenje. zapeka, glavobol, naval krvi v glavo, nervoza, nespečnost, hemoroidi, slab tek nastajajo vsled slabe prebave. Uredite svojo prebavo s preizkušenim eliksirjem Figol in Vaše bolečine bodo ponehale. Figol eliksir nrejuje prebavo in Vam vrača zdravje. Figol proizvaja in razpošilja po poštnem povzetju lekarna dr. Semelic, Dubrovnik 2/43. Originalni zavojček z omotom in poštnino s 3 steklenicami 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a 1 steklenica 10 Din. Mnogobrojne zahvale prihajajo vsak dan o odličnem delova nju Figola. V ta namen uporabljamo batist aH platno, često tudi pique in rips-svilo, vedno pa moramo gledati na to, da se blago dobro pere. Na naši sliki prinašamo dve čedni garnituri in sicer na levi okrogel, naguban ovratnik z enakimi manšetami, na de3ni pa enostaven »bubi« ovratniček, ki je opremljen z barvasto (pralno!) borto, zaključuje pa ga pentlja v isti barvi. IlSiü za otroka Je priSel zadnje čase v modo. Ta način oblačenja je namreč zelo praktičen, ker more deca uporabljati oblekico in zraven spadajoči plašček posebej, skupno pa tvorita celoto, Ai se zelo dobro poda. Dasi so «Fanta zahvala P. n. lekarna dr. Semelic, Dubrovnik 243. Prejel sem poslanih 12 steklenic Figola, ki silno učinkuje in je edino sredstvo za pravilno funkcijoniranje želodca. Kot tako sredstvo ga priporočam vsem in vsakomur. Pozdrav! Živomir Babic, blagajnik Valjevske štedionice, 23. decembra 1926. Navpično: a) povrtnina, b) обе, dvojica, c) spisek sorodnikov, d) veznik, vodotok, e) oseba iz Klabundove drame, francoski filozof, f) moški kras, romanski zaimek, g) reka ponikalnica, h) moško ime, polton. Rešitev križaljke »Drsalec« Vodoravno: 1. rt; 3. dar; 4. Ida; 5. Bog; 6. ena; 9. Ob; 11. Modena; 13. ud; 15. Siva; 16. oda; 17. jatagan; 19. osupel; 21. lesa; 22. Iris; 24. jantar; 25. lak; 26. ar; 28. Re; 29. od; 31. os; 32. aga; 33. rž. Navpično: 1. Rado; 2. tragedií*; 7. Něva; 8. Anatolija; 10. Budapest; 12. os; 14. danes; 16. Oguiin; 18. as; 20. Lavra; 23. rak; 25. lesi; 27. ro; 28. romar; 30. da; 34. želva je Lev Nikolajevič umri. Tu vrč z vodo, ped številko 437. Tu zdravilo, pod številko 438. In tu vidite škornje, s katerimi je prikorakal veliki učitelji na postajo, da bi lahko v minu umrl...« Vse si je poizormo ogledovalo škor-n3e, samo jaz sem pogledal stran. Požiral sem jih dobro, bili so moji stari škornji. Ni mi bilo dobro in stresel sem se. Pri tem pa žemiščima ni nehala govoriti s svojim tožečim glasom. »V teh §konrýřh je prikorakal Lev ToLsitoj peš, korak za korakom, peš do AstapcKva ...» Vsi gledajo na motfe Škornje m vzdihujejo. Tu se nisem mogel več oftnrtadovati. Crv kesa mi je glodali v srcu. Aili naj vse te dcibre Mudi tako goMam. da bodo v svoji lahkovernosti tako močno vzdihovali nad Skorrrnji velikega Leva Toistega? Priznati sem moral in sem za vrvi razbumjemo: »Drrage sodružice. to fifco rtfesmri <%o.nrm'i. to so mo:ji škonntfi! Orofovi škorni so rii!« In pri tem sem pokazal na prave škorce. me ie gMalo z srroro. dočim sem sfkvfol sftvar oojasrpíti m sem govoril o našem гИИлИки, о окяп. o odH; iz vel-bfodüje dlake, o Vasiliju. Tedaj pa so me pogledali vsi s strahovitimi očmi in so zakričali: »Lopov! Vem!« — »Fa-lot!« — »iSurovež!« — »Kako si trpate tako oskruntpati sveto senco!« Odlvnnil sem s solzami v očeh: »Casrtma beseda! To so moji škoenji in giroiovi so ti!« Nič ni zaleglo. Nihče mi rti verjel, vsi so postali samo bolj besni im kouřeno so me vrgli ven. Nisem pa odšel domov, temveč naravnost do Smolemisikega trga, '-cjer sem Tolstega škormye zamenjal za par navadnih, z ovoijkami. Tako je bolje. Lažiji so m vest je tudi lažna. Poleg tega nimam vesdja, da bi sknumil senco vel'kega pokojnika. Ln končno bi si kdo lahko zmislil, da bi verjel mojim izpovedim v mnüzeju in bi začel sťkati za starimi zgodbami. Tega me pa Bog va-nirj! Našo dobo"! Л^ДпјЧ NajcenejSe dobi'e kolesa v naSi bogati zalogi, ;4жЩ bkor tudi vse nadomestne dele: 45то „Teh ni k« Josip ISanjai LjnblJana, Mikloslcera cesta št. SO V palači Okrožnega urada I емка izbira! Prodaja tudi na obroke. Stčtte in ptfinc ßoCetnl se пвребпо zdravijo v Dobrni. Do 15. Junija stane kompletna 20dnevna kura Din 1200. — Prospekti pri upravi zdravilišča in vseh pisarnah Putnika. Zdravilišče toplice Dobrna pri Celju. KO LOD VORS^řfjiTA ютоиеШ^ммк Mož, k! je hodil za svojo senco Krčma „Pri Lenki" — Tafna očeta Zavfharja — Raj vse Je uganila grofica Lili — če detektiv nima fantazije — Tvrdka Pepi Gruden ml. — Zlata ptička — Izdajstvo se maščuje Ob detekttvuvMu razodetju, da Je Jan- fe Zavrharjev sin, je meni postalo vroče. A. sem se delal hladno-ravnodušnega. — Hm, zanimivo, res zanimivo — sem mrmral, močno sesaje na cigari, ki je sicer izborno vlekla. — Kako pa je to bilo s fantovo materjo? — S tisto Rekarco je bilo tako, je pravil detektiv, — da je bil šel njen mož, zidar Nace, v Ameriko in se ni brigal več zanjo in za otroka. Pa se je brigal Za-vrhar; se moral brigati, saj je bil otrokov boter. Pomagal je ženski, da je mogla vzeti v najem krčmo in ji je šlo potem dobro. Zato mu je bila hvaležna... No, in ko se je čez tri ali štiri leta povrnil Rekar, sta dva otročiča pozdravila očeta. Pa je Rekar ženi vse odpustil, saj je bil sam največ kriv, in sta potem živela v lepi slogi; tri hčerke so se jima še rodile. In ker je mož prinesel iz Amerike nekaj dolarjev, sta tudi kupila tisto domačijo. Prav prijazna gostilna je ta »Pri Lenki« se pravi, stoji na razpotju v 2. in M., saj ste že kaj vozili tam mimo? Zdaj že gospodari tam sin, Jančetov starejši brat, pravzaprav polbrat. On, Rekar, je padel v vojni, ona je pa umrla menda predlanskim. Pravijo, da je bila zadnja leta močno vdana pijači. Svoje dni pa je bila baje najlepše dekle v fari; kar se vidi tudi na hčerkah, vse tri so zelo čedne, dve sta že omoženL Poznam dobro to hišo. — In tisto med Zavrharjem in Jart-Setovo materjo je ostalo vse tako prikrito, da fant niti ne sluti, kdo je pravzaprav njegov oče ? sem vprašal in v mojem glasu je bila taka potrtost, da me je detektiv začudeno pogledal. — Da, kakor vidite, je dejal. Sicer pa na Zavrharja sploh ni padel niti najmanjši sum, možakar je bil v tem pogledu na preveč dobrem glasu. Ne, ljudje so ugibali na nekega polirja, Furlana, ki se je bil takrat nastanil v krčmi >Pri Lenki«, ko so delali novo cesto. Tako je tajna ostala tajna, ki je zanjo kot tretji vedel menda samo še Rekar. Se reče, ni dvoma, da je vedel, ampak je molčal. Niti s trenom očesa mi nikoli ni dal kaj spoznati, pravi Zavrhar. Vendar —. Zvonec telefona je prekinil detektiva. Med tem ko se je pogovarjal, sem si 'jaz z robcem skrivaj obrisal čelo. Strašno sem se potil, dasi je bila soba le zmerno xakurjena. — Torej da opraviva najprej stvar s tem Jančetom, je nadaljeval detektiv. — Razumljivo je kajne, zakaj je segel Zavrhar baš po tem fantu, ko je bil v tako težkih skrbeh za svoj Zavrh. To je bila vsekakor jako lepa, plemenita poteza, ki dela možu čast: da je hotel tako popraviti krivdo, H mu je ko senca ležala na duši. Sam pravi, kako ga je vselej zbodlo v srce, kadar je srečal fanta in pomislil: Tudi ta je moja kri! Dobro je hotel napraviti Zavrhar, pri tem pa napravil žalibog veliko, neodpustljivo napako, Vidite, ko bi bil mož meni takrat, ko me je bil vprašal za svet, vse to lepo razodel, kakor mi je razodel zdaj, pa bi mu bil jaz takrat rekel: Bravo Zavrhar, le vzemite tega fanta v hišo, vendar svoji hčerki, njej vsaj morate zaupati to tajno. Sigurno je sigurno! Ampak, kakor vidite, baš tega Zavrhar ni naredil in baš tu ga je tako ukanilo! Seveda, čutil se je mož, kar zadeva Minko, pač popolnoma varnega, niti mislil ni na možnost kake nevarnosti od te strani. Ta ohola, gosposka visoko leteča Minka, ki ji ni nihče dovolj imeniten in ki je z zasmehom odbila že več snubačev z bogatih kmetij, pa da bi se zagledala v iüapca — oče Zavrhar bi bil preje verjel v kak čudež, kot pa v kaj takega pri MinkL •— A stoprav ta čudež se je zgodil pri Minki! sem vzdihnil jaz. Detektiv pa je razglabljal dalje: — Da Zavrhar fantu ni ničesar razodel, to je vse popolnoma razumljivo in opravičljivo. Kaj bi otroku kalil spomin na mater. Pa tudi pametna previdnost je velevala fanta preje preizkusiti, če je res vreden. Ko pride čas za to, se mu pa lahko pove. Ampak zakaj je to skrival pred Minko ? Vidite, tu je tisto, kar pravim: napačna vzgoja pri našem kmetu. A ker delate tako bridko-obupen obraz, vam o tem ne bom predaval. Saj sem naredil Zavrharju dosti krepko pridigo, da jo bo pomnik Sicer pa je pri Zavrharju še nekaj drugega, kar je značilno zanj: sam mi je priznal, da se je hotel zaupati svoji hčerki, da ga je naravnost naganjal notranji glas, a nekaj drugega mu je to ubranilo. Kaj? grofica Lili bi rekla o Zavrharju, da hodi za svojo senco. Vsekakor sta v njem dva človeka, ki sta med seboj v neprestani Ix>rbi... — Dovolite mi vprašanje, gospod doktor, sem prekinil detektiva v njegovih premišljevanjih, — zakaj vam je Zavrhar pravzaprav razodel zdaj to tajno z Jančetom, ko jo je poprej tako skrival tudi pred vami? — No, mož bi si rad pomiril vest glede fanta, rad bi vseeno kaj storil zanj, pa je mene vprašal za svet. Svetoval sem mu, naj se spomni fanta v oporoki ali pa mu pomaga, če mu bo kdaj kaj sile. Zaenkrat mu ni nobene; mlad je, zdrav je, priden je tudi, se bo že sam znal postaviti na noge. Sicer pa Jančetu še vedno lahko zapiše Zavrh, če z Lojzo ne bosta imela otrok. Tako sem rekel Zavrharju in ga tostransko pomiril. — A Minka ? sem dejal in nehote se ml je izvil glasen vzdih. — Ona potemtakem še vedno nič ne ve? A bi morala vedeti! Saj je vendar še zmeraj nevarnost... Detektiv se je smejal: — O, z Minko bo pa to že uredila grofica Lili, če bo potrebno. Zaenkrat menda še ni potrebno. — Kaj to grofica vé? Ali ste ji vi povedali ? — Jaz nič. Mi Zavrhar ni dal v to nobenega pooblastila. Ampak je grofica Lili že vse nekako sama uganila. Vam moram še to povedati. Je prav zarJmivo: — Ko sem naredil pri grofici Lili obisk, je bilo prvo, da me je povedla tja v salon pred sliko grofička Matička in je rekla: »Zdaj pa že vem, kdo je takrat napadel mojega moža: Rekar! Zavrhar je pa kriv. Njemu je bilo to namenjeno, za poplačilo tiste prevelike dobrotljivosti do Rekarce, pa ga je Rekar v temi zamenjal z nedolžnim. Saj sta si bila moj mož in Zavrhar precej podobna po postavi.« A kako je grofica Lili uganila to zadevo z Jančetom? Nekoč je bil Zavrhar hudo bolan, pa je takrat pravila Zavrharca grofici, kako da se mu v vročici toliko blede tudi o Rekarci. To je Zavrharca takrat samo tako med drugim omenila, brez najmanje kake misli ali celo sumnje, in je grofica to vpričo pozabila. Zdaj pa, po tolikih letih se je naenkrat na to spomnila. In veste, kdaj ? Takrat ko ste bili vi pri njej in ste jo v razgovoru slučajno vprašali, odkod in če-gav je ta Janče. Tedaj se ji je hipoma posvetilo v glavi in se je razgrnila pred njo mahoma vsa ta tajna, ki jo tako skrbno zaklepa Zavrhar... — Zanimivo pa je tudi to, je nadaljeval detektiv, ki je bil vzel iz omare steklenico likerja in je zdaj nalival ča-šice, — da se je tako potrdila vaša domneva, ki ste jo bili izrekli napram grofici Lili glede na tisti nočni napad, namreč da se je utegnila zgoditi tu kaka zamenjava. Glejte, na to možnost jaz nisem niti pomislil. Jaz, ki sem to zadevo dosti preiskoval, sem po vsem, čeprav nisem mogel nič pozitivnega dognati, vendar bil uverjen, da je Matiček vedel, od köga je bil napaden in zakaj, a da je to ostala njegova tajna. Zdaj se vidi, da sem se motil. Vi pa ste takoj zadeli v črno. Tudi grofica Lili občuduje vašo bistroumnost. — Nikarte no, prosim vas! sem odbijal nezasluženi poklon. — To sem vendar samo takole slučajno uganil. — Slučajno ali ne, je dejal Klop, — priča pa vsekakor o daru kombiniranja. In tega imate, ker imate fantazijo. Kar jaz na sebi tako pogrešam. Detektiv brez fantazije je uboga para. E, pa na dobro zdravje, prijatelj! Rad bi mu bil rekel, naj Boga zahvali, da nima moje fantazije, ki me prepeljava iz ene neumnosti v drugo, a sem preveč nestrpno prežal na trenutek, kdaj se bo dal napeljati pogovor na Minko. Mene je zanimalo samo eno: Kaj je z njo, kaj je z njo? Pa sem zato rekel: — Je seveda grofica Lili zdaj še bolj nerazpoložena proti Zavrharju, kaj? — Nerazpoložena? se je zasmejal detektiv. — Besna je ko divja mačka! Na-rajši bi Zavrharju oči izpraskala, je rekla. № čuda. Dolga leta je nosila v srcu sumnjo, da je on tisti, ki ji je skoro ubil moža, a ker ni imela niti najmanjše opore za to sumnjo, se je vedno zopet tešila, češ morda pa le ni bil Zavrhar in mu delam krivico. Zdaj pa, ko se je izkazalo, da je le Zavrhar vsega kriv, četudi samo posredno, in da je ubogi njen Matiček po nedolžnem moral trpeti za njegovo, Zavrharjevo pregreho, — zdaj je ženica neutolažljiva. Nikdar ne bo tega odpustila Zavrharju. Je v resnici nekaj tragičnega na tej stvari, če se vzame ... — Tem bolj občudujem grofico Lili, sem pripomnil, da vseeno ničesar ne pove Minki. Saj bi bila že to osveta nad Zavrharjem! Kakor je ta dama sicer vročekrvna, fin, plemenit značaj je pa le. — Vidite, to je spet ena stran tistega poglavja: vzgoja! je z zadovoljstvom ugotovil dr. Klop. — Da. Grofici Lili v tem pogledu vsa čast. Saj sva govorila o tem, kolikor zadeva stvar Minko. Pa mi je rekla, da je dekletu samo strogo prepovedala imeti še kaj s tem Jančetom. In to zadostuje. Minka je pokorna tetki LiS. Meni je spet prihajalo vroče; tako da sem se moral malo prestopiti po sobi. Pa sem tako mimogrede vprašal detektiva, če je kaj več govoril z Minko in kake volje je kaj bila... — Prav dobre! je povedal. — 8e v pozno noč sva navijala gramofon hi kuhala čaj. Nisem opazil nič na punci, da bi bila kaj nesrečna. Mislim, da ni ЬПо tisto z Jančetom sploh nič resnega. Hvala Bogu! Nato je detektiv še pripomnil: — Kolikor mi je znano, se Minki zelo vztrajno ponuja tvrdka Pepi Gruden mL, trgovina z mešanim blagom. Minke sicer nič kaj ne mika ta Pepi, — napram meni se je samo norčevala iz njega in rekla, da ima oči »ko rak«, — toda stara Grud-novka, ta že zna nastaviti svoje mreže, in nazadnje se bo hočeš-nočeš vjela zlata ptička Minka, ki bo p. n. tvrdki prinesla lepo doto in povrh še graščino po grofici Lili. Tes potrt sem odSe! tisti večer od detektiva Klopa. Slaba vest — ko ogenj me je pekla in strašno je bilo njeno neprestano očitanje: Kaj si naredil, kaj si naredil! Izdajstvo, ki sem ga bil zagrešil proti Zavrharju in grofici Lili s tem, da sem za njunima hrbtoma takorekoč skoval zaroto v zvezi z Minko in Jančetom, — kako se je to zdaj maščevalo! Kar je pripovedoval detektiv, to je bilo vse lepo pomirljivo, a kaj je vedel on, kaj oče Zavrhar, kaj tetka Lili, kako je bila stvar v resnici, s kako nesrečno roko sem bil posegel jaz tu vmes ... Dejal bo naklonjeni mi čitatelj: Pa saj nisi takrat še nič vedel, da sta Janče in Minka pravzaprav brat in sestra! Dobro, nič vedel: toda kaj se je bilo meni sploh treba v to stvar vtikati, kaj se postavljati za zaščitnika ljubezni med Minko in Jančetom, kaj ju podpihavati in spravljati spet skupaj, ko sta se bila že ločila, kaj igrati izkušnjavca itd. Ne. Neodpustno je bilo to od mene. Nisem bil tu nič drugega kot čisto navaden zvodnik. In prav je imela Minka: hudič sem bil, ki se je usedel na Zavrh in na Sela ... Tisto noč dolgo nisem mogel zatisniti očesa. In potem sem imel hude sanje. Sanjalo se mi je med drugim, kako se je je na vrtu hudobne čarovnice vjela ptička. Ta ptička je bila Minka. Obupno je frfotala v mreži, jaz pa bi jo bil rad rešil, a se nisem mogel ganiti z mesta, čeprav me je v nogo ščipal rak. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Josip Fr. Knaflic. KOLESARJI POZOR! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Aiglon" Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno- sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. —■ Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo? VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 2L 33/П Je, gledati na to, da je njeno oblačilo krojeno po obstoječi modi. Veletrgovina Ster-mecki v Celju Vas lahko posluži z najmo-iernejšo konfekcijo po zelo zmernih cenah. Zahtevajte takoj novi ilustriram cenik z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno. Damske obleke iz delena Din 80, 120, rips Din 130, etamin 160, iz svilenega popelina Din 180, umetne svile 170, iz volnenega sukna 270. 370, bluze Din 34, 51, 62, suknje 85, 115, pomladanski plašči 290, 370, 500, oblekce za deklice od Din 39 dalje. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi preko Din 500 prosti poštnine. Trgovski dom R. STERMECKI, Celje štev. 20. Dravska banovina. Izšel je TRAKTAT L del: Zgodovinska tn primerjalna študija o postanku, razvoju in zaprekah tiska, o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode. Spisal DR. VLADIMIR KNAFLIC. V kratkem izide H. del. Skupaj trije deli. Ta spis Je ne samo novinarjem pravnikom publicistom politikom avtorjem marveč prav posebno vzgojiteljem, duhovnim in posvetnim šoiam, občinam in županom, zdravnikom in tehnikom, funkcijonarjem gremijev, uradom, zavodom in korporacijam sploh vsakomur, kdor kaj pomeni v javnem življenju ali izpolnjuje kakšno javno nalogo. Je ena najpomembnejših naših publikacij! Naroča se po dopisnici pri ÍJěltelfski tiskarni t LfaMjaiii V knjigarnah se za enkrat ne dobi, marveč še le po končani ekspedicijl sub-skribentom. MB—— Izurjenega 4483 potnika po možností manufakturně stroke т svrho obiska privatnih odjemalcev v Ljubljani proti fiksni plači in proviziji s takojšnjim nastopom sprejmemo. Naslov pove oglas, odd. „Jutra". Prevzamem takoj mešanega blaga у prometnem kraju v nakup ali ▼ najem ter izplačam 200.000—300.000 Din takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posredovalci izključeni«. 4554 jonske bone 3264 v okvirju svoje potrebe kupuje ne izpod 72 % Pucka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodaL Požurite se! uutomohil popolnoma renoviran se po izredno nizki ceni proda. 4581 ßiuhffatiat &tote1 ,, TSivoK« Opeko lit strešni It © vseh vrst «a zklavo MS. is snanth Karlovsklh opekarn »ILOVAC«, dobavlja» franko vsaka poetaja p» konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za* Dravsko banovino, LJubijaea, Kolodvor^ gka ulica St. t СКВ*a KOSE CSNTIFOUA, шДОм}-•*<&» (гапсеэка *sh* trem« — Dafs motni. ljubki ш belo* ил. Z reöov-M mporst» «tatrbcisj. та« » »bru poetu« *Uте1 j* «•tesni» ic tkat* »лгоп* Po. treba* M mb mori erat i а в t koč podlog» u rmder o iroink» ы тп«. »o«, piee is promenado — 40 Da GOLO CBBAM «ri«i*Uaa s^eft, тыЛ- в» аобва broini, katera iorrteeo prodira т w {«, o. ia Uk« te&M> ђпшЈ in dnerae pomiaja obru Z aarsrnoet frapanoj* hitro«j0 odstraň)» tk rabe » Bamreieoo fcoie japod o« «в n* «lepoiicah ра W be m toalet* mtai moderno <úa£ 42 «ля № KDeCILO мм ts мгка де» тмЬ** gnfam. — g reparato« croti rdeiüe мм «Јрпгаи rdeM*. loe im obral ooeUaeU вере* Мл — D» 66. CENTÍPOLIA, koxat«tílta m« Ь», greb. JuriSiíera Ы 8 — ZAOierart» Ьгеир'.ьб-ю ihaatnevaa* wölke! mm OS> ALKOHOLA ШШ motorna kolesa IS. 800.— 19.300.— 350 cmm Din 500 ccm ohv. . , . . . Din dobite pri tvrdkah IL Ken da, Ljubljana, Mestni trg St 17 B. Perdan, Celje, Krekov trg 5. Zaradi podzastopstva se obrnite do tvrdke Kenda. morete odvrniti pijance, a tako, äa ani ae veda, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popo-vid, Beograd, Kolarčeva oL 7. 4 Ěo hiti posebno lepa tedaj тшют PeliсгЈств Blsa-Creme ponedo ter z njo ijiutraj in sveifr namaiean obrax. тгаг, ramena in roke. S tem doto та kc4» потто h-amo in m'a'.o franko, če tt den« pošlje naiprej; po povTRtjTi 50 Din. ГМита ее pohodl — kjer nes naročite naravnost pri: EUGEN V. FFLLER, lekarnar Stubica Donja Elsatrg 245 PopräVllil za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se pripc roča SpecrjaTna mehanična delavnica — LUD. BARAGA Telefon 29-80 _ Ljubljana, Šelenburgova ulica б CITKOIW- avtomobile najnovejše 4 ln в sedežne odprt« in жа-prte kakor tndl tovorne ln avtobn§-eha^i§ z odplačilom v 12 ki № mesecih mtdí tvrdka » Campret in Örug, iruäa z в- z., ГЈвМјт, Jftmska nI. 19 D. Vargazon Vrhn Visoke goré v gra res v demantih žari, fcnaJti na prestolu sedi IV sobici zlatí. К Benci stop? vsak dan. dolgo v gozdič zre teman in poihteva; mnogo že žalostnih let райЗек — začarani zet — v vejah sameva. V grad íe čarovnik prispel —Palčioo rad bi imel! — kralju dejal ie. — Lepa pokveka. glej zet! — stasrček ie vzkliknil razvnet in ga nagnal je. PihnS čarovnik je: — ML s ptičem veselo prazmrj v gradu poroko! Раббек od tal je zletel, solzen k stovesu je sel Palčics v roko. Skrit zdaj v gozdSSu živi, tam med gnmovjem žgoF. pesem bolesti. Kdo ga bo čarov oteJ, da se тюлтпе v esej k mili nevesti? Velika častna beseda Navadim Hjudije imajo, če je vse v redu, eno častno besedo; na žalost je pa tiadi veliko takih, ki se po, dani besedi nükoii ne čutijo vezanih. Častno besedo & seveda treba držati. Ona pomeni toliko kakor prisega in vsi verno, da je prisega izmed, najsvetejših stvari in da •mora biiti Slovek v tej zadevi sila oprezen. Drugi ifudfie imajo, kakor smo že rekSi, eno častno besedo, a Bibi, ki se itak cd vseh razlikuje, ima kar dve. Tako kakor imaš ti vsakdanjo in praznično obleko, ima tudi Bibi navadino Častno besedo m veliko častno besedo. Navadno, ki bi jo tudi lahko imenovali maio, ima za šolo in za tuje ljudi, veliko pa daje sebi in svojemu očetu. Ln med tem, ko z mal« častno besedo ni ravno od sile natačna (recimo, če Slovek pravi: Nikoli se še nisem tako dobro zabaval kakor danes! — in jutri bo rekel nemara sipet prav tako), ima velika častna beseda kar brezpogojno ve), a v o. Rajši b; si Bibi odisekala nežne, ozke ročice ali dala, da ji populijo drobne, ostre bele zobe, kakor da bi prelomila svojo veliko častno besedo. Bibi je dala očetu veliko častno be-secio, da bo z vsakega svojega izleta, kjerkoli bi bila, prej ko mogoče poslala domov kak glas o sebi. In to drži. Saj drugače bi se utegnilo zgoditi, da očka niti siuroiJ ne bi, kje za Boga tiči ali kaj se je z rajo zgodilo. Bibi dobro razume, da za očeta ali mater ni straš-nejsega kakor ne vedeti, kje so otroci. Kau vse bi se jim bilo utegnilo zgoditi! Da, Bibi to dobro ra®ume. Ona vselej pošlje glas o sebi, iz vsakega kraja. In ne le tedaj, kadar more, ne, ona piše tudi tedaj, kadar ne more. Zakaj dostikrat jI je skoro nemogoče pisati. Na primer: če stoji v popolnoma tujem mestu, kjer ni bila še nikoli (morda zato, ker je vozil vlak dalje, nego je ona mislila, ali ker je pozabila izstopiti na pravi postaji), m če je vrhu tega pustila še denarnico doma m nima niti oera, da bi se najedla ali kupila znarn-ko. Nu, jesti najde zmerom. Poleti .ie vendar toliko vrtov, kjer raste korenje in grah ali kako sadno drevo — m kadar umiraš gladu, smeš vendar kaj vzeti, ne da bi bila zaradi tega že tatica. Samo popihati je ne smeš, če kdo pride, ampak mu moraš razložiti kako in kaj. Bibi pa nič rada ne vidi, da kdo pride, zakaj sama pri sebi se čuti vendarle nekoliko tatico, mar ne? V najhujši stiski si lahko izruoeš na njivi kako peso — to ni kraja — ali pa stopiš v kako kmetijo in poprosiš za kozarec mileka — to ni beračenje. In postelja. — i, vse poletje je polno seuernh kopic, in kadar dežuje, se ne manrlka skednje v, da lahko zlezeš pod streho. Pozimi je vse to težje, a takrat tud;i ne kolovratiš tako daleč po svetu in veš že naprej, v katero mesto se pelješ in koga tam poznaš. Sicer pa itak povsod srečavaš ljudi, s katerimi skleneš prijateljstvo in ki te povabijo s seboj, da vidiš njihove otroke ali njihovega psička. In tudi na cesti najdeš dobre ljudi, na primer katerega izmed tistih, ki potujejo tako rekoč iz poklica. Bibi jih pozna nič koliko. Vselej ji prijazno pokažejo pot ali ji povedo, pri kateri hiši so kimetje radodarni z mlekom in kruhom in kje se je treba varovati psa čuvaja. A za tako svarito se Bibi ne zmeni. Prav na tisto dvorišče nameri korak. Malo pred psom se ustavi in mu zlepa prigovarja, dokller ne začne migati z repom. Izprva ga je seveda nekoliko sram, ker jo je tako surovo nahruliil, a nazadnije pride vendarle k njej in ji oblize roke. Bibi dobro ve, da ni na svetu psa, ki bi storil človeku kaj žalega, če je le dober z nijlm in ga ima res rad. Tak Bibi si zna prav za prav zmerom pomagati, kjerkoli je; a to, kako naj pride do pisemske znamke, je časih prebito težavna stvar. Papaček jo je naprosil, naj zmerom nosi s seboj dvokronski novec »za vse slučaje«, bodisi, da ga zaveže v rutico ali pa da ga vtakne v čevelj pod prste. A kakorkoli napraviš, dvokronski novec tako rad izgine — ne glede na to,» da utegneš spotoma srečati ubogega starčka ali staro ženico, ki neizogibno potrebujeta novih copat ali kure za juho, zakaj kurja juha je najboljša za stare ljudi Ce pa denarja nisi .podarila, tedaj izgubiš žepo rutico. Le kam neki gredo vse žepne rutice, ki jih ljudje izgube? Mislim, da bi jih bila vsa Danska polna, če bi jih drugo zraven druge razobesili po brzojavnih žicah. Niti enega človeka ne poznam, ki ne bi izgubljal svojih žepnih rut, in prav tako ne poznam nikogar, ki bi jih spet našel. In kar se tiče tistega skrivališča pod prsti, lahko dobiš pesek v čevelj, pa iztreseš pesek v cestni jarek in dvo-krouislki novec z nijim vred; tam izgine med blatom isn račjo kašo, na d)nO se pogrezne in ni ga več. A če si dala veliko častno besedo, jo moraš držati. Ako nimaš denarja za znamko, moraš pač gledati, da ga kako zaslužiš. Papaček mora dobiti svoje pismo. Če ti je usoda naklonjena, se morda spotakneš ob kakih starih podkvah, ki jih — ne glede na to, da pomenijo strašansko srečo — tuidi lahko prodaš po oeru fumit kot staro železo. Če razen tega na kakem smetišču še iztakmeš zarjavel obroč ali zarjavelo ponev, se gotovo najde tudi človek, ki kupuje staro železo. Ali pa vprašaš mesarja, če nima morda kosti, ki jih ne potrebuje. Največkrat jih ima, in tudi kosti lahko prodaš po oem funt; samo dosti posla je z njimi, da jih toliko nabereš. Znamka stane deset oerov, to se pravi, da moraš nabrati vsaj deset funtov; a lepše je seveda, če izkupiš dvanajst oerov, da ti ostaneta še dva za kak sladkorček. Sladkorček je časih boljši od ostrig ali pečene race — oh, niti primere ni z njim! (Dalje prihod.ijič!) Utva: Vsenaenikrat, vsepovsod spomlad se vsiljuje, sredi golih, trdih vej čudovite pesmi kuje orni kos. Čiči — rič5 — či — či — fi, ščinkavček razsaja. _ kdo se zime še boji, piče nam ostaja za en voz. LKSko sanke ogleduje, nove še so od Miklavža, pa takole zamodiraje: »Ta svetnik pač letos slab imel je nos!« Bridko, oh, premogar cvffi. vozri prav počasi in po durih, oknih škili, pa se nihče ne oglasi. Bog se usmili! čiči — rici — Si — či — fi, kdo se mraza še boji! паса .Anica je imela hudo vročino. Nihče ni smel k rtjej, samo oče in mati pa zdravnik. Tuidi Lina, pestunja, ni smela k svoji ljubljenki, paziti je morala na Aniona bratca Mihca in Janezka, ki jih niso pustl: I i v bližino bolne sestrice, da ne bi še onadva nsiazüa nevarne bolezni. Mati je vse dhui in noči bdela pri 'hčerki, ki je trpela hude bolečine. Dobre in nále besede dostikrat raso zalegle, da bi pomirile boilno dete. Globoko je Anica potiskala glavico v blazine in krčevito držala materino roko, kakor da išče pri mej varstva in pomoči. Danes je bila vročina posebno huda. Mater je bilo groza. V sobi je bilo tiho, slišalo se je le tiktakanje ure in neenakomerno dihanje bolnega otroka. Tedaj so mahoma posijali solriSm žarki v sobo. Nešteto prašnih drobcev se je gibalo v žarkih in ustvarjalo gibajoč se most čez Aničiino posteljco. lin zdelo se ji je, da hodi po tem mostu nešteto vilinjih bitij in da ji pojejo lepe pesmice o zdravju. Blažen smebiljaj je obletel Aničino Шее in vzdignila se je v posteljici. »Mamica,« je rekla, »pusti me ven na most k pojočim vilam«. Prestrašeno se je mati ozrja. Mislila je, da govori Anica v vročici, zakaj ona ni nič slišala; in z roko je stregla žarke, da bi ne slepili otroka. Toda Anica je še vedino sanjala o pojočih vilah, ki so ji prinašale zdravilno pijačo in govorile: »To pij im boš zdirava.« Dolgo ni Anici nič tako dišalo kakor ta vilinja pijača. Potem so vile izginile, soince se je umaknilo m mostu ni bélo več. Sivko Volčji roman »Kaj hočeta?« je vprašala gospodična — in tedajci je luč svetiljke žarko posijala možu v obraz. Samo oči so gledale izpod širokega, pomečkanega klobuka, ostalo je pokrivala rdeča žepna ruta, zavezana preko nosu. Mož si je potegnil ruto z obraza, »Co'anchy?« vsa začudena vzkliknila gospodična. »Da, kakopak — Cotatnchy!« se je zasmejal mož. »A kaj naj pomeni ta komedija?« ATič komedije,« je rekel Cotanchy, »no, madam, tu gre zares. Tak da veste, madam - - nekaj konhčkov sva si bi a privoščila, ki so bili last vašega gospoda očeta. Naveličala sva se bila tukajšnjega življenja in sva hotela v mesto, a za to sva potrebovala denarja. V mestu ie diragr'nja. saj sami veste. Hotela sva prodati tistih nekaj konjičkov in sva za to tvegala glavo. Podpolkovnik — vaš gosood oče — je poslal šerifa za nama. To je bila njegova pravica; ntič mu nisva zamerila.« »Dalje,« je dejala gospodična Georgia in stisnila ustnice. »Weil, šerif je sicer dobil konja, ne pa naju dveh. Kljub svojim naučenim psom. In zdaj — hm — zdaj sva tu.« »In?« »Mja, madam, stvar je taka in taka. Če naju dobijo v roke, naju obesijo in tega ne marava. Zato sva privelkla semkaj brano za avtomobil. Težka je, vražji posel sva imela z njo.« »Razumem,« je rekla gospodična Ge-orgija, >xrada bi, da poprosim očeta, naj vama odpusti.« »Hm, da, mhm, tako nekako,« se je namuznil Cotanchy. »Samo da ne gre kar tako. Rekel sem že, da potrebujeva denarja, ртесеј denarja.« »Tehle štirideset dolarjev imam — in tale prstan.« »Premalo, madam, бе dve ničli bo treba pridejati.« »Toliko nimam,« je rekla gospodična Georgija. »Od vas tudi ne zahtevava, madam,« se je nasmehnil Cotanchy. »A gospod oče — on ima tolikoi« »Napisala sva vse, kaj hočeva, in vtaknřla Billu v žep. On zdaj leži tam-le zadaj in spi; morala sva ga nekoliko potrepljati po buči, da je zaspal. Čez dve ure ali kaj se bo spet prebudil; potem naj popravi svoje obroče in se od-pelie domov ter preda pismo podpolkovniku.« »Pa jaz?« je vprašala gospodična Georgija. » Vzame va vas s seboj,« je dejal Cotanchy. »INe bojte se, nič se vam ne bo zgodbo. Gledala bova, da vam bo kar moči udobno...« »Zelo sta prijazna,« mu je segla Georgija v besedo. »... m mislim, da ne bo dolgo trajalo. Gospod oče bo spet poslal šerifa. Ta ne bo ničesar našel, za to sva že poskrbela. Tedaj bo podpolkovnik poslal denar na naslov, ki je v pismu. In nama bo dal črno na belem, da se nama ne sme nič zgodit:. Imava svojega človeka, ki nama pride povedat kako in kaj. Tedaj vas spraviva na farmo k vašemu očetu.« SÄRSÖW jOepši seobje, ^Cdravi sc obje, &ЪиЫеса usia! Anica pa je slišala, kako je mamica pela uspavanko. Tedaj je rahlo potrkalo na vrata in zunaj je stal mali Mihec in pomolil mamici šopek zvončkov, rekoč: »Daj te zvončke Aniici, da bo vedela, da prihaja pomlad.« Mati je položila cvetlice na posteljo, se usedla v naslanjač in zadremala. Zdajci pa je poskočila. Anica je bila zavřískala: »O lepi zvončki, te so mi prinesle vile!« »Tvoj bratec Mihec ti jih je prinesel, da bi se veselila, in želi, da bo šla kmalu z nijim pod milo nebo na prosto.« »O mama,« je vzkliknila Anica, »kmalu bom zdrava. Sajalo se mi je, da sem se igrala zunaj na travniku z vilinjimi otroci, ki so izkopali globoko jamo in rekli, da so vanjo zakopali vse moje bolečine. In da pojdem kmalu s svojima bratcema v gozd cvetlice nabirat, so mi -rekli.« Kakor se je Anici sanjalo, tal«) se je zgodilo. Že čez malo časa je ozdravela in spet je z bratcem veselo skakljala po gozdu in livadi. Gustav Strniša: Potep Počep Mati je kuhala koruzni močnik. Potep Počep je čepel v kotu in nestrpno čakaL »Mamica! Ali bo močnik kmalu skuhan?« je vprašal in jo radovedno pogledal. »KadaT bo zavrel.« »Ali bo kmalu zavrel?« »Ko bo pričel delati mehurčke.« »Ali jih bo kmalu pričel delati?« »Kadar bo dovolj vroč.« »Ali bo kmalu dovolj vroč?« »Zdaj mi je pa dovolj tvoje sitnosti! Tudi moja kri je že skipela!« je kriknila mati in zažugala sinčku s kuhalnico. Potep se je zfoal in zbežal skozi vrata. Dospe! je na trg. Tam je našel kopico otrok. Sam je bil najmlajši med njimi. Prerij se je skozi gnečo, občepel sredi nje na visokem kaminu in je4 oprezati na vse strani. Zagledal je mnkega, kosmatega moža, ki je prodaiial na vrvioo privezane pisane balončke. Na koncu so dvigali svoje debele glavice, ki so kimale v lahnem vetru in trepetale, kakor bi se smejale poredni, radovedni deci. »Meni se smejejo!« se je razhudil Počep in zapretil balončkom s pestjo, V resnici pa ni bil jezen na živo pisane mehurčke! Kaj še! jezil se je le, ker je imel v žepu luknjo, v luknji pa ništre. Rad bi bil imel balonček, a za ništre ga noben prodajalec ne da. Na srečo je prisopihal po cest! Počepov striček, debeli Tine Brenta. Ustavil se je pri skupini otrok in se smejal prijaznim balončkom, ki so imeli ravno tako debela lica kakor striček sam. Opazil je Počepa. Pomežiknil mu je in ga vprašal: »Balončki so ti višeč, kaj ne? Kar si enega izberi!« Deček je vzradoščen poskočil m zgrabil kar za vrvico. »Samo enega vzemi!« je kriknil striček. Prepozno! Prodajalec je vrv oreslabo držaL Ostala je v Počepovi roki. Deček je bil prelahek. Balončki so se poredno zamajali in ga odnesli. Visoko so splavali. Potep se je plašno držal za vrv in se oziral okoli. Rad bi se bil oprijel kake stvari, pa ni ničesar dosegel. Hiše so bile preveč oddaljene. Nad balončki je plavalo zlato soince. Smejalo se je pisanim debelim glavicam in otroku, ki so ga nesle kvišku. Prav nič se mu ni smilil Počep, čeprav so se mu od samega strahu vihala predolga ušesa. Počep je priplaval do visokega zvonika. Ko so balončki hiteli mimo blesteče konice, je deček zgrabil zaiuo. Občepel je na pozlačenem jabolku. Pogledal je na trg in se stresel Kako visoko je bil! Njegovi tovariši na tleh so bili majhni, pol pedi visoki, hiše pa nizke kakor kmečke koče. Ko je tako sedel na jabolku, je opazil ozka vratca. Razveselil se je. Sumil ?e z nogo ▼ vratca. Res so se odprla. Zlezel je v ozko odprtino in vrata zaprl. V ključavnici je našel ključ. Zadovoljno se je zaklenil v jabolko. Zakfeml se ie v krogli. Pričela se je mirno zibati. Deček ni pomislil, da levi jabolko ravnotežje. Še sam je brcal in pomagal. Teda.?ci pa je krogla izgnala ravnotežje. Zletela je po strmi strehi zvonika. Počep je debelo pogledal, ko je čuitil, da se kotali. Metalo ga je sem in tli a. tako hitro, da je bil takoj ves obtiškan. Prepričan je bil. da se mu bliža zadnja ura. Zlato jabolko je zletelo na cerkveno streho, z nje je skočilo na nižfeo sosednjo streho. Od tod je odletelo v reko, ki je «tekla v bližini. Prav tedaj sta k)vi!a na reki dva ribiča ribe. Imela sta veliko mrežo. Pa je priplavala po vodi pozlačena krogla. Brž sta jo uleřa Jsi se razveselila dobrega plena. Sklenila sta jo odpreti šele drvečer. Zavalila sta jo k svoji hišici, jo pokrila s sukntjiči in mrežo ter se odpravila ju-žinat. Ko je Počep čul, da sta odSla, je vratca odklenil. Ves potolčen in buškast ?e konnaj zlezel na dan. Deček pa ni mislil na svoje bolečine. Želodec se je spet oglasil. Zato je urno odkrevsal domov. »Nu, mamica! Ali si že skuhala močnik?« je pozdravil mater. »I. kakšen pa sé? Kdo te je vendar tako zdelal?« se je prestrašila mati »Močnik! Močnik! Lačen sem! Lačen!« je odvrnil deček. »Kdo te bo pa čakal? Močnik se je že segrel, napravil mehurčke in zavrel, mi smo ga pa pojedli...« Potep Počep je počepnil v kot. Zaradi tistega močnika se je zdaj prav milo zjokal. Gospodična GeoTgiia ni rekla ničesar več. Kaj naj bi bila pa dejala! Cotanchy se je obrnil k svojemu spremljevalcu: »Stopi po konja.« »Samo dva imava, madam,« je nato rekel gospodični Georgiji. »in pot bo precej dolga. Nekaj ur po vodii — zaradi naučenih psov. Prav žal mi je.« Čez nekaj minut sta prišla dva konja; na enem je sedel mož. Svobodnega konja je prijel Cotanchy za uzdo in ponudil Georgiji roko, da bi se oprla nanjo. Brez besede je zlezla GeoTgija iz avtomobila na konja. Ponudene roke se ni dotaknila. Cotanchy je sedel njej za hrbet. Nato so odjahali in izginili v temi. Med dvema in tremi po polnoči je pridrvel avtomobil v Morrison-City. Ustavil se je pred šerifovo hišo. Mož za vodilom je bil BiH. Bili se je opotekel z voza in jel s pestijo razbijati po hišnih vratih. Psi na dvorišču so zalajali kakor iz uma. Zgoraj se je odprlo okno. Šerif se je skloni! venikaj. »Hitro,« je viknil Bili. »gospodična —* A nato se je spet zavrtilo okoli njega in moral se ie s čelom opreti ob vrata. Ko je prišel šerif dol in odklenil vrata, mu je mož kar padel naproti. Šerif ga je prestregel, ga vzel v naročje in ga zanesel v sobo. Ko je dobil kozarec vode, ki jo je do polovice izpil, ostalo pa izK na svojo glavo, je bil Bili toliko pri sebi, da je mogel govoriti. — Zbudil se je ЬЙ — v travi za vozom. Najprej mu ni prišlo sploh nič na um. V glavi mu je bučalo, zelena in višnjeva kolesa so se mu vrtila pred očmi Nato je poskusil vstati. Lezel je okoli in okoli voza, misliti še vedno ni mogel, a tedaj je prilezel tja, kjer je ležala brana. Takrat se je spomnil vsega. Moža z vozom — nadomestnega obroča — gospodične-- Tekal je okrog, klical in kričal in iskal na vse strani. Morda je gospodična kie ležala, kakor je on ležal za vozom; a nikjer je ni mogel najti. Nazadnje je odpel nadomestna obroča in ju napravil na kolesi, kakor je vedel in znal. Nato se je pri,peljal semkaj. Še zdaj mu je bilo, kakor da samia. — »Kakšno pismo je to?« ie vprašal Šerif in pokazal na papir, ki je molel iz žepa Billovega suknjiča. BiH je izvlekel pismo, ki je bilo naslovljeno na pod,polkovnika. »Ali imaš v vozu kaj njenega?« je vprašal nato. »Klobuk, žepno rutico, vobče kaj, kar je nosila pri sebi?« »Ne vem,« je dejal BiH, »ne verjamem.« Šla sta dol, k vozu. Ničesar ni bilo v tujem od gospodične; samokres je ležal na tleh prazen, kakor ie šerif videl. (Dalje prihodnjič.) »JUTRO« iL 57 « 12 1530 Leščani gradijo moderno šolo Slika vzorne gorenjske občine - Zanimivosti iz 100 letne šolske kronike - Prva osnovna šola kraljeviča Andreja faka bo prva osnovna šola kraljeviča Andreja r Lescah po osnutku arh. Srečka Rainerja V Lescah na Gorenjskem bodo te dni začeli graditi moderno štirirazredno šolo, ki bo do jeseni dozidana in z novim šolskim letom slavnostno otvorjena. To bo najlepša proslava stoletnega obstoja dosedanje šole in obenem kulturna manifestacija lepega vsestranskega napredka ene najvzornejšdh podeželskih občin v Dravski banovini. Poglejte samo, kako se je v Lescah po vojni razvila industrija, ki vsa prav dobro uspeva! Tovarna verig, ki jo z vso sposobnostjo vodi ravnatelj inž. Hieng, zaposluje okrog 200 delavcev, tik pri kolodvoru obratuje renomÍTana Šušteršičeva tovarna nogavic z najmodernejšimi stroji, zaposluje nad 60 delovnih moči in bo v do-g'ednem času znatno razširila obrat. Jeg-ličevo pletilstvo, vsestransko v pestri produkciji pletenin, daje kruha 30 delavkam; za posladkanje skrbi silno čedno urejena Zavrtankova tovarna čokolade; v lesni industriji prednjačá velika parna žaga Marce-cela Ramborška in v kratkem bo začel obratovati tudi nov parni mlin. Vzporedno z napredkom industrije je omogočen dober obstoj trgovini io gostilniški obrti, ki se po blejskem zgledu vedno bolj izpopolnjuje. Veliko bodočnost še imajo Lesce, saj skozn nje teče ves promet kraljevskega Bleda. Dani so vsi pogoji: ugodna lega, obilje stavbnih parcel na vse strani Tu se bo še mnogo gradilo. Povpraševanje po «tavbiščih narašča in zaenkrat j« nameravana gradnja peterih novih stavb. Kje bi si človek tudi mogel želeti idealnejse bivališče! Prekrasna je ta pokrajina in ljudje so hudomušne korenine, da malo takih. Pa dobri '4>sTK>darji! Za primer samo zadružništvo: nabavna in prodajna zadmga kovačev za Gorenjsko si je v Lescah zor a díla že svoj dom in vse kaže, da se bo zdaj še lepše razvijala. Sirarska zadruga, ki jo je ustanovil sedanji župan Ažman, ima že pet let svo' dom v Hrašah in lahko služi za zgled. V 6 letih obstoja je imela 2 milijona 203.212 Din prometa in je članom izplačala za mleko 1,131.223 Din. Taka številka kratko in točno pove, kaj pomeni zadružništvo pod dobrim vodstvom! Seveda se siTarska zadruga udeležuje vseh razstav in velesejma v Ljubljani in je bila že trikrat odlikovana. Vsega ima občina nad 1000 prebivalstva. Tvorijo jo vasi Lesce, Studenčice, Hraše, Hlebce, Nova vas in Zapuže. Iz nekaterih teh vasi so doslej otroci zaradi pomanjkanja prostora morali hoditi v sosednje šole in je leska občina plačevala štiri proračune. Z zgraditvijo nove šole, ki bo vsestransko ustrezala, je namen pritegniti vanjo otroke iz vseh peterih vasi, da bo občina zaokrožena tudi v prosvetnem pogledu. Hočejo biti leški občani sami svoji in prav imajo. Malo kje najdeš toliko vzajemnosti, ki se vedno zrcali tudi v sklepih občinskega sveta: sprejeti so po treznem preudarku vedno soglasno. Velika zasluga za tako lepo harmonijo prebivalstva pripada dušnemu pastirju, župn ku g. Avsecu, ki uživa zaradi svojega mirnega, plemenitega značaja splošno priljubljenost. Taka vzorna občina je gotovo ▼ svojem delovanju vredna posnemanja, na drugi strani pa posebnega upoštevanja oblasti. Z novo šolo bo sama sebi postavila najlepši in najtrajnejši pomnik. Pa poglejmo še malo v minulo stoletje! Šolska kronika navaja mestoma ljubeznivo, vseskozi pa v prav prijetnem patrijarhaličnem sosu vse »spomine vredne, šolsrvo zadevajoče dogodke«. Uvodoma pravi, da je leška šola veljala do 1830 obenem za mežnarievo stanovanje. cerkovnik je obenem bil tudi šol-mašter. Prvi ie v tem svoistvu v kroniki imenovan Janez Zalokar, ki se ie nekoliko naučil pisati in brati pri orglavcu v Naklem. nakar je prvstal orglavec in od.er.ji-telj mladine v lerki fari. Za njim je prišel za učitelja, mežnarja in orglavca Frarce Gerbič iz Nevelj pri Kamniku. Služboval je samo eno leto. sledil mu je Jakob Zupan, bivši učitelj v Kamni gorici. Ta je cvctal samo po! leta. nakar je prišel iz Krania Janez Petrič, ki pa se je po štirih letih pripravil za c. kr. pisarno in se vrnil v Kranj. Samostojna ie postala 'eška šola 1845. Uredili so učilnico tako. da ie bila Pet metrov dolga, pet metrov široka in dva metra visoka. Za Petričem je nčPelieval France Praprotnik, ki je šel pozneje na Ježico. De- loval je do 1871. Njegov naslednik Janez Pezdič mL, ki je prišel iz Šmartna pri Kranju, je služil le pet mesecev, pa so še tisto jesen dobili novega učitelja nekod s Krasa, in sicer v osebi Ivana Jeršeta, ki je v Lescah štiri leta z dobrim uspehom deloval. Toda — pravi kronika — kakor ie odmenjeno vsakemu človeku, boriti se z usodo, tako je tudi ta mož mnogo pelina izpil v svoji službi. Kragulj, kateri mu je klju-val srce od zore do mraka, utrudi! se je in prepusti! že slabotno truplo zemlji, iz ktere je bilo vzeto . . . Ј5. aprila 1875 je Jerše zaradi i etike v Gospodu zaspal. Po-srreb mu je bil sijajen. Pa nadaljuje kronika: Sola je z smertjo učitelja tudi umerla in otroci so letali brez vse durevne hrane okrog . .Si. novembrom 1875 je prišel učiteljevat Franc Rib-nikar iz Ribnice. Muštral ie v eni sami sobi 75 otrok, a kronika beleži prve inšpekcije dekana Kešeta iz Begunj, ki je dvakrat zadovoljen zapusti! šolo. To leto ie bila prvič uvedena tudi ponavljalna š>la za otroke od 12. do 14. leta. ki so že opravili prvo sveto obhajilo, pomagali doma in se vračali v šolo le še ob četrtkih. Ob koncu vsakega šolskega leta beleži kronika vestno in resno. 100-ietna šola v Lescah da se Je vselej vršila slovesna maša z zahvalno pesmijo in s preizkušnjami, Ы so jim prisostvovali duhovni in posvetni go-spodiie. 10. novembra 1878 je učitelj Franc Ribnikar umrl. Kronika "ivali, da je bil »za narod verli in napredek vneti učitelj«. Doma je bi! iz Tržiča, ime-l je prsparandijo in slovel je kot cerkven pevec. Sola je bila zopet zaprta do 9. inarca 1879, ko je službo nastopil Ksaver Krušnik, ki je prišel Iz Podkraja. Že naslednje leto je odše! in v decembru ga je nadomestil Simen Horvat iz Březnice. Veseli in žalostni dnevi Kot veseli dan beleži kronika poroko prestolonaslednika Rudolfa, še bolj pa 16. julija 1883, ko so presvetli cesar blagovolili obiskati gorenjsko stran: Lesce, Begunje in Bled. Lesce so bile za orihod okusno ozalj-šane, vse je hitelo na !epo okinčan. kolodvor in Leščani so z Radoveljčani skupno uřezali cesarsko pesem. 12. decembra 1883. ie nmrl blacodušnl mož, prijatelj šoie, dekan Keše. Kot okrajni šolski nadzornik ga je nasledil Andrej Senekovič. ki ie leško šolo nadzoroval prvič 22. marca 1884. Isto leto (22. 9.) je umri tudi deželni nadzornik Raimund PirkeT, ki ga je kronika doslej večkrat omenila Za Senekovičem. ki je 1S85 posta! ravnatetí kranjske gimnazije, ie bil okrajni šolski nadzornik Fran Leveč. 23. oktobra 1S87. je nastopil službo иЯ-telj Dragutin Simon. Leveč ga je prvič in menda po slednjič nadzor >val 188*, kajti z novim letom 1889 ie bi! izvoljen za okrajnega šolskega nadzornika Jakob Aljaž, takrat župnik v Dobravi pri Kropi. V juliju 1895 so začeli šolo razdirati in se je pouk preselil v neko sosednjo hišo. Se učitelja so pregnali v drugo stanovanje. Popravljanje je bilo v oktobru končano in šo!o te oblike, kakršna ie danes, ie vnovič blagoslovi! župnik Hudovernik. No. dne 5. marca 1896 je sledil hud udarec. Okro? 4. zju-trai ie čez n.iive nenadoma prihrumela iz-stopivša Blatnica ter poplavila šrlo. Voda ie stala do opoldne v pritličju 30 cm visoko. klet oa ie bila seveda vsa polna vode. Pouk ie bil nekai sasa prek'nien. Oprava ni trpela, le novo zidovje in tla ie voda dobro premočila. Še tisti mes'.'C se je od Leščanov poslovil učitelj Dragutin Simon m odšel kot nadučitelj na trirazrednico v Vel. Lašče. Kronika se ga hvaležno i/»omlnja. Otroci so v zahvalo za devetletni trud mu hvaležno podali v slovo roko ter z ganljivim pogledom zaklicali: Zbogom ... Od aprila do konca julija 1896 je vodil pouk ob torkih in fatfttfli íwfcrvflféld tfStelJ Uudevft Sttae- ny, sedaj sreski nadzornik v p„ živeč r Ljubljani Dne 11. marca 1899 je ЬПа šolska mladina obdarovana s krasno šolsko zastavo, ki jo Je dala gospa Ivana Wuchererjeva, gostil-narica m posestnica. Takrat je že vršil službo e. Ivan б e tn r 1, ki je ostal v Lescah celih 30 let m vzgojil vse zadnje generacije letake občine. Z obilno družino stisnjen v ozke stanovanjske prostore ie vendar vztrajal in se posvečal svojemu poklicu z vso ljubeznijo. Zato pa je tudi užival splošno priljubljenost Tudi zdaj živi v pokoju v Lescah. Predvojna kronika večkrat omenja, da so se vršili zdravstveni ogledi šole, saj je bila potreba novega šolskega poslopja že od nekdaj očitna. Toda — nastopila je vojna. Dne 28. septembra 1914 je voditelj šole g. Šemerl prejel ustmeno prepoved nadalj-nega poučevanja. V letu 1916. je bil šolski voditelj vpoklican in ga je nadomestovala učiteljica Pavla Gmeinerjeva. ki jo ie smrt pokosila 7. novembra 1917. Njena naslednica je bila Josipina Gradišarjeva, a v juniju 1918 se je g. Šemrl zopet vrnil Iz vojne. Za novo šolo Po ujedinjeniu je višji šolski svet razširil So,r> v dvorazrednico pod pogojem, da kraj-ni I lski svet ali občina poišče, najame in opravi primerno sobo za začasno namestitev drueega razreda. Sobe sicer niso dobili, uredili pa so pouk tako. da se vrši menjaje dopoldne in popoldne. Kot druga učna moč je bila nameščena gospodična Pavla Seme-nova. Z radostjo beleži kronika proslavo prvega narodnega praznika 29. oktobra 1919 in priprave za sprejem regenta, ki ga je koncem junija 1919 pozdravila leška mladina skupno s šolsko mladežjo z Dovjega In Březnice. L. 1922. le bilo sklenjeno, da se šolsko poslopje razširi hi dvigne tako, da postane šola sčasoma trirazredna. Toda sklep ie bil zopet odložen. L. 1923. je bila otvorjena obrtno-nadaljevalna šola, ki lo odtlej redno vsako leto obiskuje do 30 vajencev. Dne 30. septembra 1923 je bil sestavljen sedanji krajevni šolski odbor: predsednik novo izvoljeni župan Ivan Ažman, blagajnik Ivan Žark, odborniki: Simon Justin, Fran Pri-stov In Franc Vovk sami ugledni posestniki. S 1. septembrom 1928 je stopil v zasluženi pokoj upravitelj Šemrl, na kar !e vodstvo šole prevzela sedanja učiteljica edč. Marija Číbsjeva. Lani v decembru pa je bil za upravitelja v Lescah imenovan Z- Rndoif Knez. 2e dolgoletna potreba nove Strte se Je pričela uresničevati takoj po izvolitvi sedanjega župana Ažmana. Svet za novo šolo je kupil še bivši župan, sedanji podžupan Fr. Vidic. Znana Legatova rodbina, ki kaže vse umevanje za potrebo nove šole, le prodala stavbni orostor za malenkostno ceno Po 3 Din kvadratni meter. Parcela le prav bllza sedanjega šolskega poslopja, hrta krasno solnčno lego. čim bo nova šola dograjena, bo sedanji krajevni šolski svet staro šolsko poslopje podrl, da se doseže prostorno križišče cest. vodečih v Begunje, na Jesenice v Radovljico In na B'fd. Sedaj le med staro šolo in zvonikom c^-sta zožena na 3.50 m ta se je primerilo že nešteto nezgod. Cim bo nova šola podrta bo križišče dovolj veliko. obenem pa se bo ткй! krasen ooeled na novo šota. Parcela meri 3379 kvadratnih metrov. Po uvidevnosti sedanjega župana sta občina ta krajevni šolski svet soglasno sklenila pred-lansldm naprositi takrati oblastni odbor za komisijski ogled, ki je ugotovil: izbran le najlepši kraj, ki je primeroma dovolj velik za štirirazrednico. Nova šola bo res tudi imela štiri učilnice, nadalje bo v njej nameščena gospodinjska šola, ki ie nujno potrebna glede na zelo lep kmetijski in industrijski razvoj krala. Vsa notranjost bo nreiena najmoderneje. šola bo Imela lep gledališki oder, telovadnico, kopališče za mladino in odrasle. Izmed raznih predloženih načrtov se je gradbeni odbor prav hitro odločil za Izvrstni načrt arhitekta Srečka Rajne rja, ki je pokazal svojo sposobnost že z načrtom le-ške dvome čakalnice Slika predočuje, da bo nova leška šola zares lepo arhitektonič-no delo. ki bo ustrezalo okusu vsakega tujca. prav posebno pa še željam in stavljenim pogojem gradbenega odbora. Načrt je kma- te oAAifla gradbena «Ärefccfla in nedavno tudi banska uprva. Za izvPiitev gradnje, о čemer bo te dni padla odločitev, nakar se bo z zidavo takoi pričelo, se je prijavilo ravno 60 gradbenih podjetnikov in moj- strov. Do septemАнa mora bffl nova Šolska palača ki bo veljala dober milijon dinarjev, pod streho. V ponos bo le-škim občanom in vredna visokega pokroviteljstva kot prva šola Nj. Vis. kraljeviča Andreja. V zagorskih katakombal Evo, dragi moj! Tu sva na skrajlnem koncu četrtega horizonta v kisovškean rovu. Globina 190 m, tema, vlaga, pred tebou leži v črnem premogovem blatu rudar, v rokah krčevito stiska železno držalo, v katerem se pod pritiskom stisnjenega zraka z blazino hitrico vrti m škrta dolg jeklen sveder, se grize v črni diamant, da žvižga, da vibrira nepremična tema. Droben, rdečkast žarek trepeta v rudarjevi svetiljki, medlo svetlobo meče na vrtalčeve kitaste roke — dinrrrr — to je pesem. Človek je pustil ckišo doma, je pustil srce pri ženi. otrocih, ljubici. V skrajnem kotičku katakomb, kjer preži smrt. so le mišice. Mišice in živci. Sveder bliuje prah. se pogreza, lomi se črna skala — visoko gori, pod solncem, pa poje telefon: toliko in toliko produkcije; v svet tipka telegraf in neki človek, dva morda, si kiupita nov avto... Delnice padajo, rastejo, vse z blaizmo vrtoglavostjo... Spodaj v četrtem horizonte, nekije v kalifornijskih rovih, povsod, pojejo svedri. Pogledaš z očesom ki prodre materijo, krči daljavo, vidiš svedrov, mršič m živcev nwrožico. Vse to, dragi, je muzika katakomb našega časa. Muzika ki mora biti, rmrzika kozmične Skorje, v katero se je vsesa! človek za človeka. No, pa kdo bi samtfarf! in bil sentimentalen. Predaleč bd segla misel Da, zagorske katakombe! Skozi Aleksandrov rov ali pa Kisovški rov in po liftu v prvi, drugi celo v četrti horizont, povsod srečavaš mišice, sklonjene hrbte v kamen zarite. Dnofona luč srveti, da vidi oko, kam udari kramp, kje se dvigne lopata. Iz temime drdra proti nam po tračnicah vrsta vozičkov-homtov: tihot, tijhot šimla! Torej konji, pravcati jamski konji v teu globini. Svoje čase, pired petnajstimi leti, )e bilo v rovih zaposlenih preko dvajset konj. Lokomotive ne bi mogle vsled svoje velikosti in dima opravljati tega dela, istotako ne bencinski stroji kakor jih uporabljajo zgoraj na zem®. Konje so uporabljali in jih še uporabljajo povsod po svetu, kjer jih še ni zamenjalo motalo, to ni nič posebnega. Bolj zanimivo pa je vedeti, kako jim poteka življenje v glo'biini brez solinca. Najboljše ^faf enostavnejši način! Vodo pravilno omehčaj z navadno sodo, nato peri s pravim terpentinovim Gradbeni odbor za novo šolo: od leve ea desno: sedanji upravitelj šole Rudoli Knez, župnik Avsec In župan zadal projektant arh. Srečko Rainer, ravnatelj ins. Hieng* poe. in gost Olip te podžupan Vidic, 2 tem prištediš na milo, novcu in perilnl miade kcnt'e doioiöo za v jame, z a donsko jih potisnejo na lift, ki je pa tako ozek, da se mora konj vsesti. Verige se napnejo, lift se tiho strese in pogrez-ne v jamo. Leta ш leta minejo predno žival ugleda zopet solnčno luč. Po petnajst do dvajset let žive v jami, prevažajo polne vozičke do Hftov in prazne nazaj do odkopov. Dan za dnem, leto m letom. Znana je konňeva řnfefigenca. 0 tem so mi marsikaj zanimivega pripovedovati jamski hlapci, edini tovariši, ki se jim poda jamski konij. Svojega gospodarja koosj dobro pozna, on ga komata, mu poklada krmo. nastilja borni hlev, ki je vsekan v skalo ob tiru. Dobro sluti kedlaj se bliža njegov »šiht.« Pokorno se pusti tedaj okorna tati, sam varno Stopi v temo do vozičkov, se obrne, da ga hlapec vpreže. potem pa vdano opravita vsako delo. Kadar se bliža ara odmora, zaživi, jadrno teka z vozički in če nanese potreba, da je dalje v službi, positane nemiren in uporen. Ko je prosit, odkloipota v svcx?o stajo. bmeii so pa v Kisovcu sirastega, rde>-če «špricanega« konja. Ta je znal celo šteti, tako mi je dokazoval zadnjič Sak-sov Pavle, nestor naših jamskih hlapcev — skala naše doline. Kadar je sirec potegmä vrsto, s kratkimi verigami sklopljenih huntov, je pri vsakem vozičku, ki se je premaknil in nategni! z glasnim udaroem naslednjega, mignil z uhljem a m če so mu dodali le en voziček nad običajno mero, je odnehal ro ni potegnil za nobeno ceno. Skušali so ga pretentati na vse mogoče načine, mu přiklopili še več vozičkov aK drugače, vedino je preSterva-i voz токе te vlekel dalje le, če je bilo vse »ad rigt«. Pred časi so imeli v rovu tudi neko šinilo, ki pa ni ЬЗа tako navita kakor sirec, i, morda je bila pa celo boälj pametma, saj se je razumela oelo na besede. — Hlapčev pomagač ofoičajno jav hlapou, koliko vozičkov je sklopMen'r na ta način, da zavpije: deset (ali več hlapec šele potem požene: tihot! Šimla, si je sčasoma zapomnila besedo deset, ker je bfla teža desetih vozičkov zanjo najbolj ugodna in ni potegnila pri drugačni besedi, makar, da je bilo samo pe vozičkov. Ko so dognali njeno maüho, pa hitro odzvonilo šimiini bistrournn stí. Napregti so ji dvajset polnih vozi. kov, pomagač je zavpil: deset, hlape; tíhot! in So je kakor bi užigal. Tudi v nevarnosti si znajo pomagat Tla so včasih zelo nagnjena in če teža, ki jo vleče konci, le prevelika, s: tehta en jam poim voziček do 750 ki se zgodi, da začno drdrati vozički veliko sflo navzdol kn gorje živali, č bi se iztiril en sam, zmečkalo bi що hlapca, ki se navadno pelje stoječ na kolesi prvega vozička. V taki nevarnosti se konj domala vsede na zadnje nog-tetr tako zavira toliko časa, da je nevarnost odstranjena. V temi ovoha svojega gospodarja in hitro loči prijatelja od neprijatelija. Lansko leto je nek tak konß dobil novega, mladega, preveč živahnega gospodarja. Njegova živahnost je obstojala v tem, da še le prerac nagajal in dražil zaupamo mu žival Konj se je kaj kmaihi maščeval. Ko je nekoč potegnil vrsto vozičkov, te šini" s tako močjo, da je spodnesel müade-niča ki je z bolestnim krikom pade pod drveča kolesa, kjer je zmečkan iz-dihnÜ V vedbi temi koaihi oslabi vM in marsikateri oslepi. Potem ga spravijo n?-dan. Tudi zdravega konja doleti nek< sreča, da zagleda dnevno kič. Takrat vriska in rezgeta od veselja, skače po trati kakor mlado, novo žirebe s privzdignjenim repom. Veselja ni konca ne kraja. Samo dan ne sme biti solnčec, preveč bi mu bleščalo. Je nekako take kot s človekom, ki ga po dolgi muka-pofei žeji po sreči, doleti nenadoma preveliko veseije. Tako se vračajo na sve>flo kon® in i njimi njihovi gospodarji hlapci — stari in zdelani. Nekaj časa še delajo na svetlem, vozijo zopet bmiite s premo gam. lesom in odpadki na separacijo in v rove, a samo do liftov. Vesele se dneva, toplote, zraka in počitka, ki jih čaka onkraj dolge dobe temnega dela. dela, s katerim so prižigali oči svoje družine, z njimi rdečili lica svojih dragih za lepše dneve, nego so jih živeli sami. Te cSni je šel v pokoj omenjeni Pavle. Vsa dolina ga pozna. V dve guibi je zle-zed in kadar je bil v šibtmi obleki, je zamišljen žvečil svoje misli in jih mešal s čikom, da mu je poizela rjava slina v drobno ščetina sto brado. S svetlimi belimi očmi je ogledoval svojo »fukso«, bogve, gotovo sita si imela še veliko povedati, zaupati, saj je tako. da žival molči. Zbolela je stara kljusa in šla v pokoi Dali so mu šimlo. Le nekaij časa sta tovariševala pri huntu in zadnji dan p-reden je šel ata Pavle v »pfetoin«, sem ju vjel na ploščo baš ko sta prilezla iz rova: on ves prsten in ilovnat z jamsko svetiliko v roki, »ena« osleplfiena od dinevne luči... In še vedino: na skrajnem koncu četrtega horizonta v črnem blatu rudar s svedrom v mišičasti roki, tema vibrira <— T oašSh katakombah nič novega. Ami. Sport Visek tekem v HolmenkoDenn efcaSartni rekord na holmcnkollenski skakalnici — Lep uspeh Jole «bnde n» 50 km, Ы je bil med Srednjevropeci šesti Oslo, 3. marca. Glavni hoiroenkoReneki dani Norveški narodni prazniki Kljub temu, da je prireditev pričela šele ob eni popoldne, so pričele že zjutraj na vse zgodaj romati ogromne množice gledalcev proti Holmen-fcolinu. Peš, z električno in avtomobili so prihajale vedno večje mase sveta, tako, da je Ыо že ob enajstih mesto kakor izumr-to. 2л ob enajstih so računali, da je bilo navzočih nad 30.000 ljudi. Vse sobe у hotelih so bile že pred tednom rezervirane, ravno tako prehrana po posameznih hotelih. Želja vsakega podeželskega Norvežana je da pride ob hofcmenkollenškem nacijo-n al nem prazniku v Oslo Vsak si vzame s seboj kak prigrizek m tudi pijače ne manjka. Tako preživijo ves dan na Holmen-kollnu. Ob 12. so bila žc vsa pota in v« dohodi prenatrpani, toda vedno »o prihajale nore množice. Oc em je to шогје vahijoče množice naenkrat utihnilo; prišel je kralj » prestolonaslednikom. Norveška himna m skakanje prične. Za skoke je bilo priglašenih 243 tekmovalcev, od katerih je vsak izvedel рю dva skoka. Organizacija je bik teko prccizna, da je bila tekma končana že ob 1330. Rezultati in ocena je bila »poročena tudi potom radija, tako da je vsak Norvežan sedel lahko doma, držal v roki program ter imel jasno sliko prireditve pred seboj. Časor*is; so že več dni pred glavnim hohnenkollenskim dnevom napovedali, da se pričakuje letos rekorden obisk. Prorokován j a so se uresničila; tekmam je prisostvovalo 60 do 70.000 ljudi, množica, kakršno na enem mestu Je nisem videl. Cela gladina j«zera (iztek skakalnice leži namreč na jezeru, ki pozimi zamrzne), vsi okoliški griči, desna in leva etrass skakalnice, povsod glava pri glavi; na nebu krasno zimsko solnce in brnenje aeroplanov. Na čast tujcem so se igrale himne njihovih narodov, m sicer vedno, kadar k skočil prvi reprezentant dotične Örazer Sportklub y LJubljani Oraler Sportklub : SK Svoboda 6:1 (4 : 0) Oratzor Sportklub ima ▼ zadnjem času tesne vezi s slovenskimi klubi in v Ljubljani ni gost Danes я jutri vrača nedavni obisk našega prvaka v Gradcu. Dvodnevno gostovanje so prireditelji delili z agilno SK Svobode ki ie danes ab-5olvtraia orvo tekmo. Nasprotnik je bil zanjo premočan in je že v prvih minutah pokadi. da se ne bo dal premagati. Simpatično dTugoplasirano moštvo Gradca je odlično varano, tehnično na viška in ima v sTe-dini tri enako nevarne strelce ki iim obramba Svobode ni moda iztrgati številnih šmts. Duša moštva ie neumorni srednji krilec Kastron. ki le povsod m vedno pošilja sprednje vrste v ogenj. Tudi ostala obramba j« imela v drugem polčasu priliko dokazati. áa zna reševati kočljive situacije. Posebej je treba pohvaliti discipliniranost in iair ioro enajstorice. Svoboda se je vrgla na nasprotnika z velikim е!аткот in ie zato zaslužila svoj častni irol. Dočim je obramba deloma rušila přečešte nasprotnikove napade, je napad zaradi odlične igre krilske vrste gostov le -edko prodrl na nasprotnikovo polovico, kjer pa tudi ni moeel ohraniti žoge. Kot eva sta se borila oba branilca in tudi vratar je imel po odmoru mnogo zaslug, da Graďčam niso podvojili rezultata prve polovice. Kljub stalni premoči Sportkluba je Svoboda požrtvovalno vztrajala do konca. Gole so zabili Dorner in Buchta no 2 ter Matějka in Kastron po 1 za sroste dočim je častni gol za Svobodo posadil — zaradi nesporazuma med branilcem in vratarjem — Milosavljevič. Tekmo je sodil %. Derža] — v splošnem dobro: prezrl oa ie roko Kastrona v kazenskem prostoru in s tem najbrž prikrajšal Svobodo za d rud gol. Poset je bil »občutljivo« majhen. Današnji nogometni program Igrišče Primorja: ob 10 30: Trbovlje : Primorje re®., prijateljska; ob 14.15: Ilirija : Hermes, prvenstvena. ob 1600: Grazer SportchA : Primorje, mednarodna. Danes igraijo Gradčani proti prvemu moštvu Primorja, ki nastopi v nekoliko spremenjeni postavi. Če bo — po dolgem časa spet — nastopil Vmdiš v halfih, bo postava moštva naslednja: Korče-Svetic, Hassl-Vindiš, Slamič, P i šek-Jug, Slapar, Erman, Zemljak, Uršič. V tej formaciji bi bil napad mnogo jačji od dosedanjega letošnjega napada Primorja, najbrž tudi najmočnejši v Ljubljani. Začetek tekme ob 16. V predtekmi (začetek ob 14.15) odigrata prvenstveno tekmo Ilirija in Hermes. Ta tekma je bila vedno poleg tekme Ilirija : Primorje najzanimivejša, kar je tudi občinstvo vedno kvitiralo s primernim posetom. Sffbotni nogomet na Dunaju. Na Hohe Warte j« v prvenstvu Sportklub porazil Hakoah s 3 : 1 (2 : 1). Službeno iz LNP. Za danes napovedana pokalna tekma Grafika : Jadran odpade zaradi slabega vremena. SK Slavija. Danes ob 10. dopoldne v gostilni Košak redna seja upravnega odbora. Prosi se točnost in polnoštevilnost. SK Ilirija (službene objave). Plenarna odborová seja bo jutri, v ponedeljek ob 20. v kavarni »Emona«. Nogometna sekcija: za prvenstveno tekmo s Hermesom naj bo moštvo v naši garderobi ob 1345, rezervno moštvo pa ob 13.10 za tekmo z Reko, s katero odigra danes ob 13.30 na prostoru Ilirije prijateljsko nogometno tekmo. Slalom tekma, ki bi se morala vršiti danes 9. t. m. v okolici Tržiča, se zaradi sbbega vremena odgodi na poznejši čas. SK Ilirija. Plavalni tečaj SK ITirije. Gospodje, ki so se javifi ra plavalni tečaj v zimskem bazenu Ilirije naj se udeležijo sestanka v ponedeljek 10. t. m. ob 6. zvečer v kopališču. ŽSK Herme*. Občni zbor kluba bo z le javijenizn dnevnim redom danes ob 9. nacije. Za aas je startal prvi Janko Janša, ki sicer ni napravil dolgega skoka, vendar ga je izvozil. Ravno tako je tudi Jože napravil svoje in izvozil oba skoka. Najlepša točka dneva je bila brez dvoma skakanje najmlajših, namreč od 18. do 19. leta. Ker jim ni bilo treba paziti na daljavo skokov, so skakali sigurnejše in lepše. Junak dneva je bil zopet Rmid in njegov mlajši brat Birger, ki je spravil oba skoka na marko 50. Komaj se ovacije nekoliko poležejo, spravi Kofferstad na 51, takoj za njim pa Reidor Andersen na 52 ter tako postavi rekord na, predelani holmenkollenski skakalnici. Danes se je vršila zadnja prireditev na Holmenkollnu. Vztrajnostna vožnja na 50 kilometrov. Startalo je vsega skupaj 146 tekmovalcev, na, cilj pa iih je prišlo 87; ostali so odstopili. Proga je bila zelo težavna in tudi mazanje, ker je bil start šele ob 10. kot je tu navada. Pri vseh prireditvah so se držali Švedi precej slabo. Danes se je zgodilo prvič, da je zmagal Sven Ut-terström nad favoritom Norvežanom Ru-stastnem. Tudi Jugosloveni moremo zaznamovati krasen uspeh našega državnega prvaka Jožeta Janše, ki je zasedel v času 4:54:42 57. mesto v konkurenci. Je po vrst-nem redu šesti Srednjeevropec; za njim ranžira še 30 tekmovalcev in sicer: Japonec Taka Aso, Švicarja Wampfler in Zeier, Poljak Kuros ter 25 Norvežanov. Norvežan Johann Stöa, ki je zastopal norveške državne barve na zadnji olimpijadi v St. Mo-ritzu, je po času 8 minut slabši od Jožeta ter je zasedel 73. mesto. Tudi Janko se je držal dobro in pustil za seboj Norvežana Dohla in de Becha. Tudi ta uspeh je pri taki konkurenci lep: kajti pozabiti ne smemo,- da se te prireditve vršijo v domovini smučarstva na Norveškem Tako je zaključek prireditve za naš mladi sport brezdvo-ma velik uspeh. Naiglavnejše pa je to, da so se naši fantje naučili zelo mnogo, kar bodo lahko s pridom porabili doma za napredek in prospeh našega smučarstva. v lovskem salonu pri Stepi ca. Pozivajo se vsi člani, da se istega zanesljivo udeleže. TKD Atena (bazenska Sekciia). Danes točno ob pol 10. pozivam sledeče igralke na trening tekmo: Oly. Pipsi. Bibiča, Mal-či. Fanči, Tita. Elza, Milena Jermo!, Spel-ka. Zdenka. Milena, Bina, Olga W„ Bernik IL, Frida. Maša. Službene objave JLAS Termini naknadno do^olienlh prireditev: Pančevačkemu Športnemu Klubu, Pančevo: 213. marca: lahkoatletski miting, za začetnike; samo pančevački klub« 6. aprila: cross country samo za začetnike: 13. aprila: juniorské in ženske lahkoatletske tekme samo dopoldne; 20. aprila: štafeta 300. 500, 1000, 1500. 2000. 3000. 4000. propagandna dopoldne: 11. maja: popoldne juniorské in ženske lahkoatletske tekme; 15. junija: lahkoatletske tekme za prvenstvo Pančeva in prehod.no darilo g. M. Ste-fanoviča; 6. julija: internacionalni miting; 24. avgusta: miting za prvenstvo Vojvodine: 14. septembra: lahkoatletske tekme za prvenstvo Vojvodine za juniorje in ženske. Prooozicile za cross-country prvenstvo Jugoslavfle 1930 1. JLAS priredi 6. aprila ob 16. na motoci-klističnem tekališču v Černomercn pri Zasrebu cross-country tekmovanje za »Prvenstvo Jugoslavije 1930« na 10.000 metrov. 2. Pravico tekmovanja imajo moštva od 6 ljudi, od katerih najboljši štirje vplivajo na placement moštva, kakor tudi poedinci, vsi verificirani člani klubov JLASa. 3. Teče se tako da se prvo kolo preteče na samem tekališču (moto) v dolžini od 800 m. naslednja štiri kola po oolovici na moto - tekališču, ostanek pa nanrek tekafišča preko jam in hribčka dokler se naslednjih osem kol zopet teče po moto tekališču. 4. Placement moštev se določa tako, da prvi na ciliu dobi eno, dTugi dve točki itd., moštvo pa, ki doseže najmanjše ftevilo točk. se proglasi za zmagovalca m dobi naslov »Prvah Jugoslavije« v cross-countrviu 1930«. Isti naslov dobi najboljši poedinec 5. Nasrade dobijo najboljša tri moštva kot taka štirie tekači prvih treh moštev ka-kakor tudi najboljši trije poedinci. 6. Prijave je poslati najkasneje do 30. marca ob 12. opoldne na naslov tajnika Zdravka Frančiča, Zagreb, Martičeva ul. 5 s priiavnino Din 30 za moštvo, in Din 15 za poedince, ki niso člani moštev. Uvažuieio se samo pismene prijave. ki pridejo v roke taijnika do navedenega roka. 7. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a. Ttjnik: Frančič. Sharkey - Scott V Miami na Floridi jc dne 28. februarja Jacik Sharkey v odločilnem boju za svetovno beksaško prvenstvo težke teže v 3. kolu s tehničnim knock-outom premagal Angleža Phill Scotta in se s to zmago kvalificiral za nasprotnika proti Schme-lingu, s katerim bo prijel dne 26. junija v Newyorku v finale. S pravo ameriško reklamo pripravljeni odločilni boj med Sharkevem in Scottom za udeležbo v finalu -za veliki naslov svetovnega prvaka v boksu je doživel žalostno »joolomiio«. Ogromni stadion, ki ima za skoraj 70.000 oseb prostora, je bil napolnjen komaj do polovice. Dohodki sicer niso bili neznatni, toda po odbitku nagrad za Shar-keya (190.000 dolarjev) in Scotta (40.000 dolarjev) je prirediteljem ostalo najbrž premalo. Občinstvo Ы kazalo mnogo zanimanja za srečanje in je bilo seveda še bolj razočarano, ko je bik) glavne borbe že v tretjem kolu konec. Sharkey je takoi Po otvoritvi napadel ter nasprotniku do žalostnega konca sploh ni dal pošteno dihati. V prvem kolu obsuje dolgega Angleža s točo dobro merjenih in učinkovitih udar- сет. Scott se urnika bi komaj prestreže najnevarnejše udarce. Dasi je tehnično na višku, se vendar ne more otresti silnih zamahov Sharkeya in je kmalu — na vrveh. I. kolo je z veliko premočjo za Sharkeya. Komaj za doni znamenje za drugo kolo, je Sharkey že na mestu in ne izgublja časa. Še malo m preide v borbo iz bližine, odkoder padajo po Scottu strašni udarci. Končno mora na tla. toda vstane pravočasno in si v odmoru nekoliko opomore. V tretjem kolu se izpolni Scottova usoda. Sharkey otvori strašen ogenj na glavo m ostali de! telesa nasprotnika, ki je popolnoma presenečen. Le sem in tja parira udarec, sicer pa omahuje pod silo Sharke-veve ofenzive. Sharkey udari v želodec in Scott gre do tri na deske. Ko se pobere, dobi zopet težak udarec na srlavo m mora zopet na tla. Sedai pričenja Scott z zvijačo in stoka, da je dobil udarec jx>d dovoljeno mejo. Sodnik ga odvede v kot in dovoli minuto odmora. Sharkey je razburjen m vpije: »Fant je šel na tla, ne da bi ga bil zadel!« Scott mora zopet med vrvi in prejme ponoven udarec v želodec. Anglež gre na tla in zopet protestira, češ, da je bil udarec prenizek. Sodnik zavrne protest in proglasi Sharkeya za zmagovalca s tehničnim k. o. Publika je Scotta, ki so ga po zdravni- škem pregledu odpefjal! ▼ bolnico. tzžvH- gala; skorai enakih protestov pa so bili nato deležni tudi prireditelj, ki so obežali Amgleževe zmožnosti na največji zvon. S to zmago si ie Sharkey osvotil vsa srca ameriških prijateljev boksa ; dokazal je svojo odlično formo v poini meri in opravičil napoved, da bo moral Maks Schmeling napeti vse sile, če bo hotel naslov svetovnega prvaka v boksu prvič odnesti v Nemčijo. ★ V okviru tega odločilnega boja so se vršili še naslednji boji: Evropski prvak težke teže Pierre Charles (Belgija) je podlegel v 10 krogih po točkah bivšemu svetovnemu prvaku TX)ltežke težke Tommyju Lov-ghranu. Johnny Risko je izvojeval proti argentinskemu orjaku Viktorju Campolu neodločen izid. Francoz Bouquillon je moral proti Jim Matonev.iu v 2. kroga odstopiti. ker je bil težko ranjen na očesu. Prireditev je imela na programu same »težke« točke, vendar ni dosegla zaželje-ne uspeha. Scott je v Ameriki s tem fia-skom izgubil vse simpatije. * Sicer na po smrti velikega menažerja Texa Richarda ni mogoče dobiti pravega naslednika: morda je tudi v tem nekaj krivde, da ameriške boksaške prireditve niso več tako triumfalne kakor so bile pred. SPO Važna odločitev glede odpovedi shižbe obratnim zaupnikom Vodstvo nekega velikega podjetja v Sloveniji je odpovedalo koncem novembra 192(3 službo dvema delavcema, ki sta bila izvoljena kot zaupnika v smislu zakona o zaščiti delavcev. Obenem jima je vnaprej izplačalo 14dnevni zaslužek. Pri tem se je sklicevalo le na obstoječi službeni red, ni pa navedlo viroka odslovitve. Tudi na zahtevo delavske deputacije nI hotelo navesti tega vzroka. Kakor nam poroda Delavska zbornica, sta se odpuščena delavska zaupnika zaradi odousta zatekla na prisfoino nadzorno oblast in zahtevala odpomoci. Šele na zahtev? te oblasti je vodstvo podietja javilo, zakaj je odpustilo oba delavca. Eden od odpuščenih ie namreč objavil v nekem dnevniku članek, ki je bil deloma neresničen in žaljiv za podjetje. Ta vzrok je smatrala nadzorna oblast za zadosten. Za vzrok odpusta sta zvedela tudi odslovljena obratna zaupnika. Vi na ela zastopala stališče, da npm odoust ni bil opravičljiv, zaradi česar sta zahtevala svoje celotne prejemke za čas od 15. decembra 1926 dalje. Ker jima ni hotelo vodstvo podjetja priznati in izplačati tega prostovoljno, je nastopil eden odpuščenih delavcev sodno pot. Pristojno sodi§?e Je ugodilo zahtevi tožnika 7 razsodbo od 20. februarja 1929 ter razsodilo, da mora plačati podjetje odi šli zaslužek za čas od 15. decembra 192S do 15. oktobra 1927, odpadajoči del nabavnega prispevka ter pripadajoče deputate ali pa 5e znesek 1085 Din. Podjetje ni navedlo vzroka odpusta ter le zatrjevalo, da mu odpove službo v smislu določil obstoječega službenega reda. Tožnik pa ie bil у času odpovedi zaupnik delavcev in kot tak zaščiten v smislu § 119. zakona o zaščiti delavcev, ki določa, da ее taki zaupniki ne smejo odpuščati ali preganjati zaradi pravilnega izvr-ševnja svojih dolžnosti, кет bi drugače ta ustanova bila popolnoma iluzorna. Na drugi strani pa zakonodajalec tudi ni hotel da bi tak zaupnik delal, kar bi hotel, ne da bi ga smel delodajalec Skloniti ter je v § 112. cit. zakona in v §§ 202 in 203. rudarskega zakona določil gotove primere, v katerih se sme tak zaupnik odstraniti. Podjetje takega ^zroka priznano ni navedlo in je bil odpust tožnika brez navedbe vzroka neupravičen in nedopusten. Pcdjetje se je proti tej razsodbi pritožilo na okrožno sodišče, ki je z razsodbo od 3. julija 1929 «godilo prizivu in obsodilo tožnika (odpuščenega zaupnika) tudi na plačilo sodnih stroškov. Tožnik pa se je pritožil proti razsodbi okrožnega sodišča na etol sedmorice v Zagrebu, kot revizijsko sodišče. Stol sedmorice ie sedaj z razsodbo od 22. januarja t. 1. ugodil reviziji in potrdil razsodbo okrajnega sodišča v polnem obsegu. V utemeljevanju te razsodbe je stol 6edmorice poudaril, da toženka ne bi smela razvezati obstoječega službenega razmerja z delavskim zaupnikom z odpovedjo na podlagi službenega reda. ne da bi navedla odpusti-tveni razlog. Izvršena odpoved je zato neveljavna in delovno razmerje navzlic tako nedopustni odpovedi še obsloji. Ta razsodba ie načelne važnosti, ker ugotavlja, da se obratni zaupnik sme odpustiti le, ako so dani pogoji §§ 112. zakona э zaščiti delavcev, odnosno §§ 202. in 20S. rudarskega zakona in da mora podjetnik obratnemu zaupniku navesti razlog odpusta, proti kateremu ее zaupnik lahko pritoži, če meni, da ni navedeni razlog opravičljiv. Moderno kritje streh Moderna gradbena tehnika ее je dolgo bavila z načrtom ustvariti streho, ki bi odgovarjala vsem potrebam, predvsem zaščite siavbe pred vremenskimi neprilikami. Iz-šla so razna načela. Nekateri, kakor Francoz Corrbusier, frankfurtski mestni arhitekt Mav in njega sodobniki so bili za »ravno streho< in za odpravo »nepotrebnega podstrešja. Oba predloga, ki sta bila stavljeni! iz vidika štednje, nista našla odziva n>ti v velemestih, zaradi katerih sta bila izneše-na. V glavnem so ее našla nasprotstva iz estetskih razlogov, ker bi ravna streha vzela stavbi nje okras. Ravna streha ne bi id-govarjftla namenu znščije stavbe pred padavinami ter bi odtok deževnice bil otežkočen. čeprav bi streha bila posuta s peskom ter katranirana ali betonirana, voda bi že našla prehod in tako pokvarila zidovje. Stavba bi bila v par letih uničena. Da Je podstrešje praktičnega pomena, je razvidno iz tega, da se v krajih z agrarnim prebivalstvom, taka streha uporablja za shrambo poiiskih pridelkov. Prvotno so se r takih krajih uporabljale za kritja streb lesene deščice in elama. Kasneje sta na njih mesto stopila strešna opeka ter katran i ran materi jal. To na je v sedanjem ijasu praktičnosti in štedljivosti izgubilo na veljavi zaradi vednih popravil m nevarnosti požara. V zadnjih desetletjih eo se pojavile cementne plošče, ki so zaradi svoje trpežno-sti In cenejše izdelave izpodrinile ves ostali strešni materi jal. Plošče so se izboljšale z dodatkom azbesta ter so nrihajale na trg kit cementno - azbestni škrilj. Ta Izum avstrijskega izvora ее danes uoorablja po vseli kontinentih, posebno od tedaj, ko je potekla dfba patentno zaščitene metode Batschek Cementno - azbestni škrilj sestoji deloma iz či si ega ruskega ali afriškega azbesta in deloma iz cementa. Azbest je ed;na ruda (magnezijev silikát), katere krisUli tvorijo vhkenca Ta vlakenca so svilenega S'jaja. eo včasih več centimetrov dolga, ter se dajo presti, plesti in tkati. V betonsko-tehničnem ozi: j ivori cementno - azbestna plešča. prepletena z azbestnimi nitmi, čisi; cementni beton, ki je pri labrikacij-' podvržen pritisku v<-č stotin atmosfer. Cementno - azbestni škrilj je nezgorljiv, nepremočljiv, ognja-varen in klubuje vsem »Temenskim spremembam. Azbest mu daje nekatera špe-cifična -vojftva. predvsem veliko oipomost na nateg, pritisk m vpogib. Dočim je pri betonu trdnost na nateg 40—50 kg cms in na pr tisk 5(10—600 kg/cm1, je trdnost cementno - azbestnega škril-a na nateg 200 do 250 kg /cm® in na pritisk 2500 kg/cm». Ravne zaradi teh svojstev je omogočeno cementne -я i-zbrt-lni škrilj izdelovati r ;ak) mali debelini 0.4 cm. Iz te male debeline izhaja velika lahkost cementno - azbestne strehe in se tudi prihrani do 25 % na lesu pri strešni konstrukciji, Te plošče imajo tudi sposobni izolirati toploto in se zaradi tega jako upo-rabliajo v vročih, tropičnih in sredozemskih krafih. Poizkusi, ki eo se vršili v Kongu, eo dokazali, da je temperatura v objektih, pokritih s cementno azbestnimi ploščami za 10 stopinj nižia, nego v objektih, pokritihi z drugim strešnim materijalom. V krajih, izpostavljenim burji, polagaio zaradi teh lastnosti. fudi stene stanaovanjskih hiš. V pošt ev pride tudi za izolacijo električnega ieka, ter jc ta iziolaciia tako popolna, da vftiike nemške tovarne električnih potrebščin pora-bijj letno ogromne množine cementno-azbe-stnih plošč za izdelavo kontrolnih in vključnih pl.!ŠS, ter tabel тл števce. Zaradi vsel teh svojstev eo se pričele v zadnjem času izdelovati tudi cementno - azbestne cevi za kanalizacije, ventilacije, vodovode ter tudi žlebovi. Iz tega je razvidno, da bo zmes cementa in azbesta polagoma izpodrinila vse snovi, ki se sedaj uporabliajo v moderni tehniki, a niiso tako odporne proti vremenskim neprilikam ter je treba njih izdelke vedno obnavljati. Velika industrijska podjetja dajejo prednost cementno - azbestnim ploščam zaradi uporabnosti za kritje streh z malim naklonom. Zlasti pri velikih dimenzijah je pokrivanje s cementno - azbestnimi valovitimi ploščami lažje in enostavnejše nego e škriljem. 363 Nazadovanje obrestne mere Dne 20. t. m. je objavilo »JutivK pod zgornjim naslovom članek, v katerem se očita Mestni hranilnici v Mariboru, da je ona povzročila zvišanje obrestne mere za vloge v Mariboru. V svojo obrambo smo primorani objaviti sledeče: V januarju 1929 so sklenili vsi mariborski denarni zavodi dogovor glede enotnega obrestovanja. Tega dogovora se je naš zavod ves čas točno in vestno držal. V decembru 1. 1929. pa je ^Posojilnica« v Narodnem domu ta dvogovor odpovedala in objavila v vseh tukajšnjih časopisih višje jilnica«. Veekakor pa smo pripravljeni ostati pri starem obrestovan ju, če to stori tudi »Poe./jilnica«. Slični izjavi sta podala tudi zastopnika »Spodnieštajerske ljudske posojilnice« in pa »Celjske posojilnice«. Vsi zastopniki pa so bili mnenja, da nam »Posojilnica« na tem potu ne bo sledila. Iz tega sledi jasno, da nam je bila zvišana obrestna mera vsiljena. I)ne 30. decembra 1929 emo naprosili tudi društvo denarnih zavodov v Mariboru, naj se za bodoče skuša doseči enotno obrestno mero za vse denarne zavode v Mariboru. Naši». želja je. da se — če ne prej — vsaj s 1. julijem povrnemo k lanskoletni obrestni meri. To pojasnilo smo podali javnosti, da se razvidi, da ni Mestna hranilnica v Mariboru oni zavod. Id bo moral sooznati. da to zvišanje ni pravilno ... — Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Mariboru. — Razdelitev kreditov pri Narodni banki. Iz letnega poročila, ki ga je izdala Narodni b^nka za današnji občni zbor posnemamo, da je bilo koncem preteklega leta odobrenih rednih kreditov za 1585 milijonov D:n (1. 1928 1443) in sezonskih kreditov ™ 2205 milijona Din (259.7). Krediti pa niso bil v toliki meri izkoriščeni kakor druga leta, kajti ves menični portfeli je znašal koncem leta 12875 miPjona D;n. Razveseljivo jc ugotoviti, da se je obseg rednih kred'tov povečal vri ljubi lanski podružnici od 128.7 na 141.8 milijona Din, pri mariborski podružnici od 43.0 na 53.7 milijona Din, pri zagrebški podružnici pa celo od 232.6 na 279.0 milijona Din. Seveda pa odrede še vedno največji oel na centralo v Beogradu, kier je bilo ob koncu leta odobrenih та 5Я4 5 milijonov Din kreditov napram 576.3 Din ob koncu 1. 19Ж Pri lombtrdnih p^ojiMh odpade pretežni del na Beograd C223.9 milnonov Din od skupnih 2538 milijonov), dočim je na Ijub-'iancko pocfnižnico koncem leta odpadlo 53 miíijooa Din (1928 4.6). = Jnc osi a venska banka d. d. Zagreb. Na seji z dne 7. marca t. 1. je ravnateljstvo Ju-goslavenske banke d. d. ugotovilo svojo bilanco za leto 1929. Bilanca izkazuje čisti dobiček od 10,852.79^.87 Din. Občnemu zboru, ki se bo vršil 27. marca t. 1. ob 4. popoldne v prostorih zavoda v Zagrebu, ее bo Dredla-galo izplačilo 8% dividende, t. j. 8 Din na delnico; dalje, da бе dodeli rezervnemu fondu 1,050.000 Din, pokojninskemu fondu pa GOO.OOO Din. Po teh dotacijah bodo znašali: delniška glavnica in rezerva zavoda 129 milijonov 556.004.55 Din, pokojninski fond pa 5,403.702.53 Din. Vloge so бе v minulem letu zvišale za več kakor 40 milijonov, t j. na okiog 456.5 miliijonov, ves promet r»a za okrog 63A milijarde, t. j. na 77Ук milijarde Din. 369 =PIačiJ© takse na kartoteke za knjigovodstvo. Ker je pri plačevanju taks na kartoteke za knjigovodstvo po tar. št. I67 takene tarife zelo zamudno lepiti taksne znamke in jih uničevati na vsakem listu kartoteke, je finančni minister odobril da se ne glede na določbe taksnega pravilnika taksa za kartoteke lepi in uničuje na referatu, odnosno na prošnji, s katero se kartoteke prijavljajo v potrdilo, pri čemer je na vsakem listu kartoteke treba staviti žig naslednje vsebine: »Taksa po tar. št. 167 plačana pod št.....« Oddelek za davke bo nabavil te žige ?sem oblaetvom, ki so pristojna za pobiranje te takse. = Občni sbori. Celjska posojilnica d. d. ▼ Celju 26. t. m.; Portland - cementna tovarni d. d. na Dovjem 21. t. m. v prostorih Јз^-dransko - podunavske banke v Ljubljani; Združene mlekarne eštanski borzi padla že na 19.50, kar predstavlja najniže povojn- tečaj in tudi danes je po začasni okrepitvi nazadovala zopet na 19.75. Kritična situacija na Madžarskem izhaja predvsem iz dejstva, da morajo večinoma tega meseca mlini obračunati od kmetov brez fiksne cene prevzeto pšenico. Na ostalih kontinentalnih borzah nazadovanje cen ni bilo tako občutno in tudi pri nas so cene pšenici nazadovale le kakih 5 Din pri 100 kg. Glede koruze pa je situacija tudi pri nas zelo kritična, ker imamo še velike količine za izvoz. Cene koruzi 90 padle as "«od 100 Din ta 100 kg. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca nestalna. Promet: 21 vag. pšenice, 36 vag. koruze. 2 vag. ječmena in 2 vag. moke. Pšenica: baška 77 kg 200 — 202.50; 78 kg 202.50 — 205: gornjebaška 78 kg 202.50 — 205; banaška. Tisa. Šleo. 78 kg 205 — 210: gorniebanaška. 78 kg 200 — 205 nemška 77 kg 190 — 192.50. Oves: baški in nemški 132.50 — 135. Ječmen: baški in sremski, 63-64 kg 117 — 122.50. Koruza: baška in sremska 92.50 — 95: za anril 97 50 — 102.50; za april-maj 100 — 102.50 Afo-ka: baška »0 gg« 335 — 345: »2« 295 — 305; »5« 235 — 245: »6« 175 — 185: »7« 135 — 145. Otrobi: baški, nemški m bana-ški 75 — 80. -j- BudimpeStanska terminska borza C3. t. m.). Tendenca m'arna; promet srednji. Pšenica: za т<яте 19.75 — 19.80, za mi i 20.70 — 20.75. za oktober 20.60 — 2062; rž: za mai 12.05 — 12.10: koruza: za maj 11.36 — 11.38, za julij 11.65 — 11.66, tranzitna «t maj 1150 — 11.60. Jako mi je žal, pa gospod je še vedno hripav in Vas ne more sprejeti — —---- Vem to, in ravno radi tega sem mu prinesel Kresival, da bi jutri vendar enkrat lahko ž njim govoril. (BAYER] Kresival vedno si priprav če kašljaš al pa si Kripav Dokler Vi spite, dela Darmol Srečni otrok Hans Vinjaringen, Rorvežan, je zmagal v kombiniranem smučarskem teka v Oslu. Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se boste jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej vedeti, da Vašemu slabemu spanju, nervozno-sti, glavobolu in bolečini v križu, kakor tudi izpuščajem po koži Vaših otrok je samo posledica zaprte stolice. — Zato je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Drmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatla zadostuje za 20 do 30kratno porabo, óůtoetf m jim je loia v (steme ki bolehajo, prizadevajo vedno silne skrbi svojim roditeljem. Po njihovem bledem izgledu zaključujemo, da so nezadostno hranjeni. No, v "tem slučaju nima smisla trpati deteta z veliko količino hrane, ker povečanje količine običajne hrane povzroča često preobremenjenje prebavnih organov, izgubo teka, nerazpoloženje, a mogoče tudi bolečine zaradi preveč napetega detetovega telesa. Samo poboljšanje hrane — z ozirom na njene hranilne vrednote — more v istini pomoči Vašemu detetu. Ovomaltlne, naravna krepllna hrana, Vam bo pridobila to izboljšanje. Ovomaltine se prideluje izključno iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu, ter je v stanu, da podpre mladi organizem v napredovanju in rasti. Bledi otroci, ki jim Je šola v breme, bodo zopet vzcveteli z Ovomaltine-om. Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za škatljico. Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta Ust, od dr. A. Wandera d. «L, Zagreb. Zoro vodo proti sivim lasem! vo. Žrtev se je upirala. Takrat ji je Jim nasilno vlil strupeno pijačo v usta in to je postalo zanj usodno. Podplutbe od prstov na vratu so pokazale, da umorjen-čeva smrt ni bila prostovoljna. V De-troitu je Jim cinično priznal svoje grehe. »Kaj pa ste mislili pri umoru?« je vprašal sodnik. »Zaprl sem umirajočemu usta z roko, ker sem se bal, da mi ne bi njegov zastrupi]eni dih poškodoval vida. Z zanimanjem sem potem gledali, kako umira.« Na vprašanje o vzrokih svojih zločinov, se je skliceval samo na črtanj e detektivskih romanov: »Mornar® imamo težko življenje, vsi nas podijo sem in tja. Ob črtanju teh povesti sem zasanjal o oblasti, pa sem si jo pridobil, kakor sem vedeti in znal.« Oproščeni dezerter Vojaške begunce po navad! Strogo kaznujejo. Toda vojno sodišče v Toulánu je ta teden, prvič v dolgi zgodovini francoske mornarice, oprostilo vsake krivice mornarja Ouielknota. Obtoženec je siklemil pogodbo z upravo nekega vojnega pristanišča. Prejemati bi moral tri leta vsaj po 500 frankov mesečne plače za svoje delo pri popravilu ladij, smel je stanovati zasebno v mestu, v ostalem pa je imel iste pravice in dolžnosti kakor vsak vojak. Koncem prvega meseca so izplačali delavcu samo 375 frankov, češ da ni kritja. Guielihnot ni mogel shajati s tem denarjem, pobegnil je in si našel službo pri neki avtomobilski tvrdki v Versa il-lesu. Tam so ga aretirali in je romal uklenjen v Toulon. A po viharni seji je bil oproščen. Vojaški sodniki so obsodili zgolj upravo vojnega pristanišča, ki je prelomila lastne obveznosti in ni izplačala dogovorjenega zaslužka! Nenavadna nezgoda na železnici Strojevodje in drugi železničarji ponavadi ne marajo pri direkcijah usluž-benih jiuristov, češ da niso naše baže Rudije. A tudi železniški pravni zastopniki imajo dosti posla in najbolj čudno pravdo so doživeli menda zdaj na Francoskem. Lanskega 14. oktobra je potovala s posebnim vozom (ne salonskim, ampak tovornim) v Auinay lepa mlada Mary, 18 let stara im samo 2500 kg težka slonovka. Slovela .ie po svoji nadarjenosti po vsem svetu: znala je »peti«, plesati in igrati na trobento ter nalašč zgrajene velikanske orgle. A vse to je bilo nekoč... Ko je zdirjal Vlak po strmem kflancu blizu Aulnaya navzdol, je strojevodja premočno zavrl. Nenadni sumek je vrgel dremajoče Mary v zrak in se je hudo udarila z glavo in rilcem ob strop. Slonovka je zarjovela od bolečine in pobesnela, a potem je ostala mrka in hudobna Od tedaj je pozabila na vse svoje umetnosti, v cirkusu ne nastopa več in je bila vsa njena dolgoletna vzgoja zaman. Lastnik ponesrečenke, ravnatelj Rossi, zahteva zdaj od železnice 600.000 frankov odškodnine in pravniki imajo pofee roke dela z njegovo tožbo. Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot га zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. Pustna zgodba Američanka, ga. Frank Phillipssova, je v Nizzi dobila pri igri 36.000 frankov. »Kaj hočem s tem denarjem?« je vprašala, »saj ga imam itak zadosti!« V tem trenutku je zunaj zadonela godba. Mimo posilopja igralnice »Palais de Mediterrane« je prihajaj na novo izvoženi kralj Karneval. Američanka je pograbila denar in ga zagnala skozi okno. Cim so opazili ljudje, da iih obmetavajo namesto s konfeti s pravimi bankovci, je nastala nepopisna gneča. Vsak je hotel pograbiti čim več. Neki dostojni gospod si je vtaknil v žep kar cel zavitek petfrankovskih bankovcev in hitel nabirati dalje. Ko se je pozneje prijel za žep, ni bilo bankovcev nikjer več. Neznan žepar je z njim delil njegovo srečo. Na policiji niso hoteli sprejeti naznanilo tatvine: žepar je vendar »našel« ta denar prav tako kakor vi! Oba sta ga pobrala na cesti! In karneval imamo... V dobi snežnih plazoy Kraj Bolognolo v Abrticfh fe zasul ogromen snežni plaz. Mnogo hiš Je bilo zrušenih (ena med temi na sliki), preko 20 oseb je bilo ubitih. Skoraj leto dmi je pričakovalo mesrto Amsterdam z napetostjo trenuiťka, v katerem bi imelo 750.000 prebivalcev. Magistrat, trgovci, zasebniki, vsi so se kosali v požrtvovalnosti za ta slavnostni dogodek. In ta dogodek je naposled napočil dine 2. t. m. Še dan poprej je štelo mesto le 749.993 meščanov. Zadnjo nedeljo se je rodilo več otrok že tekom dopoldneva, a ob 3. popoldne je naposled prijokal na svet nestrpno pričakovani sedmi in zadnji. To pot ie bila slepa usoda dokaj pravična. Državljan številka 750.000. je postal Jan Naut, novorojeni sin brezposelnega delavca. Srečni oče je imel sicer že 2 sina in 5 hčerk, a osmi novorojenček mu ni povzročil novih težko č. Takoj naslednje jutro ga je obiskal gospod župan z mestnimi svetniki. Razen svojih čestitk so mu prinesli kot darilo mesta Amsiterdama hraniiniško knjižnico s 500 goldinar® za novorojenčka, 500 goldinarjev v gotovini za starše in srebrn pokal z napisom: »Jami Nautu, svojemu 750.000. meščanu mesto Amsterdam z na.jprisrčnejšimi voščili.« Potem so se vsula ostala darila: otroški voziček, kolinska voda, grmada pe-ila za mater in otroka, cele stotine steklenic vina in šampanjca, pohištvo, poti stotine škatelj cigar za očeta, cilinder, čevlji, fotografski aparat, veliko gotovine, pismo od tvrdke, ki je obljubila, da bo vse leto zastonj pošiljalo premoga in drva za kurjavo itd. Več tvrdk je ponudilo tudi nameščenje brezposelnemu očetu. Novorojenček se mora samo dobro razvijati: vile bodo poskrbele tudti za njegovo vzgojo in šolanje in ne bo imel takšnih skrbi kakor starejša brata in sestre. Spomenik rešiteljem Nizozemska mladina ie napravila zbirko za zgradbo spomenika, posvečenega vsem znanim in neznanim junakom, ki so se Izkazali kot rešite!]! iz nevarnosti na mor}n. Slika nam kaže načrt ogromnega spomenika, k! so zanj sredstva že zbrana. Texaški Jim V Detroitu so aretirali nekega mornarja Gowea s priimkom »Texaški Jim«, ki je zastrupil menda deset ljudi samo za to, da bi opazoval njih predsmrtne muke. Okoli Jimove desnice se ovija tetovirana zelena kača z imeni mest, v katerih je izvršil umore, in s kraticami za uporabljene strupe: ciankalij, navadim anzemik in dr. Tako so zvedeli sodniki, da je poslal Jim na oni svet nekega Indijca v Bombajiu, dva mornarja na Filipinih, nekega starinarja v Hamburgu itd. Naposled se je spravil tudi na nekega Bakerja, slugo pri kemičnem laboratoriju v Newyorku. Privezal ga je na stol in mu od kraja samo prigovarjal, naj popije zastrupljeno ka- ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva (Duga) al. 32. PoSljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. 2ena kapitana Scotta, slavnega raziskovalca, И Je tako tragično končal v ledovju .Južnega tečaja, pride v Berlin, kjer nameravajo uprizoriti novo Goeringovo dramo »Ekspedicija kapitana Scotta na Južni tečaj«. Ga. Scottova ali prav za prav Hilton Youngova baje ni zadovoljna s to berlinsko namero. Kakor nam kaže slika, se bavi s kiparstvom. čarovní otok Španski kolonisti so popolnoma zatrli Somače indijansko prebivalstvo na An-tilskih otokih. V XVII. stoletju so tja iz Afrike pripeljali črne sužnje.^ Njih potomci so morali postati katoličani. Haiti je že dolgo republika z amerikanskimi uradniki in evropskimi pristanišči. A^ po hribih in gozdovih v notranjosti dežele raztreseno črno prebivalsvo je še vedno zvesto prepovedanemu krvavemu verstvu »vodu« in časti afriškega kačjega bega Dambalo vse več, nego Marijo, Jezusa in kristjanske svetnike. Mladi ameriški pisatelj W. B. Seabroock je prvi belokožec, ki se mu je posrečilo proučiti magične skrivnosti »čarovnega otoka«. O njih pripoveduje v svoji knjigi, ki je izzvala veliko zanimanje v znanstvenih krogih. Seabroocku je uspelo celo to, da so ga sprejeli pristaši tajne zamorske sekte kot člana v svojo sredo. Na nekem mestu opisuje, kako se je izvršil ta sprejem. V podzemeljskem svetišču, ob luči medle petrolejke, so nakopičili verniki okoli bakrene kače na altarju čudne darove: križce, ki jih delijo divjakom oo. Tnisionarji, maslo, steklenice vina in žganja ter celo tri drage smotke z zlatimi obročki. Veliki žrec, ki' ga imenujejo э-vandu« je prebodel med divjim petjem in plesom s svetim mečem mladega junca, ki so ga držali štirje zastavni možje. S traki okrašena žival se je zgrudila na tla, zabobneli so sveti bobni in duhovnik -je pričel deliti belo oblečenim vernikom sklede kadeče se krvi. Američan se je približal altarju in vandu ga je svečano obhajal s krvjo ter blagoslovil v latinščini: »V imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen«. Tako so obogatili oo. jezuit je poganske obrede. Na to se je pričela poganska služba božja. »Mamaloi«, stara zamorka z rdečimi in črnimi nojevimi peresi, je po kačje zažvižgala in z moko narisala bel križ na hrbet dveh rdečih petelinov. Potem se je pričela vrteti kakor prismojena z obema pticama v roki. Petelina sta besno bila s perutmi, tedaj jim je svečenica nenadno odtrgala glavo. Ista usoda je zadela par črnih petelinov, dva goloba in velikega purana. Kot zaključna žrtev je stopil pred altar bogato okrašen kozel z gorečimi svečami na rogovih. Zraven kozla je stala prav tako ozaljšana mlada zamorka. Duhovnik, 8ospof£®tn se €>Ьейа lepa pomlad/ У prekrasnih spomladanskih oblekah, iz finega angleškega kamgarna, ki ga je prejela v številnih vzorcih tvrdka Drago Schwab v Ljubljani. Imponirali bodo v njih in dobili impulza za življenje. »papaloi«, je počasi prepeval svoje molitve in dekletu ter kozlu z vinom in oljem blagoslovil roke, noge in čelo. Dekle in žival sta nepremično gledali druga drugo. Smisel obreda je v nadomestitvi nekdanje čloyeške žrtve. Potem se je razleglo obupno meketanje in ženski krik: kozel se je zgrudil zaklan, dekle pa se je onesvestilo. S tem je bil obred končan. Samo na kratko lahko navedemo avtorjeve podatke o izrednem vplivu čarovnikov med praznovernimi zamorci. Ti si dado od njih dopovedati celo to, da je kakšen bog utelešen v enem izmed so-vaščanov. Seabroock je bil priča slavnosti, ko je postal mlad zamorec za en dan oceanski bog Ogun-Badagris. Oblekli so ga v generalsko uniformo, vsak mu je prinesel kakšen nakit. Kot živ malik je svečano zasedel svoj oltar. Od tod je pridigal in delil prav pametne nasvete svojim rojakom, potem pa je požrl in popil vse, kar so mu poklonili verniki, in se je vinjen zvrnil na tla. Tedaj so ga nesli ven in slekli; drugega dne je bil zopet navaden zamorec, za katerega se ni nihče brigal... Posebno mrko učinkuje poglavje o mrtvih. Pristaši posebnega »mrtvaškega nauka« verujejo, da lahko izrabljajo pokojnike v dobra ali pa tudi sebične svrhe. Prvakinja te vere je nosila belo krilo in frak z dolgimi škripci, imela je temna očala in dolgo viržinko med zobmi. V eni roki je držala mrtvaško lobanjo, v drugi steklenico ruma. Slične vešče odkopavajo ponoči grobove in pripravljajo čarobne pijače. A najbolj strašno je to, da zna marsikateri vedež zopet obuditi mrliča in ga spremeniti v »zombija«, v telo brez duše, v mehanično bitje, ki opravlja težka dela in včasih celo zločine. Seabroock dolgo ni mogel verjeti tem pravljicam, čudil se je podrobnostim, katere so mu sporočali celo izobraženi domačini: zombi pije in jé, ne sme pa dobiti niti zrna soli v hrani, ker zdirja potem naravnost v grob nazaj! Seabroocku so pokazali četvorico zombijev, ki so okopavali sladkorno trsje. Ena ženska (tudi zombi) je vezala snope. Mršavi in v cunje oblečeni, z ugaslimi očmi, so ti ljudje res izgledali kakor avtomati. »Od kraja sem se zgrozil«, pripoveduje avtor, »a potem sem enega izmed kopačev prijel za roko. Bila je mozoljasta in topla. Seveda so bili to navadni umo-bolni, tlačani svojega čarovnika.« A francoski zdravnik Villier, dober poznavalec Haitija, je Seabroocku v odgovor na njegova poročila, pokazal samo članek haitskega kazenskega zakonika. Ta paragraf kaznuje kot umor rabo nekih mamil: po njih omamljen človek trdno zaspi in mu celo srce ne utripa — v sličném stanju ga zastrupljevalec lahko pokoplje, dasi je nesrečnež zgolj navidezno mrtev... Morebiti je res videl Seabroock med kopači pri trsju ljudi, ki so vstali iz groba, čeprav niso bili mrtvi? Bogve, ali nimajo črni vedeži na čarovném otoku na razpolago naši medicini nepoznana sredstva? Sedanja znanost vedno bolj vpošteva Hamletov rek: »Veliko je reči, prijatelj, o katerih še ni nikoli sanjala modrost!« Ä'aSe najboljše priporočilo je lOO letni obstanek naše tvrcike. Gellé Freres, Parle, 6, A vennc de Г Opera Ogte-fte si tgračo« и otroške vozičke, tre?*»!«. Ьо1<т kavcijo Anton Galié, Tivat-Boka Kotorská 4479 ▼ Dravski dolini, blizu cerkve, 20 minut od postaje, ob okr. cesti, z velikim zelenjaó-nim vrtom, dam v najem. Primerno za upokojenca, trgovca ali letoviščarja. Ekonomu bi se za napravo drevesnice odstopil primeren svet. Eventualno se hiša proda. Naslov: KAROL ROJS, Ormož. 4503 mehanika v Ptu}n ter «a pokäomjen© cvetje ia vence, kakor nad vse častno in Stevitero sipremstvo pri pogrebu, se tem potom vsem naj tople je zahvaSjujemo. Zlasti pa hvala g. primarijiu dr. A. Kiihar-ju, ki je stal ranfkemn ves čas rejegwe dolgotra.jne bolezni tako zvesto in požrtvovalno ob strani. Ptuj, dne 9. marca 1930. MARICA PROSNIK ta otrod. 4572 kartoteke za knjigovodstvo in evidenco najnovejši pisalni stroji ŠTAMPILJE in pisarniške potrebščine Maribor Tovarna: Aleksandrova cesta 43. Trgovina: Trg Svobode št. 6. OQAH pohištvo LIANA za ергеша starso^ssif trn pisarfi Disnalika cesta i? Podtz2n;e ©gnjlsla I nredjen vojničke kuhinje Ы železniške komanDe.' Na osnova čl. 36 i 198 zakona o Državnom računovodstvu, železnička komanda u Slavonskem Brodu razp su e prvu о|бг!а!пв licit cifu u skračenom roku za podizanje ognjišta i uredjenje vojničke kuhinje. Licitacija ée se održati na dan 21. marta 1930. gc-dme n 11. časova u kancelariji navedene komande. Predračunska suma je 139.467.87 dinara. Planovi predračunski uslovi mogu se videti u kancelariji inženera železničke komande. Kaucija od 10 % predračunske sume, odnosno 13955 Din za domače, a 20 % odnosno 27910 Din za strane podanike, polaže se na blagajni Železničke komande, nadalje do 10. časova na dan licitacije, shodno čl. 83. zakona o Držav, računo vodstvu, u novcu, hartijama u vrednosti ili garantnim pismom. Oferti, taksirani sa 100 Din mora ju se podnesti u zapeča-dženoj koverti do 21. marta 1930. god. u 11. časova pre podne K. Br. 1684 iz kancelarije Železničke Komande Slavon-skog Broda I—Ш 1930. god. 4590 Ф /К t izovica umet. In trgov vri o a i Ljublana, Kolezijska ul. 16 priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnaistvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. _i»v Dalje Ima na razpolago: Magnolije in Klenititis v raznih barvah, kakor tudi večjo množino dekora-cijskih dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrtnice vi-sokodebelne In nizke v raznih barvah щЩ $m v Mariboru, prikladne za pisarne, skladišča, mirne tovarne, tudi za dalmatinske točilnice, oddamo v najem. Gregorčičeva ulica 26. Lampe. 4547 Џ џ џ fmftm tudi vsakovrstne sadike najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. — Vsa naročila za LJubljano in izven nje se izvršujejo točno m solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana. А I 89/30. 4579 Oklic, jvvst »dna dražba premičnin (pohištva, obleke, preprog, knjig Rd.), spadajo-čiih v zapuščino gospoda medicinahiega svetnika dr. Jelovška Ignaca, se bo vsled dovoljenja okrajnega sodišča v LJubl.jara z dne 5. marca 1930 opr št. A 1 89/30/23 vršila v sredo, dne 12. marca 1930 ob 14. nri popoldne v zapustnikovem stanovanju v Ljubljani, Nunska tilica hšt. 3. Premičnine *e tehko egfedaio na dan dražbe eno uro pred začetkom prodaje. Izdražbene predmete Je takoj poplačati v gotovini. Kupec jih mora takoj odvzeti; za 'rzdražene predmete se ne prevzema nobenega Jamstva. V UnbtSanl, dne 7. marca 1930. L S. Kari Plelweiss l. r. notar kot sodni komisar. Oglasi v „JUTRU" imajo sigarest uspeh! Naše skladišče je kompietirano s Zahtevajte ob sk V Vašem interesu je, da krijete vso Vašo potrebo manufakturnega blaga pri nas, ker Vam nudimo kupljeno blago odplačevati na dolgoročne kredite brez vsakega posebnega povišanja. Zafeteväjte takoj vzorce! mca LJIIBLJAM, Mestni trg: 17/11. /им o^/oMmi Ze oglase, Id služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 349* 0€e£of hoee se malih og1asov naj p e n»m posipa po posti naslov ali íeaíeo drugo • 0 M _ • V v mformacijo Cfcoce ienamieah • « v • ri/GZI «ecr mc bo ftf prejel odgovora t Сем« matnn оglasom* lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo, številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici j v Ljubljani, 11842. № Ж Krojaški pomočnik »a eprejme takoj. — Franc Koeja.-, Zg. Pimič« 107 — Medvod« 9175 Vajenko za damsfco кто- ii&rro м 9v. Petra cesti ŽT». 9181 Mesar, pomočnika t kavcijo. zmožnega ышо nfco_i®o voditi m (War. obrt t prodaji in nakupu, sprej-«nem takoj. Nasiov v ogl o-ídelku »Jutra«. 9202 Trgovski sotrudnik inteligenten, perfekten v (slovenščini in nemščini, ki bi tudi potoval, rtobi službo. Ponudbe pod »Dober proda'alec« na ogiasE! oddelek* »Jutra«. 9200 Frizerka ondaierka. «riad». veéča rodnih rai6 Kovača (fapragatK-íra pod- - ovača) te sedlarja •»Лго izurjenega ari Jermenih, išče »Cna« H. d. iiíďttsrriju dnrva, Radoha pn*a Somi«. 9106 Vajenfc« » f> r e j 'm e mo» гее ▼•eelje 'Jo i-retrrin e. e pri-merao Sol»ho iw>braibo «prejme ta-koj irrfks V'a-dnroir УлтЬес пл ЛтН!тг'к1. 877в Čevljar, pomočnika za boliíe d^lo чргејие takoj Tjnac Gradič, Kranj, Savsko predmestje et. 4fl. 9080 Gospodarja Speča, g-azdo. šaferj» — >po«)bne»a ižřere za posestvo v bnvatsakfm Zagorju. Prednost ima tisti, ki je bil že pri sličném uelužben. Nastop ta.koj. — Ponudbe na rtatiov: V'a^e-':ii4tvo Belee, z. p. Bnd'u-Mina 8079 Posredovalnica Ogrinc MlltloSřeva eesta Ster. 28 (telefon interurban št. 3109Ј) rabi restavracijske in pmir. kuharice sobarice, jluški-nje, perice in natakarice za LjubIja?*o in letovišča. Za odgovor priložite dvo-dánare&o znam k o. 8885 Kopališki mojster m maeer, z daljšo prak?o, dobi mesto v večjem zdravilišču Slovenije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten topa'iSki mojster«. 6018 Trg. pomočnika veščega prodajalca ia dobrega izložbenega a'anier-ja. veščega slov in nemškega jezika sprejme modna in manufakturna trgovina. Ponudbe e sliko in olačilmim zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tüchtig S8Si) Korespondenilnjo «amoetojno, perfe.bt»o ▼ slor., nero<=inH> na naslov: Stock bogr.ac Mediciual d. d., Slav. Požega. 8881 za »trojno in ročno r^eenje dobijo delo. Celoletni zaslužek. Le dobro izurjene in do 1000 Din kavcije zmožne naj se oghtsdj» na naelov. ki ga pove oglsmni oddelek »Jutra,. S883 Vpokojence železničarje. i znanjem nemškega in srbohrvaškega jezika iščem za takoj. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra služba«. 8S84 Vajenca za krojaško obrt qprejtme*n. iPoi®ve ее v o-glas. oddelkiu »Jutra«. ' 9269 Mizar, pomočnika dobro izuirjenega za stavbno in pohištveno delo Slprejime Frairc MikuS, mi-zar. Notranje gorice, pošia Brezovica. 9051 Fotograf, pomočnik v starosti od 25 let nap-ej dobi službo takoj ali s 1. aprilto-m. Biti mora ree prvovrsten. Ponudbe e prepisi sipričeval dosedanjih služb in eJfko na oglasni o-ldelek »Jutra« pod šifro »Fotografe. 889:1 2 slikarska pomočnika in vajenca sprejme Franjto Jemc na Bied.u. 8809 Strojni ključavničar popolnoma vešč železostru-garekih del in autogenske-ga varjen,ja, dobi nameščeni« t vt^jem podjetju v Kranju. Reflektira se »a-mo na naj/boljše то®. — Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. oddeleb Jutra pod »Izvežbao 55«. 8902 Vajenko za UKxlfeřtovTSík'» obrt sprejme saion »Chic«. Ljublana Wolfova ulica ЗД. 8974 Eno aH več pletilj dobrih, sa navadni etroi, išče tovarna v Hrvatski. Ponudlbe po-1 »Pletilja« na ogl. oM. ».Tutra«. 9244 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite Tomiia Popkinsa 8l Kakor Ы trenil, sta predelala kole ▼ letalo. Iz pokrova starega zaboja sta naredjia veslo. Zadaj sta pritrdila vrtiljak, a vse skupaj sta nosila dva rdeča balončka. ЯакарЯж sta twfi »tare*» platna in парњ ▼fl n njega tri padobrane. Razen tega sta pripravila še zalogo živil, nepremočljivo »bleko in nekai lovskih p«šek. Nato je — ▼endar ž«! — t radost таеЬ ртзе! veliki Komornega slngo 6 prvo"VT>tT>imi letnimi spričevali. poročenega, čigar žena mora biti ree fina gosposka kuharica aprejmem. Poiwuiibe z navedbo doepiiaajega službovanja na lnterreklam d. d. Zagrt-b, Ma.rov.4ka ulica 28 pod »174/A-17«. 8903 Gospodično tudi začetnico, s perfekt- n,Lm zaanjijii sloveasike in nemšike stenografije ter strojepisca išče elektrotehniško velepodijetj-e. S a. m o pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni cddelek »Jutr.r« pod šifro »Pisarniška dela«. 891S Fotograf, vajenca in pomočnika ^prejime i»iiiist'ij, in umetni fotograf Joško Smuc — Ljuib^iana, Wolfova ul. 12. 9176 Pisarniško moč íe izwjemo, išěem. Prednost imajo oni, ki se гаги-mejo na poele kot eolioiia-tor tuidí v fodnijekih poslih. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«. 9137 Dobro pomočnico srrrejme takoj šivilja za obleke. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Ta.kol delo<. 9142 Šivarico za Anita В mašino, izvež-bano, iščenn. Tedenska plača 300 Din s h.ramo in stanovanjem. Ponudbe poslati na Tinka Niholié, modi'ti-rtja. Niš. 9Ö11 Opekar samoefccjno amožem in 5»-vežban. bi bi p'evzel jzxle-lovanje zidne opeke, naj piše na ogla.«, odd. »Jutra« pod »Iavežban opekar« 9332 Mizarski pomočnik stare,iši, vešč v trdem pohištvu, dobi rfužbo Ivan Kovač, stromo mizans+v-o. Črna pri PrevaTjah. 9082 Korespondent ranoí '-л slovenskega m nemškega jezika, perfekten v strojepisju, po možnosti zmožen stenografije, verziran v vseh "pisarmiških posilih, «e išče za torarai-šlko podjetje v Celju za skorajšnji nastofi. Gospodje, ki eo zmožni obeh je-ziifeov v pisaivi, se nap-o-»ajo, (ta naslovijo svoje dvojezične ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod šifro »Korespondent«. 9187 Pošteno služkinjo vet&o kuhe, sprejmem takoj. Oglasiti ее je v Pra-žakovi uliei 17Д — de-no. 9300 Učenko za modistariio .^iprejinem. — Niíot v oglasnem oddelku »Jutra«. 9Ö31 Mizar, pomočnika in vajenca z opfcrbo «prejme misarsbvyj na Celovški cesti štev. 41. 9020 Šteparico za gornje obleke г^ргеквета takoj. Hrana in stanovanje r hiši. Albert Pohar. Radeče pri Z-id. mostu. 9233 Gospodinja ere.tnje etaro-Ai, kuhairiea, vajena v^eh dei, dobi mesto. Poinudbe z navedbo plaže pod »Pcštena gosipo-diu'a« »a ogla-oi oddelek »Jutra«. ^36 Brivskega vaienca siprejmem. Prednost ima. k.dor se je že nekaj časa učil. Dopise pod »Brivec« na podr. »Jutra« т Mariboru. 92.52 Dekle ki hi oriravijalo gospodinjska dela, sprejmem takoj. Ponudbe e eiifoo ил Jurij Valetič mL, Cepilfe St. 14. p. Nemška Loka pri Kočevju, Belok'ajina. 9243 Fotograf — pomočnik ki Ы mí rodil atelje, ga vsel v najem ali pristopil kot družabnik, naj se zigfa-si pod šifro »Jako ugodno« na ogl. odiii. »Jutirač. 9239 Služkinjo kä torti sama kuha, .«prejme dražina brea otroik-Naelov v ogl. odd. »Jutra«. 945£> Hišnika H nmme vtuio d&W ter d'uga man.g a hišna dela. takoj sprejmem v lepo пето stanovanje т vili. — Nrv-lov t ogl. odd. »Jutra«. 9445 Kroj. vaienca sprejmem takoj Oebrba v hiši. Na--3oT т ogtk odd. »Jutra«. 9.Ш Služkinjo vajew vsakega Ы$пе«а dela. pranja in likanja, n "koliko tradi dela na polju, tprejmem v dobro hišo. Mesečna plača 300 Din. Služba etaJna. Nastop po dogovo-u. PoraufijKi naj se samo pridne, poštena dekleta z večletnim tpriče-Talom. Ponudbe na ogl. odd. ».Tutra« pod »Trgovska hiša Kranj 35«. 9454 Stalnega Žagarja na eamico io hlapca b kom.iem in za polijiska dela išč -iu. Naslov na oglasni odd. »Jutra«. 9455 Kuharico za boljKo kuho in n domaač dela epretime samec taboj aK pozneje. — Pomud'he pod »Samec« na ogl. odd. »Jw.ra«. 9447 Šivilje prrrormtae, fci шве)» Я- vati ženeke klobuke na cikcat motornih etrejih Anita В. in Anita Loci, lahko takoj dobe stalno za-■poslenje e plačo od 80 do 100 Din dnevno pri Mil-lritsohu Knez Mihajlova 3. 9415 Službo dob! vsaki-a, kateri boče za пае izdelovati na ívojem dorne lahke izrezljarsie pre-.i mele Ьгея pose-bneg» znanja. Dnevni zssiuäek 25 do 30 Din. Za daljša pojasnila 2 Dia t znamkah. Ponuibe пн podT. »Jut a« v Mariboru ood »dtalma ia rrsma službai. 9246 Za Йп<Чешп premamem lokalno zastop-řtvo. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 9081 МоП s» »»jveř.f. řkcEfrrrf klavirju, zato je najboljše, da se p-ari čae temeljito očisti, popravi im oglasi. Priznano najiboljše moje d elio. Priporočam ее novim strankam, prem tudi na deželo. Pismena naročila inrosim na: Jo-íti Ba Me — Sp. Si-Эка, Srbska nI. 1. 9156 Proti proviziji Sgřfra dotro \ttni predimo*. Obklr uijem tudi m a1» trgovce. Ponudbe pod »De-ber prodajalec« na anotični zavod Himiko Sai, Maribor 9007 Moramo vam še enkrat povedati! Sedaj přičme veüika seiija zaslužvka. 1л zopet vam prinašamo občudovanja vreden gospodinjeki predmet. — 100.0Ó0-6Í so kupci. Za igilne agente in eejmarje je eedaj prilika, da izrabijo toonjumkt.uro. Pišite samo karto in boste stnmeK nad tem. kar vam nudimo Za našo državo pomeni nekaj povsem novega. In ljudje hočejo vedno novosti. Pojasnila daje ragnožiljalmiea »Ommia« — Miklošičeva cest» ětev. 14. 9J29 Nemško Ьоатм za ei jo in po«1'; nudi »zobražeca gospa po Din 10 od ure. — Vprašati na Poliaaeti cesti 13/11, levo. 9012 Latinščino In nemščino pcn6ttj« foeeni akademik. Na«ilo^r v uciiverzitet. kve-fltrari. 9t38 Inteligenten gospod išče simpatično učiteljico za franco-ki jezfk- — Po-nudbe na oglasili oddelek »Jufa« pod značko »Kon-verzaoija«. 93(M Zagovodja z* lago e polnim janeoe, ali veí benečanfkih jar mor, с večletno prakso, veši vee manipu'acije- io popravil, išče mesta za takoj. Naslov v oglasnem oddelke »Jutra« 9219 Zakupen gl. zaloge tobaka m prfporoia dobro rerri- ran samsiki. kavcij« zmožen poslovodja, sredujih let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9065 Starejše dekle pošteno, vajeno vsega fro- spotinijsrkega dela, šivanja, nekoliko trgovine in gostilne, želi priti kot drn-žabnicm. ali pa prevzame na račun kako majhno dobro idočo gostilno, trafiko, vin o toč, mlekarno, prodajo kruha ali kaj primernera. Položi lahko 12.000 Din kavcije. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštene 36«. 9129 MALIH OGLASOV JE PRIOBČENIH V DANAŠNJEM „JUTRU" Vsak naj |Ifa ppeěifa9 ker bo našel med n Jmi мгјј koristnega za sebe KUPUJTE, PRODAJAJTE, POSREDUJTE PO MALIH „JUTBOVIH" GGLASIII Boljša gospodična dobra, varona gospodinja, periekUia kuharica, vajena otrok, ieli mesta goftredi-nje pri bolý%iíiu goqjiodu. Ponudbe poslati na og-lasmt odd. »Jutra« pod »ö-ribna gospodinja 1«. 9161 Gospodična nifteijs'ko naobražeoa, ki se razume tudi v goíod šifro »April tU maj«. 9100 Pek. pomočnik star 96 let, iéče primer»» službe. Nastopi takoj afi pozneje. N asiof T os* а*. oddelku »Jutra». 9200 Natakar ísveřbaa v VavamiSlI »tia ki išče službo za taikoj. — Naslov r eglaanem oddelku »Jutra«, 9291 Vrtnar samnsfti. iajreäba» v weh kuiuurah vtnjknpivv ieli »■•talne samo^tc-jne «luiibe. -Cenjene ponudbe ped »Vrt-na--« na ogiasaii ««Mclek »Jutri«. 9293 Zakonski par br»e et-oV iSče mesto ћв-nika za takoj aM po sanje. Ponudbe na oglasni eJut-a« pod šifro »American Comp.« 8966 Zastopnike za novejši predmet epre)- mem v vseh mestih in trgih Slovenijo. Dober zaslužek. — Pojasnila daje glavni zastormik Franc Božič, Vel. Poljane. Ortenek. 5254 Postranski zaslužek nudimo itašim provizijskim zastopnikom pri razpečevanju naših, v vsaki hiši nujno potrebnih predmetov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik uspeh št. 4000«. — Za odgovor priložite znamko 2 Din. 5St3 šiviljo za оЫеке sprejmem na d-nan. Nat»:ov v og-laimeia odtielSoa Jutra 90Ö4 Poverjenike za we večje kraje Slovenije in ostale dele države išče zavarovalno društvo, Ponutiva, ie* sa takoj primerno stalno «Imžbo. — Ponudbe na ogla», odidelek »JutTaw pod »Ekonom«. 9119 Elektrotehnik г večletno prak«*», tehnično izobrazbo, zmoi'vn samostojnega vodstva, montaže in popravil v »troko «padajočih strojev, i i č e službo pri elektra-ni aM kakem drugem večjem podjetju. Ponudbe na og!a.«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 9062 Boljša šivilja mlada, išče primemo službo — najraje ps kot pomočnica ari šivilji. — Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja 18«. 9113 i. oblaotr. koncesi jonirana šoferska šевЯа. Plačilni natakar star 35 let, ki govori slovensko, srbhrv.. nemško in italijansko, ter piše na pisalni stroj, išče m-esta v restavraciji ali kavarni. — G"e tudi na seziio, najraje pa v stalno službo. — Ponudbe pod »Prešeren«. Va-raždinske Toplice. 9078 Strojepiska praktikantinia veSča nemške in slovenske stenografije, dobi takoj mesto. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod člfro »Strojepiska«. 8Э43 Slaščičarski pomočnik staredob-o izvežban v stroki, ieli premeniti službo. Ponutbe na oglasni oddeVk »Jutra« pod šifro »Slaščičar 7«. 89ÍS Prodajalka začetnica, z višjo iolskt izobrazbo, izučena v trgovini mešanega blaga, vešča tudi pisarniških del, ieli službo v trgovini. Gre tudi kot blacajničaA-a. — Cenjene ponudlje na o?1 as oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka začetnica« 8(564 Lesni manipulant zmožen vsetranske manipn-'a^ije in vseh pisarniških del. z dobrimi izpričevali, znaurjem italijrunňěíme. v v ogl. oddolku »Jutra«. 9307 Kuhar z rvSIe«no prak, o 3ft» tfaf- be v k»ki boljši reetavra-ciji ali hotelu. Josip Wo№-fart, Cei'kveaa el. 21. 9296 Trgovec тебапе strok«, ako verziran. srednjih let, íeH idužbe kot potnik zastopnik, vodja pod -užmice. nakupovalec afrl sliSno. — Gre v mesto al na deie-lo. Nastop taikojBnji. Ceni. por.udbe na ocl. oiidelek »Jutra« pod »Trgovec — potoik«. 9419 Šofer «amesljiv, prvovretee zač, samostojen ▼ manjših popravilih, trezen m vestem ter lepega aastora želi namestitve. Pom»d!be na ogl. odd. »Jutra« ped »Zaupanja vreden«. 9437 Službo skladiščnika aH mkasanta išče mü&d CKÍ=!*iiuni рочйа-ucik. — Sprejme tudi kako d-mgo primemo eložbc Poewibe pod »M'ad in prt-den« na o^-l. odd. »Jutra«. >130 Tkal nI mojster zaposlea kot poslovodja ht popolnoma veáí т bombažni stroki, pripravljanju im montiranj« ramih etroijev, išče me-ta tkalnega mojstra ali po-i'oTodje v polj-upnl stroki. Cenjene p-mudbe na ogla«, oddeüek »Jutra« pod »Tkalni mojster«. 9298 Trgovski pomočnik mešane et roke, vojaáčiee prost, dober prod ajai ее, želi premeniti sltóTx) e 15. aprilom. G-e najiraje na deželo. Ceniiene por.t&ibe ra podružnico »Jutra« v Celju pod znaiko »Dober prodajalec«. 8823 Kmečki fant M »e rad izučil za fotografa. nrarja ali m-ohemka — kjer bi imel h-a.no pri moji-t-u. — Ponuidbe ргоя Ka-tna Ivan, 5t. Lenard-Laško. SdSč Šofer trezen Vd zanesljiv vozač. sta-r 35 let, iéče alužbe pri tovornem ali osebnem avtoim>biiu Zmože® je več KKjraviL, ter ima triletmo prakse pri Dleeel ia drucih benciu. rootorjdK Opravljal bi poleg tega. ie druga dela. Na.-top. takoj aH pozneje, proti amemd plači Naslov oove oglae. ozška, išče s&užbe. PripravB» tudi za hotelsko aii kavarniško blagajničarko ia v veeh ozirih zaneeíiva. Лхм-тЪе »a poir. »Jutra« v Maribora pod »T»Ji letovišči»«. 9Ö48 Šfvnja izaSea* moškega ta k »Jutra« pod šifre »Pridna ia poetentb 14«. 9-ilS Kdor želi kopiti kola. pisalui aii šivahni etroj, gramofoB ia pioiie na obroke, naj javi svoj nasAov na: »Kroncs«, Ljubljana, poátci predal 38. iCJ« Radič ealatnik, zanesljivo sem» prodaja Hlede, So Siéka, Sol^a. ulica, baraka VIL Otroški voziček lep, moden, a» pereeih tat športni voziček ugodi» proda Findeiseo, Krekov trg 10/П. 9STT Smrekove veje m ste>$o na Roanlb« o46m Verbič, St-fcarjew» eäi.-a. 9381 Vsakovrstno gi и ют .te vKrarij» A. Xe'enko. CWK L%b-rjanska eeeta SS. 9f7S 2 lafika In težek voz nerabijeoa, p» вЛяуЛ owri r>-odam. Izve ae а» ЛИ D. M. r PoäjkL 9431 Lhignafooske píošče nporab^ve, т eraraoioafi». za priučítew fr«®c. jeii faa, в šterficimi Bteran»-mi borzi, prodam. Ofe?*» sa peätei pieri«] М-Г7. Krušno nroko kreQoo Ь »trobo Vh^-, nudi v VH»fa mnoihii. t» sroenrf d»evtr eenä F. л van. valjfal »Tin. Sredsifc Gametjne pf< štedilnik hi peč ia pfožBr.. lutre obranjesa« aapredaj в» Хевшеяа t7g« ittaw. 18Г «SS Otrošil то7&ек poetsli*» ш м )к.<-апГл« poceni naprodaj. kmíov t cgwoeia oj«fk_ 90Й» Prodajala dobro verirana v meřani stroki, ieü »lužbo v Ljubljani ali oioSci. Pori u-dbe na oglesni odslelek »Jutra« pod šifro »Неё«ta etro a« 938Э Lesetjo barako (rwir,»c ca novora* pm- -raio «ЈГ kaj eňčnega prodam P «ve f« «a Murnevi ees« 20. 9133 F. Herzmjmskr vrtcfcT v Ljebítaeí пев nad ISO vr« na>aovejem lepifc visoke vrtniee, r»«,« tra wie«. Ohaslüw*:4 nageloe. raxlltee evetode rastÜDe xs aasa-de я> grobove — po lajnitj; eeui. !П40 športni vozíček Gospodična S l iana, Zvooereka li. '909S Barve, lake, ffrnež m dpueo «kR na.lbol.jše m najceneje Drago Frana. Stari trg it. 84. n»®p-ot.i Trdin». 9зе7 Dvosedežno kočijo гаЛ laseRbve p* e^podmi ceni prodam. Omenta« п>е4 10. lä S. uro na GKnoah, TržaSka ©esta SV. 9650 Dvoje koles dirkalno Tapolari. Orkan СтНаиег, Strapae to pletilni stroi Pen 8/Э6, naprodaj роЛ Ježami iL, Nowí Vodmat. Cvefílčttí med 5 kg po pjéti Di» Ю6 bo. Ajaov med za potic«. c«t>« pri meno. A. Mií»v 6ed>elerstvo, Vrhnika. 5П9С Barve, lake, ffrnež hi drogo nudi najbosjSe 1« najceneje »Lwstra« V. Laznfk Gosposvetsica eesta Stev. 12 — poleg restavracije »Novi ev-et«. ae Premog In drva pf^dtjt JwopÄok, Vodmet. ЯK Puhasto petie kg po 88 Din raapotiljan po povzetje napnanj 5 kf. Potem četo belo gosje kg oo 130 Din b) čist beli puh kg po 300 Din. L. Brozo-vič, Zagreb. Ilie» St. 83. — Kemična čistilnica perja 263 Močnatih vreč večjo množino proda K. Grebene. Ljubljena. Velik» čolnarska ulica itev. 15. 8858 Vsem gospem in gospodičnami Va4a rtmainjost trpi, če »e v*ak dan mučite z vsa-o-vrstnim čiščenjem, madeži m raznimi go^>odiiEj>. skimi deli. Zena pa mora dane» bolj ko kdaj preje čuvati evojO prijetno z1»-nanioet io lepoto. Kolika truda, de?a, jeze, časa ie denarja si lahko prihrani v go^podinijstvu, to pove na 68 straneh bnpžica »Dobra gospodinja« (160 navodil za čiščenj«, pravilno odstranjevanje ma-deSev, higije-nc in raizna d пита gospodiuinka vpra-Sanfia.) Stame samo K) dinarjev. Naročite jto še da. a es i »iabom, zagreb vl 9GB •JUTRO« St 57 17 Nedelja, 9. ÜL 1530 Tr«. oprave pc ,'el is atnai«, ostanek čevljev le':..u ш s-.ai~« ta radt tu, ,:*ve uyovvne po »eio ug > .al oeiu prodam. Natt* po»« о£;алы oddelt-k »J.;! »«. »U6 Jajca za valjenje »d a«, velike Pekinške im Rr> л. ke pa-aie, '-:oma*i 5 Dm proda Josip Kovler — Lnibl^ana, Se enburgova S. 9135 Kočija v jak.0 dobrem t,--mi naprodaj za 3000 Pin. JaktÁ Brv ar, gostil-ir nai zagon-i» postajo. 9308 Pri 1П kov a drevesa -a, iti vrtnice, žago-preskrbuje po »it-nah večletni stro-. c. Na-slov v ogi?s. ■ ,.;Лц »Jutra«. 9302 Najcenejši koks -i 85 para kg le v mesten •larai ljubijaae&i. 84 Izabela trte ■ >nke, ako ljubite groadSe iroč-ite v trgovini na Po-'..а:ьч i cesti St. 7. 9328 Prodam: . »-menice prem. 200—1500, nzole-, lagerje, pločevino 3, 3, 7 in 10 mm, vodne : ■•a.L'ke, tr.werze. vO'ine in -i-ne venti[e, obroče prem. tae 100 mm, v-odne in ггпе cevi, samotno opeko •r. samoto moko, razni eiksr. materija«!, ele.ktro •зато) motor ca 60 KW. ektro (Dinamo) motor ca KW, slreÁno in zidno то, stambitai «его] ca p) KW, 2 kompre-orja ca -1000 kalorij urno na mcnjak m ogljikov dvo-kis Kohlensäure), rasne že-■zr.r> ree&rvarje itd. — Na r'ed v bivši pivovarni .Lsko pri Celju. 9332 Za spomladansko saditev -rdí r paljnuhni množini -iuióna dreveta: jablane, ^rnäke, zelene renklote. tspljen-e nizke vrtnice in ^arge'jjeve sadike v naj-: Jih vrstah Matko Ma-«Љ, 1» S e v e r & Co.. „jubi jaria, Gosposvetska е. in Gerbičeva ulica št. 7. 933G Strešni stol Tnär.) dobro ohranjen, 12 -i dolg in Э m širok proda -. Prek, Gaborje št. 10 — obrcva. 8S34 Jajca za valen je ;>ntirano čistih Piimouth i- kokoši, imponiiramih Nemčije. po б' Din kc-imad a«. -: »от v (jasnem oddelku -Jutra«. " 9267 "'ušpanovo grmičevje -eřjo množino proda Adolf irovac, vrtnar, Ambrožev tre s. 90-19 Radio kompleten «parart •г. prodam. Poizve ее .jnbljana VII., Sp. SiSfca. - anševa ralica 4. 9303 Radioaparat 4-eevni. а к шт. a at-or. anoda >a 1300 Dta proda Hešik, Siäka. 9C62 Radio 'fvocevci. ci<-t in glasen eprejem, z zvočnikom ta akumulatorjem prodam. — v pustite v ogl. odd. »Jutra« po i >Rao'.Rem f'anhi n^orteo prodam. — Pojasnila daj« Jože GiiAfinSič. samo v «iofKiUans'-ih arah — Seio-Mo f». Predcvičeva nä. 12. 8Ö51 Motor s prikolico malo rabljen, kuf.im proti takoÍT.j.-mii р'абМп. Ponudbe за o^la-ni oddelek »Jut-a« po-1 äifro »Mo'ort. 9118 Alotorno kolo за ar, k e BSÍA. Sä'iem1 v dob- -m rtarpjn rx>ceni proda Skab. Brcíice 9069 Poj tovorni avto »amke Dnimler in rtoje8 bencln-motor 4 HP. z rozjjm ali bree prodam po zel-o rizlci ceni. K^-cv v oglasnem odde'^u »Jutra*. 8958 Opekarne, pozor» Tritor,«ki tovorni avto zamenjam za opeko Na-lov » oglasnem oddelku Jutra SSM Tovoru« avtomobile mt« in rbb-lioM kvpite MLj»"odn«je pri tvrdki Lampret in drug dražba * o. z., Ljmbljana. Nudita ulica 19. Si Avto prodam popolnoma r dobrem etaajo, z eleikti. raaevetljarvo, ei-remo, samoipogoooin. prodam. M'jian, jako pripraven za eejmarja ter z novo pnevmatiko. Cen* 13.500 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Siiro »Rezervne pcevmoatifee«. 928C Motorno kolo mofeo, v brezhrbneon Ыл-nju, snamJke »Peusrec-U, radi preon. 750 ccm, y*>mn molel 1929, hitrosti 120 fem, po;>o'noma nov, £ ko^nuplrtno oíorp>mo poceni proda Božidar Sliepíevié — Narodna bani;». 9348 Motorno kolo znamke »PettsreoU poceni pro'ia Avg. P ein: k. Stoži-ce št. 47, pošta Ječica pri Ljubljani, 9331 Zahtevajte puspeJ* в во- STOCK KARDAN motociWta ipri F. Vorsdč. Maribor, Ооероя'к» ttl. 57. 9i33 ChevToletavto potova-lni, primeren tudi za r>ftk«, oodavico, kakor ШгП za v?a druga dw-tavfha za 18.000 Din ra.prodaj. — J. МНпапб, Maribor, Glavni trg 20. »250 Prikolico (T^Ktiaa Scont), ie raihijtao. Icu^im, Potmdbe t navedbo cer.o proc;m pod šifro »Prikolica« na oglaeni oddelek »Jurtra«. 9255 Motorno kolo po zolo nizki ceni .p-odam. Poizve ее v ogl. odd'f'ikiu »Jutra«. 9259 Ugodna prilika! Vei malo rabljenih avtomobilov po zelo nizki eeni p'Ouam: SPA eedemsedečttO Еитш- no; L.VNCA Wri»edetiM» Itnm- »ino: DONET ítlííeedeÍBO Яп№- zino: CITRONEN', «dpA, peV sedežen; PEOGEOT, peltorornl. Na ogled v avtodelavnici Ivan Kope? j, Ljubljana. Krekov trg 10. 9397 Fiat 501 v najboüjßem star.jn, t rezervni koles*!, «e ogodino proda. Ponudbe pod »Takoj. Fiat« na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru. 9458 Kolo skoro novo znamte »Sty-ria« je bilo ukradeno v v ей hotela Struikejj. Za izJ.cilitev tatu plačain 300 Din nagrade. Slokan, Dalmatinoma ulica 15. 9337 Kolo znamike »Styria«, ime рю-ples.kano. je bilo tfk-aden« Pred nafeujponi ее evari! 9357 Žensko kolo dobro ohraiveoo naproda'J v Mo«tah, KoroSřeva nI. ŠL Ii. Ö&83 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe — fnvelir Ljobljane, Wolfova mllca 3. Razno pohištvo igraie itd. p-odam. Na?lov v oglasnem oddelku Jutra 9223 Pisalno mizo iz trdega lesa (Roioschreib-ti#ch) dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na podružnico »Jut a« t Celjn pod značko »Pisalna miza«. 9068 Pohištvo za sobo in kuhinjo, (4o-raj novo takoj prodam radi izselitve, event. se dobi v najem tudi stanovanje, le-žeíe v centru meata. Naslov pov,' og'asni oddelek »Jutra«. Ogledati med 1. in 4. uro popoldne. 93fi2 Pisalno mizo z Mai его, dobro ohranjeno prodám ва ЮНО Dän. — Ogleda »e lahko od 9. (te 12. ure. Naslov v oglas, od'd-elfcu »Jutra«. 9178 Jedilnico (*or»J nervo, prodam. Na-s'«rr 'pove oglasni odnielel; »Jirtr»«. 9312 Ehre omari rajprodaj. Nasl»v v oglaii. oddeltn »J-ot-a«. 9435 Za pisarno kupim pohištvo in opremo. Ponudbo z na/vnlbo cene ■na oglasni oddeleik »Jntra« pod »Pfesma -55«. 92Г6 Sobno kredenco lepo, prodajm. Na^l-ov pove odlašal oddelek >Jut*a«. SQ18 Na obroke V^iet te TBsfco-гтз«те pohiitr» tede-teje »»(jceneje nm»TF«rro a» OoknnSki eeetí Sterr 41. 9319 Soboa oprava belo-énm, м 1000 Dm n» prodaj а» Тг1аШ eeetí 15 9368 Salonska оЫека nova, za 6red>njie тобпо poet-svo naiprodaj. Nariov v oglas, oddeltu »Jutra«. 9380 Moške obleke stare in ftaro pohištvo kupim. Dopisnica zadot=4.nje -pridem na dom. Jiirečič. Ljubljana, Gaihiwvo n-i. breSje 27. 9257 Ženske obleke dobro ohranjene ugodno naprodaj na Poljanřfti cesti* 84. 13/П, le-ro. 9046 Otroka od boljgih lýndí tp-ejsmem v dobro cekrbo. — Najraje punčko. DojPisi na oglasni odd. »Jutra« pod »Ljubezen do otro-s«. 9245 Orehov les rezan, event tuiii v hVo-dih kupujem za takojšnjo ali poznejšo ďobavo. Ponudbe pod »Oreh« na podružnico »Jutra« v Mari boru 910Ö Tri vxffoa« parjene orehovlne prodamo. - Nadalje večjo količino emrekovega leea. rezanega. — Ponaidbe pod šifro »Ратаа žag» Celje« na podT. »Jutra« v Celju. 9185 V©č vagonov sena zdravega in suhega proda L. Nouechak, Вое. Dubica 9115 Sladko seno prodam na vozove. Ponudbe pod šifro »Seno« na podružnico »Jutra« v Ce'tjiu. 9191 Krompir in jabolka Več vagonov p vovretnega savinjskega krompirja, kakor tudi zdravih zimskih jaboFk: bobovca, mažanč-karja m london.-kega popi-refca r amerišKih zabojih po 20 kg ima naiprodaj Julij Sapnik, veleposestnik. Sv. Pajvei pri Preboldiu. 9814 Semenski krompir »oneida« 2000 kg rn fižola »koks« 300 kg je na,prodaj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 9240 Živinsko peso prodam. Vprašati pri Re-pič, aodar, Lirabejana, Trnovo. 9282 Sladko seno bg po 80 p na me«?tTi preda Iv. Drnovšek, ЯеЬе-Medvod*. 9409 2 vagona krompirja goren^kega, prodam. Naslov pove oglasná oddelek »Jutra«. 9423 Zgodnji krompir -oza ameriški ta be!5, prve vrste, kujpnie H. No-va'k, Zagreb, Maksimira' a 64. 9452 Sadje Prodam do 2000 ksg jaboTSc. bobovec in 500 kg mo-šanSk. Zagode. Ostr«ino pri Celi ju. 9190 Vozove za prevoz pohištva raiMJeee, dolge 8a, za vsiko nporabo. kupim. — Natanin« oene ta mere javita jpediterjra Toni Br-daričn. Beograd, Karadjor-djeva. So. 9066 Turbino v dobrem stanju, za IS m padca in z» 250—360 «k. lit. vode ter želez je in kolesje za žago veneciianko kupim. Ponudbe na naslov Andrej Marine. Selnica ob DraviT 6893 Jaxbečeve in lisičje kože ter vsrtmi, d»>bro ohranjen kupim. Ponu'Sbe na og-'a ni oddelek »Jutra« pod šifro »Voziftik« 93S1 Stojalo ttvalnega stroja ta ročni voziček (cizo) kupim. Pomi'ibA e ceno na oglami oddelek »Jutra« pod »S'.ojal.o«. 9-110 Vrtne mize in stole kuTrim. Naslov oove oglas oddelek »Jut-a«'. 9406 Kopalno banjo ta реб, v dobrem sia-nju kupim. Form ribe na ogla^. oddelek »Jutra« pod iif'-o »Banja« 9379 15—20 betonskih stebrov za žičrno aE leseno og-ajo kuipim. Ponudbe na: А. Р., Glince pri Ljub1 j ani — cesta SV/4. 9439 Staro krzno kane zlatice kot dopolnilo k mojemu, breryim. Pc-mtdbe pod »Rabim malo« na ogl. odd. »Jutra«. 9419 Mizarstvo! Iščem družabnika za mizarsko obrt v Mariboru, pod zelo ugodnimi pogoji — event. prodam e poslopjem vred. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9070 Družabnika sprejmem za rejo nemSkib plemenitih svinj ta odlikovane perutnine e cenenim apecijelnim krmljenjem. — Poleg bi ее vodilo še večje mlekarstvo. Interesenti naj se javijo pod šifro »Najvišji donos« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 920S Velike Vaše skrbi za brezobrestno posojilo, zidanje, gospodarstvo, dru-žin«Jke (zakon itd.) — pri nakuipu, prodaji, najemu poeestev, gostita, trgovin itd. prevzam? če mogoče tudi odreši: »Marstan« — Maribor, Koroška 10. — Sprejema zastopstva, naročila. — Priložite nnamike. 9206 Družabnika (со) samca, z 20.000 do 30.000 Din kapitala qpre;.mem га stan. upe'.'jano trgovino z mešanim blagom na deželi. Trgovina, kate-o lahko vodi družabnik samostojino, se nahaja v romantičnem okraju poleg cerkve, šole in pošte. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Leipa bodočnost«. 9284 Družabnika e 5—6000 Din iščem. Zaslužek dober. Naslor pove oglasni oddeúeik »Jutra«. 9345 Premogovnik v Dravski banovini. — Iščejo ее interesenti, ki bi siku,pno 30.000—40.000 Din žrtvovali, da se stari, približno 200 m dolgi rov odpre in pop'avi ter poišče visokokaioričm premog. — Rov je oddalijetn 2 km od kolodivora, ce"ta pa je v dobrem «atam.ta- Sousl-eležba 75 %. TakoŤšnje pcmuidbe pod Síro »Pričetek m a-ca 1930« na oglasni odtf r»! r-k »Jutra«. 9097 Zidana hiša z loeeoo drvarnico — hiša p-ikiadna ва uredfitev trgovine. v prometmem tadu-í»tri jekem kraju v Mežici, se bo prodala na javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri pri so»'Sjš5n v PrevaTah. Cenitaa vrednost 80.300 Die. 9098 Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, sarflnimi vrtom, vinogradom, travnikom in gozdom zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oOJdelku »Jutra« 6 9101 Posestvo i večjSm vinogradom ali »ad-ovnjakom ter i dobrim stanovanjskim in go^ipo- larsikim poslopjem kuipim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Po-ee«vo broj 111«. 9111 posestvo oddaljeno 1 uro od Cetja ugodno naprodaj Zidana hiša. gospodami o poslopje in 30 oralov zemlje. Cena 70.000 Din. Natančna pojasnila daiie g. Zagradišnik — Breg 'št. 17 — Celie 9063 Posestvo s trgovino In gostilno — proti takoišnjemu plač:lu kopi A Kiižnik. vas Sv Lovreoc, pošta Vel. Loka. 8S39 Pozor, gostilničarfl in trgovci! Novoridana hUa. gospodarsko posl-cpjo. gostilna, tr-crovina brez konkurence ta 18 oralov zemlje, tri četrt ure od kolodvora poceni nanrrodai. Pojasnila daie: Cernjavii, St. Гј pri Mariboru. 8947 Krasno posestvo v okolici Maribora naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jetra«. 8975 ffiSo * dobro ido6o ралде pekar ao prode m. Nae^ov v ogl. oddelku »Jutra«. 8978 2 lepi stavb, parceli r izmen po 535 m«, v novi ko'troijt, poleg nov« tole v Zg prodom oo zmerni ceni. I-ep «Uvbni materijal v zemlji. Izve se v Dravi jah št. 2. 8397 Vrt z majhno hišo kolarske deiavnioo. shrani bo za les. ob ce«ti v me stu Radeče, tsled preselitve takoj proda Ferdo Laznik. 8814 Več stavbišč v Kamniku 5 minut od kolodvora, v solnčni legi, v izmeri cca 300 ms po 22 Din naprodaj. Pojasnila daje Janko Stare, Kamnik, Perovo 40 8526 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni ln nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« nä ogl oddelek »Jauia«. 28 Kmečki mlin kupim. Pod ugodnimi poboji vzamem turli v najem. ŽipŠlor, St. Jernej. 9214 Krasno posest v Zagrebu rad( Wlezní ta «tarosti prodam na odplačevanje. Novo, leipo poslopje z do-b"0 Hočo trsrovino meša«, blaga, gosi'ilno in trafiko: zelo primerno za mesarijo. Cena 220.000 Din. takoj ie plačaiti 60—ilOO.OOO, opánek v mesečmih obrokih po 2000 Din. — Parfniöt. Zagreb, Cetiogradska 38. 9037 Zemide vefllho cca 900O m5, e pritlično hišo. primerno za гаота podjetja, na Zaloški cesti v Mostah prodam po Din 30 m5. Kupen celega komplefea pride hiša. sadno drevje ta kozolec povrhu —" brezip'afno. Pojas. ni1» v trr. cevlijev Franja Smoj. Ljubljana, Prešernova Ulica 30. 9143 Vilo у Ptu to e 4 sobami. Vnhtajo, pri- tildinami. velikim vrtom ter eadovTvakom prodam za 100 000 I>'n. Nnrrrodai tedí zeml-jtišče. — Zgom.Ji Breg 52 pri Пдг.та. 9204 Enodružinska hiša z lepim vrtom naprodaj v Mariboru. Naslov v oglas, odde&a »Jutra«. 9203 Mak) posestvo je naip-odaj. Naslov pove gostilna Sic»k v Pobrežiu, Cesta na Brezje, Maribor. 920! Malo posestvo prvovrstna zemlja, obsegajoče 6 oralov, pet minut oddaljeno od ce-kve in postaje Petrovče, primemo za upokojene» ali vrfrnarja, prodam. — Pojasnila daje Anton Kari, Peirovče, Pav. dolina. 9193 Stavbno parcelo vogalno, prodam r Spod- nji Šiški. Naslov t opl. cdd. »Jutra«. 9451 Posestvo obstoječe и 2 hiš, eado-cosmika in velikega vinograda, 20 m-ta. od glaivne-ga kolodivora v Mariboru, vided bolezni ugodmo naprodaj. Naslov v ogl. odri. »Jutra«. 919S Gostilno s posestvom z 8 oraňi zemlje, hoste, sadovnjak, enonadatropna hiša, gosfpodanslko poe'opje, vee v najboljšem stanji, v bližini zdravilišča Dobrna prodam za 160.000 Die. Oddam tmdi v najem. Na^lov v podrui. »Jutra« v СеЦји. 919-1 Stavbne parcele od 450 do 550 kvadratnih metrov velike, na periferij mesta, ее poceni prro-da. Vodovod ta elektika na razpolago. Pojasnila: Ljubljana, Zaloška c. 21. 9462 Mlin in žaga t Dravskem polta naprodaj za 310.000 Din. — V Mariboru poceni naprodaj: izvrstna osebna kuhinja, t"-govina z mešamim blagom in delikatesami, hiáa z go-S!tř'®o — trgovtie in sta-novan)~ke hiše. Potjasnila daje realltet. pisarna »Sensal«, Maribor, Gosjpcfka 11. Э&47 Večja parcela na Pru! ah naprodaj. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 9304 2 travnika (BeriSka t-avnřka) v Zaxta- brovi pri Ljubljani, v izmeri 5 oralov takoj pTodaim N-,slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9317 Enodružinska hiša leipa, i veiikim ograjenim vrtom in večjim kosom obdelane zemf^e, blizu ši-Kens' ega kolodvora poceni naprodaj. Naslov v oclas odďellku »Jutra«. 9322 V trgu Vransko pri Celjiu najprodai sikrwmo aH tio:amezno Sen-takovo posestvo: 12 oralov njiv. 10 oralov travnikov, 12 oralov gozdov, 4 gO'Tpoidar. poslop'a z taventarjpm. ďvonadistr. d vo stanovanjska hiša e p itiličmimi trg. lo-kafi ta me-nieo. enona'^tT. gostita išV o posíNic+V z Inventarjem, ke?\iisč«m ta vrtom. Za cene ta pojasnila je vjprašati le na ogl.. odde'ek »Jutra« pod šifro »Vraneto«. ЗЭ42 VHo na Bleda ine-»- Ponudb» t acvedbo leg« ta eeee aa oglasod oddelek »Jato»« pod tilro »Ble-f«. 8885 1Шо bi v По r Maribora «godtoo proda Zarotvfei. Maribor, TaUeo-bahov» 1Э. веЗО Posestvo r RogaSki Slatini, SO minut od kopališča, predam. NaHov: Slkič. -Güstin dom' Rogašk» Slatina. 9Í34 Gostilno z mesarijo veleprometmo, v pre»lmest-ju Maribora proda Z.igor-ski, Maribor, Tattenbahova ulica 19. 9229 Informacijska pisarna Ivan Dražil Lýrahiljana, Frančiškani» ulica 8. Proda več hiš v Ljubljani in okoMci, veliko posestvo ta hiie na Sta'er-kem. Knpi tri vile v Liubüani, več posestev na deželi. 94Í2 Posestvo z gostilno in t-afiko ob glaivni cesti LOublijana — Polhovgralec dam v najem oziroma prodam. Gostilna je dobro idoča, obi-чкапа ód vo-znikov ta izletnikov ter jo odulam i ali brez inventarja z vsemi pri t i kli-nami. Posestvo v obsegu 42 oralov leži v eeem kosu okoli hiše. kjer se nahaja tudi zidana airmeniea. gra-mozolom ta manjša la«tna volna moč. NasEov og'as. oddelkn »Jutra«. 9273 Lepo posestvo 12 oralov zemljišča, tw v enem kos« skupaj, hiša, poslopja, inventar — blizu železnice prodam sa 135.000 Din. Ро;ачт1а v gostil™ Sinčiž, Zbelovo pri Poličs-nah. 9U7 Lepo hišo 2 eotoi, kuhinja, podiirefa» soba, kl-et, vrt, sadovnjaik, hlev, drvarnica, vee novo, .nrimemo za vpokojenca — proda Jurše, Brežice 123 — predmestje. 9107 Lepo posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 4 oralov zemlje. 5 minmt- od postaje Hajdtaa usodno prodam. Hajdtaa 95 — Ptur. 9075 Hiša v Dravljah v dobrem Ptauju. z elektriko in vodo v hiši. 7 sob. za seno ta drva posebno po-ilopje. velik travnik ta več sadnega drevia. pripravna za vsa"-o obrt. oddaljena 2 minuti od avto oosta;e. Tiarrodaj za Din 120.000. Naslov ▼ oglas oddeliku »Jutra«. 9128 Stavbeno parcelo lepo. 750 ms vel®», vodovod ta elektrika na mesiu. ob cesti v Koleziji pro-lam Dor>is-e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna lega«. 9406 Prodam hišo p-d!kleteno, e sadnim w-tom, njivo, goidom, hle vom in drugimi pritiklina-m«i, ob glavni cesti. 5 minut od kolodvora. Ponikva št. 23, Dolenjsko. 9üöö Zamenjam goapooko pelačo, vei Мб in obsežna zeanljišča v gornji Italiji (»кого 2,000.000 Din vredností), za posestva, ležeča kjerkoli v Jugoslaviji. — Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika« 9404 Malo posestvo t okolici Ljubljane vzamem v najem ali grem ca oskrbnika — Ponudbe n» oglae. oddel-eik »Jutra« pod šifro »Kmetovalec«. 9376 Vrlo kupte v LjwMjaal — ре možnosti ob Dunajski ee-fiti. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« oo>d šifro »Mala vila«. 9424 Hišico z vrtom in nekaj zeanljišča kupim kje koli v bližini injiae cerkve. Ponudbe na nasäov M. Debelak, St. Jurij,, p. Grosuplje. 9427 Hiša r trgu Vojaiik« naprodaj, pripravna za obrtnika ali up1 Agencija »DOM« Zagreb Mkoličeva ufica 3 proda: GOSTILNO v Zagreba v VIaSi i ulici, s nekoliko iprobtori dobro vpeljano — event. tudi r najem; 718 BRANJARIJO s IsraSko ta točilnico v Zagrebu, na prometnem pro-toru. ft»r ta poznan obrat, 18l000 Din: 841 BUFET v Zagreba, poleg velike tovarne, z lepo urejenimi lokali, velikim prometom, z elektriko, plinom in vodovodom — cena 28000 Dta; 839 MLEKARNO ta tnrovtao suhoinftťnatega blag» v Zazrebu, na ITici, z vo-Mkim p-ometom. radi odhoda naprodaj za Din 13.000: 836 TRAFIKE m trgovine e papirjem, goetita«, bufete, mfekame. reetavaci-je, kavarne ta mesríce v Zagrebu, pol najugodnejšimi pogoji. Vse informacije d*je Ьгеар'абм» Atrencija »Dom«, Zagreb, Nikoličeva ulica J. 9000 .POSESr Realitetna pisarna družba z o. a. Ljabljana, Miklošičeva «. 4 pred»: HIŠO. TiíotoprrtSíoe, ■<•»-gelno, pred par leti во- vozidan-o, p~i Kolinsü tovarni, 8 pobe, kuhinja, klet, prostoren tetini ta zelenjatai vrt, 126.000 Dta; UISO, pritKöno, tm dvo-боЬпо in dve enoeobni etanovanji, vrt. Zenena jama, Dta 130.000; H1SO, pritlično, с mamar-do, 3 pobe, kabinet, pri-tikltae, posebej zidana pralnica, drvarnice, 850 m- vrta, blizu Tžašie ceste, Din 150.000; HIŠO, zidajio, z opeko krito. 3 sobe, kuhinja, pri-tikřtae. hlev, šupa, vrt, 2 njivi, pri Domia'ah — 70.000 Din; HlžO. vili ЛГбао, vÍ6oko-pritliitao, novozilano, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, priiikZiae. Ü400 m: sadnega ta zelenjadnega vrta. tiik postaje pri Domžalah, Dta 130.000 ; VILO, enonalstropno, 12 eob, kopalnica, pritHdi-ne. 1600 mJ vrta, tik Mirja. Dta 500.000; HIŠO, novozidano. e trgovino meSan. bfaga, gospodarsko po-loipie. pe-k arija, 300 m1 zemlijišča. blizu eerkve v Ijubljan-eki okolici. 160.000 Dta; GOSTIL. POSESTVO — 2 gostilniški sobi, kuhtaja. trgovski lokal, gospod ar-eka poslopja, več etano-vanj, ljubljan-ko predmestje, Dta 300.000; HIŠO, 3 sobe, kuhinja, delavnice. vrt, Guštanj pri Dravogradu, Din 65.000; H1S0. novozidanio, z opeko krito. 2 eobi. kuhinja in pritikltae, 250 m1 vrta, v ndniškem okraju ob Savi, Dta 30.000; PAR.CELE nasproti »Stan ta doma« ob Tržaíki eeetí, 900—1400 m», *J 22—90 Dta; STAVBISCE, ograje«, pri Martinovi ceeti, 750 ms po 65 Dta; PARCELO pri Sv. Krištofu. 600 m», po 100 Din; NJIVO, primemo za stav-bišče, blizu glavne ceste ob občinski рой, 12.000 m1, po 6 Din. Poleg tega večje Število hiš. vil v Ljubljani in predmestjih, trerowlke ter gostilniške hiše, kmečka iposestva. industrije, pa_-čele itd. po najugodnejših cenah. 9341 H družba i o. v realitetna pisarna Tavčarjeva uL 6 proda: HIŠO, novozidano, enonad-et-opno, vrt 650 m', bliža trnovske cerkve, 2 tri.-obir., park p ti rani rts-novann. sobe prostorne ta eotačme, balkon, ko-pu inica. «podaj klet ta pralnica, 290.000 Dta; tllžO v Rožni dolini, eno-nadetropao, podkleteno, pritlično trg. tal ai e stanovanjem, nad-tr. dw>-eobno stanovanje, inan-zardno enosjobno stanovanje, n-a dvo išču manjše skladišče, vrt 300 m8 — Din 200.000; 1USO, aovoiidaoo, ЬМви Ižanake mitnice, 2 dvo-eo.bni stanovanji, 2500 vrta, D: a 125.000; STAV3ISCE pri Vrtači za enonadstropno hišo, preko 1000 m*, po 150 Dta; ENONADSTR. HJLSO z go-etitao, eredi Ljubljane, veliki gostilniški pro-etori ta 5 etanovamjb lrih eob, vee v naj-boyšem stanju; z gostilniškim in ventas em 320.000 Dta; NOVO HISQ v pradmeetju Maribora, cb glavni cesti, 2 dvoiobni stanova nji t balkoni, vodovod ta elektrika, dobro zidan», z vrtom 600 m1 — Dta 135.000. Veeütev j» takoj mogoča. ENONADSTR. HISO, novo zidano, z vrtom in njivo, v taduetirijidcem kraju Gorenjske. Pritlično lepe trisobno stanovanje, v nadEtoofd« ta manzard) pa 4 eno- ta dvosobna stanovanja. Povsod ele.k trična napeljava. Pri pravno za gostilno ali trgovino. 960.000 Din; GOSTIL. POSESIVO s trgovino m trafiko, ob križišču glavnih cest Za-gi eb-Maribor-Rogašika ta Celje. Hiša ima 2 gostij niš i i sobi, točilnico, verando, kuhinjo, sbrambo, lokal za trgovino, skfa-disče in trisobno stanovanje. Gospoda ako po-elopje, kleti, več hlevov, svinjakov itd. Taioj pri hiši 5 oralov njiv ta travnikov. saHonosnik in vrt. Par mtaat oddaljen gozd S oralov, dobro zaraščen. Z gostilniškim ta trgovrfdm inventarjem — Din 170.000: GOSTIL. POSESTVO, __ S3 oralov, ob cesrti Koojice-Poljčane. Gostilna, trafika, trg lokal, lesno ffldsidišče, veliko gospo-da-i&o poslopje, nekaj minut od železniške postaje ta ob avtobusni progi. Zemljišče deloma takoj pri hiši, dedoma v bližini hiše. Vee r ravnini, na travnikih povsod trikratna košnja. Vinograda 2 orala ta ravno toliko sad'onosnika, od hiše dobre četrt ure. — I zt eni na t-govska točka teli za les, seno. poljske pridelke itd. Z vsem inventarjem 460.000 Din. 9355 Lokal za ví do toč aH delikateso oddam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9158 Veliko delavnico s pisarno s eWktrično razsrvetfjavo. na prometnem kraju v bližini Ljubi:ane oddam v najem Zelo primerno za kako večjo obrt. Na lov v oglasnem oddoBcn »Jutra«. 9Ü17 Trgovina с seianua blagom, • m. 5000 ш* vrta ter travnik». t lepem, prometnem industrijskem kraja na Go-ren.Vkem. radi odselitve naprodaj. Naelov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9065 Večfl Юка1 sa (*3»<ňěče (ca 100 m*), event. tndi deljen na dva dela. iščem v Ljubljani — po možnosti v bližina tobačne tovarne Ponudbe na podmicicc »Jutra« v Ma-ribo-n pod mačke »Z» 3 let»«, 9071 Lokal za bufet fai vinOíOč na prometTvem kraju v Celju ali Maribo-u iščem. — Ponudbe na oglae. oddelefe »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Maribor«. 8925 Skladišče (loka!) pripravno z» izdelovanje pletenin a*, druge obrti, z elektr napeljavo ta vodovodom, eredi mesta oddam e 1. majora. Naslov v oglasnem eddeik« »Jutra«. 8804 Skladiščne prostore velike in cveti e, 150 X 450 m obsežne, i vodovodom, elektriko ta pisarno, v neposredni bližini kolodvora oddam po zelo nizki ceni r najem za več let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5304 Industrijske lokale e 4 prostori ta pisarno, z rodno silo na turbino, 22 HP oddam. — Prodam pa rečjo množino najboljšega sena Zaloker, KrakoveM aarfp št. 26. 8840 Delavnico s vpeljanim vodovodom — po »cžnoetf ( elektrike, v bližini Evrope iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod s&ačko »Delavnica« 887S Lokal aH delavnico iščem na dvorišču z dovozom. Ponudbe na oglas, odrt. »Jutra« ped »Dvorišče«. »1-Й» Lokal s Aiadlščem na |>Ьтвяя t-gu v Novem meatu oddam g 1. aprilom. Pomd-be aa pisarno ár. V Pega/a, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 9153 Trgovski lokal na vogalu Miklošičeve ee-fite ta Pražákové ulice oddam v najem e 1. avgustom 1930. Podrobnejše informacije se debe pri Pokojninskem zavoda z» nameščence v LraWjani. 9149 V j alte pu «motnem Berti Slovenije prodam dobro obiskovano zasebno kuhinjo i vsem inventarjem- Obrat je jako dobro -vpeljan ta ima stalne obiskovalce. — Ponudbe pod šifro »Priložnost« na podruá. »Jutra« v Mariboru. 9205 Kavarno prodam dobro idočo ta n» prometnem kraju takoj prodam. Dogovor za 10 let. Ponudbe na Interreklam, Zagreb. MarovHk» 28 pod br.: K-1351. 9290 Lokal na «eio prometnem kraju e-edi Ljubljane oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 9297 2 pisarniška lokala z elektr razsvetljave te telefonom, zraven kolodvora n» Jesenicah (Gorenjsko) oddam takoj tU < t aprilom. Poieve se na Jesenicah št. llfi. 9317 Ugodna prilika! Galanterijska ec gro in eo detail trgovtaa z velik im številom stataih odjemalcev je ugodno naprodaj. Ponudbe M Končnik. Maribor, Slovenska «L 28. 9051 Gostilno Dolinar po domače pn Pota novca r Poljanah nad äkiofjo Loko, dobro kiočo, stoječo tik glavne eeste ter farne cerkve, prodam take j proti po,ovičnemu plačita. Za ostali znesek ее vtevá-žim. Na dopise ее ne oziram. Oglasite se oeelmo pri meni v gostilni. 9099 Mlekarno hi slaščičarno dtrturo Idočo, na prometnem kraju v strogem cen trn Ljubljane kwpim. Na slov nove oglaeni oddelek »Jutra«. 9369 Shrambo ali klet v priťRčjn flčem btau Vodnikovega trga ali gl. kolodvora. Ponudbe pod »Suha «hramba« na oglasni odd. »JutTa«. 9433 Gostilno najraje aa deteti vzamem pmtf kaveáji ▼ aajem ab aa račun — Ftacene pc-mndbe ва о~1аяп oddelek »Jutra« pod »Takoj 60«. 9122 Koncesijo avtotaksije dam r najem. Ponudbe na oglae odde.ltk »Jutra« pod bifro »Koncesija«. 9015 Gostilno dobro idočo išče za takoj kavcije zmožen zakonski par brez оТачУк — na račun Ponudbe na up-avo Jutra r Criju pod äifro »Takoj«. 900! Trgovci! Vi-tbo trgovino na lsred-no ogod šifro »Goetitaa e posestvom«. 8919 Kmečki milil prometen, na etaini vodi, če mogoče z nekaj *em-IjiSča viaaee v najem. Ňaslov oři podružnici Jutra v Celju." 8894 Trgovino tričetrt ure od TržH&a, v industrij»-, em fcrajn, zraven fame cerkve, ki je dobro upeljana ter se lahko promet še poveča, oddam pod ugodnimi pogoji. Potreben kapital 40.0000 Din za pre-rzetje blaga. Natančne informacije oziroma naslov v ogL odd. »Jutra«. 9ЗДЗ Trgovino Z im zalogo modnega ta galanterijskega blag» oddam na zelo prometnem kraja L.rabljane. Najemnina nizka. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. »125 Restavracijo aH bo.jbo gostilno vzame v najem zakonski por z lastno točilno pravico — v prometnem krajin. Cenj. ponudbe na ogla», oddelek »Jutra« pod »Premet«. Pekarijo dobro idoio vzame v najem Dragotin Lach, Zlatar — Hrvatska. 9218 Gostilno z nekaj pose-'va vzamem v najem. Zraven je lahko tudi mesarija trgovina ali vodna žaga. Osebne pravice imam Ponudbe na o«rl oddelek »Jutr a« pod šifro »Prometna far a«. 9103 Gostilno aH lokal za okrepčevalnico (Bufet) na prometnem kra'u vzamem v nähern — Ponudb» prosim na oglasn' oddele' »Jutra« pod značko »Pro meto* točka«. 9104 Gostilno po mofaoeti z mesarijo, na prometnem kraj*i- P" farni cerkvi. aS ob glavni cesti, blizu koldvo-» vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni cddelelk »Jutra« pod šifro »Zmožen kavcije«. 9430 Damska kroja 51 ca iti« кш<и;| »obe m iuhmf». PoaoJb« aa eglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 9421 Zamenjava Dveeobno stanovanje v meatai hiši a» Poljanski ce~«i zamenjam za enako ali večje, soluboo, z vriom •Naslov pove oglas. Oiiie'ek »Jutra«. 9022 Stanovanje večje sobe. kun n e in pritiklin, v meefu 'šče гл maj tričl.mska eružina. ki plača za pol ieta naprej Naslov pove ogiasm od«!«dek »Jutra«. 8936 Stanovanje sobe ta kuhinje išče dre-žina 3 Oeeb гл 1. april. Plača za določeno dobo naprej ali stanovanje na lastne stroSke uredi. Po-Wťíbe z označbo kraj» in cene na ogla.-ш oddelek »Jutra« pob-v veliki izberi. 9340 Sobo s kuhinjo v sredini mesta o>idam bol:ši goi-Tpe. Ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« Txid »Mesec apriü*. 92S8 Stanovanje dvo- aH trisobno išče dvoranska rodbina za avgust ali september, v centru mesta. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »AvjpoBt-eeptember«. 9474 Stanovanje v Tiritlič.-iu. leno. puho. eno-sobno, pri-rikline oddam za zme-no ceno s 1. majem v Rožni dolini stranki do S odraslih o?eb ali upokojencema. Nastav v og'as. odd» »Jutra«. S2S0 Sianoranfo [ Sostanovalko - "" '---gd4. йбет. Naetov pove oglaeni oddelek »Jutra« 9091 в tfežali, • dom, *-»öno в lepo • 16. apri.om poceni oddam. — Stanovanje je pripravno po-eefono za kakega peazijomi-eta, ki Itjubi naravo in mir. Ka raspolago j« tndi lej vrt ía druge nďobnwetá. — Pojasnila daje Franc Polj a néak, Ljubljana, Kolodvorska пИса IL эегге Stanovanje S «Ля, kabinet, kuhtaja, pritók3in« in nt, вгабао, suho in mirno, oďdaai L maja. Ljubljana VII., Pod-Umbanakěga »аса 4L 9368 Stanovanje емооЬоо, ali prazno воЬо iäbe wradnica. Poštni predal Ш — Ženski ervat. Stanovanje rtetojeie is 2 eob, JrnMnje hi fcoipalnice, * balfeonom in kršenim razgledom. oddani i majem za 1000 Din meeečno. Naslov pove ogl. •ddeiei »Jutra«. 9385 Stanovanje 4 «ob ! 4 б e m v mertn. Ponudbe na Offiae. oddelek »Juta* pod »Za »ipril-t. 9366 Stanovanje ^^ Roínřkom, 3 eobe, eo-ba za ainäkMjj», vrt, lep razgled, popoln mir, tafcoü oddam soSdni stranki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9382 Stanovanje parketi an e sobe in kabineta, k am er ее lahfco po-etarvi gtedilnfk. poceni oddam vee dan odsotnima zakoncema. Bežigrad, Sta-ničava 31. 9396 Nagrado dobi Ыот preskrbi stanovanje 1—3 sob v meetn — na;-daije do 5v. EriSbofa ali Tabora. Ponudbe na ogC. oddelek »Jutra« pod Rf"0 »Trije HamU. 9395 Gorenjci, pozor! ITa Gc-enjpkem iščem dvo-eobno opremljeno stanovanje e kuhinjo, za 4 oeebe, za iPiearna 55«. 9275 Sobo e popolnoma eepari-ranim vhodom išče gospod — v bližini gl. kolodvora, aH v centru me^ta. — Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »15. marec«. 9390 Prazno sobo i« mogoče e posebnim vhodom in rfekltTÍko iščem Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. oddelek Jutra pod značko »Samec«. 9363 Sobo odSiam uradniku »B wsrt-nici v Florijanekj ulici SI, II. nadftr. 9388 Opremljeno sobo z uporabe kuhinje išče zakonski par brez otrok — ne predaleč od centra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9373 Opremljeno sobo lepo. na Miklošičevi cesti oddam etaJnemu goepodu. Naslov pove oglae. oddelek »Jutra«. 9387 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, т bližini glavnega kolodvora oddam s 15. marcem soliďne-mu gospodu. Nasl-o-7 pove oglasni oddelek »Jutra«. 9304 Opremljeno sobo я elektr. raBsvKijav*» in posebnim vhodom odHa.m samo boljSi stranki. Na-sfciv pove oglaeni odd г Irk »Jutra«, 9114 Deltcn in Francis turbine — Spiralne turbine. Vodna fcoa lesa. Pelion kolesa, zetvormee, grabi]e, avtomatični regulam torjs. Na željo poset inženjerja. Vso oskrbo pri bcfljši rodbini sredi mesta dobi čez dan zaposlen gospod. Naslov peve oglasni odidelek »Jutra«. 9352 »Tika želja Mari'jabor!« Crouse 38 ima nabor. 9453 Poziv! Mi jo Turnschek iz Ljubljane naj pošlje ervoj naslov tvrdki Vitrum. Novi Sad, Futoški put 137. 9217 Posestnikova hči z nekaj premoženja, želi znanja s preprostim gospodom drž. nas-tavljencem. obrtnikom ali posestnikom, ita-im 30—15 let. Re^ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Izivrstna gospodinja« 9054 Starejša gdč. dobro situirana, želi znanja z dobrosrčnim uradnikom, starim 50 do 60 let, bivajo-čim v Ljubljani. Izključeni niso vdovci brez ot'ok. — Ponudbe s polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gut versorgt im Alter«. 9287 Čemu pisati ako je prilika za razgovor? Hrepenim po Tvoji bližini. 9346 Hvala B°gn Simbol — iskal sem te dovoli, pridean kot običajno. 9330 Belomodri domino V četrtek bilo nemogoče Sporoči mi pismeno ns moj naslov kdaj mogoč sestanek. D omasti "an j-e v avtu. 9450 Zima V nedeljo ob 5 in tříSetirt na Svincu. 9265 »Zvezda« Proidm, pridi 9. ob 81. v kavarno »Emona«, bližina garderobe! 9258 Vandaj Dvignite pismo v ogiafmem oddelku »Jutra«. Pomladni čar. 9264 Gospodinjo staro okrog 40 !et, vajeno vsega go-podinjukega dela išče kmetski posestnik (vdovec). Poznejša ženitev ni izključena. — Le resne ponudbe na naslov: Jakob Žibret, posestnik, Panamska vas 1, pošta Trbovlje П. 9124 Gospodična v težkih gmotnih razmerah prosi plemenitega starejšega gosinoda denarne pomoči. Dopise na podružnico »Jutra« t Mariboru pod »Osrečuj in srečen boč«. 9074 Boliša gospodična z dežeile. * premoženjem, želi sipo-znati drž. u-adni-ka. mirnega značaja^ starega 29—36 let. V síluěaiu řimin&tije ženitev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Olga 28«. 9353 Z gospodično želim idealnega prijatelja stva. Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Zapuščena Ljubljana«. 9054 Mladenka si feii Iskrenega in nesebičnega mladeniča — prijatelja — starega &o 26 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Melamija«. 9407 Ferdo Pořek ali kdor ve za njegov naslov prosim, da mi istega v evrho važnega pričevanja pošlfie na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Hvaležna« 9391 Neplesalka Drignite pismo pod Sfro »Neirileealka« v podružnici »Jutra« v Celju. ~ 9472 Korespondirati želim z idealnim, bolnim gospodom, kremenitega značaja, mehke duše. Dopise nod >Du?a« na ogl. oddelek »Juti a«. 9457 Dve mladi gdčiri elmpati&nl, íele nna.nja z go podoma veselega značaja v pv'ho koreiponden-ce. Tajnost za:aimč'»na. — Dopise na ог<1. odd. »Jutra« pod značko- »Deeam-ka — Vazejka«. 9429 Možitev Sem iz posestimiške ихГЫ-ut, m at id kru^ajika. dobra gospodinja, z znatmim premičnim in nepremiöuiim p e možen jem. Od roditeljev podedovano gospodarstvo je izvr-tna baza za sigurno in udiobmo življenj. Ne iáčem bogatega — temsveč Zinačajnega in eoibdnega soproga. Poaudbe e polnim naslorom pod Sfiro »Davno zaželjena ereča« na oglasni oddelek »Jutra«. 5432 Mladenič srednjih let, želi poroSiti gospodično, staro 24—36 let, ki ima osebno pravico za gostilmo ali jo lahko dK)bi. Po možnosti tndi z nekaj gotovine. Ponmdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zeniteiv«. 8920 Boljši obrtnik ее želi takoj poročiti z dekletom, ki poseduje Din 25.000 v gotovimi in vse pohištvo Mlada vdova z enim otrobom ni izključena Naslov pove oglasni odidelek »Jutra«. 8896 Zdravo družico veščo gospoda et va in e primernim kapitalom išče 25-letoi mladenič, « Scle-ko izobrazbo in prakeo v podjetju in t dobrim, dobička n osmim, znanim industrijskim podjetjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9349 Državni uradnik por oči etarejřo bogato gospodično, učiteljico. po-sestnico, trgovko, uradnico. Resne ponudibe. elika, poimi nadov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pristni Gorenje«. 9438 7777? i vil 4 Л Čelo у ргат dobrem etanol, * močnim glasom, «godno proda fotograf Dornig v Kočevju. 9210 Klavir pred» Merlii, Jeeenlee. Fužin« 121. 8935 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kopajte na obroke od Din 400.— prve ervetovw fabrikáte: Bösendorier, Steinway, Farster, Hölzl. Stingl original, ki so nesporno naibol:ši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska iibtra ▼ e • h glasbil in »trna. Najcenejša izposojevalnica. 193 Strokovno uglaSuj« ki popravlja klavirje G. Jurásek Ljubljana, Ključavničarska ulica 3 — Mestni trg 22. 136 Planino v iobrero stanju koptan т Ljubljani. Ponudibe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj denar«. 9182 Violino staro 7S let, prjrr dobro oh-anjeoo, poceni prodam. Na-rlov v oglaa. окМеИса »Jutra«. 9207 Lep planino dekocaci>ki (Lobha, Wien) črno po lir an. koščen« tipke, dobro ohramjem, proda Ana Röthel. Podzemelj p. Grada« v Belokrájimi. 9356 Alt-saxolon s-abm, nov (1930) proda Janko Gregore, Ljubljana, Salendrcva 4. 9408 Mlade dobermane čistokrvne proda A. Jeglič — Lesce 9221 Lovci! Lovskega psa in pefoo poceni proda S!ivš°k. gostilničar, Zdole pri Brežicah. 9109 Podgsanarčefc (Zwesratťler) čistokrven — Išče ravnotako drnžlco za nekaj dni ženitve. — Pojasnila pristna dalmatinska vina. kakor belo. rudeče in črno po 11 Dítl stari dugač po 15 Din. de-eertno vino po konkurenčnih cenah. Cenj občinstvo naj blagovoli poskusiti res pristno kapljico u kate-o jamčim, da bo vsaki gost zadovoljen. Na razpolago vedno dobra mrzla in gor ka jedila Tedensko trikrat morske ribe. Vsakovrstne ribe v olra. Cenj občin stvu ее pripo-oča za obilen obisk goetitoa pri Roži 9160 Vina Zajamčeno priiíAna Wetflma. burgund ее. ružica, rizling in muškat-efivanee dobite v gostilni T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 5452 Železnato vino lekarnarja dt. G Piccolijav Ljubljani, irepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 229 Jelkov ali cvetlični zdravilni med proti prehladu ali prsnim boleznim razpošilja 5 kg za 105 Din franko Franc Mar-keli, čebelarstvo, Vrhnika. 4415 2500 Din Tan pflačam takoj, čim dokažete, da Nikoprost zoper kajeníe ne učitfkuje! Stane enkrat za vselej samo 56 Din. Neškodljivo, a popolnoma učinkovito, od tiso-čev preizkušeno sredstvo. Da ni dobro, ne bi prodajal, ker bi ее samo blami-ral. Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto. Josip Lindič, Ljubljana — Komenskega ulica št. 17-a 72 1t%f*muui}e Pozor! OpoBarjam občinstvo, йа je brivnica vsako nedeljo odprta od % 8. do 12. ure. Flinko Dolenc, Ljubljana. Poljančfca cesita štev. 51. 9134 Preklic Podpisana preklioujem nepremišljene besede, katere sem govorila o gospodični Zofl Mužič, obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Fani Pirke. Celje, dm« 7. mairra 1930. 9192 Opozorilo Opozarja se. da so govorice o smrti Mire Fidler neutemeljen«. Dokazilo je zdravniška preiskava. Kdor bi trosil kake drugač/ne ve4i, se bo eodmijske zagovarjal. 9189 Preklic! Pod|f*M.Tvi prekTicujee vee ne^e^nične govonce. kstere eem iarazil čez ía=t řosre Perne« Pleme'i. hivíe hoto-lirke Hotela Turift na Bh' du. ter se tem potom javin/ zahvaH^ujem ra odstop "' sodm'yke tožbe. — BI'"' 6. marca ISuO. FT.KavlFr. Izjava Jaz, Marija Dovžan řzjav-l.'ajn, ila ne sme moj mož Miha Dovžan od mojega in svojega posestva — in to ne od premičnin ali premičnin nič prodati brez mojega dovoljenja. Ravno tako ne sme napraviti ni-kakega dolga, ne na moje kako- tudi na svoje po-se.stvo. Obenem tuii izjavljam, da nisem plačnica njegovih doigov. Toli o v vednost javnosti. M.iri'.a Davžan-Izlakar. 9338 Izjava Podpisani izjavljam v vednost vsem gg. veletrgov-cem, aa moj bivši na;tav-Ijenec v moji podružnici g. Jože Grom ni v ni.kaki zvezi z mojim trgovskim poslovanjem ter nisem plačnik nobenih računov, katere bi evemt. imenovani pod naslovom moje podružnice nap-avil. VÍ. Skrbeč, trgovec, V'hnika. 8775 Ribolov, dovoljenja v Kamniški Bistrici, revir št 26, se izdajo na riliar-ske knjižice za leto 19:50. Ponudbe na upravo graščine Križ, p Kamnik. 9241 Preklic Kdor bi govoril kaj neresničnega proti Franji I., bom sodnij ko postopala. -Franja Ižanc. 9272 2 pletflna stroja znamke Pop, šu 8/36 in 8/.40, sikoraj nova pa nizki ceni proda Kavůič, Šiška št. 125. 8906 Tiskarski stroj 40 X 50 cm, nepukvarjen, in drug inventar za malo ti--ikarno prodam. Ljiubljana. Veiika čolnareka 19. 9305 Šivalni stroj za 400 Din naprodaj v Le-včevi uilci 11, dvorišče. 9021 Elektromotor 220/330/50. 3 — 5 P. S , nihalko (Pendeleäge) kupim. Oboje rabljeno, v ob ato-možnem enanju. Ponudbe z najvelbo cene na Miklavži-na, Braslovče. 9231 Woii-Iokomobila 50—73 PSe, skoraj nova. s spodnjim stopničastim reše-tom. 29 m dimnika, radi povečave ugodno naprodaj. Do maja ozleilaú v obratu. Cenj. vprašanja samo od refle'tarntov pod »W. L.« na ogl. odd. »Jutra«. 927S Za obdelavo lesa prodam sledeče stroje: 2 tridelna skobelna stroja na jemeneki pogon, eden 600 mm skobelne širine, popolnoma nov. eden 500 mm skobelne širine, malo rabljena; izravnalni in skobelr.i srtroj z vde:anim elel tromotor-jem. 350 mm skobelne ši rine. kombiniran s krožno žago, vrtalnim strojem in brusil apa-atom: izravnalni in skobelni ctroj 400 mm skobelne širine, kombiniran z rezkarjem in vrtalnim stroiem. Din 12.01K); težki skobelni stroj, 700 mm skobelne širine; Kettenfrässe; tračno žago s lesenim pod-i-tarkom in elektromotorjem, 6ÍK10 Din; vrtalni stroj, zelo malo rabljen. 5000 Din: elektromotor 8 ПР » Voltov, vrtilni tok, 5000 Din: stroj z» kopiranje kolar-skih konic, lopat itd. — (Raisioeiphenkn'.iiermaschi-ne) za 8000 Din. Vsi stroji so v ilobrem stanju in damo tudi ugodne plačilne pogoje. Peter Angelo dr. i o. *., Ljubljanna. Poljanska 12. 8770 Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mastni trg 25Д — Iščemo pov&od zastopnike Pisalni stroj »Remington, poceni naprodaj na Sv. Petra nasipu št. 43. 8850 Pisalni stroj rabljen, a v najboljšem ta brezhibnem stanju poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8916 Pisalni stroj »Ideal«, teio dobro ohranjen, prodam za 2700 Din. Tušek, Gradaáka tri. 8 9301 Dober pisalni stroj iščem za 3 me.-eee na po-s*>do preti plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisal™ stroj«. * 9110 NOv pletilni stroj »Ideal« št. 8 za 8000 Din naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Ideal etroj«. 9120 Šivalni stroj »Smger«, skoraj nov, zelo ugodno proda Marocelj na Karlovžki cesti Stev. 11. 9435 Poravnalni stroj \!>псћиши-<-.лпе) neikoli o rabljen, po »izbi eeni proda Franc E-javec — »Pri zlati lopati« — Ljubljana, Wolfova uüica 12 9152 Pletilni stroj Dubied 8/100, prvovrsten, s stojalom, vzorčnim in tastelringel a/paratom za 6 barv, prodam radi nabave motornih, kompletno za Din 8000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9225 Več pletil. strojev dobro ohranjenih, ekoraj novih, razne dolžine osmic, raii pomanjkanja prost-ora takoj zelo ugodno prodam. Nadov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 9224 Šivalni stroj evlfjarriki »Singer« prodam Naslov ▼ oglae. odd. »Jutra«. 9174 Stroj za izdelovanje opeke sistem »Steinbruck«, dobro ohranjen, proda Alojzij Krain«, tovarna opeke v Ljutomeru. 6098 Šivalni stroji Hald i Neu. na uirodne obroke »CentTa«. Mikloši čeva cesta 7/IIL Ljublana 57 DfeslOv motor 50 HP. i električno centralo. prodamr zaradi preureditve obrata. Naprava :e primerna za privatno "n lavno električno cen -alo Vprašanja na oglae ! lelek »Jutra« v Ljub ani pod značko »Nena-adno ugodna prilika« 8727 Povodom prese-selitve is Broda t Zagreb sei. ä/JSj izdal nov vei nstriran cenil za znamke za leto № Razpošiljam skupno e 100 različnimi rumuneki-m i cnamkami vsakomur, ki mi pošlje v naprej 20 Din Najstarejša trgovina ( znamkami v Jugoslaviji Izidor Steiner, Zagreb Zrinjskega trg 14. 240 Uniiorme ▼erfj vret izdeluj« po meri iz kamgarna od 1000 Din naprej, za financo h lod-na od 700 Din naprej, v zalogi ima tsc uniformske potrebščine Simoa Klima-nek. Ljubljana, Selenbur-gova 6. 6121 Vezenje nevestinih eprem, »avee In pregrinjal Izdeluje najceneje in najfinejše Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. Entlanje, aiuriranje, predtiskanje takoj« 8727 Podjetnim tvrdkam bi dobavljal vsakovrstne izdelke ključavničar stroke po zelo ugodni ceni. — Cimperšek Franc, Braslovče, Žovneški mlin. 8733 Za avtogenlčno varenje etruSenje, popravila vsakovrstnih projev ter izdelavo novih predmetov se priporoča Franc Cimperšek. Braslovče, Zovneški mlin. 8734 Slike za legitimacije izdeieje najhitreje Hugon Hibšer. fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 61 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wölfing orar, G os posvetska c. 12. 35 Cenj. čevljarjem vljudno sporočam, da sem začel redno izdelovati vsakovrstne gornje dele, kakor tudi vzorce po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. — Se priporoča trgovina u«n;a Franc Erjavec, Stari trg 11-a in Gallusovo nabežje 17. 9358 Barake stanovanje od 10.000 dinarjev naprej in vsakovrstna tesarska dela izvršuje najceneje in najt>o-lidmeje po danih in lastnih načrtih tvrdka Steiner, qplošno tesa etvo in lesna industrija Ljubljana. Jeranova ulica 19.* 9467 Razpis Tobačna tovarna v LJubljani razpisuje na dan 12. marca t. 1. ob 10. uri ust-meno dražbo za prodajo 526 kom. zabojev raznih dimenzij. — Pojasnila se dobe v ekonom aru tobačne tovarne, kjer 60 zaboji na vpogled. " 8983 f Ъ) pečate I etikete, graverstvo Л SITAR &SVETEK LJUBLJANA Ъ V Л - s^tra c©e Pozor ženini in neveste! Ž1MNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Siavni svetovno znani biolog Fiä» prava: Pomladiti se, te pravi vreči s sebe «a osi, biti inauj beden in nad ložen, шалј trpeti na bolečinah in ne.moci, ne umirati tako rano, z drugimi besedami — približati se zopet mladosti, lepoti, aktivnemu življenju in sreči; niikako bogastvo pa ne more dati človeku one sreče, ki jo on uživa v svojem fizičnem in moralnem blagostanju. Toda. na žalost. ostane človeški organizem zd.rav, jak in sposoben za delo in aktivno živijen}e 'e dotlej, dokler so mu zdirave življenske žleze, slabe in bolne ž'eze ne dovaja.-o organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, vwled tega se ruši krvotok in rarme-na materije in v organizmu so nabirajo sečna kislina in drugi strupi, ki . be in za potujoče ose« be stane Din. 450.— Ras pošiljam po pote pem povzetltb Lesena patent posteffa eložliiva, s tapeciranim madrat om, zelo prak* t<čna stane Din. 280,— Ltfeflt« ta «antaoic — (ltfc> gc«tuhl)tnajnovije »rit» «!»• pe Dia. 150.— it. BH020V16» Zagreb, Sica 62. Modra pijača Pred 10. leti je pomešal znan barman v nekem velikem pariškem hotelu sleherni obiskovalki, čim se je prikazala, pijačo barve njene obleke. Zel je veliko ■priznanja, a končno je prišla plesalka v nebeško modri obleki in tu je barmanova umetnost odpovedala. Pisal je v Ameriko in se posvetoval s strokovnjaki — a vse je bilo zaman: nebeško modre pijače ni bilo na svetu. Takrat je pričel to čaj z lastnim raziskovanjem. Deset let si je razbijal glavo in zdaj se mu je nasmehnila sreča. Pripravil je ccr cktail v barvi najlepših spominčic. Tiri-ci romajo v njegov hotel m iz tujine mu ponujajo velike vsote za skrivnost Samo pri nas se živ krst ne pobriga za ta veliki usipeh moderne kulture! Strokovno mnenje V anglešlkem joističnem ministrstvu pridno deluje odbor, ki mu je naloga proučiti, ali ne bi kazalo odpraviti obe-šenja zločincev in ga nadomestiti z do-življensko iečo. Zaslišala je tudi rablja, 60-1 etinega Pearponta. in ta je sproáil v seji navdušen govor na čast svoji obrti. Obešeoje prihrani državi nrnogo stroškov in ustrahuje marsikaterega človeka, ki bi sicer nedvomno izvršil kakšeo umor. »Govorim kot dober državljan, milord'i!« je sklenil rabelj svoj govor »in se ne oziram na svojo korist.« Tudi rabljeva žena, ki so jo obiskali novina rji, brani stališče svojega moža. Pravi, da ie vajen svojega posla, da si ne dela nobenih očitkov in obžaluje samo to, da obesijo prav malo zločincev. Javni blagor bi zahteval večjo brezobzirnost 7 tem pogledu! Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. Pojasnilo glede Steyr-tovarn Govorice, ki so se pojavile v zadnjem Času o podjetju Sieyr-Werke A. G. so nas napotile, da smo se po našem zaupniku obrnili na kompetentno mesto za informacije. V naslednjem p-odajamo v vseh ozirih točno in dejstvom odgovarjajoče poročilo. Pokrovitelj podjetja Steyr-Werke A. G~ je Avstrijski kreditni zavod za trgovino m industrijo na Dunaju. Tesna zveza industrijskega podjetja s tem denarnim zavodom je očividná tudi v tem, da je predsednik načelstva Avstr. kreditnega zavoda g. Ludwig v. Neurath obenem predsednik podjetja Steyr-Werke A. G. in da je ravnatelj načeistva te banke, g. Otto Deutsch obenem podpredsednik podjetja Steyr-Werke A. G. Po inicijativi Avstr. kreditnega zavoda je ustvarjena interesna vzajemnost za prodajo proizvodov Steyr-Werke A. G-in Austro Daimler-Puchwerke A. G. Zaradi tega je organizacijska zmožnost obeh podjetij seveda znatno povečana. V zvezi s to prodajno vzajemnostjo se je med obema omenjenima svetovno znanima tovarnama avtomobilov ured'lo tudi vprašanje tipa ter je s tem v bodoče izločena vsakršna konkurenca glede na slične modele voz itd. Razpečavanje proizvodov podjetja Stevr Werke A. G. je izredno živahno. Zarao? tega zaenkrat ni nameravano kakršnokoli znižanje sedaj veljavnih cen. Tudi ni govora o kakršnikoli omejitvi proizvodnje, zlasti кат se tiče nadomestnih delov. Ta program podjetja Steyr-Werke A. G. bančna zveza krepko podpira s tem, da daje ves potebni denar radevolje na razpolago. Kakor je izvedel poročevalec, pripravlja sedaj podjetje Steyr-Werke A. G. v zvezi z Austro Daimler-Puchwerke A. G. za Jugoslavijo prodajno organizacijo, ki bo т vsakem oziru zadovoljila tukajšnje odjemalce, kar bodo pristaši teh znamk gotovo z veseljem pozdravili. Sodavičarja za Ljubljano sprejmem. Ponudbe na oglasni odd „Jutra" pod „Sodavičar* ' YV .A .!_ , flpnemce = staroznan«, prvovrstno apno, poteg žefeamioe in premoga, se od-dajo т najem. Lerne prodimkeita nad 200 vagonov. Naslov т oglasnem onSdeten ••Jutra«. 4585 I Sklailišee lepo in veliko se odda takoj v Ko-lizeju. Vprašati je pri Rudolfu Kokalju, Ljubljaan, Beethovnova ulica 15. Vremensko poročilo Meteorološki ravod ▼ Ljubljani. 8. marca 1930. Višina barometra 308.8 m Kraj Cos Opazovanja Ljubljana Maribor Zazreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Slcoplle Barom. 762*7 7620 763-4 162-2 /63-8 767 7 761-6 Теоцме. 4 5 5 3 1 —2 10 M a Smer retii . k. in brzine в Oi V m in век. 88 N 2 9Э SW 6 85 N 4 55 SE 8 75 N 2 85 E 1 65 ESE 14 Is 5 «L 10 10 10 9 10 10 10 Padavin« ▼rata r am d« 7 «r« 14 h 60 30 SpDt Solnce vzhaja ob 6.34, zahaja ob 17-59, hina vzhaja ob 11.59, zahaja ob 4.30. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 5.4, najnižja 3.3; v Mariboru 5, v Zagreba 5, v Beogradu 1, v Sarajevu 1, v Skoplju — 4, v Spiitu 10. Dunajska vremenska napaored za nedeljo: Spremenljivo in negotovo vreme. HoeSlH Roman XIV. POGLAVJE feprva imo videli bolj stepo nego prerijo v pravem pomenu bede. Potovali smo po vidno zaznamovani cesti, ki se je vila med nizkim grmi&Ajem sem ter tja. бе kaka dva dni smo srečavali raztresen« kolibe umazanih, napol civiliziranih Indijancev m njihovih squaw, zakaij m. sk\ so se še potikali okoli spodnjih rezervacij. Tu pa tam smo videva® obeljene kosti bivolov, a loviti tod ni bilo moči. Bivole so bili že pred mnogimi leti pregnali daleč na zahod. V čistá vodi, na kraju, kjer se je cepila reka Biue, ki smo jo konóno z nemajhnim naporom prebrodili, smo ujeli nekaj lepih rib. Tako smo neumorno dan za dnem nadaljevali pot, dokler ni jela postajati trava krajša in griči nižje. Končno smo se približali dolini reke Platte. Zdaj smo prihajali že na velike prerije, ki sem bil že od mladosti toliko slišal o njih. Zdelo se je, da se razgrinja nad vsem svetom nekakšno novo ozračje. Razgovori mojih tovarišev so se sukali okoli stvari, ki so bile zame nove in so se mi videle čudne, skoro nekam divje. Bilo mi je, kakor da ostaja vse staro življenje daleč nekje za menoj in se utaplja v pozabi. Krepil en občutek miru in zaupanja vase me je prevzel. Nič več se nftsem mogel tolikanj predajati togi. Dnevi so bili mirni, noči polne pokoja. Mnoge stvari so mi jele postajati jasnejše, ko sem zdaj premišljeval o njih. Zdelo se mi je, da se nekako staram in zorim... Že deiij ko dva tedna smo biß na poti, ko smo končno dospeli v veSiko doiiino, ob kateri se je vlekla zahodna cesta, razorana po sledovih neštetih voz. Naše napredovanje ni bilo kdo ve kako brzo in dvakrat smo se zamudili s tem, da smo lovili živali, ki so nam bile osle. A tu sem zdaj vendar že videl cesto starih kupcev s krzni in kdo ve kolikih vojnikov, И so se leta in leta bojevali z indijanskimi plemeni ter jih poganjali nazaj in pripravljali deželo za naselitev po beiokožcih. Ko sam gledal na to divjo, širno pokrajino, kjer Ы bflo vMetJ nobenega drevesa in irikakesa sada, se ml fe adeto kar nerverjrao, da bi mogel kdo hlepeti po njej. A že nasledka misel má je rekla, da ne gre za to, ali kdo hlepi po njej ali ne: neizčrpna je in bo ostala na veke! Vsakomur se je zdel takrat ta Zahod neverjetno veilik in brezmejen. Tisti večer smo hote® napredovati po glavni cesfi sarmc §e toßko, da najdemo pripravno рабо za svoje konje. Auberry je dobro poznal te kraje. »Kakih pet ali šest milj odtod je poštna postaja,« nam je dejal, »če poštna družba še vzdržuje to zvezo. Navadno so tam živeli dva do trije možje, ki so imeli v hlevu po nekaj konj.« Veselili smo se misli, da nam je videti človeške obraze. A ko smo potoval še uro ali kaj, smo zdajci videli, kako je Auberry pognal svojega konja in čudno mrdnil z usti. »Dečki,« je dejal, »tam-le je kralj, kjer je bii a postaja!« Na mestu, kamor je kazal njegov prst, ni bilo videti ničesar drugega kakor kup ruševin, kose razbitega plota in grmado napol zoglenelih tramov. »Bili so tukaj!« je srdito rekel Auberry. »Kdo bi se bil mislil, da pridejo Siouxi tako daleč na vzhod!« S sklonjeno glavo je jahal dalje. »To je moralo biti vsaj že pred štirimi dnevi,« je dejal, »tolpa kakih petdeset Indijancev, če ne več. Pojdimo, ljudje!« Zajaha.i smo k postaji, ugibale, kaj bomo tam našli. Poslopje je bilo popolnoma požgano. Pred hlevom je ležalo pet mrtvih konj zraven razvalin poštnega voza. Najdelj smo odvračali oči od tistega, na kar smo bili najbolj pripravljeni. Pod zoglenelim tramovjem so ležala razbita, zmečkana, napol zgorela in napol obžrta trupla uradnika in njegovih kočijažev. Trupla, pravim, čeprav so bile noge vseh treh odrezane in zmetane na kup blizu kraja, kjer so ležala trupla konj- Bili smo na pozorišču krvavega zaskoka, s kakršnimi so se takrat še neredko proslavljala indijska plemena. Kar čudno je bilo n.üsliti, da se morejo take stvari zgoditi na tolj tihem in miroljubnem kraju, pod vedrim zvonom blagega, sinjega neba. »Sicuxi,« je rekel Auberry, gledaje na vse to in opiraje se na svojo dolgo pjško; »niti eno kolo še ni presekalo njihove sledi. Sodim, da jih bo ob cesti vse polno, proti vzhodu. A ti dečki so se branili!« Vodil nas je sem ter tja in nam kazal zasušene krvave lise po tleh. Opozoril nas je tudi na trupla pol tucata indijanskih konj, к! ж> lefafl pobfO ▼ raedaffab po aefcaf sto bofalwr od »Najbrže so toliko časa stresati na pročelje hiše, da so poMM te naše ljudi,« je dodal »In besni so bili tako, ua so iz maščevahio- stS potolkli tudi konje, kar drugače ni njihova navada. Da, kakor je videti, so ti možje drago prodali svoje življenje!« Stili smo v molčeči gruči in nobeden izmed nas hI rede! pametnega sveta, kaj naj storimo. Dva sta menila, da bi bik) najbolje, če bi se po dolini vrnili nazaj; ali Auberry je rekel, da nc vidi v tem nikake ugodnosti. »Nihče ne more гей, ▼ kaftero smer so odšli,« je dejal. *Naijmariš verjetno je, da bi se vrnili semkaj, zato utegne biti dobro, če se tukaj utaborimo in počakamo kake družbe, ki bo potovala na zahod. Vsekako ne more dolgo trajati, da pride ob tej cestf do novih dogodkov.« Ubogali smo ga in se ustaväü tako rekoč na truplih mrtvecev, k! smo jih najprej kar moči lepo pokopaH. Skopčali in privezaS smo svoje konje ter stražili ponoči in podnevi. Tako smo taborih tri dni. Ko je tretjikrat zahajalo soince, smo zdajci začulá oddajen strel, in ko smo se ozrli v tisto stran, smo videli, da jezdna straža, katero smo jo bili postavili na višino nedaleč od taborišča, z vso naglico dirja proti nam. Ko je čuvar pridirjal do nas, je pokazal proti vzhodu. Pogledala smo in takoj videTi, da se nam bliža oblak ргаћп; dar še nismo mogli reči, ali skriva karavano aH jezdece. Auberry je domneval, da bi utegnil biti kak izseljenec, ki potuje na zahod, ali kak tovorni voz aR morebiti tudi pošta z zakasnelimi pošiljkami. »Ostanite tukaj, dečki« je dejal, »jaz pojdem pogledat »Zdirjal je kake po! milje naprej, nato smo videli, kako se je ustavil, mahnil z roko in pognal konja v skok. Prav tedaj so bili potniki dosegM vrh majlmega griča na dnu doline in vide® smo, da j&h je bélo kakih trideset ali štirideset mož na konjih. Za njimi se je majala od praha pobeljena streha vojnega lazaretnega voza m пзкај poljskih voz, kolikor smo mogli razločiti na to razdaüjo. Brez nadaljnega oklevanja smo izpodbodli konje in ím zdi rja li naproti. Auberry se je vrnil k nam. i i • Tone Poljšak, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 Najeeiaejša In nafsolidnejša railio-tvrclka SENZACIJA! Troeevni aparat za priključek m. električni tok Din 1900.— ŽlahtRi у ňtfoi fini peveš b *fev*e uanarckl mojster-*« Soie у Нагм. 10 mark m riSje, predpevei, pomenski pani, kl-eíke, pjfca, t"ič}a zdravila. V e+em.t «resa Ilten cenovnfe z dragocenimi pobudami га«о«Ј. — (Vele-reja) Grosszncht Heydenrelcb, Bad Sutíerobe ISO, Нага. Novo 99 PUCH" 555O cm' motorno kolo LEONARD TREPP» ujed in jene opekarne d. d. т К ar I от e а dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic zidno in strešno opi v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! Cena proti gotovini: Din 12.000.—- Ugodni plačilni pogoji na 6-, 12-, 18 mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Zaloga vseh rezervnih delov. — Ilustrirani katalog brezplačen. Glavno zastopstvo: Viktor Bohmee, Dunajska cesta 2. STROJI ZA HLAJENJE IN IZDELAVO LEDU Vereinigte Deutsche Käitemaschinenfabrlken ■В Borslg — Germania — Humboldt a Sam ZASTOPNIKI: Tehnične poslovnlee GE0KG KORTE prej КОкТЁ & ERBEN K. D. Zagreb Ifica 134 Tel. št. 21-88 fit. 125 budilka, 1« cm visoka, dobro kolesje. Sletno jamstvo. St 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. št. 106, ista, X radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. št. 120, kovinska žepna ara, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št. 121, ista, X radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko! II. SUTTNER, Lfublfana 4 Prešernova nliea 4 Lastna pr«tokollrana t • т a r n a ar ▼ Šrlei ©Л. FKAXJO HITH Zagreb Marovskaul. 13 Tel. 26-78 COXCO amerikanská izolaci f ski produkti M so zoper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju slični, trajno prožni, kožno trdni in v desetletja trajnL Propuščajoče strehe iz betona, te pokvarjene lepenke, iz lesocementa ali iz deloma pretrohnele pločenine se prenovijo s CONCO produkti brez nove podlage v eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150". CONCO produkti so cenejši od drugih sličnih materijalov in / dobroti so nenad-kriljivi. Zahtevajte prospekte! 11 Samorazprodaja: MIRKO MARMOLJA, Maribor, Cankarjeva 26. REPROGE-BÁNYAI S TO ZNAMKO SO GARANTIRANO VOZLANE TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI Zahvaljujemo se za vso ljubeznivost ln sočutje, ki nam je bilo Izkazano ob bolezni in smrti naše nepozabne soproge, zlate mame, stare mamice, tašče, in tete, gospe Mari I e Pečar S AVON PAblOLIVB Poskusite trancosfc© najboljše, a aaj&CTveJJe юйо ял polepí* v» n>e. Dofehra к ponrsod ZASTONJ DOBITE POVSOD 1 origtiva fcnš «parat Gitterte z eno кВ»Ц m britje, eko kupit« veliko t »bo kreme Pat moli ve ta brkje. Da s« vsak taiko prepriča, da )e krema PaimoBve neo«mesííHvíí, potresno Tsakeme zastonj mate tabo, ako выв pošHe za poStnino 2 Din r mamfcaih. — Razpošilja slavno sktadiSče za J trgoma vl)e. Francoski magazín, OsÜek. — Za »aS brezpJačwi оетюутгйс. trgovke, gosti lni čarke in posestniee Čutimo se dolžni, da izrečemo posebno zahvalo častiti duhovščini, gospodom zdravnikom in častitim sestram za neizmerno požrtvovalnost ob njeni bolezni in smrti. Iskrena hvala pa g. županu J. Oražmu, gg. občinskim svetovalcem ln odbornikom, kateri so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Enako se zahvaljujemo mnogobrojnemu občinstvu, znancem in sorodnikom za častno spremstvo, obenem pa pevskima društvoma »Zvezda« in »Moste« za pretresljive žalostinke. Ohranite jo v večnem spominu. Bodi še enkrat iz globine srca izrečena naša najiskrenejša zahvala. — Vsem skupaj Bog plačaj. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 10. marca ob 7. uri zjutraj. Žalujoče rodbine Pečarjeva, Vlahyeva in Črešnarjeva. Graiiiolonisti pozor! Prvovrstne ploéóe znamk: »Columbia«, >His Master*« Voice«, »Odeonc, >Polydor< ter vsakovrstne gramofone dobite po nizki ceni pri gramofooetd tvrdld „ЧВеЬпЖ" ífomp Ú&anfaí Miklošičeva cesta 20. V palači Okrožnega urada. Velika izbira! Prodaja tncli na obroke! Za dobro vpeljan znamkin predmet se išče za takoj mlajši ne izpod 25 let star samski ki ima veselje do dela in Je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika т govoru in pisavi. V poštev pride tudi trgovski pomočnik Špecerijske stroke. Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega službovanja naj se pošlje pod s> Stalna služba XXXX« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 4526 Kdor oglasu je, ta napreduje! ■ЮЛЮ« s. ш 9. ffl. 1930 irretoTnoznani vokoví Angoli)« Kafre«i« ^r^dakeli«. Meri odlični m odeti »a leto 19 SO. МШВЯ MOTORS LIMITED OOWLE*; OXFORD, ENGLAND ■ОШ8 MINOR 4 CyL COWLET 4 CyL OXFORD 6 CHI. > » ISIS 6 CyL 8Д8 HP 14/28 HP 15/35 HP 18/55 HP Zastopstvo za Slovenijo LJUBLJANA Dunajska с. 31. Tel. 27—59« V kvaliteti in izdelavi najboljši in najcenejši, v obratu najštedljivejši in najzanesljivejši vozovL Orirfnal Angleški SUNBEÄM in TRIUMPH Motor- Cj ClcS X kvaliteti hi izdelavi najboljši, najekonomičnejši, najkonifortnejši in najtii- hitrejši na svetu. Vsak strokovnjak ve, kaj SUNBEÄM Pri nizkih cenah eleganten in zanesljiv ter neporušljiv motor, vpeljan v angleški armadi in policiji, to je Zastopstvo ta Slovenijo: Ljubljana, Dunajska c. 31* Tel. 27-59. za pofedine banovine gpref memo za telmlcno dovršene avtomatske telitnice Seriozní interesenti s odgovarjajočim kapitalom naj naslovijo svoje ponudbe na Ju^omosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod značko „Vaga". 4 20 rtili avto 4 sedežni, 36 PH, zelo malo rabljen, znamka „Talbot-Sum-beau" je na prodaj. Povprašati v veletrgovini V. Weixl Maribor. 4573 event. tu« k taki, И je slabo rentabilna vsled nepopolne tehnične uredbe, kakor opekarnL kamnolomu, apnenicam, rudniku ali podobno, pristopim kot družabnik event. kot tehnični vodja s kavcijo v svrho izpeljave izčrpne racionalizacije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Napredek«. 4553 Veletrgovina usnja v Ljubljani iS če o t nika валю z daljšo prakso, ki je v tej stroki posebno vpeljan v Slove- jjlji. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače TK>d »Agilen in zaupljiv« na upravništvo »Jutra«. 4567 išče za Slovenijo in Dalmacijo strokovno veščega ki Je dobro vpeljan pri v poštev prihajajočih tvrdkah. Posebno si želimo gospoda, ki obiskuje (z avtom) tudi manjše kraje. Ponudbe pod »Günstige Bedingung« z referencami na oglasni oddelek »Jutra«. 4545