Katollšk cerkven list Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za cetert leta 1 gld. 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXIV. V Ljubljani 23. rožnika 1871. Ust 25. Od sv. Očeta bravcem Zg. Danice. V imenu bravcev „Zg. Danice" je vredništvo sv. Očetu po telegrafu poslalo 16. t. m. vošilo za srečno doseženo 251etnico, in 18. zvečer je prišel naslednji odgovor: Papež so vošila po Vas izrečene s hvaležnostjo sprejeli in vse bravce časnikove posebej s posebno blagovoljnostjo Blagoslove. G. kardinal Anionelli. V izviru: Sumnius Pontifei vota a Te espressa grato animo exeipiens singulos periodici leetores pera-nianter Benedicit. G. Card. Antonelli. Svetemu Očetn. Naj se razglasi tudi latinski, od dr. Vončina zloženi izvir vošila, ki ga je kat. družba poslala sv. Očetu za petindvajsetletnico. Beatissime Pater! Decima sexta, quae proxime instat, mensis labentis dies gaudium annuntiat universo catholico mundo, quale nulla retro experta sunt saecula, sed et vix ullum pro futuro experietur. Quod dictante historia duodeviginti saeculorum vix, imo ne vix quidem evenire posse cre-debatur, vigesima sexta electionis Tuae, Beatissime Pater! anniversaria dies evenisse testabitur. O beata certe dies! dies prorsus singularis, prorsus extraordinaria, — omnino digna, quam aeque insigni ju-bilo, ac tenerrimo in Deum gratitudinis affectu prose-quatur grex Tuo supremo pascendi muneri commissus! Haec etenim dies, qualem praeter Beatum Petrum, cujus cathedram tenes, cujusque martyrii centenarium Tu celebrabas, ex omnibus praedecessoribus Tuis nul-lus viderat, vere doni extraordinarii, vere coronidis in-star habenda, qua Deus ter optimus illum Tuum ex-ornare dignatur Pontificatum, quo gloriosiorem et ger-minum, ex quibus nova, generi humano salutifera evol-vatur epocha, fertiliorem non norunt historiae ecclesia-sticae annales. Haec dies, adeo luculentum singularis divinae bene-volentiae in Te effusae documentum, sat sufficiens quo-que prostat pignus, Deum pro illa infinita sua miseri-cordia, quaTe in vicarium Christi eligere, imo et eidem Christo in cruce pendenti eximium in modum adaequare dignatus est, opinione citius triumphum adducturum pugnae, quam animo adeo invicto, prudentia adeo sublimi, dexteritate prorsus singulari, omni Pontificatus Tui tem-pore pro domo Dei, pro causa veritatis et justitiae pu-gnabas. Utinam videant oculi Tui, Beatissime Pater! trium-phantem ecclesiam, utinam prae tali triumpho exultans sponsa Christi adimpleat gaudio ineflabili cor Tuum, an-tequam intraveris in gaudium Domini Tui. Haec, Beatissime Pater! ardentissima vota, quae flagrans gratissimis in Deum affectibus et perfusa gaudio, quale excitat in omni, qua late patet, orbe catholico decima sexta m. 1. dies, ex intimis cordis sui depromunt sodales sodalitatis catholicae pro Carniolia adjectis si-mul aeque enixis ac humillimis precibus, ut vota haec gratiosissime excipere et eidem sodalitati, quae tenerri-ma, quam variis jam occasionibus facto comprobare eidem felici esse licuit, in Beatitudinem Tuam devotione nunquam sat gloriari valet, benedictionem apostolicam largiri digneris. Labaci 11. Junii 1871. Vošilo Svetemu Očetu Piju IX za slovesnost pet in dvajsetletnega papeštva. *) V Gospodu pozdravljeni, Starček terpeči! Dan prišel Vam v sred' je britkost in težav: Množino Vam lčt Bog naštel je naj veči, Se slavno bo zmago dočakat" Vam dal. Že danes prekrasen Vam vene poklonuje Vsak blagi katolčan, vsak zvesti Vas sin, Preserčno zahvalo vsak Pogu daruje, Ko zemlja obhaja naj lepši spomin. Že dvajset pet lčt je šlo v večne zatone, Kar Petrovo ključe ste vzeli v roko; Odklepali, sklepali mnoge ste 6pone, In jarem prctčžki nosili voljn6. Vživali ste ključev veljavo mogočno , Obr&čali Cerkvi v prid vikši oblast, Devici brez madeža ste Vi določno Izrekli njd slavo, povišali čast. Razširjali ste po vsem svetu resnico, Pošiljali delavcev v Božji sadnik, Terpeli neznansko za sveto pravico , Postali clo v mestu ste lastnem jetnik. Kako Vas milujejo serca vse verne, Kako njih molitve puhtijo v nebo! Kako se vsim studjo kovarstva brezmčrne, Ki roke sovražne čez Kim jih pleto! •) To vošilce sta zložila bratec- in « Jf. Močnika r kal. družbi i. lega mesca. (Konec.) Poglejmo nekoliko liberalno časnikarstvo, kako složni so zopet v tej stroki. Sestradan revež se ne veseli bolj kosca kruha, kakor to časnikarstvo škandalov, posebno če tičejo katoliško cerkev, njeno svečenstvo in njene naprave. Komaj prinese kakosen list kaj prav pikantnega ter neslano-mičnega iz tega ali unega kraja, vsi liberalni časniki kakor na „komando" se polaste te imenitne važnosti, in hitro se razglasi dostikrat debela laž po svetu. — Zgledov za to ni treba daleč iskati. — Kaj pa pomaga, ako se potem tudi pokaže, da je bilo vse to iznajdba, liberalni časniki ne prekličejo nič, in njih priverženci prisegajo na to, kar so tam natisnjenega najdli. Ko so bili fanatični priverženci lažnjivega preroka Mahomeda greško cesarstvo z vojsko napadali, pride greški poveljnik pred saracenskega vojvoda in prosi milosti in prizanašanja. Saracču uame meč ter začne po njem mahati. Kavno sem milosti prosil, in ti me hočeš umoriti, zakliče Grek! Mevža, brani se, zarohni nad njim Saracčn. — Brani se, katoličan, brani se; boja z liberalizmom se ne moreš ogniti, z liberalizmom se ne d£ pogajati: ali ti njega ali on tebe. Milosti in priza-nesljivosti ni tukaj. Z vso besnostjo se bojuje liberalizem, vedč, da je njegov čas kratek, in da je rimska Cerkev nepokončljiva. Pa kako se bomo mi z liberalizmom bojevali? — Boj je lahek, ali pa težaven, kakor se že to vzame. — Nič posebnega ali zvenrednega se tukaj ne tirja, in taki boj se ne bije z dlanjo in pestjo, temuč s umom in previdnostjo. Ljudje, kteri ti govorč zoper vero, cerkev in duhovščino, naj ne bodo tvoji prijatelji. Naj nas ne bode sram, za svoje prepričanje kako zbadljivo in žaljivo besedo požreti, naj tudi nas liberalci imajo za černuhe, ali za nedorasle ljudi, kteri — češ da — zmirom vodnika potrebujejo, in ne morejo na lastnih nogah stati. Take psovke so marveč bolj Častivne kot sramotivne za nas. Kedar je pa treba očitno pokazati se, takrat se skažimo, kaj smo in kaj hočemo in pri takih prilikah, n. pr. javnih volitvah se zbirajmo kakor vredena vojska okoli svojih voditeljev. Tako delajo ob enacih prilikah tudi liberalci in od tod njih blišne zmage. Veliko prepirati ali besedovati se s takimi ljudmi ne kaže, tim ljudem ni nič za to, da bi resnico zvedili; marveč da bi kterega b svojim besedovanjem javno smešnega storili, in malo norcev brili s temi nevedneži psovanimi klerikalci. Dasiravno ti ljudje od resnic sv. vere, od cerkvene zgodovine dostikrat manj vedč, kakor priprosto kmečko ljudstvo, so pa vendar silo prederzni v svojem govorjenji in poslednjič, ako stvari ne morejo ovreči, veržejo se na osebnost. Posebno pa hvalim pri liberalcih njih darežljivost. Koliko vendar denarja potrosijo, da dosežejo svoj namen; časnike vstanovč in zdatno, materijalno in duhovno podpirajo. — Le poglejte liberalni list v našem mestu, „Tagbfatt" kolikrat so mu že smert prerokovali, pa vender de živi, je po svoje skerbi j i vo vredovan in prav čversto laže, grize in pika, — in kdo ga zder-žuje, se vč, da ne vem na tanko; mislim si pa, da ne-kteri darežljivi gospodje, ki se za list žertvujejo in do-dadč tudi kar materijalno primanjkuje. Kdo pa n. pr. „Danico" zderžuje? — Mislim, da zraven duhovstva naj več bolj revni kot bogati ljudje. In ko bi danes vrednika pod zapor deli, ne včm, ali bi to kaj veliko hrupa prizadelo. Kaj veljd, ko bi eni še rekli: Prav mu je, sej je dosti poreden. Ker sem že poprej omenil g. Zimmermana, naj povčm še to. Na njegov poziv za brezverske šole — ker šole kakor jih zdaj imamo, še niso dosti brezverske in ne pravi vzor liberalcem — so v Gradcu hitro zložili več tisuč skupaj, tako je bilo brati v „Freiheit-i." Vprašam le, ko bi enak poziv ka-toličanje za povzdigo šolstva napravili, koliko denarjev bi skupaj prišlo? — Da bi darovom, ki se zbirajo za bv. Očeta, kljubovali, nabirajo po nekterih krajih za reveže, na Štajerskem tudi „Schulpfennig". Pogreša se pri nas tista darežljivost, tisto žertvovanje, brez kterega se nobena ideja ne doverši in v djanje ne stopi. Posamezni delajo in se trudijo, drugi jih pa gledajo, tudi sem ter tje zabavljajo in kritikujejo. — Pred dvema letoma snovali smo v našem mestu katoliško društvo; upanja in nade je bilo veliko, a le nekoliko se ga je spolnilo. Nekterim ljudem — ne govorim tukaj od revežev, te vsak krajcar težko stane in od teh nobeden ne pričakuje in ne tirja žertvovanja — je bilo preveč te krajcarje na mesec plačevati, glasilo se je: kaj imam od katoliškega društva! Drugi zopet pravijo, za katoliško stvar bi že rad kaj dal, ali za moje denarje se ne bodo stoli in drugo orodje kupovali , ali časniki naročevali. — Pri vsem tem je nekaj vendar katoliško društvo storilo; ako bi ne bilo druzega, je to nekaj, da je svet zvedil, da na Kranjskem katoličanje ne spč. Poslalo jc pismo zlatomašniku Piju IX; da se je toliko tisuč podpisov za drugo adreso in do deržavnega ministerstva nabralo , ima kolikor toliko zaslug tudi katol. društvo, ker je stvar v svoje roke vzelo in vredovalo. Kat. društvo je založilo knjigo „Pij IX Zlatomašnik" in »Nezmotljivost papeževo.4' — Da bi društvo smelo tudi v javnost stopiti in bolj svobodno gibati se, osnovalo se je iz srede katoliškega društva iz doraslih mčž katoliško politično društvo, čigar poglavitna naloga je, da postanejo katoliška načela v deržini in deržavi merodajavne. Komur je tedaj mar sa katoliška načela in se ne sramuje tudi očitno spoznati se za katoličana, naj pristopi v katoliško politično društvo. Proč tedaj z vsako osebnostjo, proč z malenkostmi, in praznimi izgovori; združujmo se pod katoliško bandero, in združena moč nas bo pripeljala do omenjenega cilja. Zraven pridnega delovanja ne pozabimo tudi molitve. Stvar, za ktero se ne moli, je že zgubljena. Moliti in delati, to naj bode naše geslo, in ako je Božja volja in so nam okoliščine vgodne, naše delovanje ne bo ostalo brez sadu in prida, le rok ne križem deržati! Ko bi pa okoliščine drugač se zasukale, in bi društvo mčglo prenehati, nam zarad tega serce ne bo upadlo; ker ne vemo, ali smo sploh mi vredni in pripravni, da se nas previdnost Božja poslužuje, nam velj& v tolažilo, da smo storili, kar je bilo v naši moči. Da so katoliška društva dan danes res prav izdatna, v nekterih primer-ljejih skor edina pot, po kteri se širi katoliška zavest in toliko da ne neogibljivo potrebna pot, to nam kažejo prigodbe našega časa. Sv. Oče so katoliške družbe večkrat pohvalili in o njih koristi govorili; tudi naše katoliško društvo so pohvalili in svoj blagoslov mu podelili. V tej stvari se nam tedaj ni treba bati, da bi bili na napačnem potu. To pot nam kažejo tudi naši neprijatelji. Vprašam le, ktero društvo je bilo prej v Ljubljani, ali konštitucijonalno ali katoliško? Kakošna Je bila perva javna delavnost konšt. društva? — Učimo se tedaj prizadevnosti in delavnosti od svojih neprij atelje v. K sklepu še nektere besede. Tisti žalostni večer, ko je Jezus slovo jemal od svojih učencev, jim je rekel: „Nocoj to noč se bote vsi nad menoj pohujšali;" sicer pa je Kristus rekel: „Srečen je tisti, kteri se nad menoj ne bo pohujšal." — Ali se mar hočemo pohuj-šati nad Jezusovim življenjem in naukom. Tega nikakor ne. — Svet se je pohujšal nad njegovim nizkim in za-ničevanim stanom, nad revno smertjo na križu. Tako je tudi Jezusova cerkev na zemlji vedno tu ali tam zaničevana in preganjana, dostikrat v silnih britkostih in nadlogah. O takih prilikah, v takih časih se spomi-njajmo omenjenih zveličarjevih besedi, in ne bomo se pohujšali nad zaničevano Kristusovo nevesto. Noč pomeni tukaj dela teme, kakor je Kristus sam rekel: To je vaša ura, ura teme. Ali noč bo minula in za njo bo nastopil beli dan, beli dan, o kterem se bodo radovali pravični nad zmago katoliške cerkve. Kamor sedaj oči obračamo po Evropi, povsod je še tema, vendar iz ker-vavih razvalin francoskega glavnega mesta se nam kaže zarija belega dnč. Novošegna, kerščanstvu nasprotna načela so se 1. 1789 porodila ravno v Parizu, tam se je pervikrat čulo, da vladarji vladajo nad ljudstvom po ljudski volji, po milosti ljudstva, a ne „po milosti Božji." — Koliko veljajo ta načela dejansko speljana, nam ravno sedaj priča gnjusoba razdjanja, ktero je prišlo nad Veliko mesto. Kedar enkrat ljudstva in vladarji spoznajo, da pravični Bog svet vlada, in da so ljudstva in kraljestva po Božji modri previdnosti na svetu, se bo mir povernil v razburjeno Evropo; preden pride do tega, se bo pokazal liberalizem tudi drugod v svoji pravi podobi. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Dominik Savio. Poslednji sošitek ginljivega življenja tega novega Alojzija je katoliška družba ravnokar na svitlo dala. Ker so v poprešnjih 3 zvezkih tudi druge, politiške tvarine vmčs, so se zdaj drugi sostavki izločili in zvezalo se je skupaj le to samo, kar tiče življenje Dominikovo, in prodaja se (po 20 kr. pri Gerberji) cela knjižica, ki je za mladino zlasti dandanašnji kaj koristna in pripravna, ker v nji ni nič izmišljenega, ampak pravo zerno, resnično življenje, s čudeži poterjena svetost Za darilo o pervem obhajilu, o preskušnjah itd. ni boljšega mem tacih izgled-nih naukov. Petindvajsetletnico duhovnov ljubljanske škofije od I. 18-16, ktera je bila undan v Danici napovedana, je obhajalo 14 duhovnov pri sv. Jakopu prav slovesno, in veliko ljudstva se je vdeležilo tega spod-budljivega opravila. Pričujoči so bili gg. duhovni pastirji: Bartol, Fine, Hiti, Jakšič, Kostel, Narobe, Šular, Stupar, Zadnik, Zupan, Žerovnik, potlej nadškof, tajnik monsign. Globočnik, vrednik Jeran in g. Toman, pridigar v Terstu. Pogrešal se je fajm. g. P. Vartol. Pet jih je pa umerlo: JDovjak v Afriki, Lavtižar v Ameriki, Žužek na Ježici, Št. Peterlin in Rupnik na Notranjskem. Opravila so se pričele ob sedmih, sicer maše že poprej. Mestni fajmošter g. Kostel je imel praznično, monsgn. Globočnik pa černo slovesno sv. mašo, oba z obilno azistencijo med donečo glasbo. Vmes je Jeran v kratkem nagovoru pojasnil, kaj smo v teh 25 letih žalostnega in veselega doživeli, opomnil, da je velika dobrota Božja četertstoletje duhovstva v delu, in izrekel željo, da bi mogli pred smertjo še nadomestiti in popraviti, kar smo zagrešili in zamudili. G. sošolec Kostel je bil v cerkvi vse prav lepo vravnal in pripravil. Pri njem je bilo tudi skupno kosilo med prijaznimi pogovori in dobrimi sklepi za prihodnje, zlasti za naš dušni blagor. Da ni bilo brez navadnih in posebnih zdravic, se že tako vč. Pred kosilom smo sv. Očetu v Rim naznanili, da smo posebno veseli tega, ker smo z Njimi vred 251etnico obhajali, smo jim srečo vošili in jih prosili za sv. blagoslov, da bi mogli še nadalje srečno delati v vinogradu Gospodovem. Naj bo vse Bogu na čast in dušam v zveličanje. Iz Krašnje, 17. rožn. Mnogokrat se je na Kranjskem že obhajala 251etnica, pa taka 251etnica, kakoršna se je letos obhajala po vsem keršanskem svetu, nima enakosti. Pomnil je bo narod slovanski. Že dolgo časa se je sklepalo, kako 251etnico pape-štva slavnega Pija IX spodobno obhajati, in določilo se je v bližnjih farah limbarske gorč, da naj bi se ta slovesnost veršila v romarski cerkvi sv. Valentina .. Ko je ljudstvo ta sklep zvedilo, razširilo se je to še po daljnih krajih, ter se sklepalo svečanosti se vdeležiti. — Približal se je predvečer imenitnega dnčva 16. junija, kterega dne so bili naš vikši pastir, sv. Oče, pred 25 leti za papeža izvoljeni. Iz vseh cerkva slišalo se je prasnično zvonjenje, s hribov pa veselo streljanje. Ko se je pa zmračilo, so doline in hribi migljali v kresih v taki množini, da se ljudstvo ne spominja enakega razsvitljenja. Ognji so se vidili na takih višavah, ktere so še dozdaj snežene. 16. zutraj zgodaj hiteli so ljudje k cerkvam, se zbirali k slovesno obhajanim sv. mašam in k procesijam, ktere so se napravljale na goro k sv. Valentinu. V Krašnji, v Blagovici, v Moravčah in Pečah bile bo določene cerkve za pervo obhajilo slovesnosti tega dneva, kjer je mnogo bilo sv. obhajii, ljudstva pa toliko zbranega , kakor o naj večjih praznikih. Od tod so se podale procesije na milosti polni kraj, na Limbarsko goro med molitvami, veselim petjem, zvonenjem in streljanjem. Oh! kako lep6 in ginljivo je bilo viditi trumo za trumo ljudstva iz 10 farA stopati s cerkvenimi banderi na visoko goro, kjer so bile sprejete od v. č. gospoda dekana Janeza Tomana in vpeljane v vso ozaljaano on-dotno cerkev. Ob 9 se je začela služba Božja. Ljudstva je bilo gotovo nad 5000 duš in ni moglo v sicer prostorno cerkev; bile ste dve svečanosti primerni pridigi, ena zunaj, druga v cerkvi. Moravški gospod duh. pom. Juri Zore kazali so ljudstvu imenitnost papeža Pija IX, da smo jih dolžni spoštovati, častiti in ljubiti; Pečki fajmošter gosp. Janez Kapuz so pa spominjali ljudstvo na preganjanje sv. cerkve skozi vse stoletja; da je sila peklenska ni zmagala, in je zmagala ne bo. In gotovo je, da popred bodo jenjali delati papir, in popred se bo posušilo černilo, s ktero liberalubi, prostomavtarji čemijo sv. cerkev, kakor pa bo ona nehala. Potem so darovali v. č. gospod dekan slovesno peto mašo med izpostavljenim presvetim Rešnjim Telesom Večnemu Očetu, da bi Njih svetost Pija IX še dolgo ohranil pri življenji, ker tako Čversto, neustrašeno vodi kermilo svete cerkve, da bi kmalo cerkvi milostno podelil zaželeni mir, napolnil vse keršansko ljudstvo z gorečnostjo in aerčnostjo pervih kristjanov. Med veliko sv. mašo so še 3 duhovni opravili presv. daritev, in sicer edin zunaj cerkve pri oltarji pod lopo. Pred zadnjim blagoslovom z Najsvetejšim so gospod dekan rekli klečijo-čemu ljudstvu, kako serčno bi jih vse sv. Oče, nezmotljivi sv. vere učenik, danes kot svoje otroke blagoslovili, ko bi se znašli pred Njimi v Rimu; ker pa niso tam, naj jih toliko obilniši blagoslovi Jezus Kristus za toliko ljubezen, spoštovanje in gorečnost, ki jo skazujejo za Njegovega namestnika na zemlji. Skušnja nas uči, da toliko zdravejši je kraj, kolikor bolj vetrovi čistijo ozračje. Tudi v sv. cerkvi se zdaj dan na dan to poterjuje; kolikor bolj se ne vetrovi, ampak viharji sovraštva, zaničevanja, sumničenja, obrekovanja in preganjanja zaletujejo v vse, kar je kristjanom svetega, častitljivega, toliko zdravejši duh ker-Šanskega življenja in toliko večja gorečnost v dobrem se med kristjani razodeva. Kazala je zopet slovanska Krajina, da v nji stanuje veren, pobožen, kerš. narod. Is Teržiea, 16. rožn. (Iz prijatelskega pisma.) — Včeraj popoldne ob 4 se je pri nas z vsimi zvonovi zvonilo kakor k velikemu prazniku, ker je danes pet-indvajsetletnica sv. Očeta. O ' ,.8 zvečer je bil sklep osmine sv. Rešnjega Telesa in potem veličastno razsvetli enje vsega mesta; po vsih hribih na okrog so goreli kresovi; z našega mostovža se jih je vidilo 14. Vse hiše so se bile z zelenjem in evetličjem ozali-šane, viditi je bilo 10 lepih prezornikov (transparentov) in razne podobe iz neštevilnih svetilk. Kakor pri belem dnevu smo hodili po ulicah. Od 8. do 10. ure je igrala glasba po mestu. Davi zarano je bila jutranja glasba (budnica). Da se je tudi streljalo, se tako vč. Vsak je pripomogel le slovesnosti, kar je mogel (zunaj enega samega). Cez vse pa me veseli prelepa pobožnost v cerkvi; imeli smo v kapeli sv. mašo z blagoslovoma in slovesnim petjem in silo vernikov je bilo pri sv. Obhajilu. Ob 8 so se mali pri šolski maši z gosli skazo-vali; tudi so bili vsi veči otroci pri sv. Obhajilu. Pristave k. Bolj natanki, lepi popis je za zdaj prepozno prišel; toraj prihodnjič. Vr. ® konjiče 11. junija. Kako so pač konjiški farani srečni. Nar lepši farno cerkev ze imajo, pa še vselej kaj novega dobijo. Pred dvema letoma so jim njihovi prečastiti dušni pastir omislili prekrasen veliki oitar v gotiškem slogu, potem so si kupili nove zvonove, letos se jim stavi nova streha na zvonik, ki bo s ku- prom krita gotovo nov kinč konjiške farne cerkve. V nedeljo popoldne pred večernicami ste se pa dve prekrasni tabli Serca Jezusovega in Marij nega postavile vštric velikega oltarja. Kdor ji je videl, vsak je moral reči, da ste prav lepi, taki, da jima blizo in daleč ni para. Kakor so prečast. korar in nadžupnik z leče povedali, so ji kupile križevske bratovšine dekleta same. Stanejo še čez 150 gld.; pa so denara tudi vredne. Sliki je preakerbel narodni umetnik A. Tomec pri sv. Vidu nad Ljubljano, ter jima sam naredil prav lepe gotičke okvire. Ta domači umetnik se z dobro vestjo sme priporočati čast. gg. duhovnim, ki imajo kako podobarsko delo. Nar lepši kinč velikega oltarja sta dva postranska svečnika, vsak čez 7 čevljev visok, ktera je letošnjo zimo prekrasno izdelal znani g. Fantomi. Ker sta bela in le malo pozlačena, se k velikemu oltarju neizmerno lepo prilegata. Tudi naše ljudstvo začenja spoznavati, da ni le to lepo, kar se prav močno sveti, temuč vse se mu dopada, kar le skupaj sopi. Konjičani imajo pa tudi veliko kat. politično društvo, kteremu so kmeti bližnjih fara v lepem številu pristopili. Pri poslednjem zboru dne 4. t. m. so nam Ločki gosp. župnik J. Virk prav dobro popisali nekega Dollingerja — in tudi razložili, kako velike kazni si na-kopd, kdor bi ž njim potegnil. Hvala visokočastitemu gospodu, ki nas so že večkrat v kat. pol. društvu s prav mično in domačo besedo razveselili in podučili. Bog jim daj ljubega zdravja! Z Beril, IG. junija. Dovoli, draga mi Danica, tudi meni predaljček, da nekoliko besedi spregovorim. Včeraj, t. j. 15. t. m., so bile zvečer Berda in vsa bližnja okolica polne naj slajšega domačega veselja, kajti praznoval se je velečastni predvečer praznika petindvajset-letnice našega sv. Očeta Pija IX, in sicer tako krasno in tako miloslavno , kakor se spodobi takemu svetemu dnevu. Koj ko se je začelo mračiti, ao naši Brici začeli streljati in nabivati. Prižgani kresovi so pa povikševali ta sveti večer s tem, da so cele Berda in okolica bile razsvetljene. To ti je bil jako krasen pogled, ter ni mogoče z besedami povedati in popisati. Slišalo se je od bližnjih in daljnih krajev streljanje in nabivanje, da je Človeku serce skakljalo. Posebno pa se je moral človek veseliti, ker vidilo se je, da se Bricem poaebno sveta reč čedalje bolj zbuja in veljavnost dobiva, in če je tega kdaj treba, je gotovo treba v sedanjem času, ker imamo ne le očitnih, temuč tudi še skritih sovragov na kupe; tedaj, ako Bog da in sreča slovenska, jih bodemo vendar vže spoznali in serčno premagali. — Za druge duhovne opravila se bode cerkvena svečanost v nedeljo obhajala. Naj gleda tedaj italijanski hudournik sem čez mejo, in vidi naj, da so Brici drugo ljudstvo nego popačeni Lahi, ki ao sv. Očeta obropali, in da so s katoličani vesoljnega eveta vred za a veto vero in sv. Očeta goreče vneti; toraj bode tudi sveto mesto Rim z božjo pomočjo le^malo časa v roparskih rokah, kajti pregovor pravi: „Clovek obrača, Bog pa oberne." Učitelj, tajnik in vojak. Iz Slivnice, 16. jun. -j-. — (Slovesnost. Smešnost. V Ameriko.) 15. junija zvečer so bili pri nas napovedani kresi zavoljo 251etnice papeževanja sv. Očeta Pija IX. — Ko se je to oznanovalo ljudem, smo si mislili, da nam bo vsa slovesnost spodletela; pa ni tako! Okoli Maribora ino posebno na našem Poharji je gorel kres za kresom. — Ob 9 zvečer je pervi zasvetel, za njim se je njih prikazala cela truma ; naše Poharje je bilo razsvetljeno kakor z obilnimi lampicami pri Božjem grobu; nekteri kresi so jasno goreli po pol ure, drugi po celo uro ; eni so bili dvojčeki, drugi trojčeki visoko na Poharji; eden ae je bil celo s štirimi verhunci kaj prijazno gorel. — Kakor pri nas, tako so tudi drugod okoli Maribora vse slovesno in lepo razstavljeni kresi po gorah za Dravo. — Vse to nam je lepo znamnje veselja in ljubezni do sv. Očeta, ktere ljubimo vsi Slovenci in Njim še za naprej v pravi otroški ljubezni zvesti ostati želimo. — Ko sem vse te krese okrog sebe ogledoval okoli 10. ure, je bilo moje serce zdaj v Rimu, zdaj pri kresih, zdaj v bližnjem mestu Mariboru, in mislil sem si, zdaj se smodijo vsi brezverneži, — in glejte smešno resnico: nekemu človeku so se možgani osmodili tudi pri nas. — Ko je po 10 zadnji kres bil prižgan, ki je skoro celo uro gorel, kar neki mož, ki se daje klicati za gosp. R—, v vsi naglici pride nad gosp. učitelja kričeč: „Feuer — Feuer!" po vsi poti; ljudje se zbirajo in se mu smejajo; on pa tirja, naj se mu cerkev odpre, da se na plat zvoni za ogenj. — Učitelj že davno ni več cerkvenik, mežnarja s ključi pa našel ni; — tako se je ubogemu vsa pamet zasmodila! (Konec nasl.) Iz Berolina, 9. junija 1871. Potovanje iz Ljubljane do Dunaja je bilo prav srečno; imel sem znancev v drušnji. Na Simeringu, visoki gori med zgornjim Sta-jarskim in spodnjim Avstrijanskim, nas je hudo zeblo, ker je močno deževalo in ta gora je polna snega. — Na Dunaji sem našel vse spremenjeno; mesto rase, ker novih hiš se nahaja dokaj , in sicer na prostorih, kjer sem poprej gledal drevje in zidovje; in dasiravno sem na Dunaji domač bil, vender bi ga kmalo ne bil poznal. V mnogem oziru je Dunaj v mojem dragem spominu; vsaj tukaj sem preživel 4 leta svojega nar lepšega življenja, in v tolikem mestu sem lahko ljudi na vse strani opazoval. Pa kako se to mesto spreminja! Ne samo po vnanjem, ampak tudi po svojem notranjem življenji. Nekdaj je bil Dunaj sedež čverstega živega katoličanstva, in v mestnem odboru so bili možje, kteri so imeli serce za vero in za stanovitni blagor mesta; zdaj gospodarijo tu iudje, ki imajo veljavno besedo, kterih so nar lepše nove niše, kteri imajo denar, in mestni gospodje v svojih posvetovanjih se vtikujejo v verske reči, za blagor mesta jim je manj mar. To se kaže n. pr., ker so zdaj za-vergli milijon in dve sto tisučev za cevi, ktere so po mestu nastavili za vodo, pa so pretenke, in zdaj jih izkopujejo ; tako je razdjano po Dunaji, kot da bi sovražnik tam gospodaril. Mesto se pojuduje. — O šmar-nicah so mi pravili, da jih ljudstvo obilno obiskuje; zadnji večer sem se tega sam prepričal v cerkvi sv. Karola Bor. na Vidnu. V Beču sem imel mnogo opravil, in opravivši vse sem hitel na severni kolodvor in se peljal skoz Berno — mesto polno fabrik — po lepih in rodovitnih, tudi v zgodovinskem oziru imenitnih krajih v Prago, glavno mesto češke dežele, mestna hiša ima napis: „Praga caput regni." Praga je v resnici mično, živo mesto ob bistri reki Veltavi (Moldavi), čez ktero je dolg most, kakoršnega še nisem videl, poln svetih podob iz kamna. Mene je mikala pred vsim cerkev sv. Vida, stolnica, v kteri je grob sv. Janeza Nep., in bil sem toliko srečen, da sem pri njem maševal. Cerkev to popravljajo vsestransko, zunaj in znotraj , toraj se težko tukaj mašuje; tudi ne hranijo tukaj sv. zakramentov zavolj popravljanja. Ob času godu sv. Janeza je bilo vse polno ljudi iz daljnih krajev. Praga hrani premnogo svetinj in ostankov raznih svetnikov, in zatoraj imajo v praški škofii poseben spomin vseh teh svetnikov in svetnic „festum Reliquiarum " Ko sem Prago od vseh strani in v vsakterem oziru pregledal in opazoval, kar je bilo moč, sem djal: Pač je vedil pruski častnik, kaj je govoril, ko je Prago o večernem solncu ogledoval s hribčeka sv. Lovrenca ter je rekel: „Vredna je, da jo Prusii pritaknemo, anekti-ramo." — Obstanka, se ve, v Pragi mi ni bilo, in tako se peljem naprej; posebno lep, rodoviten kraj je okoli Terezine in Litomeric, to je pravi raj češke dežele, to je njena žitnica, tukaj zase vsako sadje, ktero izvažajo na vse kraje, posebno na Saksonsko in v Prusijo. Na potu sem imel veselo drušnjo, in ker me niso poznali, sem lahko marsikaj poprašal, tako tudi o husitizmu. Odgovoril je neki postaven mož: „Naši velikaši se z njim bahajo, kteri so že zdavnaj cerkvi herbet pokazali." — Tako smo prišli v Bodenbah, ki je zadnja postaja železnična našega cesarstva, in smo šli v bližnje prav prijetno mestice Tečen, kjer ima oče grofa Leona Thuna svoj prelep grad in neizrekljivo lep vert, ki je vsakemu odpert. Razgled od tukaj je tako lep in obsežen, da ne morem popisati. Farna cerkev je delo novejše in ima svoj začetek od tod: Grofova družina se je peljala po hribu navzdol, pa konji so se splašili, in na stran zavili; obvisel je voz na drevesu in družina je srečno z voza se skobacala; v hvaležni spomin so ondi postavili križ, k kteremu so vsak dan molit hodili. Ko to drugi ljudje vidijo, so tudi hodili molit Grolinja pa dobi dobro misel in pravi: Toliko se tukaj moli, ali ne bi bilo prav, da mi hvaležnost Bogu skažemo in tukaj cerkev postavimo; in tako se je zgodilo, da je zdaj tukaj prelepa cerkev sv. Frančiška Ksav., ki ima še to posebnost, da je menza pervih treh altarjev prav natorni (vrešeni) kamen, ki je iz skale tako pripravljen; tudi cerkev nima nobene posebne podlage, je kar na skalo zidana. Gosp. fajmošter so me opomnili, da naj, kadar v Solnograd pridem, ondotno cerkev s to primerjam, in bom se prepričal, da je prav v tem, se vč veliko večjem slogu zidana. V Tečenu sem se zapisal na barko do Draždan, in tako slovo vzel od cesarstva našega za nekaj tednov. Vožnja na barki do Draždan je bila prelepa; ta kraj ob reki mogočni Albi se ne imenuje zastonj „zaksonska Švica", ker perve tri ure smo se vozili med visokimi gorami in strahovito lepo visečimi pečinami, ob bregovih blizo pa so prezale vasi. Postaje imajo skoz in skoz slovanska imena, znamenje, da tukaj so nekdaj bivali Slovani, pa zdaj se govori sama nemščina, ktero sem prav težko umeval; ljudje nekako čudno zategajo in po francoski zadnje sloge povdarjajo. Tako smo po vožnji od 8% zjutraj dospeli ob dveh popoldne v zaksonsko glavno mesto Draždane. lz Hamburga bom dalje pisal, kamor se popeljem danes popoldne. J. Sterbenec. Opomba. Imamo pisanji g. dr. J. Sterbenca tudi že iz Bremena, Hamburga in Kolina pa zavoljo gnječe moramo za ta pot prejenjati. Vr. Mlazfjlert po svetu. Francoski skorje v pastirskih listih opominjajo k pokori in k molitvi. Dupanloup pravi v prelepi pa-stirnici: „Ako se Francosko k keršanstvu ne verne, je zgubljeno." To je rečeno zlasti o politiki francoski in zamore služiti tudi Avstriji, ki jo hočejo brezverci tirati na brezversko polje. — Verzajlski škof zavrača na plemenite besede nekega očitnega pisma Henrika Burbona, na ndrodni zbor, ki je priporočil deželi molitve, na bogoljubne duše, ki se darujejo po sa* mostanih itd. in razodeva upanje, da se v novo odpira lepa stran zgodovine francoske vstrič zanikarnost, rev-šine in sramote, kterih je polna njih politiška zgodovina od 1. 1789 nadalje. Iz svobodne Amerike piše novjorški cerkveni časnik med drugim: Parska vlada je storila prav hudo samovoljno nasilstvo. Ne le da je škofom odrekla raz-glašenje in naznanilo dogme o nezmotljivosti, temuč je to tudi z osornimi besedami podpirala (motivirala). Do tega tedaj je prišlo na Parskem, da se posvetna go- Bposka prederzne vikšega škofa v čisto cerkvenih rečeh podačevati, kaj je pravo! — Parsko blezo se ni dosti ponižano, da je katoliški kralj postal „servus humillimus" luteranskega cesarja Vilhelma in pa Bizmarka, temuč se hoče s svojimi pregrehami zoper Cerkev čisto ugonobiti? Iz Ljubljane. Popolnoma odpustek. Papeževi okrožnici od 15. majnika in 4. rožn. (posnetek v Dan. v 11. 23. in 24.) je prinesel škofijski vradni list zaporedoma v sat. XXVII in XXVIII. V poslednjem so sv. Oče odperli zaklad duhovnih dobrot in dali oblast, da sme vsak škof v svoji škofiji 16. ali 21. rožn. ali kteri koli drugi dan Papežev blagoslov s popolnim odpustkom vernikom podeliti. Naš milostljivi gospod knez in škof, kakor je v škofijskem listu pristavljeno, bodo ta Papežev blagoslov s popolnim odpustkom podelili vsim vernim ljubljanske škofije 29. rožnika, to je v praznik ss. Petra in Pavla pri slovesni maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Znano je, da k temu je potrebna poprejšnja vredna spoved in sv. Obhajilo, in da se mora v namen sv. Očeta moliti. Petindvajsetletniea se jo obhajala od konca do kraja častitljivo in veličansko. Razsvitljava ljubljanskega mesta 15. t. m. je bila splošna in tako sijajna, da je Tagblatt od besnosti jel lampice in lučice zobati, to je, tajiti, kar je vender ves narod vidil in je tudi „Laiba-herica" prisiljena resnico priznati. Drugi pot več. V god sam so bile spodbudne cerkvene opravila po mestu. V nunskem kloštru je bilo 150 deklic pri sv. Obhajilu. Po častitljivi Božji službi so otroci s silovitim navdušenjem papeževo himno peli. Naslednjič je bilo v kloštru 60 naj revniših otrok, bosih itd. nasitenih, obda-rovanih in tako sladko razveseljenih. Pri Božji službi katoliške družbe pri sv. Petru je bila ljudi polna cerkev, pri sv. Obhajilu prav veliko vernikov. Veliko mašo so imeli prečast. g. kanonik Fr. Kramar, pridigal dnevu in slovesnosti prav prilično g. stolni kaplan Klun. Pri besedi zvečer je bilo polno ljudstva in vse se je prav dobro obneslo, govorjenja, petje, deklamacija in živi podobi. Pri zadregi s prostorom moramo to in dokaj navdušenih dopisov od mnozih krajev odložiti. — Tagblatt se teh popisovanj že naprej boji, in po pravici, zakaj, če kterikrat, se je zdaj pokazalo, da Tagbl. nima nič z narodom in narod nič s Tagblattom. God sv. Alojzija je šolska mladina vendar sploh obhajala; tako na pr. perva in druga mestna šola s pervim sv. obhajilom pri sv. Jakobu, vadnica z maso v stolnici sv. Nikolaja, realka na Rožniku, gimnazija v nunski cerkvi, kjer so slovesno sv. mašo s primernim tehtnim ogovorom o sv. Alojziju in o Piju IX v dan njihovega venčanja imeli stolni prošt, preč. g. J. Kr. Pogačar. Da bi pač 251etnica tolikega prijatelja šolski mladini, sedanjega papeža Pija IX, na prošnjo njenega zavetnika sv. Alojzija, bila daničica boljše prihodnosti tudi našim šolam! Gosp. dr. II. Pavkar, špiritval. je postal kanonik. S tolikoletnimi kerš. nauki v nunski cerkvi, z bratovš. sv. Res. Telesa itd. si je pridobil velike zasluge, ter mu V3ak čestita za to dostojnost. # . Tudi ljubljansko duliovstvo je med dr igimi telegrami iz Ljubljane po dr. Vončinu poslalo v Rim svoje vošilo sv. Očetu, v kterem je omenjeno, kako so verniki tega mesta z razsvitljavo, z molitvijo po cerkvah in s sv. Obhajilom skazovali gorečnost za sv. Očeta. Iz Gorice. Vabilo k svečanosti o priliki 251etnice kronanja Sv. Očeta Pija IX, ktero je napravilo centralno semenišče v Gorici 21. junija 1871, obsega na- Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natis) slednji program: Zjutraj ob 10 uri slovesna maša. Popoldne ob 4. uri slovesne večernice. — Ob 6 popoldne v refektoriji: 1. „Dolenski stopaj" za gosli in violon, zložil H-s. 2. „Vvodni govor" latinski. 3. „Exultate," zbor z godbo. 4. „Pervaštvo papeževo in njegova nezmotljivost," govor slovenski. 5. „Peter ti si skala," samospčv za tenor, gosli, violo in violon. 6. „Adagio", za gosli in violon, zložil Haydn. 7. ,,Slava Pija IX," govor talijanski. 8. „Inno di Mentana." 9. „Sonate" za glasovir, zložil Janez Nep. Humel. 10. „Koliko je stanovitnost papežev cerkvi koristila," govor hervaški. 11. „Kdo je mar?" Besede Koseski-ta, napev Dr. B. Ipavcev. 12. „Miserere," iz opere „Trovatore," zložil Verdi. 13. „Pobratimija" zbor za bariton in tenor-solo, zložil A. Hribar. 14. „Žive podobe," vmes godba. Kup dopisov prihodnjič. Britka in koristna novica: Z vabilom k naročevanju na Danico se je zakasnilo!! Prosimo: pošijite, pošljite naročnino do založnika Jož. Blaznika brez pomude, kteri ste bili samo na pol leta naročeni; pa veliko novih seboj pripeljite! Cena za pol leta: po pošti 2 gola. 20 kr.; za v tiskarnici prejemano 1 gl. 80 kr. MMobrotui darovi. Za sv. Očeta. Duhovni od 1. 1846, ki so s sv. Očetom vred 25letnico obhajali, so iz hvaležnosti do Boga in iz vdanosti do sv. Očeta zložili: 1 ces. cekin v zlatu, 2 tol. po 2 gl. in 3 gl. sr. star. den., pa 45 gl. a. v. — Neimenovana roka 6 gl., druga 1 gl. sr., po g. J. Rozmanu, prosite sv. blagoslova. — Dr. V. 2 gl. v sr.: „Dominus subsannabit eos." — Neka oseba 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. den.; voši sv. Očetu srečo za 251etnico. — Z Ježice zbirk 18. t. m.: 6 gld. 20 kr. novega in 2 gl. 23 kr. srebern. st. den. Vsi darovavci prosijo papeževega blagoslova za srečno zadnjo uro. — G. M. M. 5 gl. — Sv. Očetu daruje čeda in pastir v Žalni za petindvajsetnico 25 gld. 20 kr. z željo: Bog Njim daj še doživeti zmago nad sovražniki Boga in njegove sv. Cerkve! — Duhovnija v Oernem verhu nad Polh. gr. daruje sv. Očetu Piju IX za Njih petindvaj-setletnico 10 gl. v pap. in 1 gld. v sr. — Darov o 25-letnici v frančiškanski cerkvi 36 gl. v pap. in čez 9 gl. razn. den. v sr. — B. De R. 15gl. s pristavkom: „Oh, Dio facia, che tutti gli inimici suoi vengano alla rico-noscenza dalla Sua infallibilith.!" — Z Gojzda nabirk med slovesno sv. mašo 18. rožn. — Iz Polh. gradca — ofer pri slovesnosti za sv. Očetu — 30 gld., ki jih darujejo : „v znamnje sinovske ljubezni in popolnoma vdanosti do sv. Očeta s ponižno prošnjo za sv. blagoslov, da bi ostali vedno zveste ovčice svojega v veri nezmotljivega Pastirja. — Deklice znotranje šole vgospejskem Uršul, samostanu v Ljubljani so same sebi pritergovale in tako častitljivemu svojemu sv. Očeta darovale za prelepo petindvajsetletnico 52 gl. v sr. star. in nov. den., ter prosijo za sv. blagoslov, da bi mogle prav bogo-ljubno živeti in zveličano umreti. — Pri darovanju 18. t. m. je fara Šmartenska pri Litiji zložila za sv. Očeta: 2 tol. (4 gl. 12 kr. st. d.), 3 sr. dvajs., pa 30 gld. 86 kr. n. d. ter jim vošči, da bi doživeli tudi še zmago sv. Cerkve, kakor so doživeli veselo 251etnico papeštva. — Iz Teržiča 45 gl. v bank., 4 gl. st. cL in 1 gl. nov. d. v sr., 50 frank, v zlatu. Darivci priserčno vošijo sv. Očetu srečo k 251etnici in prosijo jih za sv. blagoslov za se in za svoje družine. (Dalje prihodnjič.) ir in založnik: Jožel Itlazilik v Ljubljani.