RusKaJužna frontapop ušča - Zahrbtno gibanje Japoncev Angleži v skrbeh radi nove nemške ofenzive Ruska poročila trdijo nasprotno, da so nemški napadi ustavljeni na severu, v sredini in jugu. — Nemci pa poročajo, da je Kijev obkoljen in da bodo nemške pancer divizije vsak Čas v Dnepropetrovsk!!. Berlin, Nemčija. — Nemška poročila trdijo, da se vsa ruska fronta od Smolenskeja do Odese maje. Levo krilo nad Kijevem ob južnem delu p ripe takega močvirja je prodrlo v ovinku in s severa prišlo na vzhodni strani pred mesto Kijev, ki mora pasti prav v kratkem, kakor to prerokujejo Nemei. Tudi z juga prihaja nemška ost in Kijev je že skoro obkoljen. Ne daleč jugovzhodno od Kijeva, je nemška kolona prekoračila reko Dnjeper in tako zdaj na obeh bregovih prodirajo nemške kolone proti Dnepropetrovsk in odtod nameravajo po nižavi udariti na Nikolajev, ki se nahaja že tik zaliva na vzhodni strani Odese ter tftk* Odeso odrecatL Odtod naprej na krimski polotok, je cilj nemške ofenzive. London, Anglija. — Tukajšnji vladni krogi so v resnih skrbeh radi napredovanje nemške ofenzive v južni Rusiji. Bojijo se, da ako Rusi med Dneprope-trovskem in Nikolajevem Nemcev ne ustavijo, zna pasti v nemško past kakih 30 do 40 ruskih divizij, ki jim poveljuje maršal Budenny. Rusi se z vso trdovratnostjo upirajo nemškemu pritisku. Pri tem doživljajo sami velikanske zgube, še večje zgube pa trpe Nemci. V prihodnjih par dneh se bo pokazalo, kdo bo izvojeval kontrolo nad Odeso in krimskim zalivom. Moskva, Rusija. — Rusko uradno poročilo pa trdi, da so Rusi ustavili nemški pritisk proti Odesi in Krimu in da so porazili z velikimi izgubami kakih deset nemških divizij na ukrajinski fronti. Kijev in Odesa sta za enkrat rešena obkoljenja, pravi poročilo. Obenem poročajo, da je ustavljen pritisk proti Leningradu na finski fronti in istotako v sredini. Rusi so uničili do ponedeljka jutra do 140 nemških letal, veliko število tankov ter so izvršili številne učinkovite napade iz zraka na nemška vojna taborišča in skladišča. Na podlagi poročil zmagujejo obe strani. Pri oddajanju poročil sta oba tabora precej navita vosti vsaj nekaj dni, da se zazna, je resnica na eni igi drugi stfani takih poročil. Rusi se trdovratno ustavljajo in zasluži jo vse priznanje. Doslej ni Nemcev mogel zadržavati, kakor jih Rusi še nihče v tej vojni. Nemci pa so na drugi strani od sile trdovratni napadalci, ki imajo najbolj tehnično opremljeno vojsko in pa najbolj tranirane in disciplinirane vojake, ki so prežeti z nekim nečloveškim fanatizmom, da Nemci morajo zmagati in amen. V tej veri žrtvujejo na debelo svoja življenja in kri, ne poprašujoč, čemu in zakaj. Za Nemčijo gre in to jim je (Dalje na 4. strani) PODREDITEV JEKLARSTVA Kontrolni urad za proizvodnjo je v imenu vlade podredit vso jeklarsko industrijo. — Naročila za obrambo bodo imela prednost pred drugimi naročili. Washington, D. C. — Direk tor urada "Office of Production Management", E. R. Stetiniua, Jr. je izdal odredbo, da odslej naprej mora biti vsa industrija jeklarske in železne proizvodnje naj poprej in predvsem drugim na razpolago za obrambna naročila, potem še le za privatna in druga naroČila. Naredba stopi v veljavo s 1. septembrom t. 1. Jeklarske družbe, ne glede kake pogodbe imajo s kom, bodo morale upoštevati naredbo in dajati naročilom za obrambo vso prednost. S tem bo mnogo drugih izdelkov zakasnilo in količina istih znižana, kot proizvodnja avtomobilov, re frigerator-jev in premnogih drugih predmetov za skoro 60%. Naredba velja todi za naroČile za Anglijo in Rusijo, za vse, ki jim dovoljuje pomoč "lease-lend" zakon. Produkcija jekla v prvi polovici tega leta znaša 41 milijonov tonov. Vlada pa potrebuje za obrambne namene letos najmanj 87 milijonov tonov jekla. Ali bodo Japonci zabodli Rusijo v hrbet? »F ■ ' >f- Japonci izvajajo politični pritisk na Siam> da jim dovoli "zaščitno" zasedbo. — Na severu nameravajo zasesti Vladivostok in važne postojanke v Sibiriji. Francija postala | podložnica Nemčije Vichy, Francija. — Kar je bilo pričakovati, to se je zgodilo. Francija se je koncem zadnjega tedna uradno odločila, da se vsa prepusti nemškemu uplivu in da bo na vsej črti sodelovala z Nemčijo pri ustvarjanju "novega reda" v Evropi. Razumljivo je, da ta uradna odločitev vlade neo-kupirane Francije je bila izsiljena po močnem pritisku iz Berlina. Kaže pa vso slabost Francije, ki je zadnje čase brez vsake narodne zavesti in brez vsakega ponosa in se prav po suženjsko klanja vsem zapovedim Berlina. V soboto se je vršilo vladno posvetovanje med predsednikom vlade Petainom, podpredsednikom Darlanom, prokonzulom generalom Weygandom, ki je dospel iz Afrike in vojnim ministrom generalom Huntzigerjem. Sklep posvetovanja se je objavil in se glasi, da Francija sprejema nemški "novi red" in da bo v polni meri sodelovala v tem redu, kateremu stojite nasproti Britanija in Združene države. Posvet je določil, da bo Francija branila Dakar in vsako svojo po- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Zadnji petek 8. avgusta je preminul rojak Mr. Frank Possedi v bolnišnici sv. Bernarda. Umrl je v starosti 66 let in je bil rodom iz Strigove v Medjimurju. Živel je v Chesterton, Indiana, kjer zapušča dva sina in dve hčere. Pogeb se je vršil v ponedeljek dopoldne ob 9. uri iz cerkve sv. Štefana v Chicagi in na to na pokopališče sv. Patri-ka v Chesterton, Ind. pogreb je imel v oskrbi slov. pogreb-nik Mr. L. 2efran. Preostalim sorodnikom naše sožalje. pokojniku pa večni mir in pokoj ! / sest v Afriki, proti komurkoli bo treba. Ferdinand de Brinon, zastopnik vlade v Vichy, ki jo zastopa v Parizu pri nemških oblasteh, je dal Časnikarjem izjavo v za-dirčnem žaljivem tonu, da zadeva, kako in kje bo Francija sodelovala je čisto francoska zadeva, ne pa zadeva gospodov Roosevelta in Wellesa. Omenjal je tudi, da Rooseveltova filozofija je "Marksova demokracija" in je zanikaval vsako pravico, ki naj bi jo imel Roosevelt, da bi odgovarjal francosko vlado glede političnega sodelovanja z Nemčijo. Tako je Francija postala prava podložnica in dekla Hitlerjeve Nemčije. Brez ponosa, brez sramu, brez vsake narodne zavednosti se je prepustila Hitlerjevi politični pohotnosti. V Hitlerjevo sužnost so jo prodali francoski politični koristolovci kot Darlan, Laval in de Brinon. Nečastno je za dva odlična vojaka kot sta Petain in Weygand, da sta pristala in dovolila na to nečedno politično kupčijo. POKOPAN BLIZU OČETOVEGA ROJSTNEGA KRAJA Rim, Italija. — Zadnjo soboto se je vršil pogreb 23 letnega Bruna Mussolini, sina ita-lijanskegaTcliktatorja, in sicer v Pendino Plrenappio, blizu "dučejevega" rojstnega kraja. Truplo je bilo prepeljano tja iz mesta Pise, kjer se jo mladi Mussolini smrtno ponesrečil, ko je treščil na tla z nekim rovim aeroplanom, ko ga je preizkušal Bruno, ki zapušča ženo in 17 mesecev staro hčerko, se je poleg sedanje vojne udeležil tudi bojev v Eti-jopiii in Španiji. WASHINGTON NE /ELI KONVENCIJ Washington, D. C. — Dc£-Čim si vsako drugo mesto prizadeva, da bi privabila čim največ konvencij, se je pa od tukaj naslovil zadnji teden apel na razne organizacije, naj si izberejo kaka druga mesta za svoje konvencije in ne Washingtona. Baje primanjkuje prostorov za prenočišča. PO KATVSVETV — London, Anglija. — Tukajšnji škofje izražajo zaskrbljenost, da razne 'organizacije, ki izključujejo religijo iz svojega programa, privabljajo k sebi mladino iz katoliških društev. Priporočali so, naj se ustanove kot protikorak posebni farni klubi za mladino. — Bridgeport, Conn. — Na konvenciji katoliške abstinen-čne zveze je kardinal Dougherty iz Philadelpkije nedavno povdarjal, da je pitje prišlo vse preveč v navadno. Da se rešijo zlasti ženske pred tem zlom, je priporočal oživitev abstinenčnega gibanja. stan karmeličank v Loretto, Pa., bo prodan na javni dražbi, ako ne bo v kratkem prišla zanj finančna pomoč. Ta samostan je bil postavljen pred 10. leti s podporo bivšega milijonarja Ch. M.- Schwaba. Mož pa je pozneje takorekoč v revščini umrl in njegove finančne obveznice so ^postale brez vrednosti. — London, Anglija. — Prvi lord admiralitete se je zadnji teden izrazil, da so bile v juliju angleške izgulbe na Atlantiku nižje kakor kaleri koli mesec od maja 1940 naprej. Doseglo s je to z ojačenimi "konvoji" ter z zračno protekcijo. — Havana, Kuba. — Zadnj* teden je bilo aretiranih tukaj osem Nemcev pod obdolžbo, da so bili člani neke špijonaž-ne organizacije, dočim oblasti še iščejo 24 drugih. Namignilo se je, da se bo podoben korak podvzel tudi proti japonskim osumljencem. -o- PREDSEDNIK ZMAGAL Z DVEMA GLASOVOMA Washington, D. C. — Neki predlog glede nakazila za graditev cest, ki ga je kongres sprejel, je predsednik Roosevelt vetiral, namreč, da je odklonil zanj svoj podpis, s čimer je preprečil njega uzakonitev. Da kongres lahko uveljavi kak predlog preko predsednikovega "veto," mora do-hiti^ta v obeh zbornicah najin a tričetrtinsko večino glasov.vPri ponovnem glasovanju za omenjeni predlog je;v senatu predsednik propadel, a rešila ga je poslanska zbornica, vendar tudi tukaj z dvema samima glasovoma. -o- RUSI MENDA BOMBARDIRALI BERLIN London, Anglija. — Iz zanesljivi^ virov, ki imajo zveze e sovjetsko vlado, se je zadnji petek izvedelo, da so v noči prej ruski letalci izvršili bombni napad na nemško prestolico. Berlin. To je bilo prvikrat, da lIz stare domovine "Jugoslovanski Kurir" poroča po dopisništvu tiskovnega urada jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, da je cela Jugoslavija preplavljena s tajnimi letaki, na vse rodoljube, da se naj bean jo proti hitlerizmu. — Druge vesti. Šanghaj, Kitajsko. — Vlada v Tokio izvaja vsestranski pritisk, da bi omehčala siamsko vlado, da ji privoli zasedbo nekaterih strategičnih točk v'Sia-mu, zlasti na planotah ob meji Burme, kjer Japonci želijo ustanoviti postaje za letala, odkjer bi z lahkoto pazili na ves-promet, ki gre preko Burme na Kitajsko. Od te strani hoče z eno i roko Japonska zgrabiti Cang- ' kajšekovo nacionalistično vlado. ' V istem momentu pa gleda z vso pozornostjo na Vladivostok, in ga zna vsak Čas napasti in zasesti. Japonci pošiljajo številna ojačenja v Manchouko na sibirsko mejo. Podoba je, da Japonci zvesto sledijo Nemcem in rakli-jo poseči v boj proti Rusiji! v Ugodnem psibologjčnem mojjf^n-tu." NajbrŽe, če'Nemci ne tiodo dosegli v kratkem zmage in bi začela prihajati Rusom preko Vladivostoka pomoč iz Amerike, bo dolžnost Japonske to zvezo prerezati. Ako bi se pa ruska moč zrušila, bo zopet planila na žrtev, da dobi poceni in na lahek način kar največ mogoče plena v Sibiriji. Le izreden dogodek more preprečiti japonski napad na Sibirijo. Demokratična Anglija in Amerika ste vse prepočasni. Japonsko bi morali že davno treščiti po glavi in jo onesposobiti za vsak tak načrt. Tako pa, ko vedo, da se Japonska pripravlja, da pomore Nemcem in da bodo imeli opravka z njo, proti njej milostno ravnajo in ji prizanašajo. Ta apizarska politika anglosaškega sveta proti Japoncem se zna še bridko maščevati! Rusko-slovanski odnosa j i Washington, D. C. 26. julija. — (J K). — Dopisništvo centralnega tiskovnega urada pri kraljevem poslaništvu Washingtonu dostavlja sledeče: Te dnk^e začelo rusko veleposlaništvo v Washingtonu objavljati zelo zanimiv novinski buletin, v katerem je nekajkrat poudarjeno in naglašano zanimanje Sovjetske Rusije za Južne Slpvane, za vse Slovane in v prvi vrsti pa za Jugoslavijo. V tem buletinu je objavljen tudi odgovor, ki g» je dal g. Lozovski na vprašanje nekega ameriškega časnikarja o prisotnosti jugoslov. poslanika g. drja. Milana Gavrijoviča .v "Prihod g. drja.* Milana Ga- vriloviča, poslanika Kraljevine Jugoslavije, v Moskvo pomeni to, da so diplomatični odnoša-ji med U. S. S. R. in Jugoslavijo docela in popolnoma vzpostavljeni." Sovjetski buletin navaja v eni svojih številk pisanje "lz-vestije," ki pravi sledeče: 4 Urednik uradnega glasila Slovenske svobodomiselne zveze, brat Vatro J. Grill, je v Na- 3 predku z dne 30. julija napisal D važno in pomembno sporočilo & vsem društvenim uradnikom 3 njegove Zveze. Napisani apel je 9 tako dober in važen, da se mi 5 zdi potrebno, da ga priobčijo tu-l di druga glasila naših sloven- > skih bratskih organizacij. Po-1 treba je nujna, da saj eno dru-\ štvo' v naselbini zavzame po- trebne korake, da se skličejo 1 skupaj vsa društva naših sloven-" skih podpornih organizacij. Pričeti je potreba, prične naj kdor hoče. Njegov članek se glasi: Kako organizirati pomoč za ljudstvo v stari domovini Izgleda, da je delo za zbiranje darov v pomoč žrtvam vojne v 1 stari domovini obtičalo na mrt-' vi točki. Kaj je vzrok temu? Nemara, da nevednost in brezbriž-L nost, morda nevednost več kot k pa brezbrižnost. . Društveniki po raznih naselbinah oči vidno pričakujejo, da jih bo izvršni odbor Slovenske sek-* cije J PO pozval oziroma pova-■ bil s posebnimi pismi, da orga- > nizirajo lokalne odbore za zbiranje 3arov. Ker takih pisem . niso prejeli, čakajo in držijo križem roke. To stališče je napačno. Izvršni odbor Slovenske sekcije JPO sestoji iz gl. odbornikov naših ' bratskih organizacij, od katerih > nima nobeden toliko časa, da bi pisaril, dajal navodila, dregal in spodbujal društva po vsej deželi, katerih je več tisoč. Ce pa bi se najelo posebno moč ali moči, da > bi izvršile to delo, bi bili s tem . zvezani stroški, ki bi morali biti 1 kriti bodisi iz blagajn naših or- ganizacij, ali pa iz darov, ki bo-|do zbrani za pomoč ljudem v domovini. Potrebno pa ni ne eno ne drugo. Potrebno je le, da smo vsi na jasnem, kaj se mora storiti, da se akcija spravi v tek. Naš nasvet je, da uradniki Zvezinih društev po naselbinah , fctopijo v stiko z uradniki drugih društev in se pomenijo glede skupnega dela. Ce se je društvo druge organizacije prej zganilo, pa da se odzovejo in sodelujejo. Ni važno kdo začne, ampak nekdo mora začeti! Ako ste prezrli ali porabili, se nam zdi na mestu, da ponovimo, kdo so člani izvršnega odseka Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki: Vincent Cainkar, predsednik; Josephine Erjavec, podpredsednica; Joseph Zaiž-r, tajnik; Leo Jurjevec, bh^ajnik; Janko N. Rogelj, predsednik publicijskega odseka, in nadzor niki William Rus, John Ermenc, John Gornik in Frank .J. Wedic. Ako takemu odboru ne bomo zaupali, potem sploh ne moremo nikomur več zaupati Nikomur se ni treba bati, da zbrani denar ne bi bil porabljen za naše slovenske ljudi onkraj morja, in to tako h;.tro kot se bo našlo pota, da se jih dt seže. Tudi primorski Slovenci bodo do-— ■■■ bili poi^fer kajti če je bil kdaj sijajen izgled, da bomo rešeni iz italijanske sužnosti, je to sedaj, ker se je Mussolini obesil na . Hitlerjev bojni, voz in bo torej fašizem z nacizmom vred pokon-, čan. Slovenska sekcij e JPO od-L bora je na delu, da pomage vsem i Slovencem, prav kot Srbi in Hrvati v Ameriki delajo, da pomagajo svojim ljudem. Ce bomo vsi . storili svojo dolžnost, bo porna-gano vsem, in stekif si bomo hvaležnost vsega jugoslovanske-. ga ljudstva. > Lokalni odbor Slovenske sekcije JPO naj se organizira v vsaki naselbini! Eden ^nora sklicati sejo, izvolijo naj »e uradniki j in imena istih sporočijo tajniku Slovenske sekcije, Joseph Za-larju, 351 N. Chicago St., Joliet, 111., ki vam bo sporočil, katero . številko bo imel vaš lokalni1 odbor in vam poslal carter, ki bo . spričevalo, da je vaš odbor del akcije, ki ima uradno dovoljenje državnega departmenta v Wash-ingtonu 9a nabiranje darov za ljudstvo ^^tari domovini. Bratje In sestre. Slovcnci in Slovenke, kjerkoli ste in karkoli ste, zganite se! Janko N. Rogelj direktor puUicitete slovenske sekcije, JPO --o- SLOVEWCI V KANADI VABIJO Grimsby, Ont. Naši rojaki iz spodnjega Ontaria se zopet pripravljajo na "žegnanje" pri Mariji Pomagaj v Vine land u, Ont. Ker se je naša lanska božje-potoa slovesnost tako lepo obnesla, smo že takrat sklenili, da jo ponovimo vsako leto na nedeljo po Velikem Šmarnu. Letos torej pade ta dan na nedeljo 17. avgusta. Pričeli bomo že na predvečer s tako-zvano Garden Party ob cerkvi. V nedeljo bosta dve sveti maši, ena ob devetih, druga ob enajstih (letni čas.) Pri obeh slovenska pridiga in slovensko petje naših otrok. Po drugi maši obed za goste in razna okrepčila. Popoldne ob treh slovesna procesija s podobo Marije Pomagaj, med katero se bodo pele litanije Matere Božje. Potem slavnostni govor Rt. Rev. kanonika Omana iz Clevelan-da in se drugih. Na to se procesija vrne v cerkev, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim. Vseskozi ljudsko petje. Potem prosta zabava in okrepčila na ; cerkvenem zemljišču. Veseli bomo, če pridete tisti dan k nam tudi rojaki iz sosednje Stričeve dežele. Vsem kličemo že naprej: Iskreno dobrodošli! Sfovenci v Kanadi. - ■■ o- PODLEGEL DOLGI BOLEZNI Johnstown, Pa. Danes je 1. avgusta in prv> petek, pa moram zapisati, da smo danes tukaj pokopali 1 Jerry Lindich-a. Tri leta je bil bolan in tri mesece. Bil je veren katoličan in vsaki prvi pe- tek so ga g. župnik obiskali ter mu podelili"sv. obhajilo. Se zadnjo nedeljo meseca julija je naročil svoji ženi, ko je šla v cerkev, naj ne pozabi povedat g. župniku, da bodo prišli v petek s sv. zakramenti po drugi sv. maši. — Pa ni dočakal prvega petka; že v torek ga je Bog pokiieal. Ob pol osmih zvečer je umrl. Jaz sem bila do zadnjega zdihljeja pri njemu. Dva dni ni mogel govoriti, da bi ga razumeli, vedno pa se je smehljal, do zadnjega diha. — Bog mu daj večni pokoj in naj se odpočije od zemskega truda v božjem miru! Jaz vsaki dan težko pričakujem Amer. Slovenca in ko pride, vsega poberem. Vendar pa že^tako dolgo nisem opazila nobenega dopisa iz Johns-towna. — Tukaj je menda prav tako, \kc£ po drugih našel binah in mestih. Veliko jih de-[la, pa jih je kljub temu še tudi veliko brez dela. Se nekaj bom napisala. — Zgoraj sem omenila, da so Lindichevi izgubili očeta, kar je seveda velika izguba za družino. Sedaj pa moram poročati, da je Bog podaril Lindichevi hčerki prav luštno hčerko, katere so prav veseli. — Bi še kaj napisala, pa bom ob drugi priliki. — Pozdrav vsem naročnikom A mer. Slovenca, listu pa veliko stalnih naročnikov. Louise Norsk -O- MOČ ČASOPISJA Johnstown, Pa. Kakor vpliva časopis na javno mnenje narodov v politiki, tako vpliva tudi na posameznika, bodisi v trgovskih ali verskih zadevah. In prav radi tega imajo razne organizacije svoja glasila, ki delujejo in propagirajo svojo organizacijo. Tako je prav umestno reči: Povej kaj . čitaš in povem ti kaj si. Ne morem si tolmačiti, kako more žena, ki se kaže na zunaj dobra katoličanka vreči katoliški list iz hiše ob prvi priliki ki jo dobi, češ, ni denarja, imamo preveč listov; — ali, mož ne pusti, se venomer razburja, i.-td., dasi ga je ravno mož naročil. Po mojem mnenju, taka katoliška žena noče, da bi družina čitala katoliški list, saj ima za tri ali več veri nasprotnih časopis^ prostora v hiši, ki so vsi plača? r ni, le za katoliški list ni denarja, oz. preveč stane. Ko bi se katoličane v polni meri zavedali moči tiskane besede, bi bil list Amerikanski Slovenec v vsaki slovenski katoliški hiši, ali vsaj tam, kjer je gospodinja — mati katoličanka. Tukaj je bil položen k večnemu počitku dne 1. avgusta iz cerkve sv. Terezije Jernej Lindič, mož zrelih let, ki jt večkrat priznal, da se ima le listu Amer. Slovenec zahvaliti, da se je vrnil k cerkvi. Po njegovi lastni izpovedi, je bil trideset let izven cerkve. Ob času, ko je župnikoval na tukajšnji slovenski fari č. g. p. Odilo Hajnšek in je ustanovil podružnico sv. • Ane, smo nekega dne prišli v razgovor, koliko Slovencev je v tem delu mesta. V tem pogovoru je pokojni Lindič rekel: Father, dokler ne bodo rojaki čitali Amer. Slovenca, ne bodo hodili v cerkev. Da sem jaz danes tukaj, je delo tega lista. Vidite, koliko let nisem hodil v cerkev. Sedaj čitam list nekoliko mesecev in dobivam drugačno mnenje o veri in božjih zapovedih in upam ostati tega prepričanja do konca. — Tri leta in tri mesece je bil privezan \ sobo, oziroma na bolniško posteljo, zadet od mrtvouda pc levi strani života. Ni tožil. Bog že ve, kako je prav, je rekel, koliko je bolnih, ki trpe bolečine, jaz nimam bolečin, le hoditi ne morem, drugače sem pa zdrav. Želel je, da bi toliko okreval, da bi mogel romati v Lemonft, k Mariji Pomagaj, a sedaj, je šel v večni Lemont. Pokojni Jernej je bil zvest' naročnik Amerikanskega Slovenca, kakor tudi Novega Sveta od začetka in Ave Maria. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža lje! Katoličani Slovenci! Zavedajte se moči časopisja. CftaJ-te, podpirajte in Širite le katoliške liste. Amerikansl^/Slove-nec naj bo vaš list i^ vodnik, skušnje ima že 50 let. — Pozdrav. M. K. -0- PORODI NA FINSKEM Finska vlada je izdaia statistični pregled o svojem prebivalstvu. Iz statistike izhaja, da so porodi na dobri višini. Na dvajset tisoč prebivalcev pride po en porod. J* M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR 17. Nedelj« — 11. pobink. 18. Ponedeljek — Helena ! » 19. Torek — Ludovik 20. Sreda — Bernard, opat 21. Četrtek — Ivana Frančiška 22. Pfetek — Timotij 23. Sobota — Filip Benicij i r J » 4 * : : < • * t TftETJA NEDELJA V AVGUSTU "Vem, da si dobroti j iv in usmiljen Bog, prizanesljiv in velikega usmiljenja in od-puččas hudo (Jona 4, 2)". Tako se jo britko pritoževal prerok nad božjo nezapopad-ljivo prizanesljivostjo. Koga bolj žalimo ko velikega Boga? Predtej, če moreš, neštevilna grozna razžaljenja, ki se od pamtiveka iz te zemlje dvigajo do božjega,, prestola! Bog pa se usmili vseh in neprestano blagoslavlja rod človeški, sonce njegovo obseva dobre in hude. Strogo ti pa zapoveduje, da postairbš njemu enak tudi v tem. Le tedaj ti tudi on odpusti. "Odpuščajte in odpustilo vam se bo (Luk. 6, 37)." "Ali se nisi mogel tudi ti tovariša svojega usmiliti, kakoi sem se jaz tebe usmilil (Mat. 18. 33) ?"*Ce tega ne storiš, ti je tudi "Oče naš" v proklet-stvo. Ne moti se. Ako tudi vso postavo izpolniš, pa se v tem pregrešiš, boš pogubljen. "Kdor se hoče maščevali, nad njim se bo Gospod maščeval ter mu bo gotovo pridržal grehe. Človek cbdrži jezo zoper človeka in pri Bogu išče odpušanja! S človekom, ki je njemu enak, nima usmiljenja, in vendar prosi odpuščanja svojih grehov? Spomni se poslednjih reči in jenjaj sovražiti (Sirah 28, 1)". In odpustiti moraš od srca in sedemkrat sedemdeset-krat (Mat. 18, 21), to je, tolikokrat, kolikokrat odpusti Bog. Povej mi, ali ni znamenje revne slabosti, če si tako občutljiv, da ne moreš ničesar prenesti in te jeza vlada kakor sužnja? Ali spoštuješ takega človeka? Ali zaničuješ človeka, ki ima v sebi moč odpustiti, kakor odpusti Bog? Znamenje velikega duha je in kraljevska pravica božanstva, ako se kdo ne omadežuje v človeški nizkosti in revi. N,aj te hudo ne premaga, temveč v dobrem premagaj hudo (Rim. 12, 21)". AlitiipUN&a itoVEKtc H ...... MIH I '....... - | i, Stran 8 NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Ob 81 letnici naše narodne himne Naprej zastava slaveč Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Komu ni znana naša narodna himna? 2e davni naši predniki so se navduševali ob njenih glasovih. Ni je bilo narod ne svečanosti in prireditve, da bi je ne zapeli ali zaigrali. Ob zvokih slovenske merseljeze so vzplamtela srca na narodnih taborih, množic se je po lastil sveti ogenj za sveto do mačo stvar. Taka čuda je ustvarjala pesem, ki je privrela pesniku iz dna srca; našla pa je tudi skladatelja, ki ji je dal lep naroden, domač napev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je študiralo na Du* naju lepo število nadarjenih slovenskih visokošolcev, . med njimi Davorin in Simon Jenko, Janez Mencinger, Valentin Zarnik, Janez Mumik, Karo! Šavnik, Janez Poklukar, Jurij Štrbenc itd. Ti mladi ljudje so se radi sestajali v kavarni in so skupaj zahajali na izlete v lepo dunajsko okolico, kjer so tudi veselo prepevali,zlasti koračnice. V oni dobi so pretresali Avstrijo težki Časi in dogodki. Vojna v Italiji 1. 1859 je imela nesrečen izid. Absolutistična Bachova vlada je odstopila, stari avstrijski sestav je pokal na vseh koncih in krajih. Neomejeno vladanje, ki se je do tedaj v resnici vedno še držalo, je moralo pasti. Avstrijski narodi so začeli takrat vedno bplj odločno za frtevati svoje ptavice.Tudl Slovenci so se gibali. Seveda pa to dunajski vladi ni nič kaj ugajalo. Nemške državne oblasti so začenjale krvavo preganjati vsako težnjo po samostojnosti in narodnem pravu. Take razmere so močno vplivale tudi na dva slovenska slu-i« tel j a prava na Dunaju. Oba sta bila naša sinova, oba rojena istega leta (1835), oba istega priimka: Jenko. Čeravno si nista bila sorodnika po krvi sta si bila sorodna po plemenitem narodnem mišljenju in navdušenja. Poznala sta se od otro- Na sliki se vidi klavir, na katerega je igral" pokojni umetnik Ignac Padertwflri pred svojo smrtjo. Klavir -jt na razstavi v neki dvorani v N*w Yorku ter ga nameravajo vositi na ogled tudi po drugih delih dežele. *kih let, ko sta obiskovala normal ko v Kranju. Prijatelja sta si ostala tudi pozneje na Dunaju kot visokošolca, oba slušatelja prava. Oba sta globoko občutila krivico, ki jo je moral trpeti naš narod, vedno zapostavljen in preganjen od nemških oblastnikov. V plamtečem navdušenju sta zlagala oba Jenka, Simon in Davorin, do-morodne pesmi. Prvi z besedo, drugi s skladbo, sta vnemala svoje rojake, da bi se vzdra-mili ter šli v boj za svoje narodne in politične pravice. Tako je nastalo tožno "Morje Adrijansko", tako vznešena "Pobratimija" in še marsikatera domoljubna pesem. Tukaj sta se sešla pesnik in skladatelj Aa isti temeljni črti ter se dopolnjevala v svojem umetniškem ustvarjanju, za kar nam je najboljši zgled naša narodna koračnica "Naprej." V času svojih dunajskih štu dij je naprosil Davorin Jenko svojega tovariša in gorenjskega rojaka Simona, da bi mu spesnil besede za koračnico, sam pa bi zložil napev. Pesnik Simon Jenko je napisal navdušeno domoljubno pesem "Naprej zastava Slave" in jo izročil Davorinu. To je bilo leta 1859. Davorin se je dolgo časa trudil, da bi jo uglasbil. Toda vse zaman. Nikakor ni mogei [pogoditi takega napeva, ki bi ga zadovoljil, ničesar primernega in pametnega se ni mogel domisliti. Kar pa se mu ni bilo posrečilo kljub trudu in dolge mu razmišljanju, to mu je naklonilo golo srečno naključje. Bilo je 16. maja 1860. Ta dan popoldne je sedel Davorin Jenko v kavarni "Pri Baderju" poleg stare dunajske univerze. Tja so zahajali po večini mladi slovenski visokošolci ter reševali razna politična vprašanja, ki so jih takrat morebiti bolj intenzivno prevevala kakor današnjo miadino. Ta dan pa je sedel skladatelj Davorin sam pri mizi, zatopljen v časopise. Med ostalimi je vzel v ro-k tudi "Die Presse". Bral je ifeljton, v katerem je ta list po stari navadi sramotil Slovence in Sovane. Zlasti ga je razjezilo, da je članek imenoval slovenski jezik: ein Lallen (blebetanje). Kdo se drzne na tak način sramotiti njegovo milo materinščino! Davorin je začel drhteti po vsem telesu, treščil je v sveti jezi list tja po mizi, plačal in odšel iz kavai*-ne brez smeri in smotra, kamor so ga pač noge same nesle. Med hojo po dunajskih ulicah pa je začel kar na mah sam zase peti napev po Šimno-vi koračnici "Naprej, zastava Slave!" Dolgo časa se je brez uspeha mučil, da bi pesem uglasbil, zdaj pa mu je prišel napev kar sam od sebe. Kar je toliko časa zaman iskal, to je našel v hipu iz užaljenega narodnega ponosa. Nato je šel v Prater in napisal v restavraciji "Zum Hirschen" (Pri jelenu) pesem tako, kakor se še dandanes poje. Ko je prišel pozneje domov,je melodijo nespremenjeno harmoniziral tev se je sam čudil, kako hitro jo je zdaj našel. Prvič so peli našo narodno budnico v javnosti 22. oktobra 1860 v dunajski restavracijski dvorani "Pri Sperlu" pri bese« di Slovenskega pevskega društva. Mnogoštevilne poslušalce raznih slovanskih narodov je nova koračnica kar elektrizi-* rala, burnega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Postala je splošna narodna last. Kmalu se je raznesla po vsej Sloveniji. Pri nas v domovini jo je prvič zapel na Vodnikovem rojstnem domu v Šiški pevski kvartet: Meden. Davorin Jenko, Tušek in Golmajer. A tudi ostali slovanski narodi so sprejeli bojevito koračnico kaj kmalu za svojo. Zlasti Cehi in Hrvati so jo igrali in prepevali na slavnostnih prireditvah. Tudi pruske vojaške godbe so jo igrale na vojnih pohodih_leta 1866. proti Av •itriji, v rusko-turški vojni pa ruske vojne godbe pri vhodu v Plevno, Sofijo in Kars. Tako se je rodila narodna koračnica, katero je sprejel slovenski narod za svojo narodno himno. Nastala je v hudih časih narodnostnih bojev v naši ožji domovini, porodila se je in užaljene narodne časti in slovenske zavesti. Dramila je Marsikaterega narodnjaka ter jes^e danes sveža in plamteča. Skladatelj naše narodne himne. Davorin Jenko, se je redil 9. novembra 1835. v Dvor j ah pri Cerkljah na Gorenjskem. Po dokončanih gimnazijskih študijah v Ljubljani in Trstu je poslušal na Dunaju pravo, vendar ga je zlasti zanimala glasba. Pač pa je napravil iz pravosodja prvi državni pravnozgodovinski izpit. Svoje glasbeno znanje je iz popolnjeval na konservatoriju in z zasebnim študijem parti-tur velikih skladateljev v du rajskih knjižnicah. Kot pevo-vodja leta 1859. ustanovljenega "Slovenskega pevskega društva" je uglasbil pesmi: Hej rojaki, Pobralimija, Strunam, Tiha luna itd. Pevsko društvo je imelo svoje sestanke in. koncerte v dvorani "Zum golde-nen Sieb"- ("Pri zlatem reše-tu") in "Zum Lothringer", kamor je zahajal poleg ostalih Srbov, Hrvatov in Bolgarov tudi srbski učenjak in zbiralec srbskih narodnih pesmi Vuk Karadžič, Kot mlad pravnik četrtega letnika je Davorin Jenko sprejel in v januarju 1863. nastopil mesto pevovo-dje pri srbski pravoslavni ^cerkveni občini v Pančevu s posredovanjem ravnatelja dunajskega konservatorija Hellmes-bergerja. Dve leti nato je postal pevovodja "Beograjskega pevskega društva", 1. 1871. pa kapelnik in ravnatelj "Kraljevskega srbskega narodnega pozorišta", kjer je deloval 32 let do upokojitve. Srbi v tem času še niso imel) ■rvinrib. svojih skladb razen od Kornelija Stankoviča har- moniziranih narodnih pesmi. Zato je naš rojak Davorin zložil za vsako slavnostno priliko kako novo pesem. In tako so nastale pesmi: Sabljo moja, dimiščijo; Bogovi silni; Plovi. plovi ladja moja; što Čutiš, Sr-bine tužni in še mnogo drugih. Za gledališče in razna pevska društva je uglasbil več kakor dve sto pesmi, sedem uvertur za orkester itd. Največje Jenkovo" glasbeno delo je opereta "Vračara". Leta 1872. je uglasbil srbsko narodno himno "Bože pravde", ko je bil kralj Milan Obrenovič progla šen za polnoletnega Jenkovo državno himno je sprejela leta 1909. tudi nova dinastija za svojo in je še dandanes v veljavi. Za velikansko Jenkovo glasbeno- prosvetno delovanje so ga imenovala razna srbska,hrvatska in slovenska društva za častnega člana, srbska kralja Milan in Aleksander Obrenovič pa sta ga odlikovala z visokimi redi. In to po vsej pravici, saj je bil naš ožji rojak Davorin Jenko prav za prav prvi srbski umetni skladatelj; uglasbil pa je tudi Slovencem nekaj prav lepih domačih skladb. Nikdar se ni odtujil domačemu rodu in čustvovanju, vedno ga je navduševala lepa narodna pesem slovenska. Njegova umetna glasba je po-gyiala iz domaČih korenin, zato je šla tudi narodu v uho in srce. Na stopnjo velikega umetnika, glasbenika pa se je povzdignil po lastni nadarjenostim jekleni pridnosti. Davorin Jenko je živel v pokoju v Ljubljani, od koder je večkrat pohitel v svoj rojstni kraj, v Cerklje na Gorenj sto, tja pod priljubljeni KrvavaP Nad osemdeset let je poteklo od kar se je rodila naša marse-leza. Pesnik "Napreja" Simoi. Jenko počiva že nad sedemdeset let poleg Prešerna na kranjskem pokopališču. Ni mu bilo sojeno, da bi učakal č&s ko se bodo besede njegovega "Kapreja" razlegale po vsem sjovenskem in slovanskem svetu ter navduševale rod za redom. Skladatelju naše narod^ ne koračnice "Naprej, zastava Slave!" Davorinu Jenku, je bila usoda bolj milostna. Naklonila mu je, da je dočakal pozna leta, ko je mogel zadovoljen in miren gledati na plodc-nosno svoje delo. Videl je, da mu je to delo prineslo tudi zasluženo priznanje.>• Opazoval je dolge leta, kako je. navduševala njegova marseleza njegove ožje rojake, pa -tudi ostale slovanske narode. R. Dostal. JUŽNI SLOVANI PRED NOVIMI NALOGAMI Najodličnejši predstavniki jugoslovanske vlade so v Londonu. S prihodom dveh podpredsednikov gg. Slobodna Jo- vanoviča in drja. Jurja Krnje-viča so sedaj v Londonu vse vodilne osebnosti jugoslovanskega naroda. Tu so predsednik vlade general g. Dušan Si-movič, minister za zunanje zadeve g. dr. Momčilo Ninčič, finančni minister in eden odličnejših mož Hrvaške kmečke stranke g. dr. Juraj Sutej kakor tudi predstavnik Slovencev v vladi g. dr. Miha Krek. Prisotnost Nj. Vel. kralja Pe» tra II. v Londonu poleg njegove vzvišene matere kraljiceMa-rije ustvarja tak položaj, da je vse odgovorno in uradno vodstvo kraljevine Jugoslavije danes zbrano v. Londonu — v središču cfcrugih vlad, ki se v prestolnici Velike Britanije borijo za ustvarjenje svobodne Evrope. Izjavi, ki sta ju podala na časnikarski konferenci v mini strstvu za informacije v Londonu " predsednik jugoslovan ake vlade g. Simovič in zunanji minister g. dr. Ninčič, jasno izražati smisel in cilje borbe, ki jo danes vodi vlada kraljevine Jugoslavije kot edina zakonita predstavnica Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz omenjenih izjav, ki §u je objavil izselniški tisk v celoti in tako tudi ves angleški tisk, je jasno razvidno, da Jugoslavija ni umrla, da je nasprotno živa kakor tudi vse druge države, ki sta se jih začasno polastila nemški in italijanski osvajalec. General Dušan Simovič je \ svoji izjavi predočil zgodovinsko analizo dogodkov, ki so se vršili pred velikim dogodkom na dan 27. marca, ter navedel razloge, vsled katerih je prišlo do premene v deželi, in tudi rezultat, ki ga je den 27. marca izzval v deželi in izven nje. General Simovič je zelo dobro poudaril, da niso bili voditelji tega velikega dogodka nič drugega kakor sredstvo v rokah naroda, ki si je hotel obvarovati narodno čast in človeško spoštovanje, tradicije in zgodovinsko nadaljevanje dežele in naroda. G. dr. Momčilo Ninčič je izpopolnil veliki domoljubni zanos generala Simoviča z umer-jenostjo in taktom, ki odlikuje visokega držvnika, kakršen je dr. Kinčič vedno bil. On je navedel razloge, ki so primorali vse odgovorne ljudi k temu, da so sledili narodovi volji, ali obenem je pa tudi naglasi! visoki moralni smisel držanja drja. Vladka Mačka ves čas krize. Vsi Hrvatje1 bodo morali sprejeti to stališče iz izjave g. drja. Ninčiča z odobravanjem in zadovoljstvom, kakor bodo sprejeli tisto jako lepo in plemenito izkazilo generala g. Dušana Simoviča, ki kaže, da trpijo danes poleg Srbov v na-jemnški in plačanski Paveliče-vi državi enako tudi pošteni in domoljubni Hrvatje. Ti sve-doČbi iz dveh važnih in značilnih izjav prinašati povsem pri-rodno slogo in harmonijo v vrste Srbov in Hrvatov. Vsak Hrvat, ki veruje v veličino svojega naroda in ki je vedno me-nil, da je dr. Maček uspodob-Jjenje najvišjih kakovosti prav hrvaškega kmečkega naroda, bo zadovoljen in pomirjen s*-daj, ko se je dalo priznanje drju. Vladku Mačku in njegovemu delu pa držanju v času velike zgodovinske krize vBel-gtadu in Zagrebu. (Dalje prihodnjič) • -o— ; Najnovejše vesti najdete v dnevnike "Amer. Slovenca!" POSLANIK IZ JUŽNE AMERIKE IZREDNA PRIUKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj", ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Joan Carlo« Blanco, Id je nedavno nastopil svojo službo kot poslanik juinoanMriike republike Urufuaj v Washingtonu. Stika ga kaže z njegovo Uiino. - • - -r :r 'r.' _ ' 1 \ . * f * -—- ' ~ ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročit* jo, CAp stane samo__________...___________JV/L Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-. ^ Cp danjo Zlato knjigo, oba za samo_____/ J w Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 184* W. Omak Road, Chicago, UMnois ZAPUŠČINA UMETNIKA PAI)BRBWSKIJ* 4tnm 4 AMERIKA It SlCl 0VM| Torek, 12. avgusta 1941 r Paul Keller 66 V Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Tim gleda na Padovko z brezmejnim zaničevanjem. Prepričan sem, da mu je ta ženska v dno duše zoprna in da trpi, kadar je ona blizu. Toda ne reče nobene besede. Le tiho čaka, da nelepi nakazi odpovem službo. In priznati moram, da ta mala, jedrovita ženščina ni v okras moji hiši. Podpasuje si svoje že tako kratko krilo z usnjenim pasom tako visoko, da vidiš njena debela meča, ki tiče v nogavicah iz surove volne. Izpodrecava se, kakor da bi morala vedno bresti po najbolj debelem blatu. Njen obraz venomer žari kakor baker, njeni lasje pa so zviti v smeše" vozel, ki ie velik kakor lešnik, na temenskem vrtinčku. . - Da Tirna pri pogledu na tako prikazen začne tresti mrzlica, je razumljivo. Gotovo bi rajši opravil marsikako delo namesto nje, kakor pa prenesel njeno navzočnost. Toda kokoši! Da bi stikal po umazani slami za jajci ali pa celo čistil kur-nik, za to bi se Tim ne mogel odločiti. Rajši bi videl, da hudičeva mati ropota okrog njega. Pri nakupu sem bil pozabil povprašati, kakšno ime imata psa; prve dni sem se tudi prav malo menil za pasji mrcini. Tim seveda še manj. Tako je Padovka krstila psa, pudelna z imenom "Fips", daklena pa z imenom "Boks". Ko sem ji rekel, da ti imeni nista kar nič primerni za to vrsto psov, je menila, da vsem psom v vasi pravijo Fips ali pa Boks. Naročil sem, naj se imenuje dalek "Bims", pudel pa "Bams". . ! Nato so vsi domači zmajali z glavami in Tim, ki je v mladij}, letih obiskoval štiri razrede realke, je rekel: , "Milostljivi gospod, psa se s tako podobnima imenoma, pri katerih je razloček ie v enem samoglasniku, ne bosta mogla ločiti, če ju kdo pokliče." Padovka je odprla usta, ko je slišala, kako učeno Tim govori. Jaz pa sem dejal: "Dragi Tim, to nič ne pomeni. Če pokličem Bims ali Bams, pritekel bo vedno le eden, in to je pudel; kajti dakel tako ali tako ne bo nikoli prišel.-" Kokoši imamo deset; devet kur in petelina. Vse so jarice. Toda znesla še nobena ni/ Zaradi tega sem se posvetoval s Timom, ki je rekel: "Milostliivi gospod, mislim, da so sami petelini; petelini pa ne neso." Najbrž je mislil, da mi bo s temi besedami razodel svoje skušnje v poljedelskih zadevah, toda odvrnil sem mu: , "Ne, Tim! Poje le eden, torej je le en sam petelin; kure namreč ne pojo." Tako sem ga nadkrilil; kajti da kure ne pojo, tega Tim ni vedel. Oh, kakšni kmetje ill rejci kokoši smo! Vprašal sem Matildo. Povedala mi je tisto, kar mi je rekla vselej, kadar nisem mogel sčakati kakšnega uspeha v svojem življenju: "Moj Bog — le potrpite! Vse še pride!" Končno sem povprašal Padovko. Tim je bil navzoč, ko sem govoril z njo. Povedal sem ji naše misli v tem naključju, nakar je odvrnila, med tem ko je lužo, ki jo je prej tja v en dan razlila po opločnicah v veži, pognala z brezovo metlo skozi odprta vrata, po drugi strani pa poškropila z njo s pečnieami pokrito steno ter Timovc in mojo obleko: "Kakšna bedarija! Premraz je še, da bi nesle!" Opomnil sem, kako neprijetno mi je, da je oškropila mojo obleko in da mi njene besede "kakšna bedarija" niso všeč, in sem strogo pristavil: "Padovka, prosim vas, da mi svoje izraze poveste v malo lepši obliki." Padovka je molče pometala dalje. Pustil sem jo, slišal pa sem še, kako je stopil Tim v kuhinjo in zadovoljno rekel Matildi: "Energičen postaja!" DRUGO POGLAVJE. 0 gospodu Bcltežarju in o Milčki in Malčki. O igri skatu ter učiteljici s potno košaro ter z omaro za obleko. Brez človeške dražbe ne strpim. Valov-je morja, po katerem sem se vozil do sedaj tam zunaj po svetu, buta v ta mirni 1 ris tan in stresa "čoln, ki se je rešil", da se Bog usmili. Študiram kakor študent, ki hoče napraviti izkušnjo v šestih mesecih, ker čaka njegovo dekle na poroko. Filozofijo, umetnostno zgodovino. Tudi nekaj prirodoznanskih knjig leži na moji mizi. V svojih šolskih letih sem užil prav žalosten pouk v prirodoslovju in moram pravzaprav začeti od kraja. Pri tem berem pogostokrat knjige, ki so jih napisali ljudskošolski učitelji; preproste so, smiselne, nazorne. Tu in tam leži tudi bleski poezije nad črkami. Prvi znanec, ki sem si ga pridobil, je oskrbnik Boltežar. Ta mož je neki dan stopil v mojo sobo in rekel, naj oprostim, ker si je upal, da me obišče, j Bil sem sicer prepričan, da se prvi obisk spodobi meni novodošlecu, toda v svoji osamelosti sem gosta srčno pozdravil. Gospod Boltežar je štiridesetletnik, nekoliko preobilen, čigar očesci živahno in veselo sijeta iz rdečega kmetskega obraza. Oskrbuje gozdove nekega bogatega trgovca, ki le poredkoma prihaja na obisk iz glavnega mesta, in je obenem predstojnik urada ter okrajni šolski nadzornik. "Ce se nameravate tukaj udomačiti, gospod Hubert, vam bom morebiti tu in tam v korist." Tim je moral prinesti vina in je stregel s tisto, le meni dobro znano vnemarnost-jo, ki jo je prevejanec vedno kazal, če je bil v hiši gost, ki po njegovih mislih ni bil čisto "družabno vzgojen". Gospod Boltežar je zgovoren mož. Pokazalo se je, da mnogo bolje ve, kako je zgrajena moja hiša, kakor pa jaz sam; ko so jo namreč gradili, je neprestano lazil okrog nove stavbe, čeprav ga stvar ni prav nič brigala. "Kot predstojnik urada," je rekel, "se moraš za vse okrog sebe brigati." Sklenil sem, da mi bo dajal ta mož poročila, v čemerkoli mi bo treba. Ustregel sem mu najprej s tem, da sem ga popeljal po svojih sobah in s tem nasitil njegovo očitno radovednost; z obžalovanjem pa sem moral spoznati, da je to, kar je videl, vplivalo na njegovo zaupljivost. Postal je redkobeseden in zbegan. Tisto malo u-dobnosti, kar jo imam, je spravilo preprostega moža v stisko. Tega pa čelo nisem nameraval. RUSKA JUŽNA FRONTA POPUŠČA (Nadaljevanje s 1. strani) sveto in vredno vseh žrtev. Tudi Rusi imajo precej nekega trdo-i vratnega fanatizma,, s katerim se bore kot levi in zaustvaljajo Nemce ob vsakem koraku. Le eno ugodnost imajo Nemci. Njihovi dobro organizirani ar-zenali in skladišča so za njimi, ne prizadeti. Dočim Nemci te razbijajo v vsaki deželi, ki jo napadejo. To učinkuje na zaloge, dočim nemška proizvodnja gre naprej neprizadeta. Ako bodo Rusi v stanu zadržati Nemce vsaj šest tednov in če jim bodo Angleži in Amerikanci res dali kaj prida pomoči v orožju, potem je na ruski strani upanje. Če bo pa obljubljena pomoč le na jeziku, v dejanju jo pa dosti ne bo, ali pa nič, potem pa lahko vsak pričakuje že v naprej kakšen bo izid te borbe. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec 1" BRITANSKI NADVOJVODA PRIDE NA OBISK Washington, D. C. — Kakor se je iavedelo, namerava priti koncem prihodnjega tedna semkaj na obisk kentski vojvoda iz Anglije, najmlajši trat angleškega kralja. Govori se, zlasti še v krogih, ki so nasprotni Angliji, da ne bo ta cbisk pomenil nič drugega kakor apel za nadaljnjo pomoč. Baje bo sedem miljard, ki jih je Amerika določila za podporo Angliji, kmalu pošlo, in nekateri krogi že razpravljajo, da bi se nakazal nadaljnji znesek desetih miljard. Zato naj bi menda prišel vojvoda v Ameriko, namreč da bi omehčal tu tajšnja srca. J. M. Trunks POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Svoji k svojim! H^^^^^^f jjjj^^Stfvw mo- TISKARNA AMERIKANSKI 5LOVMNBC IftOf^r«sl Omak Road, N. cutsm PLOSCE ki jih ima v zalogi nsis Knjigarna. Columbia in Victor plošče so po 50c. Vocal lion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri plošče ne pošiljamo po posti, razven če naročnik plača post-nino sam, ki pride 6c. od plošče. Od naročil vsaj treh plošč, pa plačamo poštnino mi. COLUMBIA PLOSCE 25001—Na ofeeti, Juhu polka, harmonika---50 25040—Hojer Valček, Pečlarska Polka, Hojer Trijo._$0.50 25044—Coklaraka Koračnica, Triglavski Valček, Hojer Trio- JO 25059—Jaka na St. Claim, Polka Clevelandski Valček, Hojer Trio .50 25062—Ribenika polka. Poster tanc, Hojer Trio--JO 25069—Stari Sotii, Moja Micka, polka. H oyer trio—50 25072—Moj prijatelj. , Štajerska, Hojer Trijo--JO 25074—Kje je moja Ljubica, * Sokolaka Koračnica, Hojer Trio JO 25093—Poja Francka Polka, Potepuh valček, harmonike- JO 25096—Treba ni moje LJubce plavlati — Ko ptiČica ta mala Udovich Lausche---JO 25078—Dunaj ostane Dunaj, k orač.. Neverna Ančka, valček. Hoyer trio ---------------50 25104—Gozdič je 2e zelen. Po gorch je ivje, Udovich Lausche-----------JO 25105—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok. Udovich Lauschr -----------—...... .50 25108—Od kje si dekle ti doma. Zgaga polka, Frank Loviin, harmonika ____________—— .50 25115—Jest pa eno ljubco imam. Imam dekle v Tirolah, Udovich Lausche _____________—........ »50 25124—Moji tovarši so me na-pravli — V Šmihelu jas hiiko imam, Udovich Lausche---JO 25129—Gozdni valček. Veseli Godec, polka, Hojer trio .50 25135—Večerni valček, Hopsasa polka, Hojer trio---.50 25138—Ribenčan urban polka, Vesela UrSka valček, Hojer trio----------JO 25139—Uspavanka, Kadar boi ti vandrat in, Udovich Lausche-----JO 25140—Pleničke je prala. Kaj mi nuca planinca. Udovich Lausche---JO 25143—Samo Tebe Ljubim, valček. Krasna Karolina, polka, Hoyer trio .......................50 :5144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest* stoji, Udovič, Lausche ............................... .50 niča, — Kranjski valček, slov. 25149—Slovenska Naordna korač- kmečka godba — ------------ .50 25152—Vesela polka, Franci valček, Slov. Kmečka godba----.50 Z5169—Mornar, Ne bom se možila, Udovich Lausche--JO 25175—Spomin iz Ljubljane, Večerna polka, c Harmonika orkester - .50 25183—štajerska, Galop. Deiehman orkester--JO 25184—Ti marjanca polka. Daj daj srček nazaj, Deiehman orkester .-- .50 25185—Z veselim srcem voičim. Moj očka ima konjiča dva. Moški kvartet Presern - JO 25186—^Jem hodu res zanjo, Midka ali hočei ti mola. Moški kvartet Presern--JO 25187—Oj kod bova vandrala. Kaj pa ti pobič. Moški kvartet Presern — 25189—Dekle, kdo bo tebe troštao. Jaz pa vrtec bom kopala, Udovich, Lausche____ .50 .50 PLOŠČE POD TEM NASLOVOM SE NE DOBIJO VEČ. ker jih druibe ne izdelujejo več. Ima. mo pa jih mi ie neka) komatov v zalogi Dokler zaloga traja so na razpolago. 25084—Nočni čuvaj. Pevec na nota, Člani kvarteta Jadran--.50; 25131—KdOt hoče furman biti. Lovska. — A. Krojev In F. Mo-horcic duet----—-- -50 Precej je srčnih bolečin po vsem svetu, kjer se zanimajo, ali so naravnost udeleženi pri sedanji borbi. Hitlerov napad na Stalina pouzroča te bolečine. Kako? Gre za nazijzem in za komunizem. Oba sta prava peklenščka, in obeh se ni mogoče iznebiti. Kri propadu Rusije in slovanskih plemen nemogoče. Tudi demokrati niso brez tehtnega razloga, da se nagibajo na stran Rusije, dasi Stalin ni noben demokrat, ker bi se odloči, ker hudič je tu, in tam enako tudi hudič. Kritično je tu posebno za katoličane, kolikor niso Slova-rfi. Izgleda, da se irski katoličani silno bojijo ruskega, toraj komunističnega hudiča, manj nazijskega zlomka. Manj morda drugi amerikanski katoličani, ako so res iskreni demokrati, ker ^demokracija more pridobiti zdaj le s pomočjo Rusije, pri Hitleru bi bilo vse izgubljeno. Pri Angležih v krščanskih krogih ni nobenega obotavljanja, ker vsem je ogrožena domovina, in le Rusija mora zdaj zadržati vsaj Hitlera. Angleški kajtoliški duhovnik Heenan je naziranja, ki mora biti nazisranje tudi vsakega slovanskega katoličana napram ateističnemu komunizmu. Kakor Churchill, ne vzame nobene besede nazaj, kar je rekel in pisal zoper komunizem, ampak po obiskih v Rusiji je prepričanja, da je tam še. dosti krščanske vere. "Krist je prišel," pravi, "da resi vse človeštvo ... Ni izključeno, da previdnost božja povrne po vojnem trpljenju ruskim voditeljem in narodu krščansko dedščino, na katero so bili nekoč ponosni." Tako upamo in molimo tudi mi slovanski katoličani. (Konec prihodnjič) VICTOR PLOŠČE I V-23005—Za Velikonočno nedeljo. Prvi in druffi del. Adrija Pevci.SOc V-23008— Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, Olbrigs Zi- • Trio _______________________50c 80334—Gozdni zvok Trumplan, France Polka, Dietchman ork—50c V-23025—Oh, Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava. Mirko Jelačin --------------------------S0t V-23026—Pobič sem star iele 18 let. Juri i Benko vzemi Lenko. Mirko Jelačin -------------------50c V-23027—Mene pa Glava Boli, Pa Kaj to more biti. M. Jelačin..50c V-23028—Vsi so Prihajali, Mlniar. Mirko Jetačin--------50c 80180—Badnjak, Božič. Jadran Moški kvartet-----50c VOCALION PLOSCE Vocalion ploiče so vsa angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih maSinah po gostilnah itd. Vocalion ploiče stanejo samo 35c. komad. Manj ko tri ploiče po pošti ne pošiljamo. 04810—Paradise in the moonlight. When I first laid eyes on you. Gene Autry___35c 15974—Jolly Coppersmith, Skaters Waltz — The Viking Accordion Band ---------------35c 15982—Bartenders dream. Beer Chasers polka. — Bee Gee Tavern Band. 15984—Hie polka, Night Cap. Bee Gee Tavern Band. 15985—Beer Barrel polka. What will you have. Bee Gee Tavern Band. 15986—On the house, Swinging the bottle. Bee Gee Tavern Band______35c 15987—One too many. Broken pretzel polks Bee Gee Tavern Band___35c 4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur- gens and hia orchestra__35c 04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jafl. The Dezurik Sisters__35c 04609—Little Sir Echo, I just want yon. — Gene Autry_35c Naročilom je prkljati vsakokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo drugače, razven, če želi naročnic plačati postne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo poailjatev po C.O.D. računa posta 17c. Kdor želi to prihrsuirti naj pošlje potrebni znesek ▼ čeku ali Money odru s naročilom in sicer na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road ■ Chicago, Illinois pri obstoju celo zdaj stalinske Rusije demokracija drugje le mogla pridobiti, pri porazu Rusije bi pa prišle v nevarnost. Kdor ni Slovan iz prepričanja, niti ni posebno iskren demokrat, bo videl le ta dva zlomka, nazijzem in komunizem, in bo v srčnih bolečinah, za katerega naj se odloči. Nemci v veliki večini se ne bojijo nazijskega zlomka, dasi .smatrajo, nazijzem kot naziva-nje nekako za zlomsko. To je naravno. Upi na nemško zmago odstranjuje vsak pomislek,in vsaj najboljši med temi Nemci pač upajo na poznejšo poravnavo pri zgrešenem nazijzmu, kakor upa tud: kak zaveden Slovan na poravnavo pri enako zgrešenem komunizmu. Komur je le za naziranjc tako pri nazijzmu kakor pri komunizmu, in ne pozna drugih, pri vsakem zavednem Slovanu narodnih razlogov, bo v škripcih, na katero stran naj Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Listen to * PILANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. 1480 kilocycles ^Ftrat Station on Your Dial) j 3» Featuring a program ol ' Yugoslav Folk fylimc OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. m S I MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS, (Pleskarji in popravljali ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate sa oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo na Se cene za delo. Pleskarska dela Tržimo točno in za iste jamčimo. sa Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" $2.00 Naročila sprejema Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois kateremu je znižana cena in stane samo: *