Izhaja po dvakrat na mesec, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velji celo leto 3 gold. j pol leta 1 gold. 50 kr. in Četrt leta 80 kr. ra vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne Številke se dobivajo, če jih kaj ostane' po 10 kr. v Klerr-ovi bukvamid na včlikem trgu št. 240, kjer je tudi administracija.
058T* Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
- Starim in novim!
Hitro teče Cas, baj ne ? Komaj sije odpočila roba, btera je segla v žep, da je natt.!. 1 —50 kr., 4n~že-btr-morala zopet "sečr v globočino žepa, da lzlečeiz njega vnovič 1 gold. 50 kr. ali vsaj 80 kr. ter jih vrže za „Brenceljnom“. Ali ni to, kakor da bi denar tje metal?
Brenceljnov je letos malo, ker je slabo vreme, a vendar jih je še preveč. Svetega Urha so sicer zamudili, ker je bil še skoro ves leden, o sv. Jakobu pa se jih menda ne bo manjkalo. Krave in nemškutaije prav dobro vedó, kaj je brencelj; če le slišijo njegovo brenčanje, hajdi! bezljajo in tekó, da jih je veselje gledati, še vse drugače, kakor so tekli tumarji iz Janjč.
' Iz tega se vidi, da je brencelj nadležna žival ter govedini, nemčurjem in še celó Lahopom na vso moč škodljiva. Nemčurji pa in Lahoni in druga golazen, ktera se „Brenceljna“ boji, je škodljiva in nevarna Slovencem; iz tega sledi, da je „Brencelj“, ker tej golazni po življenji streže in pridno puša, prav za prav jako koristna in potrebna žival, ker se trudi, da bi iztrebila in izcuzala vse nemčurje in sovražnike Slovencev do mehu.
Po tem takem „Brencelj“ mora biti, dokler je kaj nemČuijev, Lahonov in druzih neródnih ljudi med nami. Kedar bodo vničeni ali pobegnili, bo šel tudi „Brencelj“ za njimi, kajti muhe gredo le za živino. Ker se pa še za gotovo ne vé, kdaj bodo nemčurji pobrali kopita, tudi „Brencelj“ ne vé, koliko časa bo imel še kaj pikati. Treba toraj, da dobi hrane tudi od drugod, kajti nemčurji so včasih malo „kumerni“ in če se jim vedno kri izpija, se tudi meso posuši, tako da ni druzega, kakor gole kosti, pri kterih bi „Brencelj“ zeló shujšal.
: , To hrano ktera ga varuje pogina, dobiva „Brencelj“ po svojih prijateljih, kterim naklada davka po 3 gold. na leto, s pristavkom, da se mora naprej plačevati. Tudi za drugo polovico .leta mu je dovolil blatnovaški zbor, da sme ta davek pobirati, s pristavkom, da se bodo tistemu, kdor bi se branil ga plačati, kar ušesa privihala. '„Dajte cesarju, kar je cesarjevega, a Brenceljnu kar je Brenceljnovega“, tako se glasi stara in jako koristna zapoved, ktera se mora na vsak način spolnovati, da se svet vsaj do sodnega dne obdrži.
Vsak naj se tedaj zapiše „Brenceljnu“, saj ga ne bo snedel, in mu pošlje do konca leta 1 gold. 50 kr., Če ne, bo joj! Kdor bi pa zamašil svoje ušesa temu opominjevanji in stisnil pest ter molil „Brenceljnu“ fige, naj se pa le pripravi, bo kmalo tam, kjer muh ni. Tudi prepozno pošiljati davek je prepovedano, kajti kdor je kasen v plačilu, škoduje s tem sebi, drugim bralcem in „Brenceljnu“, kteri se ne more izleČi, ako nima dosti beca.
Zdaj pa le mošnico v roko, tecite hitro k bližnji pošti in izročite groše za to nalašč postavljenemu poštniku, kteri že iz glave vé najbližnjo pot do „Brenceljna“.
„Brencelj“
denarni minister za svoj žep.
Slovenci — otroci.
Doktor Glaser je v zboru močno Slovencem nevednim zabavljal, Jih med otroke postavljal. Ustil se mož in bahal strašno, Skoro ga gledalo vse je plašno,
. Ko reče: „Slovensko čenčanje Je meni otročje bebljanje“.
Tedaj Slovenec vsak je otrok, Varuha vsak potrebuje,
Da ga obleče, obuje.
Prevelik za njega je cmok,
Da bi se mu kar „ad hoc“ Osnovale šole še više,
Kjer se slovenski mu piše.
Da otroče Slovenec je res, ^ Niso le Glaserja vraže;
Vsak dan očitno se kaže,
Da dosti otrok imamo vmes,
Kterim po volji vsak je ples.
Če se narobe obrne,
Ne črhne ne bele, ne Černe.
Slovenec je res prav krotka stvar, Ima poterpežljivost otročjo; Delajo ž njim, kar le hoč’jo Pritepe se k’ njem kak slepar,
Ga ko otroka opehar’,
Odnese prav mastno mu kračo, Za to pa zahteva še plačo.
Slovenc je vesel, da ima krompir, Če ne požro mu ga davki In drugi za druge opravki. Za pravico se da mu papir, Obljubi enaka pravica za /mir.
Če dosti ima le papirja,
Si druzega do še ne tirja. >
Otroka z obljubo preslepiš, Slovenca na Umance vjameš,
- Lahko mu svobodo vzameš. Misli, da milost mu deliš,
Če mu še hišo in dom pnstiš. Slovenci so dost’ že terpeli, Do zdaj so je mačehe imeli.
Da, Slovenci otroci smo vsi,
Da le v zatiru živimo,
. „ Si v zborih zabavljat’ pnstimo. Ko bi Slovenci otroci ne b’Ji,
Bi ne zabavjjal jim Glaser ti. Slovenc ima krotko natoro,— Ispf* ■ Da tako prenaša pokoro.......................*
Vendar to je še sreča za vas,
Da se mi kakor otroci--------——~-------------
Damo kresati po roči,
Prišel pa bode tud’ tisti čas,
Ko bodo dorastli otroci pri nas;
i±i_ l-_Če bodo besedo le rekli,—-------— — —
■ Boste nemčurji vsi tekli.
„Mladi Brencelj.“
Prepovedani tabor.
------|—Za—Slovence jako podučna—povesti------——-------
■ V nekem kraju — ne da bi kdo mislil, v Radoljci — so hoteli napraviti tabor, na kterem bi se pogovarjali o različnih zadevah, o zboljšanji blagostanja, znižanji prevelikih davkov itd. Postava je velela, da se je moral vsak škod, vsak zbor, toraj tudi nameravani tabor naznaniti okrajni gosposki in prositi privoljenja za-nj. Tej prošnji moral se je pridati tudi program ali vrsta govorov, točke, ktere so bile namenjene za razgovor in javno obravnavo.
Odbor, kteri se je bil sestavil za osnovanje tabora, naznani tedaj bodoči zbor okrajnemu glavarji in pridene tudi program, nadjaje se, da se bo tabor brez ovira dovolil in to tim več, ker je bilo dovoljenih že mnogo taborov z enakim programom, z enakimi nameni.
A kar nihče ni pričakoval, se zgodi. Okrajni glavar, po svoji misli jako važna oseba in nezmotljiv, se spod-takne nad nekterimi točkami programa in prepove zbor pod milim nebom.
Odbor za tabor se pritoži pri višji gosposki, a brez vspeba, tabor se nikakor ne privoli in sicer zarad trmastega okrajnega glavarja, kteri je vohal za vsakim grmom državi nevarnega človeka in se hotel s prepovedjo tabora svojim višim še posebno prikupiti. Dišal mu je namreč zlati križec, za kterega je imel po vsih suknjah že odmerjen prostor.
Kaj storiti?
Možje premišljujejo, vgibajo, a nobeden nevé načina, po kterim bi se dalo omečiti terdo, pa slaveželjno srce glavarja, da bi privolil tabor. Potreben pa je bil, kakor dež po hudi suši, da bi bil oživel in zbudil zaspano in leno ljudstvo in navdušil ga za narodu koristno delovanje.
Vse želi trdovratnega poglavarja tje, kjer muh ni, a to vse nič ne pomaga, tabor je in ostane prepovedan, sam sv. Peter ne odstrani prepovedi, kakor se je pridušal glavar.
Dolgo se že odbor brez vspeha posvetuje in že hoče popustiti misel zarad tabora, ker ni drugače, — kar vstane ud, kteri je ves čas premišljeval, kakor da bi študiral kak; vojni načrt, in izusti besedo odločne važnosti:
„Zarad programa nam je prepovedal glavar tabor, le nad programom, nad vrsto razgovorov in nad točkami se Bpodtika mož, tabor sam na sebi bi pa dovolil. Kaj, k» bi mi premenili te točke in stavili čisto nenavarne stvari v vrsto? Ljudem bi pa naznanili, da bodo program tabora še le na mestu zvedeli. Kaj mislite?“
Ta misel je odbornikom všeč in to tim več, ker omenjeni ud ob enem zagotovi, da ne bo tabor zarad tega nič manj zanimiv, nič manj važen, kakor so bili drugi. Kako bi se to doseglo, ostane za zdaj še njegova skrivnost, tudi hoče on sam vse preskrbeti, ako mu odbor dá nalogo.
Odbor, se vé da, to z veseljem stori in že drugi dan dobi strmeči poglavar prošnjo za dovoljenje druzega tabora s sledečim programom:
1.	Ktero deteljo živina rajše zoblje, domačo ali tujo?
2.	Razgovor o tem, kako bi se našel način, po kterem bi se svinje povsod enako pitale?
3.	Na kteri način se dajo mesene klobase delati, da se dalje časa obdržč in da so bolj okusne?
4.	V kterem mesecu se mora prodati teliče, da se največ za-nj dobi?
5.	Predlog, da bi se štruklji in žganci po vsem okraji ali celó po vsi deželi enako pekli in kuhali.
Glavar, prebravši ta program, gleda debelo, kakor zaboden vol; prebira in prebira ter premišljuje, a ni najti ne ene politične točke v programu, ktera bi se mu količkaj | nevarna zdela. Zbora s takim programom z najboljšo j voljo re3 ne more prepovedati, da bi se ne blamiral, tedaj ¡ ga privoli s tem pristavkom, da bo o svojem času že pri-¡ šel poslušat.
Tabor se naznani po deželi in odločeni dan vrejo I ljudje iz vseh krajev na lepo okinčano taborišče, zeld
<	Dobro!
Nekaj nemčurskih fantalinov stoji pred hišo. Fride kmet memo in jih prala za čitalnico.
„Le stopajte, oče,“ mu reče eden tih neslancev, „kjer boste videli kacega osla, pa se vstavite, tam je čitalnica“.
„Bom pa kar tu-le notri stopil“, reče kmet, „menda ne bom zgrešil, ker vidim že tri.“
Fantalini se drag druzega debelo pogledajo; na zadnje 8e zadere zopet eden nad kmetom, rekoč: „Ti prokleti slovenski hudič ti?“	> SC	• ba ?it&	r
Kmetič pa ga mirno pogleda in odgovori muzaje se: v „Glejte no, do zdaj sem mislil, da med hudiči ni še Slovencev.“	.ista' Tati ¿d<w,i «ji<; id ¡srs-t
tu, Čudni vzroki, m
«5 .i *i ; >	... ; ■,	j-;	i
V majhnem.mestu, na Slovenskem se srečata prijatelja--
O polnoči.	yr	ornim x.;{. orilifot'.!
„Od .kod tako pozno?“ vpraša A.
„Iz Cmernikove gostilnice,“ odgovori B.
„Iz čmernikove gostilnice? Ti kot Slovenec? Tam Je pijača slaba in vrh tega še slabša drušina, ker je ~nemškutarsko gnjezdo. Jaz bi ne mogel za noben denar v taki gostilnici tako dolgo ostati“.
„Kaj se hoče? Pijača je res slaba, zarad pijače bi tudi ne šel; še slabša je drušina in drugod bi v taki drušini ne bil-“
„I no kako pa, da si tako dolgo, ker je oboje slabo?“
„To je tako-le. Po večerji je človek malo žejen, čmernik je blizo in tako stopim noter, da bi pil maselček -črička. -Ker jevinu slabo, ga ne morem brž izpiti. Med'
tem pridejo nemčurji in jamejo čenčati, se vč, da le neslane. V sredi govora mi poide čviček, pred koncem govora človek ne gre rad iz krčme, brez pijače pa tudi ne more sedeti za mizo, toraj si rečem zopet masliček prinesti, ker manj ga človek skoro ne more zahtevati, če ne, ga krčmar grdo gleda. Ta maselček pijem zopet počasi; med tem sč konča zabavljivi govor, zdaj bi šel, pa človek zopet ne popusti rad vina, kterega še ni izpil, a plačal že. Preden ga izpijem, se oglasi zopet kakošna šema in govori še bolj prismojeno, kakor prva. Med govorom zopet ne grem rad iz sobe, čviček mi poide in tako si moram naročiti tretji maselc. Tako pride dvanajsta ura, preden človek ve zi-njo. Zdaj krčmar ne dšt več pijače, govorniki so vsi hripavi ali pa nič več ne vedo in tako ne kaže druzega, kakor da grem iz krčme. Zaradi vina in drušine pa še nisem bil nikoli do polnoči pri Cmerniku, mi je oboje preslabo.“
v 'I c:.- ,..	*, --V*',.
v	.
Čudna žlahta. ~ ' ‘ 1 ’ v' J?
i Janez. Z mano moraš govoriti s spoštovanjem. Veš, kdo sem jaz? Jaz*-sem svak Boga samega.
->•> .¿Ek. Božji voliček si, ne pa svak. ------£ J—-~-
Janez. Pač, pač, saj je Bog mojo sestro vzel.
' Juri. Baha! Na ta način sem pa jaz hudičev zet.
: Janez. Pojdi no, kako neki?	.	-,•/
Juri. Vsa vas pravi, da je moja žena hudičeva hči in iz pekla domd in jaz tudi včasih mislim, da mi jo je sam hudič dal.
Janez. Baha! Imaš lepo žlahto.
radovedni, o čim se bo razgovarjalo, ker razen odbora nihče ni imel ne duha ne sluha o programu. Konec prostornega travnika je postavljen precej visok oder, na kterega smejo le govorniki, odborniki in pešica kmečkih fantov, kteri so se drug drugemu pomuzali, ko stopi okrajni glavar z vsegamogočnim korakom na oder. Načelnik odbora ga pozdravi in predstavi množici. Potem se začne tabor.
Prvi govornik nastopi in govori nekaj o živini, potem preskoči na politično polje in govori o narodih. Komaj zasliši glavarjevo uho prvo besedo, in že skoči po koncu, da bi ustavil govornika. A ravno v tem hipu se odpre predaljček pod njim v tleh in hipoma zgine glavar pod odrom, luknja pa se hitro zapahne. Ob enem pride na drugi strani njemu čisto podoben človek v prav isti uradni obleki iz tal in sicer v sredi omenjenih kmečkih fantov, kteri ga peljejo na prostor pravega glavarja. Ker je vse pazljivo poslušalo govornika, se ta zamena ne zapazi.
Govori se potem vrše v redu in sicer po prepovedanem programu, glasuje se, predlogi se sprejmejo in vse je navdušeno. Pod odrom se čuje ropotanje in krik, a fantje teptajo z nogami po deskah, tako da se nihče za to ne zmeni.
Ko je tabor končan, se poslovi glavarjevi namestnik in zgine po tisti poti, po kteri je prišel. Ljudje se razíete, §um m;ne jn zdaj še le se sliši trkanje, kletev in pridušanje glavarja pod odrom. Ljudje mu tedaj hite na pomoč in so jako zavzeti, ko odtrgajo nekaj desk in zagledajo gromečega glavarja kar zelenega od jeze.
„I, kaj ste pa iskali pod odrom, gospod glavar?“ ga nagovori taborovec. „Kaj vam pride na misel, da ste šli v ta temen prostor?“
Glavar pa je ves divji, ne odgovori nič, timveč hiti kot -hudournik na dom in hoče poslati žandarje kar naravnost po hudodelnike, pa ne enega žandarja ni videti, vsi so se pogubili med taborovci. Vsled sramote, ktera se mu je zgodila, ne more spati in premišljuje, kako bi se maščeval. Gorje silovitnežem, kteri so mu to storili!
Drugi dan na vse zgodaj se mu pride odbor zahvalit za potrpljenje, kterega je skazal na taboru, da je vse govore tako mirno poslušal.
„Se to se predrznete,“ se zadere glavar ves divji, „sem moral poslušati, ker drugi niso mene slišali. Toda le stojte, kar na ravnost v ječo z Vami vsemi“.	.
Pri teh besedah pozvoni in sodnijski strežaji vstopijo.
„Zaprite mi vse te hudodelnike, kteri so včeraj na taboru tako grdo z mano ravnali. V ječo ž njimi, potem se bodo vsi zaslišali.
Strežaji nekaj debelo gledajo, čez nekaj časa bí drzne eden spregovoriti:
„Gospod glavar, na taboru se Vam ni ničesar zgodilo, vsaj ste ves čas mirno sedeli tik govornikov na svojem mestu in pazljivo poslušali govore.“
„Muha pijana“, zagromi glavar, „se mar še zdaj niste strezovali po taboru? Storite kar sem rekel, če ne, bo druga“. Briči in odborniki se debelo gledajo; teh gospodov si ne upajo prijeti kakor borega kmeta in jih tirati za pah. Vidi se jim, kakor da bi hoteli reči: „Gospodu glavarju, se menda v glavi meša“.
Se le ko se glavar tretjič zaroti, se pripravljajo, da bi jih odpeljali.
„O le peljite nas“, reče odbornikov načelnik, ko vidi da se jih briči nekako bojé, „le peljite nas, gospod glavar že vedó, kaj delajo, in bodo vedeli tudi opravičiti svoje ravnanje z nami. Le pojmo!“
„Stojte brič“, zavpije glavar, ko vidi, da odpelje gospodje v ječo, „pustite jih. Bom še poprej naznanil dogodbo drugi sodniji, ker v svoji zadevi ne smem biti sodnik. Pa idite na dom, vsaj vem, kje Vas imajo žandarji iskati, kedar pridejo po vas“.
Odborniki odidejo, smejaje se v pest, briči pa si šepetajo na ušesa, da se gospodu glavarju v glavi meša. Ta dogodba se razglasi kmalo po vsim kraji in ko po poldne glavar narekuje pisarji tožbo, da so ga na taboru skoz vratiča v tla pod oder zaprli, da so mogli razdražljivo govoriti, ga ta debelo gleda in si drzne reči:
Schaffarjev Dolfí.
• Ravno pridem od doma. To je prava homatija! Ančika se je z mamo skregala, pa veste zakaj ?
Vem, da ne veste vsi, vam bom pa brž povedal.
Saj veste, da je bila nedavno papeževa petindvajsetletnica, pa so ljubljanski klerikalci — to ime je francosko, kar jaz še od šole vem — napravili veliko svečanost. V naši šoli na „rotovžu“ pa smo sklenili, da mi ne bomo Žgali sveč za tako malenkost.
Ne rečem, ko bi bila derehtarja Dežmana petindvajsetletnica, bi prižgali še mesec in zvezde in bi poslali deputacijo — zopet francoska beseda — k sv. Petru, da bi tisti dan ne pustil solnca za gore. Za papeža pa mi na rotovžu nič ne maramo, ker nismo ultramotavci — ta beseda je pa španjska —, zato -amo pa rekli, da ne—bomo prižgali njemu na čast ne ene „lešerbe“.
Naša mama tudi niso klerikukavica, jaz sem jim povedal, kaj so mi v šoli zapovedali, da ne smem razsvetliti oken. Ko se večer napoči in že drugod vse gori, stopi Ančika v sobo, kjer so mama ravno mene česali, in pravi: „Kaj pa mi gospa? ali ne bomo luči prižgali?“ — »Kaj tebi mar“, se odrežejo mama, „jaz ne bom ničesar raz-^8vetlila.<^-^-„Bom pajazli, odgovori Ančika,-,, toliko grošev že imam, da ne bom sla prosit, če jih moram kupiti.“ —
„Gospod glavar, tega vam ne bo nihče verjel, ker so vas vsi videli ves čas tik govornikov na odru“.
Revež! v tisti minuti ga zapodi glavar in pokliče druzega, a ta mu pové ravno tako. Ves jezen gre k sodniku in mu reče:
„Vi ste bili tudi na taboru. Ste videli mene na odru?“ — j
„O, se vé da“, mu odgovori sodnik, „ves čas sem Vas gledal in se čudil, da ste, sedé tik govornikov, pustili govoriti tako razdražljive besede“.
„Ali je ves svet slep, ali pa sem jaz neumen“, divja glavar; „jaz nisem bil na odru, jaz sem bil pod —“.
V tem hipu se spomni, da bi ne bilo lepo, če bi se s tem pobahal, kar se je njemu zgodilo. Vrne se domu in premišljuje svoje stališče. Jame se mu daniti po glavi, da so ga mogli prav zvito vjeti, kar mu trdi vsak človek, da ga je videl ves čas na odru. Da bi se mu ne smejal ves svet in bi njegovi viši ne zvedili, kako se je dal prekaniti, pusti vso stvar pri miru, nekaj tudi zarad tega, ker bi ne bil imel prič, kajti vsak ga je videl na odru, in poroči do višega urada:
„Tabor se je vršil postavno in brez nereda“.
Še le čez kak mesec je zvedel po odborniku, da so njega prav tiho pod oder spustili in na njegovo mesto posadili druzega, kteri se mu je bil s pomočjo frizerja in krojača čisto podobnega naredil.
Da je bil gospod glavar med taborovanjem pod odrom mesto na odru tega še zdaj nihče ne verjame razen njega samega in tistih, kteri so ga skoz prepah tako tiho pod oder spustili.
Ta dogodba se ni zgodila na Kranjskem, toliko že povemo.
„če hočeš razsvetliti,“ reko mama, „idi na grad ali na Golovec, pri nas ne bo nihče razsvetlil.“ — „Je že dobro, gospa,“ se odreže Ančika, „če ne bo nocoj luči na oknih, grem pa jutro na vse zgodaj proč, ali pa še danes, pod judovsko streho ne bom spala“. Za tem tresi vrata, da se vsa okna stresejo in zgine iz hiše.
Drug dan so jo mama komaj po policiji spravili še za štirnajst dni nazaj, pa bi bilo boljše, ako bi je ne bilo. Za zajutrek dobim prismojeno mleko, o poldan je juha preslana, meso skoro surovo in na večer jetrca, ledice in kaj tacega vse sežgano. Nikdar se ne morem do sitega najesti. Mama so se bili že kesali in slišal sem jih večkrat reči: „Da bi bila vedela, de bo taka zamera z Ančiko, rajši bi bila kupila tist funt sveč“.	'	0-:.
Aha! Ančika gre že zopet za mano ; moram brž iti, danes je huda, se je je treba bati.
Hrepenenje po brusih.
(Zbor avstrijskih Stojimo za ustavo S telesom, z dušo vsi,
Ker se nam vsim prav dobro Zdaj v Avstriji godi.
‘ Ce bi "še obrnita; ’: ’
Da b’ prvi mi ne b’li,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Koristna nam ustava,
Dok nese nam denar;
Denar — pregovor pravi — -Sveta-je - gospodar.
ustavoverne ievj ~
Mi v zborih govorimo In kažemo modrost,
Mi nimamo na .sebi Nikakoršne slabost’ ?
----Če bi pa ne -postali-----
Ministri naši vsi,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Navajeni vladarstva Smo mi od nekdaj že;
Če nismo pri krmilu,
—Smo-ribe-hrez-jodd
če bi nam več ne neslo, če tisučev več ni,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Mi smo mogočna stranka, Premoremo skor vse;
Med nami taki tiči,
Da malo takih je. če bi ne obveljalo,
Kar nam se dobro zdi, Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Med nami so ministri, Vredni, da b’ jih častil; Odstopil ni nobeden,
Tak reven, kot je bil. če bi ne bilo tega,
Nas pište v uh vi vsi; Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Če b’ ne gospodarili čez vse narode mi,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Rad’ damo vam ustavo,
Če b’ več ne b’la za nas Če niste nam podložni,
Ne maramo za vas. če bili bi enaki Narodi nam vsi,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
„S trebuhom le za kruhom“ To je vodilo nam; če nas kdo dobro plača,
Pa gremo, ne vem kam. če tolarček nam pruski Na ušesa zazvoni,
Bomo pa v dolgih četah Naravnost k Prusom šli.
Kazen požrešnosti.
Bogatega grajšaka obiše nekoliko znancev, kteri so bili vsi dobri pivci, in sicer večidel iz tega namena, da bi se pri njem do dobrega najedli in napili.
Po kosilu jih vpraša grajšak:
„Vem, da ste prišli k meni, ker veste, da imam dobro kapljico. Ga bomo pa pili, le toliko mi povejte, ali po živinski ali po človeški?“
„Po živinski, po živinski,“ krifič vsi.
„Dobro!“ reče grajšak. „Neža, prinesi bokal vina.“
„Bokal le ?“ se čudijo gosti.
„Se vč da,“ reče gospodar, saj bomo po živinski pili, in živina neha piti, kedar ima do3ti. Več kot bokal ga pa niste potrebni.“
Gostom se pobesijo nosovi i drug za drugem vzame pokrivalo in se priporoči, tako, daje ves bokal ostal grajščaku.	___________
Pogovori.
jaka. V Dežmanovi hiši je bil un dan tat.
Jože. Beži, beži! Menda vendar ni vkradel Dežmana I Jaka. O ne, kajti tat vkrade le kaj tacega, kar je kaj vredno.
Jože. Kako neki je mogel priti v hišo, ker se pla-zita krog nje vedno dva policaja?
Jaka. Kaj misliš, da je „živijo“ vpil, da bi ju priklical?	'	'
Jože. Nekaj mi je pa vendar žal.	. ¡t? .	* l
Jaka. I kaj neki?
Jože. Da tat ni Dežmana vkradel.
■ *
* *
Tine. To je čudno, da v Dežmanovi hiši niso videli tatu. Kaj je tako temi v njej?	* -
~ Tone. Ce je vedno taka, kakorina je bila na dan papeževe svečanosti, ni čuda, da ga ni nihče videl, a čuda je, da jo je tat v temi najdel. ;	..... v-
*
* *
P» Tone. Dr. Glaser po tem takem Se ne zna bebljati «li jecljati, kakor otroci.	oa	utj s, .
Jože. Kako da ne.
___Tone. Ker je ^rekelj da je slovenski jezik otroško
bebljanje, on pa še bebljati ne zna, ker ne ume besedice slovenske.
* * *
Jože. Zakaj neki pravijo, da je „Brencelj“ klerikalen?
Tone. Menda že zato, ker se pri Kleru prodaja.
*
* *
—-----Jaka. Nemci imajo eeaarja, zdaj bc
pri miru.
Tone. Prava reč! So še le to pobrali, kar so Francozi z Napoleonom vred proč vrgli.
**i' : f	«fr
* *
Tine. Iz Francoskega ni zdaj slišati nič posebnih novic.
Jože. Po veliki pijanosti pride velika mačnica, potem pa dolgo Bpanje. Francozi zdaj spč.
Slov.
v ‘j
Sesti.
Peti. Jaz sem bil jako navdušen ud mnogo slovenskih društev in sem po gostilnicah zabavljal in nemškutarje gonil v kozji rog. V nemčurski gostilnici me ni nikoli nihče videl.
duh. Takih rogoviležev ne potrebujemo v Sloveniji. Naprej! Kako pa ti šesti?
Jaz sem po moči podpiral slovenske Btvari, društva in časnike denarno in s peresom, ter sem bil zarad tega že tudi preganjan in sem stal pred sodnijo^
Slov. duh. Ti si koristil naroda, vsi prejšnji pa le sebi,
• narodnost jim je bila le ščit, pod kterega so skrivali lastne namene ali pa grablje, s kterimi so si grabili bogastvo na kupe. Vstopi tedaj, zi-te je sedež pri-
?ra vi j en v Sloveniji? — Kaj pa* sta zadnja tujca? ristopita.	{jHaftu
Sedmi. Jaz sem bil Kranjec —•	-t •	■>;	•
Slov. narod. Te že poznam! Za ljudi tvoje vrste imamo pa prostor, kjer se iz „fingrata“ je in iz rešeta pije. Odlazi, nesnaga! — Pristopi zadnji! ,
Osmi. Jazsemrojea-Slovenec^a-ljudstva me ja imenovalo nemčurja in renegata.
Slov. duh. Toraj si tudi bil. Poberi se mi, kamor hočeš, ¡?i-te ni prostora nikjer, take nesnage niso vredne, ■ i • da bi se kdo ž njimi pečal. Izpred oči mi, ti po-••■■■■ kvarjena človeku podobna gnjuaobal j___.-.i	• ■
Tožba vinskega brata.
Pri sodbi.
Slovenski duh, (sodnik). Kdo si ti prvi v vrsti ?
Prvi. Slovenske matere sin.
Slov. duh. Kaj si storil dobrega, narodu koristnega?
Prvi. Nisem zabavljal Slovencem, sem bil enkrat na taboru ter sem hodil le v slovenske gostilnice.
Slov. duh. To ni nič, ti si zavržen. — Kdo si ti drugi in kaj si počel v življenji?
Drugi. Jaz sem bil Slovenec, kupec po poklicu, sem obiskoval slovenske shode, bral slovenske časnike in bil sploh zel6 vnet za slovensko stvar. Za nemšku-tarske namene nisem dal solda.
Slov. duh. Pa tudi za narodne ne. Ti ne pojdeš v „Slovenijo“, je nisi vreden. — Naprej! Tretji, kaj si bil ti?
Tretji. Tudi Slovenec, ud domače čitalnice, sem govoril marsikako besedo za „Slovenijo“ in črtil nemškutarje, kakor vraga samega.
Slov. duh. Ni dosti! Ud čitalnice si bil zarad tega, da si bral časnike po ceni in da ti ni bilo treba v kavarni plačevati kave, če si hotel "kaj brati. Poberi se mi, takih ne maramo v „Sloveniji“. — Naprej četrti!
Četrti (moško). Jaz sem bil ud več narodnih društev in večidel v odboru.
Slov. duh. Ker si bil časti lakomen. Da bi te ne bili volili v odbor, bi bil gofovo izstopil. Za take „odbornike“ nimamo prostora v Sloveniji. Odlazi! — Pristopi peti!
Slabo, slabo bo to leto,
Vse po Bogu je prekleto.
Z škafa lije svet Floijan Dež in vodo noč in dan.
Voda škodvala človeka V starem in sedanjem veku; Kdor je vodo čisto pil, Nikdar dost’ ni vreden bil.
Ce preveč je zemlja suba, Pravijo da malo kruha.
-Ce pa preveč je dežja,
Je prekisla kapljica.
Naj nastane le dragina,
Da mi dosti le je vina,
Maram jaz kaj še za kruh, Mi je ljubši vinski duh.
Letos bo prav slabo za-me, Nisem vajen vode same;
, Da jo nekaj člov’k dobi,
Že krčmar zato skerbi.
Ni reči ko voda slabe,
Mi v želodcu redi žabe,
Tudi v čevljih dobra ni,
Še žival se je boji.
Da pri krstu mora biti,
Vč tud’ moj krčmar, tič zviti, Nisem ga pri njem še pil, Da bi kršen že ne bil.
Strah in groza me obide, Redar mi na misel pride, Kakšnega bom letos pil,
Da bo kar mi čeva vil.
Včasih smo vsi zlo veseli Pri poliču pesmi peli; Letos se bo slišal stok, Mesto petja bo pa jok.
k Zaupnica.
| Seidelnu in Brandstetterju pošlje „Brencelj“.
Sta že tiča! Nič ne marajta, če Vama pošljejo Mariborčani v imenu vseh Slovencev nezaupnico, v kteri Vama očitajo vse greha in slednjič izrekajo, da morata, ako imata kaj časti v sebi, svoje poslanstvo na kol obesiti.
Kdor se za narod žrtuje, veliko trpi; vesela bodita, da se vaju na svetu še kaka duša spominja. Kdor ne more koristiti, mora pa škodovati, da svet o njem govori. Bolie je, da Vaju kdo graja, kakor da bi se nihče za Vaju ne zmenil. urh
Meni sta pa všeč. Jaz pripoznam, da še nista toliko hudega storila, kolikor mislita in kolikor bi rada, pa ne moreta. Kdor koga napade in mu pobere denarje, je hvale vreden in sicer zato, ker bi ga bil tudi lahko ubil, pa ga ni. Vidva protita na vso moč Slovencem, kterih zastopnika sta v državnem zboru, prav po Kljunovi šegi, a dozdaj še nista prosila ali glasovala za-to, da bi se vsi Slovenci obesili ali vsaj na želji snedli.
■' In to je hvale vredno in sicer timveč, ker je vBemu svetu znano, kak apetit imata do Slovencev. Kdor se vč toliko premagovati, da si najljubšo stvar odreče, je hvale, občudovanja vreden, on zasluži, da bi se živ iz kože zle-kel in-potem meh zlaganjem nabasal ter postavil v muzej, da bi ga hvaležen svet vedno pred očmi imel in se ga spominjal rekoč: Glejte! ta-le bi nas bil vse pohrustal, pa tega ni storil, le njemu se imamo še zahvaliti, da živimo!
Kako lepo je to! Kako se mora zasluženim ljudem srce še na unem svetu smejati, če slišijo, da se jih svet spominja. Vaju se bo spominjal, zlasti Slovenci Vaju ne bodo tako hitro pozabili. Da bi se pa ta spominj dalje ohranil, Vama nasvetujem sledeče, s čemur bosta vsem Slovencem strašno vstregla.
Dajta se že zdaj na meh odreti in pošljita koži prijatelju Dežmanu, kteri znd mrhovino posebno dobro iz-šopati. To bo veselje, to bo vriskanje pri Slovencih! Vse dosedanje grehe bodo pozabili in le edini glas se bo čul po slovenskih krajinah:
„Glejte junaka, ktera sta se dala za narod odreti in s tem koristila več, kakor vsi drugi skup. Dobro je, če ima narod dobre zastopnike, a če slabih nima, tudi ni Blabo. Moža sta nas rešila dveh slabih zastopnikov. Slava jima!“
Kar začnita, jaz grem pa žaganja iskat.
Pogovor dveh ustavovernežev.
K. Ne vem, zakaj naše konštitucijsko društvo ne sklene zaupnice tistim poslancem, kteri so v državnem zboru glasovali proti dovoljenji za pobiranje davkov.
M. Glej ga no, od kod si pa? Saj veš, da je največ udov tega dvuštva c. k. uradnikov ali pa penzijonistov, kteri se od davkov redé. Menda vendar ne bode pošiljali zaupnic tistim, kteri so jim hoteli vzeti hrano! Koga bodo pa jedli, kdo jih bo plačeval, če se blagajnice ne polnijo z davki! Toliko pametni so že, da vedó, kaj jim škoduje.
K. Res je taka, od kod bodo pa jemali denar za nas, če kmet ne bo plačeval davka! Sami sebi pa ne bomo v žep — —
Pod nos eno!
Ce Slovenci, kakor je trdil dr. Glaser, tako govore, kakor otroci, Nemci so pa v tem obziru že dalje, je med temi ta razloček, da pri nemcih otroci tako govore, kakor je govoril dr. Glaser v državnem zboru zoper Slovence.
Na nlicah.
A.	Koliko je sposoben Dežman za ljubljansko županstvo^
B.	Kolikor zajec za boben.
A.	Koliko je pa sposoben zajec za boben?	. ’ »,
B.	Kolikor Dežman za ljubljansko županstvo?
*
* *
A.	Kaj je zagrizen nemškutar? -
B.	To, kar je zagrizeno mleko.
A.	Toraj stvar, ktera se vrže na gnoj.
B.	Taka je! ||§	8
0 davkih.
A.	Iz česa se ve, da so bili nekdaj davki manjši, kakor
so zdaj?	.
B.	Ker ni bilo ministrov, penzijonistov, generalov in uradnikov, kteri se plačujejo z davki.
A. Nisi je vganil. Ti bom jaz povedal. Saj ti je znano,! da so Zveličarju pokazalLgtoš.-za davek!-—________
2?. Vem, no?
A. No, butec, če so mu pokazali groš, je znamenje, da je bil davek majhen.	-
•--—n--------r——Vjeta pisma. ——~tw
L
Dragi prijatelj in mojster v nemŠkutariji!
Do mojih ušes je privršila osupljiva novica, da Ti nisi ne le ne prepovedal papeževe svečave po mestu, čegar župan si, timveč da si celó sam svojo hišo tako razsvetlil, da se je prav na Grintovec videla.
Tedaj tudi Ti, Brutus-Kecelj 1 Kdo bi- se bil nad jal, -da bo pri Tebi moja pšenica padla na skalo! Saj so tako redki prijatelji moji po Kamniku, pa še ti me osramoté. Fej tvoji liberalnosti, da se bojiš kutarjev ali pa kacihr tercijalk in s tem zatajiš moje principe, kakor Peter. Slaba je naša reč, če tisti, kteri bi iipeli zvonec nositi pri nas, ga nosijo pri klerikalcih. Sram Té bodi!
Brez spoštovanja
Korelj Dežman.
n.
Pjecastiti mojstej moj!
Je ze hudič! Jaz nisem jazsvetjij na čast papežu, saj veste, kojko imam veje do njega. Pa Vi ne poznata naših hudoujnikov. Ce bi ne bil jazsvetjij vsih oken, bi bji Kamejcani jek ji: „Gjejte ga no, 8e tojko nima, da bi mogej vse okna jazsvetjiti“. — Ce bi pa ne bij jazsvetjij pjav nič, bji pa jekji: „Ti jevez Ti!“ Jaz pa nočem biti jevez, jaz sem bogat kapitajist; jaz nimam uje iz jepe, ampak iz zjatá, pa zjato vejizico, in ne jem stjukjev in močnika, kokej djugi kamejski „pujgaji“, ampak pečenko s sojato, pa piske in gojobe.
Pojej je pa se djuga sitnost. Ce bi bjo temá po moji hiši, bi mi bji pa po noči vse okna pobiji. Kdo bi mi bij pa škodo povejnij? Mojda Vi? Vi se ze jahko babate, da niste pjav nic jazsetjiji, kej imate dva pojicaja. Kje ju bom pa jaz vzej! Mene se ne casté tako, da bi mi daji stjazo pjed hišo, kakoj genejaju. Pa pejte Vi v Kamejk, kedaj bo papeževa svečanost, bote videji, áj bote jazsvetjiji aji ne. Ce ne bote Vi, Vam bodo pa djugi-. posvetiji. Kamejcani imajo metje za kanone, in jih znajo sajamensko dobjo pomejiti, tako da nikoj ne „fajijo“. — Bojse je, da pogoji nekaj sveč, kokej pa, ce moje imeti cjovek zmijaj dva pojicaja za sabo, da se vbjani jok, kteje bi ga, ko bi bij sam, jade pobozaje.
Sicej pa sem zmijaj se jibejajuh, samo ne pokažem, ne, kedaj ni vajno.
Ves Vas
O hranilnici ljubljanski.
(Dalje.)
Kakor „Brencelj“ zvč iz gotovega vira, mislijo ravnatelji in vodniki ljubljanske hranilnice napraviti posebno ■Solo, v kteri se bodo tisti, kteri mislijo stopiti v njeno službo, po zagrizenih nemčurjih izobraževali v nemčurstvu, da bodo sposobni za službo. V teh šolah se bo zanemarjalo vse drugo, kajti kdor je v službi ljubljanske hranilnice, ne potrebuje večih vednosti, kakor jih ima voditelj gosp. Janežič. Saj je znano, da jajce ne sme več vedeti od pute.
(Se bo nadaljevalo.)
Iz novega katekizma.
VpraSanje. Kam pride človek, kedar umre?
Odgovor. Nikamor, ker po smerti ne more več hoditi.
VpraSanje. Kaj zasluži liberalec po smrti?
■Odgovor. Toliko gotovo ne, kakor pred smrtjo j ker. na —nnem svetu ni svetovalcev, ministrovin druzih ne-lotrebnih ljudi, kteri bi vlekli 4000 gld. in še več etne plače.
VpraSanje. Kaj je kriva vera?
•Odgovor. če kdo vse to verje, kar je v §. 19. zapisano.
Prava narodnost.
Stiskač in Grabež slišita, da snujejo v njunem kraji čitalnico. Ko se snideta, se začne ta-le pogovor:
GrabeS. Ali boš pristopil k čitalnici?
Stiskač.^ Hm! Ne vem, ali bi, ali bi ne! Prav zelA mi ne dopade, to ti moram že reči. —
GrabeS. Tudi meni ne. Pa sem si stvar nekoliko premislil. Osem goldinarjev bi me stala, človek mora nekaj brati, vsaj dva časnika, da ni prav butec; jaz imam Se tri, dva nemška in „Novice“. To mi pride na leto čez 20 gld. Ce se pa zapišem v čitalnico, imam tam veliko več časnikov in plačam veliko manj, tedaj mi že kaže, da bi se upisal.
* Stiskač. Res je taka! Tudi meni druzega ne kaže. Bom pa popustil časnike, ktere sem dozdaj sam plačeval, in se vpisal v čitalnico. Toda, toliko ti rečem, le zarad tega, ker je bolj po ceni, kakor če bi bil samec.
GrabeS. Prav taka je z mano, tudi jaz tako mislim. Zdaj dobivamo štirje „Brenceljna“ v našem kraji, polej bo pa eden dosti za vse. Se bo pa čitalnica naročila.
„Brencelj“ (od daleč). Lepa prihodnost taka! Na zadnje bo po vsi „Sloveniji“ ena čitalnica zadosti in jaz bom izhajal v enem iztisu. Nič čez pravo narodnost!
Ljubljanskemu „Tagblattu“.
Ti se nekaj repenčiš in praviš, da v tisto mlako, v kteri se kopljejo slovenski listi, ne boš zlezel. Se vč da ne! Ti imaš že svojo mlako in sicer tisto smrdljivo in gnjusno gnojnico, po kteri se svinje — obrite in neobrite — valjajo.
Ker je ta mlaka tvojemu zdravji in značaji prav vgodna, čemu bi premenjal kopališče? Ni povsod tako ostudnega blata, kakor je tisti, po kterem se ti valjaš.
,Ne zameri, da govorim s tabo tako „svinski“. Z vsakim po njegovim stanu in njegovi šegi, kakor se mu ■spodobi. Kdor se s svinjami peča, ne razumč druzega jezika.
To naj bo tebi „argumentum ad hominem“.
0 petji v cerkvi.
Krakovčan: Andrejček, si bil v nedeljo pri slovesnosti ob 9. uri v naši cerkvi?
Trnovec: Čemu to prašaš? Kdo ta dan ne bo šel v svojo farno cerkev!
Krakovčan: No, to se vé da vsak! Ali si slišal že tako peti, kakor pri nas?
Trnovec: To pa ne, to; čez naše pevkinje in pevce jih pp ni, tudi pri dramatičnem društvu ne.
Krakovčan: Motiš se, brate, v nedeljo niso peli pri maši naši farni pevci, naši ne znajo tako peti.
Trnovec: Sram te bodi! Sé vidi, da si res Krakovčan, le ravsal bi se vedno, pa če boš tako govoril, te pa res primem.
Krakovčan: No, no, Bog pomagaj, saj nimam nič čez pevce, ali ti niso bili naši, to sim ti hotel povedati.
Trnovec: Zakaj da ne?
Krakovčan: Prvič so peli tako lepo,'1 da je človeku le srce veselja poskakovalo, prav rajske glasove sem slišal —
Trnovec: Jiu vidiš, to je prava.
Krakovčan: Med mašo so ravno zato pele imenitne in glasovite nekdanje rimske in grške' pevke, ktere so nalašč k slovesnosti iz nebes prišle.
Trnovec: Kaj si z norišnice všel, Krakovec?
Krakovčan: Ne ne! To lepo petje, ti sladki in tako ubrani glasovi in potem stare latinske in grške pesmi, ktere_so.. peli! ali še ne razumeš, to niso mogli naši pevci biti.
Trnovec: Ti me strašiš, saj so tudi slovensko zapeli prav ubrano od sv. Janeza.
Krakovčan: To se je s prva tudi meni zdelo čudno, pa mi je na misel prišlo, da imamo v nebesih tudi sv. Metuda in sv. Cirila, ktera sta slovensko znala; ta dva sta rimske in grške pevce naučila pesmico od sv. Janeza, menda zato, češ, da boste saj videli Slovenci, kako vam vaše" slovenske pesmi v srce segajo in Vas k Bogu po» vzdigujejo, da vas pa grški Kyrije eleison in latinska Gloria in Credo ne ogreje pri vsem lepem petju, zato ker ga ne razumete.
Trnove c: Aha, že vem, kam to cika! Ti meniš, da so prišli iz nebes pet. — Zakaj neki?
Krakovčan: Zato, ker so peli — latinsko.
Zdihljej!
Mariborsko katolično - politiško društvo je zahtevalo od Seidelna in Brandstetterja, da se odpovesta poslanstvu v državnem zboru, če imata kaj časti v sebi.
Da, da bi imela čast v sebi!
Svinjska prevzetnost.
„Ljublj. Tagblatt.“ Jaz nisem svinja, jaz se ne valjam po blatu, kakor druge svioje, timveč jaz sem prešič, ker sem obrit.
'/¿/A
j §^T Priporočilo. ;-^gPt %
$*'??$& C* Mayor> v
trgovec v Špitalski ulici, *.jp •ij-tA V
se priporoča posebno slovenski duhovščini, ** -Jf ktera prodaja in kupuje obligacije ali druga denarna "Jr pisma.	Zr
Ob enem obeta, da bo kakor doslej tudi Z' ^ ge dalje zagrizen nemškutar in ne bo razsvetlil Z' £ svoje hiše, če bi tudi sam sv. Peter obhajal petin-,
^ dvajsetletnico, kajti on ne mara za papeža, ker pri > njem še ni kupil ne ene obligacije. Denar duhovščine *1 a pa bo zmiraj spoštoval.	’.¡¡¿h , ■ j-.. (
§tgT Priporočilo.
P ■ Za interpelacije vsake baže ter -vezanje otrobov v državnem zboru se priporočata volileem in občinstvu
Bploh	'	4	''	'	'■ ""■■	■
; , i «<; m !>! Frice Brandstetter s. r. PHitaiiAl	Konrad Seidl s. r.
Vabilo na naročevanje.
Polovica leta je pretekla in tisti, kteri niso dalje plačali, naj ponovč naročnino.	v,?'«'!
Da je „Tagblatt“ po čuda nizki ceni in jako vredna roba, se vidi iz tega-le:
■ - Vsaka druga tudi najmanjša svinja, če je količkaj debela, veljd 20 do 30 goldinarjev. Ljubljanski „Tagblatt“ pa se no petino tega denarja; navadni pr e liči so po 10 do 30 goldinarjev, ljubljanski „Tagblatt“ pa le po 5 gold. 50 kr. za pol leta. r.;. , a , {b«5 Aj&MuU . ¡«..-»a
Ni mar vreden tega denarja?	■ •	' -
ljubljanski ,,Tagblattitf,
list za omiko in obrivanje svinj.
Kdor je še kaj dolžan, naj se podviza, da ne bo imel cel kup dolgh, kajti -dolgove pla^ čevati je sitno in malo nese, a kaj. hočemo če ni drugače !, j Dr:-.n h-nr; -s'	.-urirbO
str „Administracija Brenceljna” bo od danes naprej na včlikem trgu (Hauptplatz) št. & v prvem nadstropji na ulice. ! jv- >v •;
Pred avstrijsko hišo.
Slovenec J Čeh in Poljak neseta že vsak svojo besago polno čez ramo, le moja je še prazna. Kdaj bom pa jaz kaj dobil? Bom mar vselej na ta vrata zastonj trkal? Ali bom tudi zdaj šel s prazno besago od tod?	ir’
Hišnik Hohenwart: Hm, je že tako, jaz ne morem za to.
Hlapca (Recllbauer in Glaser): Gospod, le nama izročite nadležnega berača, mu bova že pokazala, t po čem je tukaj „žmaht“.	s
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alčšovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.