informativni Al glasilo ravenskih zelezarjev RAVNEI w S m Leto 41 Ravne na Koroškem, julij-avgust 2004 št. 7-8 Nadzorni svet potrdil revidirano poročilo o poslovanju v letu 2003 Za novega člana NS predlagan dr. Evgen Dervarič. Analiza poslovanja v prvem četrtletju kaže, da železarji, navkljub vsem težavam, uspešno poslujejo. Člani nadzornega sveta Slovenskih železarn (SŽ) so 23. junija letos na 17. redni seji obravnavali letno revidirano poročilo o poslovanju družb v sistemu Slovenske železarne za poslovno leto 2003, so sporočili iz Slovenskih železarn. Vse proizvodne družbe, z izjemo ravenskega Metala, so, navkljub izrazito negativnim tržnim trendom, v letu 2003 poslovale pozitivno. Člani nadzornega sveta so sc strinjali, da so slabši rezultati poslovanja odraz nesorazmerja med nabavnimi in prodajnimi cenami, zlasti v drugi polovici leta, in to navkljub dejstvu, da so družbe količinsko in vrednostno povečale obseg poslovanja v primerjavi s predhodnim letom. Rezultat poslovanja pa je še dodatno zaznamovalo tudi zahtevano prevrednotenje osnovnih sredstev, ki je bilo izvedeno v skladu z novimi slovenskimi računovodskimi standardi. Nadzorni svet je obravnaval tudi odstop predsednika nadzornega sveta in sprejel sklep, da skupščini za novega predsednika predlaga dr. Evgena Dervariča, direktorja Rudnika lignita Velenje. Razmeram na trgu so se družbe v sistemu Slovenske železarne odzvale s povečanjem obsega poslovanja in z notranjimi ukrepi za racionalizacijo poslovanja. Proizvedle in prodale so več, tako količinsko kot vrednostno. Vrednostno je bila prodaja za 13 odstotkov višja od dosežene v letu 2002 in 5 odstotkov nad načrtovano - znašala je 70,259 milijarde SIT. Prav tako je skupna letna količinska proizvodnja (424.280 ton) za 11 odstotkov presegla proizvodnjo iz leta 2002 oziroma za 12 odstotkov načrtovano v letu 2003. Izboljšala seje tudi struktura izvoza, saj je znašala 72 odstotkov vse realizacije oziroma 50,353 milijarde SIT. Seveda pa so povečanemu obsegu poslovanja sledili tudi povečani materialni stroški, ki so presegli dosežene v preteklem letu za 14 odstotkov, kar pomeni, da so doseženi rezultati poslovanja nižji od načrtovanih. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.458 EUR in je nekoliko višja kot leta 2002, vendar za 5 odstotkov nižja od načrtovane. Brez učinka prevrednotenja premoženja so vse proizvodne družbe, razen Metala, poslovale pozitivno. Acroni je dosegel čisti poslovni izid v višini 69,5 milijona SIT, čisti poslovni izid ravenskih Nožev je znašal 61 milijonov SIT, jeseniške Elektrode so dosegle 51,7 milijona SIT in SUZ 375.000 SIT. Konsolidirani rezultati poslovanja celotnega sistema Slovenskih železarn, ki izključujejo medsebojne odnose (prihodke, odhodke, dobičke, terjatve, obveznosti itd.) med vsemi povezanimi družbami v sistemu, pa so naslednji: • prihodki iz prodaje so znašali 74,5 milijarde SIT, • poslovni izid iz poslovanja je bil 1,3 milijarde SIT, • na ravni čistega poslovnega izida je sistem SŽ zabeležil izgubo 12,7 milijarde SIT, pri čemer velja poudariti, da bi ta izguba brez prevrednotenja znašala 1 milijardo SIT. Na skupen rezultat poslovanja sistema pa je ključno vplivalo prevrednotenje osnovnih sredstev, ki je bilo izvedeno v skladu z novimi slovenskimi računovodskimi standardi. Kot je bilo v decembru 2003 že napovedano, so v Slovenskih železarnah od oktobra do decembra leta 2003 pristopili k ocenitvi osnovnih sredstev za potrebe prevrednotenja. Zaradi precenjenosti premoženja so iz tega naslova ustvarili v sistemu prevrednotovalne odhodke v višini 12,7 milijarde tolarjev, ki so seveda vplivali tudi na poslovni izid posameznih družb in sistema kot celote. Izguba iz te finančne transakcije oziroma knjigovodske operacije bo v celoti pokrita iz kapitala, na samo poslovanje družb in sistema pa nima neposrednega vpliva. Ne glede na neugodne posledice tega ukrepa na poslovni rezultat pa je bila ta aktivnost nujna - tako zaradi transparentnosti prihodnjega poslovanja kot zaradi uskladitve z mednarodnimi standardi. Dodajmo še, da so družbe v sistemu Slovenske železarne za in v letu 2003 investirale 15 milijonov EUR, največ v družbi Acroni in Noži. Nadzorni svet SŽ d. d. je obravnaval tudi informacijo o poslovanju družb v obdobju od januarja do maja 2004. V prvem četrtletju letošnjega leta so Slovenske železarne zabeležile 36,1 milijarde SIT prihodkov, sistem pa je posloval z dobičkom 19,8 milijona SIT. Na poslovne rezultate v tem obdobju so na eni strani vplivale ugodne tržne razmere in uskladitev prodajnih ter nabavnih cen, na drugi strani pa težave v proizvodnji ob zagonu novih investicijskih naložb, pa tudi izpad električne energije zaradi požara v družbi Acroni. Vse družbe so poslovale pozitivno, izjema sta le družbi SUZ in Metal, kjer pa so spremembe v poslovodenju že obrodile sadove in izgubo iz prvih štirih mesecev z rezultati meseca maja prepolovile. Dosežen dobiček je sicer nižji od načrtovanega, vendar je ob vzpodbudnih rezultatih v maju in juniju ter ob dobrih ocenah do konca leta pričakovati bistveno izboljšanje rezultatov poslovanja celotnega sistema. Nadzorni svet je sprejel odstop dosedanjega predsednika nadzornega sveta Janeza Trčka in sprejel predlog, da se na skupščini SŽ d.d. za novega člana nadzornega sveta imenuje dr. Evgen Dervarič, direktor Rudnika lignita Velenje. Noži Ravne ŽIVAHNA SEJEMSKA DEJAVNOST Letos je sejemska dejavnost v naši družbi zelo široko zastavljena. Aktivno smo se udeležili že naslednjih sejmov: industrijo tako pomemben, kot so olimpijske igre pomembne za atlete. Letos je sejem potekal od 6. do 19. maja. V tem času ga je obiskalo več kot 394.000 obiskovalcev iz 122 držav. Na njem je razstavljalo 1.862 podjetij iz vsega sveta. Med tremi slovenskimi podjetji smo se predstavili tudi Noži Ravne. Na sejmu DRUPA smo razstavljali tretjič zapored. Naš razstavni prostor je v štirinajstih dneh obiskalo več kot 320 ljudi, prihajali so iz 90 različnih držav. Za nas je bila DRUPA izjemnega pomena, saj smo naše izdelke, ki se uporabljajo v tiskarski in papirni industriji, predstavili pod blagovno znamko RAVNE KNIVES, kije vedno bolj znana v Evropi in svetu. To je bila idealna priložnost, da smo vzpostavili stike s proizvajalci strojev, ki so razstavljali na sejmu in ki kot dele strojev uporabljajo nože. Na sejmu so razstavljali tudi vsi naši najpomembnejši konkurenti in tako seje »boj« za kupce začel že tam. Rezultati sejma so že vidni, saj smo že dobili nova naročila in pritegnili nove kupce z različnih koncev sveta. Kot pa je značilno za sejemske dejavnosti, je Sejem FENAM, Curitiba -Brazilija FENAM je specializiran sejem, namenjen predstavitvi strojev za obdelavo lesa. To je največji tovrstni sejem v Braziliji. Tokrat je bil 23. zapored in je potekal od 3. do 6. marca 2004. Na zunanjih razstavnih prostorih in v hali je razstavljalo več kot sto domačih in tujih razstavljavcev. Za razliko od sejmov drugod je ta sejemska prireditev odprta od 14. do 21. ure zvečer. To je bil sploh prvi sejem v Braziliji, na katerem smo sodelovali. Nastopali smo v sodelovanju z našim partnerjem - podjetjem MUT-FAC in ob pomoči Martina Kostanjška, saj brez znanja portugalščine v Braziliji pač ne gre. Sejem DRUPA, Diisseldorf - Nemčija To je največji sejem za tiskarsko in papirno industrijo na svetu. Vrata odpira vsaka štiri leta in traja štirinajst dni. Poznavalci pravijo, da je za to FENAM - prvič na sejmu v Braziliji DRUPA - predstavljanje pod blagovno znamko RAVNE KNIVES r*CA« ^iKNIVES MECANICA -obiskovalci so se največ zanimali za nože za kovine PHODUTlVIDADfc DO KONCA LETA najpomembnejše obdobje sedaj. V posejemskih aktivnostih je treba sistematično obdelati velike količine zbranih podatkov, realizirati dogovore z obstoječimi kupci in nadaljevati s »snubljenjem« novih potencialnih kupcev. Sejem MECANICA 2004, Sao Paolo - Brazilija Sejem Mecanica je bil od 17. do 22. maja v največjem brazilskem mestu Sao Paolo, ki je z 18 milijoni prebivalcev tudi največje mesto na južnoameriški celini. MECANICA - »sejem bil je živ ...« Do konca leta bomo aktivno razstavljali še na sejmu EUROBLECH v Hannovru v Nemčiji. Poleg aktivne udeležbe, ko na sejmu nastopamo kot razstavljavec, pa nekatere sejme le obiščemo, da med razstavljavci navežemo stike s potencialnimi kupci. Tako smo letos že obiskali sejma XYLEXPO v Milanu in DREMA v Poznanu na Poljskem. Do konca leta načrtujemo še obisk sejmov »K« za plastiko v Dtisseldorfu in LESDREVMASH v Moskvi. Janko Miklavc Vesna Pevec-Matijevič Fotografije: arhiv družbe Noži Ravne Sejem Mecanica poteka vsako leto in je največji brazilski sejem na področju tehnike oziroma strojegradnje. Sejem domuje v velikem paviljonu na 76.000 m2. Tokrat je razstavljalo preko 1.700 razstavljavcev (110.000 oseb) iz 30 držav sveta. Razstavišče je obiskalo več kot milijon obiskovalcev. V našem razstavnem prostoru smo zabeležili 135 obiskovalcev, zanimali pa so se za nože za kovine (74 obiskovalcev), nože za plastiko (29), nože za les (8), nože za papir (13) in za druga področja (11). Z nastopom na sejmu smo pridobili potrebne informacije in navezali prve stike, kar nam bo koristilo pri doseganju načrtovane rasti prodaje na nezanemarljivem brazilskem trgu. NAČRTI Oskrba z energijo v maju Oskrba z energenti je v maju potekala normalno, brez večjih odstopanj od napovedanih količin, ki sojih posredovali naši odjemalci. Z majem se ponavadi končuje tudi kurilna sezona. Za razliko od lanskega leta, ko smo zaključili ogrevanje 3. maja, seje letos to zgodilo v petek, 14. maja, ko je bil zadnji dan obratovanja vročevodnih kotlov in kogeneracijskega postrojenja. Mesec maj pomeni tudi začetek vzdrževalnih in investicijskih del v kotlarni in na vročevodnem omrežju tako na zaokroženem gospodarskem kompleksu Železarne Ravne kakor tudi v samem kraju Ravne na Koroškem. Tudi letos smo se na letno sezono remontov in izvajanje investicij kar se da dobro pripravili. Dela morajo biti kakovostno opravljena in dokončana v planiranih rokih, da bodo v jeseni z začetkom nove kurilne sezone izpolnjeni vsi pogoji za nemoten začetek in delovanje agregatov. Naša glavna skrb še naprej ostaja zagotavljanje kakovostne, nemotene in celovite oskrbe naših odjemalcev z energenti. Skupno je v maju znašal obseg prodaje električne energije 24.147 MWh. Mesečni plan prodaje elektrike je tako bil presežen za 20 %. Obseg distribucije zemeljskega plina je znašal v maju 3.572.386 ms'1 in je bil za 22 % nižji kot v aprilu, in sicer zaradi zaključka kurilne sezone v tem mesecu. Glede na postavljene plane za maj pa je bila poraba zemeljskega plina večja, in to za 24 %. Primerjava distribucije in porabe zemeljskega plina z majem lanskega leta pa kaže na 30-odstotno povečanje količin. Proizvodnja komprimiranega zraka je v maju znašala 3.459.348 mN3 in je bila količinsko za 4 % manjša kot v aprilu. Primerjava proizvodnje komprimiranega zraka z majem 2003 pa kaže na 11-odstotno znižanje proizvodnje. V maju smo iz obeh vodnjakov načrpali 41.754 m' pitne vode, kar je v primerjavi z aprilom za 8 % manjša količina. V primerjavi z majem 2003 pa so količine nižje za 19 %. Trend nižje porabe pitne vode v primerjavi z enakimi obdobji lanskega leta se nadaljuje tudi v maju. Distribucija hladilne vode je v tem mesecu znašala 256.100 m’ in je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za I 1 %. Glede na postavljene plane za maj je bila poraba prav tako nižja, in to za 8 %. Proizvodnja pare je v maju znašala 813 ton in je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 19 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem maju je bila prav tako večja, in to za 13 %. V maju je proizvodnja sanitarne tople vode znašala 3.995 m’ in je bila po količinskem obsegu za 13 % nižja kot v enakem lanskem obdobju. Primerjava s porabo v aprilu pa kaže na 21-odstotno povečanje količin. Distribucija kisika je v maju znašala 216.674 kg in je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 15 %. V primerjavi z majem 2003 pa je bila poraba nižja, in to za 5 %. Distribucija dušika (51.195 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 12 %. V maju je distribucija argona znašala 6.915 kg in je bila za 2 % manjša kot v aprilu. Tehnični vodja v družbi Petrol Energetika Nikolaj Sonjak INTERVENCIJE PGE Gasilskega zavoda Ravne na Koroškem v juniju V Sistemski tehniki - obratu TORO je 8. junija zaradi isker zagorelo v kletni etaži. Zaradi hitrega širjenja požara in nevarnih plinov delavci sami ognja niso mogli pogasiti. Poklicni gasilci so delavce evakuirali, požar omejili in pogasili ter sanirali območje požara. Junija so poklicni gasilci opravili en prevoz poškodovanega delavca do mesta medicinske pomoči. Na pomoč so prihiteli tudi: • pri prometni nesreči na Poljani (2. 6. 2004), • ob iztekanju vode iz stanovanja na Javorniku (4. 6. 2004), • zaradi reševanja bolnice iz stanovanja Ob Suhi (6. 6. 2004), • gasilcem PGD Mežica pri gašenju (12. 6. 2004), • pri prometni nesreči v Dravogradu (13. 6. 2004), • pri reševanju ujete živali (16. 6. 2004), • zaradi odstranjevanja podrtega drevesa z regionalne ceste (22. 6. 2004), • zaradi vstopa v stanovanje na Čečovju s pomočjo avtolestve (27. 6. 2004), • po neurjih in močnem deževju, ko so pogosto črpali meteorne vode, predvsem s parkirišča na Gačnikovi poti. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NA OBMOČJU ŽELEZARNE RAVNE V LETU 2003 - DOPOLNITEV V prejšnji številki je bilo objavljeno poročilo o varnosti in zdravju pri delu na območju ravenske železarne v letu 2003. V njem seje več podatkov nanašalo tudi na družbo SŽ-STO, d. o. o. Ker pa seje le-ta že novembra 2002 preoblikovala v tri podjetja (SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o, STROJI, d. o. o. in KOVANI VALJI, d. o. o.), zdaj objavljamo podatke še za posamezne družbe. BVD-RAVNE, d. o. o. PREGLEDI DELOVNE OPREME DRUŽBA Število pregledov Število izdanih poročil Število kontrolnih pregledov Stcv. izdanih poročil (kontrolni pregledi) SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. I 14 62 44 14 STROJI, d. o. o. 53 41 11 9 KOVANI VALJI, d. o. o. 21 12 / / SKUPAJ 188 115 55 23 USPOSABLJANJE IZ VPD IN VPP DRUŽBA Število usposabljanj SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 126 STROJI, d. o. o. 53 KOVANI VALJI, d. o. o. 39 SKUPAJ 218 PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA DRUŽBA Število preiskav SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 1 STROJI, d. o. o. 4 KOVANI VALJI, d. o. o. / SKUPAJ 5 RAZISKAVE POŠKODB PRI DELU DRUŽBA Stev. evid. poškodb SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. IX STROJI, d. o. o. 9 KOVANI VALJI, d. o. o. 6 SKUPAJ 33 ŠTEVILO ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV DRUŽBA Stcv. odškodninskih zahtevkov SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 13 STROJI, d. o. o. 7 KOVANI VALJI, d. o. o. 6 SKUPAJ 26 KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA DRUŽBA Stev. kontrol bolniškega reda Stev. kršitev bolniškega reda SISTEMSKA TEHNIKA, d. o. o. 8 0 STROJI, d. o. o. 7 0 SKUPAJ 15 0 UKREPI IN DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA Kakšne so pristojnosti varnostnikov na območju železarne? Kaj sme varnostnik zahtevati od vas? Verjetno ste sc to že večkrat vprašali ob prihodu na delo oziroma ob odhodu iz tovarne. Zato objavljamo besedilo, ki ga je pripravila družba G7. Urednica »Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik v skladu s 43. členom Zakona o zasebnem varovanju izvajati naslednje ukrepe: • opozoriti osebo, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje), če se tam neupravičeno zadržuje; • ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju; • površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša; • preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alineje, če nasprotuje ugotavljanju istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči; • zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje; • zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije; • uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne more zadržati osebe iz prejšnje alineje; • uporabiti fizično silo, če osebi drugače ne more preprečiti vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda policije; • uporabljati video nadzorne sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem območju.« Vratarnica pri t. i. OTK ali 'zgornji vratar’ Varnost pri delu v Železarni Ravne po drugi svetovni vojni ZAŠČITNE ČELADE ŠELE OD LETA 1966 Pri Koroškem muzeju Ravne na Koroškem je v sodelovanju s podjetjem Smeri od letošnjega februarja do maja deloval študijski krožek, ki je pod drobnogled vzel varnost pri delu v ravenski železarni. Pod vodstvom mentorice Karle Oder in animatorke Ane Ristič so člani in sodelujoči: Franc Čegovnik, Janko Dežman, Slavko Ferk, Miloš Haber, Jožko Kert, Beno Kotnik, Alojz Krivograd, Rosvita Novak, Miroslav Paškvan, Aleksander Ristič, Domen Trunk, Sonja Tušek in Mirko Vošner pripravili informativno razstavo Varnost pri delu v Železarni Ravne po drugi svetovni vojni. Objavljene fotografije so nastale na otvoritvi 18. maja. Franc Čegovnik, dolgoletni vodja službe za varnost pri delu v železarni, je predstavil vsebino razstave. V publikaciji, ki spremlja razstavo, je objavljena natančna kronologija razvoja varstva pri delu v železarni; iz nje povzemamo samo nekaj prelomnic. V Železarni Ravne se je organizirano varstvo pri delu začelo s prihodom Avgusta Kuharja v letu 1953. Njegovo delo je bilo pionirsko in je pomenilo začetek razvoja te službe ne le na Ravnah, temveč tudi v državi. Kuhar je s knjigami (Delovna varnost, Male Direktorica Koroškega muzeja mag. Karla Oder je napovedala pregledno razstavo ob 40. obletnici smrti Avgusta Kuharja. obratne izboljšave in Racionalizacija) opozoril na varnost pri delu in na delovno storilnost v podjetju. Po letu 1958 seje začela razvijati Služba za higiensko in tehnično varstvo, katere namen je bilo varovanje življenja in zdravja delavcev pred poškodbami pri delu ter pred poklicnimi in drugimi boleznimi v zvezi z delom. Člani krožka so zbrali tudi nekaj predmetov in dokumentov, ki so si jih obiskovalci z zanimanjem ogledali. Razstava v avli upravne zgradbe železarne je bila na ogled do 22. junija. Mirko Vošner, direktor BVD-Ravne, opozarja na vse večjo odgovornost delodajalcev za zagotavljanje varnega dela. Kuharja je leta 1964 nasledil Franc Čegovnik, kije službo v dveh desetletjih iz skromnih začetkov s štirimi strokovnimi delavci razvil v službo z 22 strokovnjaki. Leta 1965 je v železarni nastala Služba za varstvo pri delu. Prizadevala si je za preprečevanje nevarnosti za življenje in poudarjala preventivo. Zaposleni so izvajali tehnično, zdravstveno in socialno varstvo ter preventivno varstvo pred požari, vse več pozornosti je bilo namenjene varstvu okolja. Iz ambulante prve pomoči se je razvil oddelek za zdravstveno varstvo delavcev, ki je sodeloval s prof. dr. Jankom Sušnikom pri ocenjevalnih in merskih analizah delovnih mest. V času gospodarske recesije je vodenje službe prevzel Mirko Vošner, jo preoblikoval v Službo za varnost in zdravje pri delu ter aktivnosti usmeril predvsem v preprečevanje tveganja pri delu. Od leta 1994 deluje BVD-Ravne, ki ga je ustanovilo deset družabnikov, delujočih na področju varstva pri delu, ekologije in zdravstvenega varstva. A. Č. KULTURA v juniju • Medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin koroško-celjske regije je bilo 3. junija v Kulturnem domu na Ravnah. Organiziral gaje JS RS za kulturne dejavnosti, OI Ravne. Sodelovale so folklorne skupine Rej Šmartno pri Slovenj Gradcu, Grifon Šempeter, Kozje, KD A. Stefanciosa Rogatec in KD Prežihov Voranc Ravne ter Celjska folklorna skupina. • V ravenskem Kulturnem domu so 11. junija nastopili pevci komornega mešanega pevskega zbora Societas Cantica iz Slovaške ter MoPZ Societas Cantorum, ki ga sestavljajo Koroški oktet in pevci iz Mislinjske doline. • Pihalni orkester železarjev Ravne je 24. junija pred Glasbenim domom priredil promenadni koncert v počastitev dneva državnosti. • KD Svitanje je tudi letos pripravil Večer pod lipo, in sicer 26. junija na vrtu gostilne Lečnik. S prepevanjem narodnih pesmi so počastili dan državnosti. • Koroški muzej Ravne, KS in KO ZZB Kotlje so 26. junija ob 60. obletnici uboja Ivana Kuharja, gospodarja Prežihove bajte, organizirali spominsko srečanje ob Prežihovi bajti. • Umetnost se rodi iz velike ljubezni ali velikega trpljenja ... je naslov slikarske razstave Antona in Janeza Repnika z Mute, ki so jo 30. junija odprli v muzejskem razstavišču na ravenskem gradu. Kulturni Anton Repnik: Na oni strani demokracije, 2002, olje/platno (motiv z vabila) program sta popestrila Marjan Pungartnik in Milan Kamnik. A. Č. FOTOBODICA Kako bi odgovorili na naslednje vprašanje: Ali je počečkana forma viva pred ravensko gimnazijo žrtev vandalizma ali pa rezultat izjemnega zlivanja z mladinsko subkulturo? A. Č. RAVNE DOBIVAJO NOVO PODOBO Prenovljena grajska stavba Potem ko so decembra lani slovesno odprli novo knjižnico na 1.700 površinskih metrih prenovljenih prostorov ravenskega gradu, seje začela druga, še zahtevnejša faza obnove - tokrat osrednje grajske stavbe. V njej bodo dve čitalnici, domoznanski oddelek, svetovalna služba, posebne zbirke, večnamenska dvorana, kavarnica in grajska kapela z lapidarijem ter prostori za upravo in tehnično službo. Sledilo bo še urejanje okolice in parkirišč. Medtem ko je prva faza obnove stala 460 milijonov tolarjev, je vrednost obnovitvenih del, ki so zdaj v polnem teku, okoli 280 milijonov tolarjev. Celoten projekt se je s predvidenih 800 podražil na 930 milijonov tolarjev. Prenovljeni grad naj bi predvidoma odprli konec oktobra letos. Mestno kopališče 8. oktobra lani sta minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber in župan Občine Ravne na Koroškem Maksimilijan Večko položila temeljni kamen za mestno kopališče. Okoli 420 milijonov vredna naložba (tobogan in drča nista všteta), pomembna za nadaljevanje plavalne tradicije, dvig plavalne pismenosti in rekreacijo občanov, naj bi bila dokončana do 30. junija letos. Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer pa so se dela zavlekla in po predvidevanjih naj bi bila letna olimpijski in otroški bazen obiskovalcem na voljo v začetku avgusta - po državnem prvenstvu za dečke in deklice. Prvi teden bo vstop v mestno kopališče za mladino brezplačen. A. Č. 11. Teniški turnir družbe Noži »Kot vsa leta doslej je tudi letošnji teniški turnir - kljub muhastemu vremenu - privabil mnoge zaposlene in poslovne partnerje, sponzorji pa so prispevali obilo praktičnih nagrad,« je povedal glavni organizator zdaj že tradicionalnega teniškega turnirja Peter Kos. Na igriščih Teniškega kluba Mežica se je v Ključni možje turnirja: Marjan Kašnik soboto, 12. junija, pomerilo 25 tekmovalcev in (soorganizator), Peter Kos (glavni organizator) tekmovalki. Igrali so na t. i. izpadanje. Letošnji jn Jaroš Kamnik (zmagovalec), zmagovalec je postal Jaroš Kamnik, nekdanji sodelavec Nožev. V tolažilni skupini je slavil Aleš Krištof, ki se je v podjetju zaposlil pred nedavnim, med ženskami pa je bila, tako kot že vsa leta, najboljša Sonja Kert. Priprava in izpeljava turnirja ni enostavna. Petru Kosu, ki je idejni vodja tekmovanja, pomagajo tudi sodelavci; med njimi izpostavlja predvsem Andelka Smolaka in poudarja: »Turnirja ne bi zmogli izvesti brez podpore matičnega podjetja, ki prevzame velik del stroškov, zato se zahvaljujem direktorju in komercialnemu direktorju.« Prav tako gre zahvala tudi drugim podjetjem in podjetnikom, ki so podprli tekmovanje. To so bili: Petrol Energetika, TAB, Metal, Sandvik, Fridro, Sardoniks in Dolinšek iz Šempetra. Teniški turnir pa ni edina letošnja športno-družabna prireditev v Nožih. V začetku leta so izpeljali sankanje z Meležnikovega hriba, spomladi pa izlet v Zreče, Rogaško Slatino in okolico, junija je bilo na programu teniško tekmovanje. Jeseni načrtujejo izlet v Ormož s celodnevnim igranjem tenisa in z ogledom vinske kleti. (Tovrstne izlete v celoti plačajo udeleženci.) Potem se bodo z družinami podali še na pohod v planine, v jesensko-zimskem času pa bo potekala rekreacija v Športnem centru na Ravnah. »Pomembno je, da se sodelavci družimo tudi v prostem času; tako pozabimo na težave, sc zbližamo, povečuje pa sc tudi motivacija za kasnejše delo,« ocenjuje pozitivne učinke športnih srečevanj Peter Kos ter hkrati vabi vse sodelavce in sodelavke, da se odzovejo v čim večjem številu. Že septembra, ko se bodo odpravili v Ormož. A. Č. Na tekmovalce so čakali pokali in lepe praktične nagrade. Fotografije: arhiv podjetja Noži Uživali so tudi gledalci. Planinski pohod na Kopitnik in Gore V organizaciji odbora planinskih pohodov iz Štorje bil v soboto, 19. junija, izpeljan drugi letošnji planinski pohod slovenskih železarjev. Nestalno vreme in vremenske napovedi za konec tedna niso prav nič navduševale pohodnikov, da bi se prijavili. Še zadnji dan pred odhodom so mnogi oklevali in se celo Na zbirališče smo prispeli prvi. Potem so prispeli pohodniki iz Tovila (6 udeležencev), nato Štorčani (15), Jeseničani (52), Celjani (3) in sodelavec IMT iz Ljubljane. Zbralo se nas je 85 pohodnikov, med njimi pa je bilo tudi 15 planinskih vodnikov. Naši jutranji pozdravi so bili enaki, saj smo na pot vsi odšli v največjih nalivih, in veseli, saj nas je pričakalo sončno jutro. Potem smo se podali na pot. Sprva po nepokošenih travnikih, polnih barvitega cvetja, potem pa smo zavili na strme gozdne steze, še vse vlažne od nočnega deževja. V koloni eden za drugim smo premagovali strmine in dosegli vozno pot, ki nas je privedla do lovske koče. Nato smo odšli Koča na Kopitniku odjavljali, tako da je na seznamu ostalo samo sedem prijavljencev. Avtobus smo odjavili in naročili kombi. V soboto se nas je osem ob 6. uri zbralo na ravenski avtobusni postaji. V močnem nalivu smo krenili na pot. Vseskozi do Arje vasi nas je spremljalo slabo vreme z dežjem. Od Celja pa se je začela megla počasi dvigati in v Laškem ter v Rimskih Toplicah je že posijalo toplo sonce. Cerkev sv. Jurija iz 1520. leta po idiličnem travnatem pobočju in prispeli do koče pod Kopitnikom (914 m). Lepa okolica je bila pravšnja za počitek in okrepčilo. Naš cilj je bil še pristop na Gore (791 m), kamor smo se odpravili ob 11. uri. Pot nas je vodila skozi gozdove, preko travnikov in po asfaltni cesti. Na vrh smo prispeli po enourni hoji. Po krajšem počitku smo se podali naprej in po dobri uri spusta prišli do glavne ceste, ki vodi iz Hrastnika proti Rimskim Toplicam. Še pol ure »potovanja« ob glavni cesti in prispeli smo do avtobusov. Odpeljali smo se do Laškega, kjer so nas v hotelu Hum pogostili s prekmurskim bogračem. Komaj smo se posedli, že nas je veselo pozdravil muzikant, ki je poskrbel, da je bilo pozabljeno pešačenje po asfaltu. Pohodniki so bili zadovoljni z izbiro cilja, saj so bili ti kraji mnogim še neznani, peturni pohod pa tudi ni bil prezahteven. Veselo druženje je trajalo vse do 17. ure. Sestali smo se tudi organizatorji planinskih pohodov in se pogovorili o nadaljnjem delu. Ravenčani bomo pohod pripravili 21. avgusta, Jeseničani pa 4. septembra. Za Organizacijski odbor planinskih pohodov Železarne Ravne Franci Telcer Fotografije: motivi z razglednic ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE Sredi junija so plavalci in plavalke Fužinarja uspešno nastopili na dveh uglednih tekmah v tujini. V italijanski Bresciji je potekal tradicionalni 23. Miting za Lucianov memorial. Na tem tekmovanju, ki sodi pod okrilje evropske plavalne federacije, so lahko nastopili samo fantje, stari 12 in 13 let, ter dekleta, stara 11 in 12 let. Desetčlanska ekipa ravenskega kluba je letos med 41. ekipami iz sedmih držav osvojila skupno tretje mesto. Zmagala je ekipa iz Torina, na drugo mesto se je uvrstila reprezentanca Francije. Med posamezniki je imel pri fantih največ uspeha Rok Sagmeister, ki je zmagal na 100 m hrbtno in bil drugi na 100 m prosto. Poleg njega so se v finale uvrstili še Luka Topler, Sašo Herga in Aron Horvath. Pri deklicah je bila z dvema zmagama najboljša plavalka mitinga Mojca Škratek. Na najvišjo zmagovalno stopničko sta se povzpeli še Anja Novak v disciplini 100 m hrbtno in Kaja Sonjak, ki je bila prva na 100 m delfin. V finalu je plavala tudi Petra Studenčnik, kije osvojila 4. mesto na 100 m hrbtno. Dekleta Fužinarja so zmago dosegle tudi v nastopu štafete 4 x 100 m mešano. Mlajši dečki in deklice Fužinarja so sočasno nastopali na mednarodnem mitingu »Primorje 2004«, ki ga na Reki na Hrvaškem prirejajo v počastitev Sv. Vida - zaščitnika mesta Reke. Kljub neugodnim razmeram, saj je tekmovanje v bazenu na prostem motilo slabo vreme, so mladi plavalci in plavalke edinega koroškega kluba ponovili lanski uspeh in osvojili ekipno 1. mesto. Najbolj seje izkazala Tamara Miler, kije kar dvakrat popravila državni rekord na 100 m prosto. Z novim rekordom mitinga je Milerjeva zmagala tudi na 50 m hrbtno, kjer ji je družbo na zmagovalnih stopničkah z drugim mestom delala Teja Lekše. Klubski uspeh je s tretjim mestom dopolnila Tjaša Oder na 100 m prosto. Med fanti je bil Staš Slabe dragi na 50 m hrbtno, plavalci in plavalke Fužinaija pa so bili najboljši tudi v štafetah 8 x 50 m prosto in 8 x 50 m mešano. ATLETIKA Na dvodnevnem finalu članskega Atletskega pokala Slovenije v Novi Gorici so tekmovalci KAK Ravne dosegli naslednje uvrstitve: Nika Dolar: 3. mesto v troskoku in 6. mesto pri skoku v daljino, Nežka Pori: 3. mesti v tekih na 5000 in 3000 m, Pavel Pori: 4. mesto na 5000 m in 6. mesto na 3000 m ter Andraž Nabernik: 3. mesto v teku na 800 m. Porijeva in Dolaijeva sta sredi junija nastopali za slovensko mladinsko reprezentanco na Madžarskem. MALI NOGOMET Pretekli mesec je bilo sklenjeno prvenstvo v obeh ligah na območju občin Mežiške doline. V kakovostnejši A ligi so naslov prvaka prepričljivo osvojili nogometaši Mesarije Sedovšek s 35 točkami pred ekipo Time out, ki jih je osvojila 24. Sledijo: SG Hoti, Riversi in Jakob Trade Polena (21 točk), RCM Špedicija (16), Veterani Prevalje (13) in Demokrati Ravne (9). Iz A lige sta izpadli ekipi Veterani in Demokrati, vanjo pa sta se uvrstili najboljši ekipi B lige Vetri in Slikopleskarstvo Mihajlovič. ŠPORTNO PLEZANJE Mladi plezalci ravenskega kluba so junija nastopili na dveh tekmah za državno prvenstvo. V Laškem je potekala tekma v balvanskem plezanju, v Grosuplju pa v disciplini »težavnost«. Ciril Vezonik je med mlajšimi dečki obakrat zmagal in se tudi uvrstil v slovensko reprezentanco, ki je od 25. do 27. junija nastopila v Raveni v Italiji. Med cicibani sta bila Gregor Vezonik in Polona Pušnik na prvi tekmi enajsta, na dragi pa šesta. INVALIDSKI ŠPORT V organizaciji IŠD Samorastnik Ravne je v juniju potekal na Ravnali tradicionalni turnir »Alpe Jadran« v sedeči odbojki. Med šestimi ekipami iz Hi vaške, BiH in Slovenije so zmagali odbojkaiji invalidi Krajišnika iz Banja Luke pred Prijedotjem. Na naslednja mesta so se uvrstili: 3. Hrabri Zagreb, 4. Paraš Ljubljana, 5. Slovenija (ženske) in 6. IŠD Samorastnik Ravne. Zenska reprezentanca Slovenije v sedeči odbojki seje pred tumiljem teden dni pripravljala na Ravnali,in sicer za letošnji nastop na paraolimpijskih igrali v Atenah. Priprave sta vodila trener Adi Umaut in tehnični vodja Peter Ozmec. ŠAH V Črni je bil 19. junija odigran 6. turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu, kjer je med 18 igralci zmagal zmagal Marko Vrečič (Fužinar Hapro) s 5,5 točke. Drugo mesto je zasedel Ivan Podlesnik (Črna) s pol točke zaostanka, na naslednjih mestih pa so se zvrstili: Vlado Čahuk (Slovenj Gradec), Vlado Turičnik in Branko Špalir (oba Fužinar Hapro), vsi s 4,5 točke. Po šestih turnirjih je v vodstvu Turičnik s 320 točkami pred Vrečičem (295) in Špalirjem (250). Ivo Mlakar OD SREČANJ ČEZ MEJE DO SREČANJ BREZ MEJ Zveza športnih društev Ravne in Občina Ravne sta 25. in 26. junija v ravenskem Športnem parku pripravili 28. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Udeležilo se gaje okrog 200 mladih iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze s Koroške, Zveze Slovencev na Madžarskem in Občine Ravne na Koroškem. Tekmovali so v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in košarki. Odbojkarice OK Prevalje (na fotografiji med tekmo z italijanskimi vrstnicami) so osvojile prvo mesto. LISTNICA UREDNIŠTVA Kot že nekaj zadnjih let se tudi letos z julijsko številko poslavljamo za dva meseca. Informativni fužinar bo ponovno izšel septembra, avgusta pa bodo za informiranje skrbele Novice. Izpadlo avgustovsko številko oziroma njen obseg smo razporedili v 1., 3. in 7.-8. letošnjo številko glasila. Želimo vam lepo poletje in da bi si na dopustu nabrali veliko svežih moči za uspešen popočitniški začetek dela. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije sta prispevala uredništvo in družba SŽ-Noži Ravne. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KADROVSKA GIBANJA V MAJU Konec maja 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.376 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, so bile 31.5. 2004 zaposlene 1.004 osebe. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 937 ŠERPA 133 STO 3 NOŽI 187 ZIP CENTER_____________________116 PETROL ENERGETIKA 114 RAVNE 75 ŠTORE 39 STYR1A VZMETI 141 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 6 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 310 STROJI 129 AKERS VALJI 77 OPREMA 122 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Maja so bila v železarskih družbah sklenjena 4 delovna razmerja: v Nožih so zaposlili 3 iskalce dela, v ZIP centru pa enega, vse za določen čas. V drugih družbah je vladalo mrtvilo glede sklepanja delovnih razmerij. Izjema so le Stroji, kjer imajo novega sodelavca za določen čas, ter družba Styria Vzmeti, kjer so prav tako za določen čas zaposlili 2 delavca. Prekinitve delovnega razmerja Maja je bilo v železarskih družbah prekinjenih 7 delovnih razmerij: iz Šerpe je odšel delavec, ki mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, Metal pa je zapustilo 6 sodelavcev. Razlogi: starostna upokojitev (2 delavca), trajni presežek (1), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (1), razporeditev znotraj koncema (1) in mirovanje pogodbe o zaposlitvi (1). Iz drugih družb poročajo o naslednjih prekinitvah delovnega razmerja: v družbi Akers valji se je en delavec invalidsko upokojil, v Strojih so zabeležili eno izredno odpoved delodajalca, v Opremi pa eno prekinitev delovnega razmerja zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu, medtem ko je v družbi Styria Vzmeti enemu delavcu potekla pogodba o zaposlitvi. Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 103 Nagradna križanka št 102 - rešitev vodoravno: NOBEL, KARMA, ASTRA, AVARI, JM, OKINAVA, DENTIST, IZA, ARI, RAAB, NT, LOK, NA, AMIR, JK, VICI, ACI, ŠOBEC, ZOLA, ITAKA, LSD, DNA, SATIRA, AIS, DEKANAT, NK, AVENIJA. Žreb je odločil, da dežnik prejmeta CVETKA ADAM in MARIJA LEVAR iz Sistemske tehnike, brisačo (vse je podarila SŽ-Oprema Ravne) pa BRANKA VOVK iz Metala. Čestitamo! Nagradna križanka št. 103: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 16. avgusta 2004 na naslov: EUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. DRUŽB. SKUPINA KORISTO- LJUBNIH LJUDI LOVEC NA RAKE PRIPAD- NIK IREDENTE SVILA DAVEN NAROD V DACII RAJKO GLIHA PRIPAD- NICE JONCEV ESTI NOGOMETNI KLUB POSEBNA IGRALNA KARTA POKRAJINA V SZ GRČIJI POTOVANJE Z LADJO K A J APARAT ZA PREGLED GRLA L N O JAPONSKI POLITIK 1 A NOVI TEDNIK OZIRALNI ZAIMEK PESNIŠKO DELO K MADŽAR- SKI POLITIK JANOS K R SLOV. PRISTANI- ŠČE RADIO TELEV. SLOVENIJA E ŠVEDSKO SMUČ. SREDIŠČE A ŠPORTNI VADITELJ 5. IN 3. VOKAL T R IKO IF PRIPRAVA ZA POMETANJE BRZOJAVKA ZA TUJINO ADRIJA 1 CEZIJ KDOR SE ROLA NRAV- NOST TOP MAMA VRINJEN DEL LETNI GOZDNI POSEK EDVARD ZNAMKA ČEŠKIH MOTORJEV SLO. IGRALKA RINA IGRALKA GARDNER KRILO RIMSKE LEGIJE KRAJ NAD REKO HRVAŠKI NOVINAR A BALTIŠKA DRŽAVA OPERA RAHMA- NINA L ALPE ADRIA ARABSKI KONJ VELIKA TRAVNA POKRA- JINA A Trije reševalci tokratne križanke, katerih rešitev bo izžrebana in pravilna, bodo dobili lep moder nahrbtnik, darilo družbe SŽ-Metal Ravne. IME IN PRIIMEK:.................................................................... PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:...............................................