PoStnFna plačana v gotovini Miarmonbl Cena 1 Dir. Leto IV. (XI.), štev. 179 Maribor, petek 8. avgusta 1930 JUTRA« 1aja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^•Ij* mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 0 tujcih v naši industriji So zaželi zadnje čase razpravljati že tu-“i srbski in hrvatski listi, ki so dolgo ča-®a vztrajali na zmotnem stališču, da so tuiezemski in tujerodni državljani kot strokovnjaki nenadomestni in da se jih n?°ra v interesu napredka industrije tole-*lrati. Danes povdarjajo tudi ti listi po-“ebo, da se zaposlijo domače moči in v® se izvede temeljita racija tujih name-ettcev. Regulacija vprašanja tujcev v gospodarstvu sploh in v industriji ‘ ?°Sebei je postala zahteva celokupne na-lavtiostj. v Snovno smo že čuli, da se v ministr-jJ8 trgovine pripravlja zakon o Zavo-. * Za pospeševanje industrije in obrti. V hv®2i s tem je treba ponovno povdariti osnovnih načel: , * zakonu mora biti nedvomno ugo-meno, da je za razvoj industrije nujno Jhreben kader sposobnih stafovnjakov. °doči zavod za pospeševanje'industrije d° eno sv0^ glavnih nalog, ,a v® pošiljal absolvirane srednješolce na . u da vrše posle, ki izoh SOvati£d° njihovi strokovni pred-PoiJ^bi, da vrše službe na neznatnih dar f33'*1’ da trp* raditega škodo gospo-tlasfi in dr^ava> s‘cer veHko škodo, ^ v slučaju vojne, je jasno in na dla-st‘n. 0 veljn zlasti za našo kemično indu-SfJ0, ki bi jo morali v slučaju vojne eno-k0 zapreti; ker nimamo v njej stroja ^kov, ki bi se jim v danem mo-bre ,a moglo zaupati, da bodo vzdržali nas .° ^llnkcijoniranje. Krivda je na Posle3!315*1’ ker nismo znali zasigurati zada n^3a na^‘^ izšolanih strokovnjakov ^Primernih mestih. Pitala vemo, da nam domačega ka-, tuji v ^Hika in da nam je dobrodošel stne *fE’ta1, ® tem pa še ni rečeno, da tel, tj knpital pri nas delati, kar bi ho- Vsak? 33vi.t‘ ^1' se moral0 načelo: K 4deDnnl^v*•aJCU, ie danes še morda sirijaifrf *re^a takoj v vseh indu-kovnn el'ii na^e domačine, da se stro prav? Usp0s°bijo in da lahko vsak čas a*nejo posle samostojno, Minister Marinkovič o Sinail SKLEPI V SINAJI BODO KORIST ZA CELO SREDNJO EVROPO. — NISO NAPERJENI PROTI NOBENI DRUGI DRŽAVI. — ZA POVZDlGO POLJEDELSTVA OB UPOŠTEVANJU INTERESOV INDUSTRIJE. DUNAJ, 8. avgusta. Minister dr. Voja Marinkovič, ki že delj časa biva v Begunjah in prihaja cesto na Bled, je včeraj sprejel beograjskega novinarja Ivaniča ter mu podal o sinajski konferenci sledečo zanimivo izjavo: Podrobnosti o poteku konference mi še niso znane, zato o njih ne morem govoriti, so pa v ostalem brez pomena. Najvažnejše je, da je bila konferenca, ki je imela težko in važno nalogo, zaključena s sklepi za skupno carinsko in trgovinsko politiko med Jugoslavijo in Rumunijo. Vest o tem mi ni prišla nepričakovano, vendar me je pa okolnost, da so bili sprejeti sklepi soglasno in sporazumno, zelo razveselila. Prepričan sem, da sklepi in rezolucije konference ne bodo imeli koristnih posledic samo za Jugoslavijo in Rumunijo, čijih interese smo imeli predvsem pred očmi, marveč bodo donašali celi Srednji Evropi koristi, ki se danes še ne dajo pravilno preceniti. Za razvoj bodoče mednarodne gospodarske organizacije je Sinaja najvažnejši datum. Smatram za potrebno, da še enkrat naglasim, da gospodarski načrti, ki naj služijo za sodelovanje med Jugoslavijo in Rumunijo, niso naperjeni proti nobeni drugi državi. Naše stremljenje gre za tem, da pofflore-mo našemu poljedelstvu ter ga dvignemo iz sedanje težke krize. Pri tem pa ne bo treba žrtvovati interesov industrije in zahtevati od evropskega poljedelstva kakoršnihkoli žrtev. Kar zahtevamo in želimo' doseči, ne bo škodovalo niti prekomorskim agrarnim državam. Vse, kar izvažamo ali bomo izvažali mi, bomo prodali na evropskem trgu v evropskih industrijskih državah. Razlika je samo v tem, da so naši pridelki mnogo cenejši. Naš glavni cilj je, da prodamo svoje agrarne produkte po najbolj ugodnih cenah in da osvobodimo poljedelstvo od tributa, ki ga je dozdaj moralo docela nepravično doprinašati. Briand pripravlja novo noto DOSPELI ODGOVORI VSEH 26 DRŽA V. - BRIAND PREDLAGA RAZPRAVO V JESENSKEM ZASEDANJU DRUŠTV A NARODOV. — GLASOVI FRANCOSKEGA TISKA. PARIZ, 8. avg. Dospeli so odgovori na Briandovo noto o Panevropi od vseh 26 evropskih držav. Zadnja je odgovorila Švica, ki se v principu strinja, hoče pa imeti varovano svojo nevtralnost. Briand bo sedaj obvestil vse države o obsegu dosedanje akcije. Razposlal bo novo noto s predlogom, naj Društvo narodov v svo jem jesenskem zasedanju začne z načelno debato in naj določi splošne smernice za osnovanje evropske unije. Društvu narodov ni treba razpravljati o podrobno stih, ker se bo podrobna razprava vršila med oficijelnimi zastopniki vseh zainteresiranih držav, ki se bodo sešli v jeseni v Ženevi. »Temps« reasumira odgovore 26 evrop skih držav in povdarja, da so vsi odgovori kolikor toliko povoljni. So med njimi, ki zahtevajo revizijo mirovnih po- godb, češ da mora tvoriti osnovo unije načelo popolne enakopravnosti vseh držav. To je naravno in si drugače združenja evropskih narodov ni mogoče zamisliti, kakor temelji na tem načelu tudi Društvo narodov. Enakopravnost pa še ni istovetna z revizijo mirovnih pogodb, ki tvorijo osnovo mednarodnega reda v Evropi. List podčrtava, da države zmagovalke revizije ne zahtevajo, dasi bi imele za to povoda, pač pa jo zahteva tudi ena izmed zaveznic v svetovni vojni, in še ta zelo prikrito. Revlzlia pa je zadeva, o kateri se ne more in ne sme razpravljati v zvezi z načrtom evropske unije. Drugo vprašanje, ki ga ventilirajo odgovori posameznih na Briandovo noto, je vprašanje priznanja sovjetske Rusije in sodelovanje Rusije ter Turčije v uniji. Ako bi danes izvršili statistiko tujcev, zaposlenih v naši industriji, bi^ našli zanimivo dejstvo, da bi najmanj polovico tujih strokovnjakov lahko takoj nadomestili naši domači strokovnjaki, ostala polovica pa bi zginila pri smotrenem delu v tem pogledu tekom kratkih let. Saj je zanimivo dejstvo, da so nešteti tujci zaposleni v industrijskih in drugih podjetjih celo na mestih, kjer se ne zahteva strokovna usposobljenost specljaine vrste, kot knjigovodje, korespondentl itd. Dasi vprašanje izgleda na prvi hip malen kcstno, je vendar velikega pomena za našo bodočnost. Vse druge države so u-vedle v tem pogledu najstrožje mere. Ako bi se tudi pri nas vprašanje pravilno obravnavalo, bi se pokazalo, da nismo samo za to, da dajemo dobre delavce, ampak da imamo tudi prvovrstne strokovnjake. Vse to bo moral upoštevati novi za- kon o Zavodu, za pospeševanje industrije. Predvsem pa bo moral predvidevati posebno stalno komisijo priznanih naših strokovnjakov, ki bodo pregledali in proučili delo vseh podjetij in ugotovili število tujcev, v kolikor so potrebni oziroma nepotrebni. Nepotrebne treba po vsakem talcem pregledu takoj zamenjati z našimi, istočasno za podjetja primorati, da omogočilo našim ljudem, da se usposobijo za delo v vseh panogah- podjetij. Dijakom tehnične stroke se mora omogočiti praktično delo v podjetjih ob počitnicah. Le tako se bo država lahko na podjetja v slučaju potrebe tudi zanesla. Sevda pa bodo morali tudi v Zavod za pospeševanje industrije priti ljudje ueie strokovno prvovrstni, ampak tudi jekleni značaji, nedostopni za kakšnekoli lepe be sede. prišepetavanja ali celo podkupovanja. Dasi ti državi niste članici Društva narodov, to še ni razlog, da ne bi mogli sodelovati v evropski uniji, ker ste že ponovno aktivno sodelovali v raznih akcijah Društva narodov. Tudi levičarski tisk pričakuje, da bo Briand vztrajal pri akciji in izvedel svojo veliko idejo. Obisk dalmatinskih seijakau u Slaueniji SPLIT, 8. avgusta. Zadnje dni avgusta odpotuje v Slovenijo večja skupina dalmatinskih seljakov, krog 80, da si ogledajo tamošnje poljedelske In vinarske ustanove, zadružne naprave in slično, kar zanima seljaštvo in da se seznani s slovenskimi kmeti. Ekskurzijo organizira primorska banska uprava. Rnglešk? peuci pridejo u lugoslauijo BEOGRAD, 8. avg. Dne 18. tm. bo prišla v našo državo skupina angleških pevcev in skladateljev iz Londona. Priredili bodo koncerte v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Dne 18. tm. bo sprejem v Zagrebu, 19. tm. dop. ogled mesta in izleti v okolico, zvečer slavnostni koncert, 20. tm. odhod v Beograd in odtam v Ljubljano. Za novo pohorsko cesto iz Hoč preko Reke proti Mariborski koči, ki bo imela največjo strmino šest odstotkov, se vršijo nad Reko po pohorskem pobočju intenzivna merjenja pod vodstvom geometra z banske uprave. V dveh do treh tednih bo mer jenje dovršeno, nakar bodo takoj pričeli graditi cesto. Nova pohorska cesta pojde večji del skozi gozd in bo imela samo dve serpentini. Vse kaže, da se bodo avtomobilisti kmalu lahko vozili na Pohorje na sprehod. Preprečena samomorilska namera. Včeraj proti večeru so trije iskalci gob v takozvanem Grajskem gozdu nenadoma naleteli na moškega srednjih let, ki se je baš pripravljal, da vtakne svojo glavo v zanjko na precej visoki bukvi. Vsi trije so takoj uvideli nevaren položaj in še-le po daljšem prizadevanju, ko so mu začeli pretiti z palicami, se je kandidat udal in nevoljno splezal z drevesa. V samomorilnem kandidatu so spoznali brezposelnega skladiščnika Al. C Tatvine kur in pičšet so v Mariboru razmeroma mnogo bolj pogoste nego v drugih mestih. Vsak teden beleži policijska kronika po nekaj tatinskih obiskov v kurnike. Preteklo noč se je nekomu zahotet mladega kurjega mesa in je zavil na dvorišče Aleksandrove ceste 30 kjer ,'c sunil iz nezaklenjenega svinjaka troje piščet hišnici Amaliji Ablovi. Iz kriminala. Aretirani so bili Fran K. zaradi beračenja, Vinko M. zarach suma tatvine, Dimitrij K. zaradi prevare, Marija H. in Gvido K- zaradi potepuštva. — Prijave govore o tatvinah, neprevidnih vožnjah, poškodovanju tuje lastnine, nedostojnem vedenju, trpinčenju živali, kolesarenju brez luči in o kršenju avtomobilskih predpisov. Kolo je ukradel doslej še neznani kolesarovič-uzmovič včeraj okoli 14. ure z dvorišča splošne, bolnice ključavničarju Henriku Bašu s Tezna. Bicikl je znamke »Waffenrad-Steyer« in je črno pleskan. Stran * Mariborski V V C F k V l K T«?r* Okoli Radgone NA TLEH STARE SLOVANSKE KNEŽEVINE KOCLJEVE. Dalekosežne narodno- in državnopo-litične koncepcije razodeva nam gibanje in vrvenje severnih in južnih Slovanov v 9. stoletju. Na severu je tedaj Rasti-slav ustanovil v boju s francosko nadoblastjo samostojno slovansko Veliko-moravsko državo; na jugu je Ljudevit Posavski v svojem epohalnem stremljenju, otresti si s tilnika jarem nemškega gospodstva, znal združiti pod svojimi zastavami vsa jugoslovanska plemena od korotanskih planin pa doli do bolgarske meje, boreč se tako za one ideale, kojih, sicer nepopolno uresničenje, je po 1100 letih doživela bas naša generacija. Na ozemlju pa, ki je v oni dobi še shajalo, popolnoma in izključno od Slovanov naseljeno, severne in južne Slovane, sta Pribina in pozneje njegov sin in naslednik Kocelj kot slovanska kneza in vladarja vladala svojemu slovanskemu ljudstvu. V vso to vekzanimivo epoho naše preteklosti pa sijejo svetli in osvežujoči 'žarki onega slovanskega bogoslužja, ki sta ga solunska brata sv. Ciril in Metod v doslednem in neizprosnem boju proti nemški cerkveni organizaciji i na Velikomoravskem i v Kocljevi državi vpeljala in vkoreninila tako, da se more, četudi več kot tisoč let zatrto, v mladi kraljevini Jugoslaviji počasi zopet na novo razvijati, dokler se ne razvije do nekdanje časti in veljave. Vse to mora vedeti in vsega tega se tudi zavedati, kdor gre prvič v Apače in Apaško kotlino, kdor obišče prvič Prekmurje in si tako vedno bliže ogleda svet in ljudi okoli Radgone. Ako hočeš z ene same točke pretežni del te prelestne pokrajine pregledati, stopi s kolodvora Slatina-Radenci na bližnji, samo pol ure hoda oddaljeni Kapelski vrh, h Kapeli, ki še vedno kaže s svojim starim, prvotnim naglasom v ono znamenito 9. stoletje, ko so tod škof Metod in njegovi duhovniki pod Kocljevo patronanco gradili kapele in cerkvice, širili novo vero v slovanskem jeziku in tako rušili upliv tujih nemških misijonarjev. Oglej si pa tudi bližnji gradišči »Mali in Veliki Kocelj«, ki s svojima imenoma še danes hranita spomin na slavne Kocljeve čase! Proti severu in severovzhodu vidimo preko Radinskega vrha našo Gornjo Radgono s ponosnim gradom na vinorodnem hribčku in sedaj avstrijski Radkersburg, v ozadju pa hribovje Kloch (»Klek«), ki slovi po svojih vinskih goricah. Na jeziku, ki ga kot ku-rijozum smešne državne meje tvorita Mura in njen levi pritok Kučnica, zagledamo na avstrijskih tleh premožne slb-,venske vasi: Potrna, Žctinci, Dedonci. Zenkovci, Gorica in Stara Nova vas; v zarezi pa, kjer prehaja Klek v severni gorati del Prekmurja, blešči bela cerkvica sv. Ane na Igu, tudi že v Avstriji. Impozanten panorama se nam odpre, in ko se ozremo na »Goričansko«, gorati severni del Prekmurja. Iz ravnine se dviga holm za holmom skoro v polkrogu više in više do državnega tromejnika in do štirih markantnih hribov: Beli breg, Srebrni breg, Breznov breg in Kobilji breg; cerkvica za cerkvico se dviga s teh hribov in holmov; poleg »papinskih« cerkvic sv. Helene, Sv. Sebastjana in sv. Benedikta nas pozdravljajo »evangell čanski« Bodonci, Puconci in Moravci. Ravni, večji del Prekmurja se razpro stira pred nami, podoben nepreglednemu valovitemu morju. Njegova metropola Murska Sobota je sicer od Kapele oi daljena tri ure hoda, a se ti zdi tako bil zu, kot da bi jo mogel doseči v pol ure hoda. V valovanju njiv, travnikov gozdnih nasadov ločimo s prostim oče som božje hrame v Tišini in Bogojini v Dubrovniku, v Turnišču, v Beltincih, v Črenšovcih in v Dol. Lendavi; vidimo, pa tudi, da to naše Prekmurje prehaja preko Mure sem do zadnjih izrastkov Slov. goric, da prehaja nadalje preko umetrto ustvarjene državne meje pri Kuč niči in Muri v Apaško kotlino tako, da vsa ta pestra in pisana pokrajina okoli naše Gornje Radgone in avstrijskega Radkersburga tvori eno samo, enotno okrožje, iz katerega so protinaravno in zato samo začasno izrezali slovenske vasi na ozemlju med Muro in Kučnico, Premožni posestniki v teh vaseh imajo skoro vsi vinograde v naši državi; po svoji narodnosti spadajo k slovanski držaji; a naši nasprotniki so dosegli, da morajo njihovi otroci posečati nemške šole v Radkersburgu, da se v šoli učijo moliti samo nemško, dasi doma molijo izključno slovensko. Stoječ ob krasnem mostu, ki veže našo Gornjo Radgono z očitno propadajočim avstrijskim Radkersburgom, gledaš ob deroči, skrbno regulirani Muri navzgor, oziraš se v širno ravnino, po Apačah imenovano Apaško kotlino, koje prebivalstvo je bilo v zadnjih sto letih ponemčeno; misli pa gredo dalje, ob reki više in više do njenih izvirkov. Tam gori sredi trdo-nemškega ljudstva še danes imena rek, potokov in gora, imena mest, vasi in livad pričajo, ..da so tam nekdaj polje obdelovali, gozdove krčili, svojo živino pasli in čebele redili naši slovanski predniki, in ime »Krabaten«, da so med njimi bili tudi Hrvatje. Tam gori so bile nekdaj naše meje. Sedaj gredo tu oi> Muri v okolici Rad gone. Toliko zemlje in ljudi smo izgubili, ker se velikopotezne koncepcije velikih Slovanov v 9. stoletju, četudi začasno uspešno izpeljane, ob pritisku močnejših nasprotnikov stalno niso mogle držati. ar je zemlje in ljudi po njih nam tod ostalo, mora po utripu svojega srca, po sili svojega razuma postati skoz in skoz - zopet naše! Dr. Fr. Mišic. ffttaribffrski in dnevni drobiž Finančni minister v Mariboru. Davi ob treh se je pripeljal z brzovla-kom v Mariboru minister financ g. dr. Stanko Sverljugs na obisk k svojim sorodnikom. Minister je kot znano na oddihu in je tudi njegov prihod v naše ?re-sto docela zasebnega značaja. Iz finančne službe. t reglednik oddelka fin. kontrole v §t. liju g. Anton Ploj, je premeščen kot sta-resina oddelka v Beltince. Anketo o rešitvi stanovanjske mizerije namerava - kakor je bilo sklenjeno na nedeljskem občnem zboru — uvesti Društvo stanovanjskih najemnikov. Žal se v Mariboru le malo ljudi zanima za stanovanjski problem, dasi je baš v našem mestu zelo pereč. Potrebno je, da se izve mišljenje in predloge široke,'so-cijalno čuteče javnosti. Vsakdo naj'pride s konkretnimi, pozitivnimi predlogi, ne M z lamcntacijami! Treba je ustvariti širok program za samopomoč, zlasti v svrho osiguranja dvosobnih stanovanj! Akcija društva prav nič ne tangira interesov hišnih posestnikov, zato so tudi ti vabljeni k sodelovanju! Želeti je samo, da društvo sporoči, kako namerava izvesti ankptol Zlata poroka. V Studencih pri Mariboru obhajata v nedeljo 10. trn. v ožjem krogu svojcev zakonca g. Anton in ga Antonija Pirc zlato poroko. Jubilant je železničarski upokojenec, ki je služboval 40 let ter stalen naročnik »Jutra« in »Večernika«. Ca-stitamo jubilantoma in še na mnoga leta! Vaditeljski tečaj mariborske sokolske župc se vrši ob veliki udeležbi iz vseh kra- da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za slikarsko, t. j. naj večjo domačo industrijo. Vzporedno s šumarsko bo prirejena v Posebnih paviljonih tudi velika razstava Pohištva ter strojev in orodja za obdelovanje lesa. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divja-cme, varstvo lova, kinologijo, industrij- ske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo priključena tudi razstava lovskih psov. Za časa naše jesenske razstave se vrši v .Ljubljani tudi VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higi-jenske razstave »Človek, mati, dete«, katere I. del je že ob letošnjem ljubljanskem jubilejnem velesejmu vzbudil tolikanj zanimanja in občudovanja. Vsem tem razstavam bo priključena tudi razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v obče. Za razvedrilo po ogledu vseh teh zanimivosti pa bo skrbel vinski in jestvin-ski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zabaviščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije za staro in mlado. Na praznik dne 8. septembra se vrši nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Sejmska legitimacija (Din 30) daje pravico na polovično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj. Hala frpotsMa mornarica Zanimivi podatki o stanju naših trgovskih brodov v preteklem LETU. leta do leta raste zaniman;e za na-f 'Norje in našo mornarico tako trgov-,*° kot tudi vojno — ne le v Primorju ett!več tudi v širnem zaledju jugoslo-pnske kraljevine. Toda malo jih je, ki ,1 imeli le približen pojm o stanju, veli-.0sti, in značaju naše mornarice. Naj ’2Polni našim čitateljem to vrzel za en-ra_t ta-le pregled o naši trgovski mor-narici. številke se nanašajo na leto 1929. število parnikov 164. Bruto tonaža 292.878. Konjske sile 160.469. Število Rl°štva 2.608. ■ Poedinc vrste plovbe lahko razdelimo tako-le; 1. Dolga ali prekomorska plovba: število parnikov 65, čista tonaža |62.632, konjske sile 115.632, posadke .^7 mož. 2. Velika obalna plovba: parnikov 8, čiste tonaže 6.085, konjskih sil ■052, posadke 140 mož. 3. Mala obalna P‘°vba: parnikov 90, čiste tonaže 12-300, konjskih sil 39.173, posadke 807. v Tekom prihodnjega leta se bodo te revilke nedvomno ‘ znatno spremenile, sicer iz razloga, ker se naša prekomorska ploba stalno izpopolnuje in ker *° sklenjene z nekimi parobrodnimi '"Uzbatni pogodbe o državni podpori na pliŠi rok, v katerem se imajo izvesti go-.ove rekonstrukcije plovbenega parka. ^a.nio »Jadranska plovitba« bo zgradila Prihodnja leta 18 novih parnikov za obal-n° Plovbo. Z ozirom na domoviustvo ali pristoj-kakor bi rekli je naša trgovska nornarica razdeljena na pet pomorskih * r°žij s sedeži v Dubrovniku, na Su-_aku, v Splitu, Šibeniku in Meljinah. V ^vih največjih treh okrožjih je »doma* ^ 49+44 brodov. Značaj njihove plovil Pa je jako različen, kar je zlasti vi-“ v|i s tegale pregleda: (število brodov, J«o tonaža in neto tonaža) 1. Dolga S°vba: Dubrovnik 32-137.171-85.935; ?f*ak 17-58.009-36.333; Split 12-54.368-3^87; Šibenik 2-6.215-4.938; Meljine 2-1.835. 2. Velika obalna plovba: Du-J°vnik nič; Sušak 2-3.267-4.555; Šibe-|-890-500; Meljine nič. 3. Mala obal-v Plovba: Dubrovnih 13-4.191-2.176; Su- Sat ’................ - 7.916; 138- ško, ostala 2% pa pod zastavo 25 drugih držav. Na vsem tuzemskem in inozemskem blagovnem prometu v naših pristaniščih so udeležene domače ladje s 76%. V samem prometu z inozemstvom pa odpade na našo zastavo 43% pri uvozu, 20% pri izvozu, povprečno torej samo 26%. Ta promet opravljajo relativno največ laške ladje, in sicer 56%, očividno iz razloga, ker zavzemajo Lahi od vsega prometa naše pomorske inozemske trgovine 41%, torej razmeroma večji del. *}.k 30-H.413-5.939; Split 27-5.597-2' s?°enik 10-1.103-693 in Meljine 10-1. 5*^ celokupnega prometa pomorskih luk s tuzemstvom odpade 55%, z ino- vSol °m Pa 90% na parobrodarstvo. V Rjo! na*'h lukah je leta 1928. pristalo Pod - Parn'kov, od katerih je bilo 90% Juffoslovcnsko zastavo, 8% pod la- Razuoj ptice Madžarski raziskovalec prazgodovinskih živali baron Franjo Nopes proučuje že več let postanek praptiče. Učenjak trdi, da je bil praptič žival, težka največ 300 gramov, dolgega vrata z dvema nogama lahke telesne konstitucije in podobna dinozaurijcem. Imela je nekake troprste roke-lovilke. Najprej so zrastle tej živalici luske in pod uplivom ledene perijode v permski dobi šele perje. Na razvoj kril je uplival zračni pritisk, ki je nastajal takrat, ko je ptič hitro tekal. Takrat je živel ptič še na zemlji. Šele kasneje je utegnila živalica v zrak in se navaditi življenja na drevju. To življenje med vejami je še bolj uplivalo na razvoj ptiča ter mu skrajšalo vrat in trup. Vedno višje je mogel leteti in v srednjem v^ku zemeljega razvoja je že živel pretežno v zraku . .• Poleg tega mišljenja pa obstoji še druga teorija, ki pravi, da izhaja ptič iz živalske vrste, živeče že od vsega početka na drevju. Tretja teorija pa pravi celo, da so se razvili ptiči iz vodnih živali, pri katerih so se plavute razvile v teku dolgih dob v krila. Ta poslednja teorija pa ima danes najmanj pristašev. Ženska ročna čela na sejmarski in Iouski razstaui Letošnja šumarska in lovska razstava ne bo prikazala samo pridelkov gozda in lovskih trofej, marveč vse kar je količkaj v zvezi z lovstvom ali pravzaprav le poto lovstva. K temu gotovo spadajo tudi ra*:na ženska ročna dela. Motive iz prirode, posebno slike divjačine najdemo v mnogih starih narodnih ornamentih. To priča, da so se že naši dedje, kakor tudi njih ženice, zanimali za lov. Nadalje pa pravi lovec zelo časti delo nežnih prstkov, ki mu 1c ustvarila komodno blazinico ali kaj sličnega, kjer vidi prikazano najlepše iz svojega lovskega živ-Ijnja. V takem delu so združeni vsi ideali pravega lovca. Zato bi bilo želeti, da bi naše žene in dekleta se udeležile naše razstave tudi s svojimi ročnimi deli. Našli se bodo gotovo kupci za take predmete. Razstavni prostor je zastonj. Plačati bi bilo le treba majhne odstotke od prejete izkupnine. Vsa potrebna navodila dobe interesentinje v pisarni za šumarsko in lovsko razstavo na velesejmu v Ljubljani, v Mariboru pa pri ravnatelju R. Boltavzerju, Ciril Metodova 22. Žrtve avtomobilov v Franciji. Nedavno izišla statistika avtoprome-ta na francoskih cestah v 1. 1929 izkazuje 3717 smrtnih žrtev (v 1. 1928 samo 2941) ter krog 60.000 lažje ali težje ranjenih. Ta grozna statistika je spodbodla min. predsednika Tardieua, da je v posebni okrožici na vse oblasti zahteval poostreno izvajanje cestno- in promet-uopolicijskih predpisov, zlasti na deželi. Odredil je, da morajo prefekti vsem avtomobilistom, ki bodo kaznovani radi usmrčenja ali lahkomiselne poškodbe pasantov, odvzeti vozna dovolila. •„ . Sprejem učencev v državno pletarsko šolo v Ptuju. Pletarstvo kot domača obrt lahko nudi mnogim lep zaslužek, posebno takrat, kadar kmetijsko delo počiva. S to obrtjo si pa lahko ustvarijo svojo eksistenco tudi osebe obojega spola, katere vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenski obstoj odvisen le_ od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen, izvežbati v plctarstvu in vr-boreji, praktično in teoretično, osnovni šoli odrasle učence in jih usposobiti v dveh šolskih letih za pletar-ske pomočnike, tem pa po dovršeni učni dobi pomaga do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učenke se sprej mejo v I. letnik šol. leta 1930/31., ki prične 1. septembra 1930, oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanje osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Za vpis je potrebno, da predlože krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave starišev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca. — Prijave se sprejemajo do 20. avgusta 1930. — Upravitelj: Ogorelec, 1. r. Dražbe v Ptuju. Pri okrajnem sodišču ptujskem se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: dne 2. sept. ob 10. zemljiška knjiga Sela, vi. št. 208, cenilna vrednost 9384 Din: dne 5. sept. zemlj. knj. Drstelja vi. št. 65, cenilna vrednost 28.460 Din:, dne 9. sept. zemlj. knj. Vumpali vi. št. 70, cenilna vrednost 45.950 Din; dne 12. sept. zemlj. knj. Velika Varnica vi. št. 41 iti Ložina vi. št. 22, cenilna vrednost S05.3 Din. Avtobusni promet Ljubljana — Sušak. Te dni je bila izvršena poskusna vožnja. z avtobusom iz Ljubljane do Sušaka. Poskus je dobro uspel, vožnja je trajala samo 6 ur. Na progi bodo v prometu Fordovi avtobusi. Proga bo šla preko Kočevja, Broda na Kolpi in Delnic na Sušak in je dolga 151 km, vožnja bo stala 120 Din. Iz Ljubljane bo odhajal avtobus ob pol 6. zjutraj, vračal se bo iz Sušaka ob 16. Razstava narodne umetnosti balkanskih držav. Grško poslaništvo v Beogradu objavlja, da bo povodom balkanske konference v Atenah organizirana tudi razstava narodne umetnosti balkanskih držav Albanije, Bolgarske, Grške, Rumunije, Turčije in Jugoslavije. Trajala bo od 9. do 20. okt. Obsegala bo vse vrste narodnih umetniških izdelkov: tkanin, veziv, čipk, kostimov, preprog, skulptur, gravir, dekorativnega lončarstva, keramike, izdelkov iz kovin, zlata in srebra, iz kož itd. Prijave za udeležbo sprejema razstavni odbor (Burenu del’ F.xposition au Parlement Hellenique, Athcncs) do 10. sept. Carine ne bo. Tudi ni treba plačati prostora. Vsi predmeti lodo • ■varovan1 nrr " »ož^ru. Šport Tekmovanje za pokal JNS. Jugoslovanski nogometni savez na svoji zadnji seji določil nasprotnike za III. kolo, ki odigra v nedeljo, dne 10. tm. V Skoplju: Soko (Beograd) : SSK (Skoplje) V Brodu: Slavija (Sisak):Marsonija Proti tekmam Hajduk:Sand, Hajduk: Sašk in ISSK Maribor :ASK Primorje so bili vloženi protesti in bo JNS odredil nasprotnike in termine pozneje. V Sarajevu se je vršila zadnjo nedeljo izločilna tekma za pokal saveza med Saškom in Hajdukom, ki je končala kljub podaljšku 1:1. V sredo se je zato vršila nova tekma in je zmagal Sašk z 2:0 in se tako kvalificiral za nadalnje borbe za pokal JNS. ISSK Maribor v Gradcu. SK Sturm v Gradcu je povabil našega prvaka v nogometu na prijateljsko tekmo v Gradcu. ISSK Maribor s*e bo vabilu odzval in se sreča z enajstarico SK Sturma drugo nedeljo 24. tm. v Gradcu. Poslednja igra Sturm—Maribor je bila nedavno v Mariboru in so zmagali domačini 5:3. Plavači! V svrho važnega dogovora glede nedeljske plavalne prireditve sklicuje vod-nosportni odsek ISSK Maribora sestanek ču.ristva, ki se bo vršil v soboto, due 9. tm. ob 20. uri v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«. Prisotnost vseh članov in članic nujno potrebna. Nov svetovni rekord na 1500 m. O priliki lahkoatletskega mitinga v Oslu je Nurmi postavil novi senzacionalni svetovni rekord na 1500 m s 3:48:5. Stari rekord je branil dr. Peltzer z 3:51. Male športne vesti. Schaffer in Kukuljevič, ki igrata v Hamburgu za prvenstvo Nemčije, sta svoje prve igre zgubila, in sicer je Schaffer bil poražen od Nourneya z 6:3, 6:3 in 8:6; Kukuljevič pa od Heidenreicha z 6:4, 6:2 in 8:6. \Viener Atletik Club gostuje v soboto in nedeljo v Zagrebu in bo prvi dan igral z Haškom, drugi dan pa z Gradjanskim. Na akademski olimpijadi v Darmstadtu je Italija porazila v nogometu Nemčijo z 2:1. Za žensko olimpijado v Pragi se je do* sedaj prijavilo nad 400 atletinj. SK Concordija, Zagreb, je razpisal nogometni turnir za moštva 7 igralcev. Igra kot taka je za nas novost in služi v, prvi vrsti za training. Zaradi znanih dogodkov v Montevideu Argentinija bojkotira Uruguay; Uru-guay pa vse one države, ki niso sodelovale na tekmovanju za prvenstvo sveta. Dne 31. tm. bo v Zagrebu medmestna tekma Budimpešta:Zagreb. Sodniška sekcija, službeno. Mladinsko tekmo za pokal SK Ilirije, ki se bo vršila v nedeljo, dne 10. tm. ob 9.30 na igrišču SK Železničarja, bo sodil g Vesnaver. Načelnik. Useučiliska stolica za sue-touni mir V najhujšo dobo skritega oborožen a* nja, ki jo doživljamo po vsej Evropi, je padel sila zanimiv mirovni poskus. F/iv-ši francoski ministrski predsednik Vler-riot namerava ustanoviti na vseučilišču v Lyonu stolico za mir. V utemeljevanju svojega predloga poudarja Herrict, da hoče ustvariti stolico, ki naj najdb strogo pp znanstvenih načelih najboljšo metodo, kako bi se dalo narode približati z mirovno idejo in izobličiti enotno metodo dosege pravega miru tudi na gospodarskem, finančnem in političnem polju. Stolica naj bo tako urejena, da bi mogli slediti predavanjem ne le študenti, temveč tudi najširše plasti naroda. Ni dvoma, da prihaja ideja Herriota pravočasno, ker živimo v dobi mrzličnega pripravljanja na strašne spopade, čeravno e bi-]'c komaj včeraj zaključena svetovna morija. In proti morilskim instinktom ni druge odpornoči. da se marljivo in si- j .:tcm:iiično organizira mir in se ga i:e i.irepuSča goiemu naključja Sfnm l MarffirtrtfT V V C V 17 N T K Mr* V Mar'!b'cru, 'dne S. VIJT. 193(5. mbmb—■aam—atKasan—aaaaana*!! K. M, Capek • Chod: Jtndri Roman* — Iz češčine prevet dr. Fran Bradač. 33 Jindriček fantiček ni takoj povedal, kako, ampak je kimal z glavo in pri vsakem pokimu so rastle oči Jindre starejšega. »Kaj pa je?« je rekel slednjič Jindra oče, kakor da ne v6. »Torej zaradi tegale je pozabljal Jindra na Jin-drička?« je vprašal. Jindra sin. »In zdaj naj bo Jindra Jindričku predmet zabave?! •.. Veš, kaj, oče, da povem resnico, zabaven si kar odveč; toda da bi se jaz pri tem prijetno zabaval, bi ne smel biti tvoj sin.« »Dovoli!« je jeknil oče. »Saj menda vidiš, da gre tu za umetniško delo in da ni tako nezanimivo videti, kako vznika taka umetnina 1« »Zakaj mi torej nisi rekel takoj po poldnevu: pojdi pogledat, kako vznika umetniško delo?« »Prosim te, prosim te! Hotel sem, da se iznebiš svoje otožnosti; hotel sem te tudi presenetiti s tem, da se mi je posrečilo spraviti pod streho vsaj Katha-saritsagaro in da bo ilustrirana.« »Ce naj odkrito priznam, mi vse to mrzi,« je rekel Jindra, »in svojo prisotnost tukaj si razlagam edino tako, da nisi hotel biti niti brez mene niti brez svoje... Opalke in da si vedel, da bi jaz ne bil šel, ko bi mi ti bil povedal, kam.« Dr. Pavak ni rekel niti besede, čeprav je odprl usta vsaj dvajsetkrat. Tako je ostal nekaj časa kakor vselej, kadar mu je čitatelj njegovih najtajnejših misli, Jindra, povedal resnico. Ampak v tem, kar je rekel Jindra sam o sebi, ni imel popolnoma prav. Mrzelo mu je sicer, da se je tudi v njem oglasila ista zver, ki je pasla oni čas na Jifini oči navzočih mož, toda Jindra si ne more zatajiti, da je ravno tukaj pozabil na občutek, o katerem je že iž navade rekel: »Mrzi mi«, hoteč označiti ves tisti gnus, ki je davil vsakega Jindrovega soplemenika, bodisi da je stal sredi grozot te vojne ali pa sedel le na kraju teh grozot kakor Jindra, samo če je imel dovolj značaja, da bi vsaj čutil, da ga ničijo divjosti, proti katerim je vse rjovelo — nemo, v srcu... Prav narobe! Jindra je namreč — to je čudno — zaman klical vse svoje spomine, da se reši občutja, ki mu je postajalo čim dalj, tem manj »mrzko«... Cim dalj, tem bolj neuspešno se je boril Jindra s priznanjem, da je tale Jifina prav za prav — razkošna, ko sedi tu do ušes zavita v plašč gospe Putove. Narejena je bila iz najdragocenejše snovi, ki jo jemlje stvaritelj za krasne žene, ako hoče naznačitv da je največja mičnost ženske njeno zdravje; in v tem primeru so barve sijajnejše nego poteze. Vsa oblikovna lepota njene glave je prišla do veljave, a kar je bilo najljubkejše, to je bila rdečica na njeni motno beli polti. Vse stopnje rdeče barve so sledile druga za drugo od šipka do teje; niti tedaj, ko je bila najbolj kričeča, ni zaplavila Jifinih lic popolnoma; svetlejša mesta, ki so preostala prav na sredi, so dajala njenemu obličju posebno lepo svežost. Prelet te — kakor bi rekel Jindra — marmornate rdečice se je vedno menjaval s preletom njenih zenic iz modre steklenine, z enega na drugega člana »Opalke«. Vsak pogled je bil prav za prav vprašanje, kaj si takole kdo o njej misli, in zardevala je v zadregi in negotovosti, ali se brezhibno prilega okviru, v katerem se je danes prvič našla. — To dekle se sramuje, čeprav se je vede lotila nečesa, kar ni preveč v skladu s sramežljivostjo, in dala bi za to bogvekaj, ko bi se mogla iznebiti sramu — tako se je zaključevala skrbna Jindrova študija. Med tem je dobila tudi ona cigareto od svoje protektorice. Prijela se je le-tč kakor rešilne vejice, kot nečesa, na kar se lahko zanese v svoji zadregi. — Ah izvrstno, pušiti zna krasno! — je pomislil Jindra, ko je videl, kako se križa dolgi dim, ki ga izdihava h nosnic in ust. — Izgubljena je..-! Kakor da je to rekel glasno in je ona to slišala — naglo je obrnila svoje žareče oči proti njemu. Toda njihov žar je takoj stemnel, kakor hitro ga je — in to je bilo sploh prvič — zapazila. To je bil res predolg trenutek, in njene oči so se pri tem širile tako dolgo, da niso več mogle in potem so se povesile. Zardela je kakor mišensko jabolko, iztegnila roko in počasi ugašala cigareto ob tla, ki jo je bila jedva prižgala. Jindra je samega sebe zalotil pri tem, da še vedno stresa z glavo in da njegove trpko stisnjene ustne dopolnjujejo njegov mimični očitek zaradi vedenja deklice, katero je prav za prav ta hip prvikrat videl. Glej — razumela je! Gospe Putovi ni ušla tale drobna, a pomenljiva dogodbica; uganila je tudi takoj smer, odkod je to prišlo do nje, in zbodla je s svojimi zvitimi očmi Jiii-dro ter mu zaklicala: »Mladi gospod, pridite tudi vi in sedite k nam; nam je ljubše, če nas kdo gleda od blizu nego od daleč.« Jindra se je molče obotavljal, toda odzvali so se tudi drugi glasovi in slednjič tudi očetov očitno razburjeni vulgarizem: »No, fantiček, le nikar se tako ne delaj!« Jindra je torej vstal in sedel v ožji krog Opalke. Tu je bila zabava že v polnem teku. Za zabavne pogovore o emancipaciji žen je dala snov kraljica Sa-tavahanova, ki je osramotila svojega soproga z natančnim znanjem pravil sanskritske slovnice že pred tisoč leti. Dr. Pavdk — to pot ga gospa Putova ni motila — je razložil strokovno, natanko in nazorno kraljev pregrešek, ki je bil tako težak, da ga je posmeh ljubljene soproge, preučene hčerke brahmana Višnjusaktija, spravil celo v melanholijo. »To se nam tudi lahko zgodi, če bo to dolgo trajalo,« je rekel dr. Černy, »le poglejte, kako se nam je razžalostila gospodična Jifina!« Opomba ni bila brez ostrine, kajti dr. Pavak je razlagal naravnost nji v oči in filozofka, ki se je delala, kakor da globoko razumeva, je poslušala zelo napeto in pozorno. »Ta kraljica je bila čisto površna modra nogavica,« je dražil dr. Černy venomer, »in v škodo ji ;e bilo, da je bila emancipirana že pred tisoč leti. Prav nič se ne čudim, da so jo ostale kraljice sovražile.« »Ker so ji bile nevoščljive, dragi gospod doktor!« je ugovarjala filozofka. »Izvrstno, Jira!«'jo je pohvalila njena protekto-rica in vse ostale dame so se ji pridružile z gromovitim pritrjevanjem, ki se je končalo s trikratnim ploskom kakor na povelje. Izurjenost je dokazovala, da je to najbrže društven izraz soglasja. »Cenjene dame!« je zgenil dr. Černy z ramemt »žena ženi ne zavida v resnici nič drugega, nego lepoto in vsakdanjo sijajno usodo, in nedostatek te in one, ali pa tudi le ene izmed obeh, je temeljni pravzrok ženskega vprašanja — odpustite! Izredna redkost je, da bi se žena, ki je izšla iz sijajnih razmer in je povrh še krasotica, poprijela praktično rešenja ženskega vprašanja sama po sebi in postala član — tretjega spola.« »Oho!« se je ozval mnogoglasni ženski zbor. »Prosim!« se je branil dr. Černy, »ve vse ste skoz in skoz umetnice in umetnost je — izvzemši talent '— vzvišena nad vsako, torej tudi žensko vprašanje, kajti umetnost je duševna potreba, in nima spola... razen da ne izkazuje na primer umetnost, ki bi se zdela sicer najbolj ženska — godba — skladateljic. K večjemu da zanaša še pisateljica v literarno umetnost spol v obliki histerije in ta je tudi v umetnosti najnevarnejša, ako je zagrnjena. V tem oziru poznam pisateljico, ki jo vse žene neizmerno slavijo, od katere pa ne morem čitati dveh strani na enkrat; zdi se mi, kakor bi jedel gosjo mast z žlico in bi zraven ne imel kruha za prigrizek!« »Pri nas?« je vprašala gospodična Jifina. »Ne, ne, to ni Čehinja,« je odgovoril — a ne takol — dr. Černy- »Karin Michaelis?« je ponovila Jifina. »Hm!« je odgovoril in ni odgovoril dr. Centf * hudobnim nasmehom. Toda čez nekaj časa je dodal: »Karin Michaelis. To je že prej sardelno maslo!« »Pardon, gospod doktor!« se je vmesila Malva. »Rekli ste nekaj o lepoti, bogastvu in zavisti; jaz Pa vam zopet pravim, da poznam damo, Čehinjo in Pra-žanko, eno izmed najkrasnejših in najbogatejših, ti prvih krogov, mlado in ki zavzema odlično družabno mesto, in vendar je ne bo zavidala nobena od nas> ki nismo na glavo padle, niti najrevnejša in najgrša. Dovolj, če rečem le: Dama hastrman.« »Ah, ne! Ne hastrman — tatrman!« jo je popra* vila gospa Putova. »Hastrman ali tatrman, če kdo zamenja enega drugega s kozaškim atamanom in če se to pripeti dami javno v družbi, ne čudimo se, če ji to potem za vedno ostane.« »Saj ste vi, gospodična Malva, sama zamenjala hastrmana s tatrmanom!« je ugovarjal dr. Černtf. »Vi bodite kar tiho, doktor, to je čisto vaša fa* zona!« ga je okriknila gospa Putova. »Ko bi rekli vi, bi bilo to božansko, češ ker je besedni dovtip, če pa reče to —« (Nadaljevanje sledi-) Velika tovarna spirltuoz v Zagrebu išče prvovrstnega potnika za bivšo Mariborsko oblast, zlasti za Savinjsko dolino, okraj Maribor, Me-djimurje in Prekmurje. Ponudbe pod Za-23990 na Publicitas, Zagreb, Iliča 9. 2215 Iščem prazno sobo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Solnčno«. 2217 MOŠKA ČRNA OBLEKA za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo. Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, kopalnico itd. v sredini mesta na prometnem kraju oddam s 1. septembrom. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Maribor, Kralja Petra trg 1. 2213 Hotel-resiavracija »Mariborski dvor«, A. Oset: sobe, prehrana, pension, garaže, hladilnica, vrt. 2165 Elektroinštalacvlje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Časopisi in inseratl. pri Hinko Sax, Grajski trg. 165-1 Juristi! Sodne takse broSirano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle pri Tfokovni zadrugi v Mariboru Košnja otave 1 Pisalni stroj na prodaj. Vprašati Strossmajerjeva ul. dobro ohranjen prodam. Prešernova št. 23. 2205 1 ulica 31. 2213 WO.KI2l' MARIBOR Park kavarna' Koncert Od danes naprej novi program s spre«*' Ijavo harfe. — Začetek ob 16. url lSi igra do 2?. ure. .;203 Aleksandrova cesta Štev. 13 Izredna prilika za nakup moškega perila v tovarni perila Maks Duriavs & C©• Maribor, Gregorčičeva ulica 2* kjer so Se vedno v zalogi velike količine različr.eea perila, kakor: Srajce iz cellrja in kombinirane z dvema ovratnikoma ter dvoi ’ manšeti po Din 36.—, 46—, 52.— in 58,—; g,; Bele srajce in srajce k fraku do najfine)še vrste od Din 40.— napir^ Srajce iz popelina, punama-srajce in nočne sraice najfincjšili ' in vseli velikosti; „e Spodnje hlače, dolge In kratke, iz gradla, kepra ter Sifona: P' ^ moške, ženske in otroške od Din 100.— naprej; ovratniki mehki. P° in trdi, najfinejSeua lastnega izdelka. £,> Naročila po meri se Izvršijo v 24 urah. Blaso je prvovrstno cene z ozirom na to. da je treba vso zaloKO v najkrajšem času vn' nalniZje. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik; FRAN URO ZOVIC v " -* — —------- " X Marlborv Mariboru. Tiska Mariborski*, tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA