M2T* LJUBLJANA JU3G3I.AVT J St. 213 tebafr »—M dmn z 'S i..— L 22.—, pol ItSOf^L- Po«air t ikokscti i koioae t niče, «»kT«W, pori* t sredo, Tt EDINOST LeteftLU UredniSto te i^mmttf« Trti Pfc «Kc* i Ffncmmoo d'AmM 20. T-11-57 Dopki nof m potij^o HHfr^no otfM, reklo- ^ d*ior po »|iM«ultTM. Rokopisi oo oo vnitjo. Nofaonkiiana M no tproiMiiojou — IM založba in tisk Tiskarne «Edmoa*» Fsdaredn&hno ▼Gorici : triica Gioooi Cordoed it. 7, L a. — Telet Št 32X Gkvai in oorfororai urednik; pni FISp Pode. Pariz in Moskva Po vzpostavitvi normalnih di-plomatičnih stikov med Rualgo in Francijo, sta obe drŽavi živeli v precej dobrih odnošajih. Res je sicer, da dolgotrajna pogajanja za ureditev rasznirh finančnih m gospodarskih, vprašanj niso mogla do sedaj še privesti do nikakva sporazuma, na čiga* podleži bi'bilo mofoče vzpostaviti tudi redne trgovinske stike med obema deželama. Glavno sporno točko je tvorilo in še tvori pri tem vprašanje carskih predvojnih in vojnih dolgov napram Franciji. Boljševiška vlada je vedno izjavljala, da teh dolgov ne priznava in šele po dolg-em. obotavljanju je pristala na svoto, ki pa Francozov ni mogla zadovoljiti. Pogajanja so se več krat začela, a so zmerom osfaJa brez uspeha. Po sestanku med Briandom in dr. Suesemannotn v inoir.-j^ sve je, sakor znano, začela takozvana «thoiryska politika«, politika zbližanja med Francijo in Nemčija. Ker živi Nemčija v prav dobrem razmerju z ruskimi sosedi, so takrat mnogi izražali prepričanje, da bo thoirv-ska politika s posredovanjem nem*keira zunanjega ministra pripomogla tudi do zbližanja med Parizom in Moskvo. Po prelomu med Veliko Britanijo in ZSSR in po pompozni manifestaciji francosko-antrle-škega prijateljstva ob priliki Doumergueovega in Briandove-ea obiska v Londonu, se je pa stvar zasukala bolj v nasprotno smer. Nekateri listi so takrat že prerokovali, da bo tudi Francija sledila angleškemu xqledu in da bo prekinila c/lnošaje z Moskvo. V tem zmislu je tedaj začel vplivati na javno mnenje tudi velik del francoskeera tiska, «Matin» na pr. je objavljal senzacionalna odkritja o zaroti komunistov, ki so imeli baje že vse pripravljeno, da izzovejo revolucijo in se polastijo Pariza, tf>v je ob enem nagi a šal, da vodijo komunistično gibanje na Francoskem eksponenti sovjetskega, poslaništva. Na razpoloženje velikega dela francoske javnosti so vplivala tudi poročila o komunistični propagandi med vojaštvom, o uporih in de zertiranju vojakov-komunistov Nacionalistično časopisje je seveda izrabljalo v svoje namene vsak, tudi najbolj neznaten dogodek, slikalo je strahove v zelo črnih barvah in nanašalo, da je položaj skrajno resen in da je država v nevarnosti. K stopnjevanju nerazpoloženja napram ZSSR so pripomogli tudi izgredi v Parizu, povodom usmrtitve Sacca in Vanzettija. Vse to so nacionalistični listi spravljali v zvezo s sovjetsko boljševiško propagando. Te dni pa se jim je posrečilo iztakniti nekaj, radi česar so dvignili mnogo prahu in začeli zahtevati, da francoska vlada prekine diplomatične odno&aje z Moskvo. Osrednji odbor ruske komunistične stranke je po zaključit vi svoje-ga zasedanja, ki se je vrSilo v prvi polovici avgusta, objavil razne izjave ir^ resolucije, ki so jih odobrili posamezni odseki osrednjega odbora. V eni »zmed teh izjav se pozivajo podaniki tujih, sovjetom sovražnih držav, naj vneto delujejo proti svojim vladam, vojaki pa naj se v slučaju vojne postavijo na stran ruske vojske. Med onimi, ki so to izjavo podpisali, je, poleg Trockega, tudi Rakovski, sovjetski poslanik v Parizu. Ko je francosko ministrstvo zvedelo za to, je potom svojega poslanika Herbettea takoj protestiralo pri Čičerinu, komisarju za zunanje zadeve, češ da ni dopustno, da bi take pozive podpisoval sovjetski poslanik pri francoski vladi. Čičerin je bil takoj pripravljen dati zadoščenje užaljenim Francozom. Poslal je v Pariz noto, v kateri izjavlja, da sovjetska vlada izrecno in formalno obsoja idejo, naj bi njeni zastopniki organizirali propagando in upore na ozemlju Francije, s katero živi ZSSR v miroljubnih odnošajih. Ker je francoski tisk zagnal velik krik in vik, naglasujoč, da sovjetski zastopnik izrablja posla niSko imuniteto in da kuje načrte proti Franciji, kar da je sam priznal, ko je podpisal o-menjeni poziv, je tudi Rakov-ski hitel izjavljat, da so Fran- cori napačno tolmačili fest osrednjega Jodbora ruske komunistične stranka, katerega je podpisal kot član odbora in ne kot poslanik. Rakovski nagi aš a, da se prav dobro zaveda svojih dolžnosti in da natančno ve, da se ne sme vmešavati v notranje zadeve Francije. Manifest pa velja le za slučaj kakšne vojne in ne pride torej nikakor v poštev za Francijo, kajti Pariz in Moskva živita v mi-In on, Rakovski, smatra za Zasetlinile lunarno ru. _ . , svojo orvo dolžnost, da se okrepi dobre odnošaje med obema državama. Desničarski listi s to izjavo niso zadovoljni. In izjavljajo, da bi ne bili zadovoljni m ti tedaj, ko bi sovjetska vlada odpo-klicala Ra.kovskega in poslala v Pariz drugega diplomata, ker M ta — tako pišejo — samo nadaljeval delo Rakovskega. Zato zahtevajo, naj vlada prekine odnošaje z ZSSR. Briand, ki vodi zunanjo politiko Francije, je pa drugačnega mnenja in noče slediti zgiedu Angležev, ki so se menda prenaglili, kajti sedaj skušajo spet vzpostaviti redne diplomatične stike z Moskvo. Izjavil je, da je s Čičerinovim odgovorom zadovoljen, pa naj Rakovski še o-stane v Parizu ali pa tudi ne. Oblak, ki je naznanjal novo nevihto, nov spor v Evropi, sedaj že spet izginja na oteorju. OtWMt?V E«KWOfsKe$ll u MIlanu Poljski mirti MILAN, 6. (Izv.) Danes ob 10. uri se je olvoril v veliki dvorani trgovinske univerze Bacconi 10. italijanski geografski kongres. Za predsednika kongresa ie bil izvoljen general Porro. Na otvoritveni seji je zastopal kralja vojvoda delle Puglie, vlado pa minister kolonij on. Feder-zoni, ki je po kratkem pozdravnem govoru milanskega občinskega načelnika on. Bellonija v imenu Nj. V. kralja z daljšim govorom otvoril 10. italijanski geografski kongres. Minister je v svojem govoru naglasil se nedavno skoro pro-gramatično nepoznavanje geografije, ki je bilo razširjeno po vsej Italiji. Ta nevednost je povzročila državi večkrat mnogo škode ter je imela za posledico obžalovanja vredno nerazumevanje življenjskih, {notranje- in zunanjepolitičnih, vojaških in gospodarskih vprašanj. Toda podi vplTvom fašistovske vlade se bo razvilo splošno znanje geografije, ki ga je do sedaj Italija zelo pogrešala. Fašistov-ska vlada je in bo napela vse svoje sile, da ozdravi državo od te bolezni. Zato želi in pričakuje minister od kongresa velikih uspehov. Med zasedanjem kongresa se je pojavil pred univerzo nek duševno omejen kmet, ki je začel razdeljevati letake, v katerih nasprotuje dejstvu, da se zemlja vrti okrog solnca, in v katerih zasmehuje geografe in njihov kongres. Mnicfl pK^toni RIM, 6. (Izv.) Po včerajšnjih volitvenih formalnostih je pričel III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo d«la danes s svojim pravim delom. Ob 10. zjutraj se je pričelo zasedanje v vseh štirih odsekih, v katere je kongres razdeljen. Najprej so podali posamezni poročevalci svoja poročila, po katerih se je vnela povsod živahna debata, v katero so posegali delegati raznih držav. Posebno živahna je bila debata v odseku za gospodinjstvo, ki ga tvorijo po večini ženske. Po poročilu gospe Margis Hildegard, ki je povdarila potrebo ustanovitve organizacije, ki naj bi nudila gospodinjam vsa potrebna navodila za racionalizacijo dela in stroškov, so se priglasili k besedi mnogi delegati in delega-tinje, ki so poročali o uspehih, doseženih v tem področju v posameznih državah, in ki so stavili razne predloge. Vodstvo (omiške stranke se bo sestalo 28. septembra RIM, 6. «Foglio d*Ordini» objavlja v svoji današnji številki, da je načelnik vlade on. Musso-lini sklical vodstvo fašistovske stranke na sestanek, ki se bo vršil 28. septembra v palači Vi-minale v Rimu. Dnevni red napovedanega sestanka vodstva fašistovske stranke je naslednji: 1) Položaj v stranki, 2) praznovanje pete obletnice pohoda na Rim, ki se bo vršilo 28. oktobra. List se bavi v enem svojih člankov, ki mu je naslov «Kvo-ta 90», tudi z vprašanjem reva-lutacije lire. List pravi, da so se pojavile govorice o ponovni re-vaiutaciji lire, in ugotavlja, da so take govorice brez podlage, zlasti po proglasu načelnika vlade, ki določa, da se ima lira vzdržati za nedogled en čas napram angleškemu funtu šterlin-gu v razmerju, kakor 1 : 90. Pro-_ ti ljudem, ki razširjajo take govorice, zaključuje članek, bi morala nastopiti edino le še policija. On. Grandl pri načelniku vlade RIM, 6. (Izv.) Davi se je povrnil v prestolnico državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev on. Grandi. Po razgovoru s predsednikom vlade v palači Viminale se je podal on. Grandi v palačo Chigi. RIM, 6. (Izv.) Kakor doznava agencija «Informatore della Stampa», je razposlalo ministrstvo za notranje zadeve vsem prefektom Ucdaljevine okrožnico, v kateri jih opozarja na ne vedno lepo in pošteno delo, ki ga vršijo posredovalci raznih profesionistov (odvet., zdravnikov, inženirjev). Ker je podobno delovanje tudi na veliko škodo onih profesionistov, ki se ne poslužujejo podobnih sredstev, in na veliko škodo klientov, ki so večkrat hudo prevarani, počiva ministrstvo prefekte, naj poskrbijo, da spravijo dotični ljudje v najkrajšem času svoje delovanje v sklad s predpisi 116. člena zakona o javni varnosti. Pri podeljevanju tozadevnih listin morajo prefekti postopati skrajno previdno. Oblasti za javno varnost pa bodo morale voditi nad delovanjem posredovalcev strogo nad-zorstvo. Likvidacija vojnih odškodnin v reški pokrajini RIM, 6. (Izv.) «Gazzetta Uffi-ciale» prinaša v svoji današnji številki ministrsko naredbo z dne 30. avgusta 1927., s katero se pooblašča reška finančna in-tendanca, da likvidira odškodnine za vojne oškodovance na reškem ozemlju. 2ENEVA, 6. (Izv.) Poljskemu načrtu za preprečevanje vojn pripisujejo tukajšnji krogi veliko važnost. Po tem načrtu naj bi se vojna proglasila za nezakonito. Države bi se morale zavezati, da ne bodo v ni kakem slučaju segle po vojni, da uredijo svoje medsebojne spore. 2 EN EVA, 6. (Izv.) Zunanja ministra Briand in Chamberiain sta se sestala sinoči in sta na tem svojem sestanku razpravljala o poljskem načrtu glede splošnega varnostnega pakta. Načrt bodo posebej proučili juristi, a ne oni, ki so č«ani juri-dične komisije Družbe narodov, ker bi se načrt gotovo odklonil. VARŠAVA, 6. (Izv.) Zdravstveno stanje poljskega zunanjega ministra Zaleskega se je v poslednjih dneh znatno izboljšalo in se bo dne 10. septembra bržkone že podal v Ženevo. Sestanek med ministri Bzianr doma ChasnbeHainom in Marin-kovlćem ŽENEVA, 6. (Izv.) Mala an-tanta raevija živahno delovanje ter nadaljuje svojo včeraj pričeto konferenco. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinko-vić je imel danes že razgovore z zunanjima ministroma Briandom in Chamberlainom; na tem razgovoru so ministri razpravljali o političnih problemih, ki najbolj zanimajo Malo antanto, pa tudi o novem varnostnem vprašanju. Oster Mr Davldoulča proti jugoslovenskemu ministrskemu predsedniku Vukićeviću BEOGRAD, 6. (Izv.) Pozornost političnih krogov je bila danes posvečena izključno le volilnemu gibanju, ki se dan za dnem zmerom bolj poostruje. Danas nji govor Ljube Davidovića v vzbudil splošen Minister oo. Rocoo RIM, 6. (Izv.) Pravosodni minister on. Rocco, ki je bil pred dnevi operiran, je v toliko okreval, da bo čez nekaj dni spet lahko nastopil svojo službo. Novt predsedniki pokrajinskih organizacij avtonomnih bitij RIM, 6. (Izv.) Na predlog predsednika splošne zveze avtonomnih bitij je odobril generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati imenovanja mnogih predsednikov pokrajinskih organizacij avtonomnih bitij. Za predsednika tržaške organizacije je bil imenovan pokrajinski tajnik tržaške fašistovske zveze inženir Josip CobdL t. t. m RIM, 6. (Izv.) Danes zvečer se je vrnil v prestolnico rimski guverner knez Potenziani, ki si je privoščil kratek oddih. Rimski guverner se je pravzaprav predčasno povrnil v Rim, to pa radi bližnjega pose ta newyor-škega župana Walkerja, ki prispe v Rim dne 9. t. m. in ki mu pripravlja rimsko mesto svečan sprejem. Zaključite? sokeiolskeja kongresa RIM, 6. Včeraj se je zaključil kongres mednarodne zveze vi-sokošolcev. Ob zaključit vi je 1-mel novi predsednik zveze dr. Maltini daljši govor. KALKUTA, 6. (Izv.) Letalo «Pride of Detroit*, ki je danes ob 6.55 odletelo iz Allahabada, je prispelo v Kalkuto kmalu po 10. uri dopoldne. Jutri zjutraj bo nadaljevalo svoj polet okrog sveta proti mestu Rangoonu, ki je oddaljeno od Kalkute v zračni črti 650 milj. Vest o spopadu na jugoslovansko hoipmskl meji damenUrena SOFIJA, 6. (Izv.) Bolgarska službena komisija je dementira-la vesti, ki so se razširile zadnje dni v inozemskih listih o nekem spopadu na jugoslovensko-bod-garski meji. Glasom uradne u-gotovitve sta dva sel j alta pri iskanju svoje živine pomotoma prekoračila mejo. Ker na poziv obmejnih straž nista obstala, ampak sta skušala pobegniti, so straže streljale za njima in sta bila ubita. Preiskava tega incidenta je poverjena mešani jugo-sk>vensko-bolgarski komisiji. Angleški list napoveduje sestanek med on. Mussclinijem in Chamberlainom LONDON, 6. (Izv.) Listu «Cen-tral News» poročajo, da se bo sredi septembra vršil .v Genovi sestanek med načelnikom vlade in zunanjim ministrom M ussolini jem ter angleškim zunanjim min. Chamberlainom. Chamberiain namerava tekom tega meseca potovati na oddih na svoji jahti «Dolpine», in sicer po Sredozemskem morju. Ob tej priliki se naj bi sestal z on. Mussodmij em. Letalo Old Glorv odletelo proti Rima OLD ORCHARD, 6. (Izv.) Ob 13.25 po ameriškem času, po našem ob 18.25, je nastopilo letalo «01d Glory» svoj prekooceanski polet. Letalo je na peščenem bregu naglo startalo, se dvignilo in takoj izginilo za obzorjem. Letalca Bertaud spremlja James Devvitt, ki ga bo od časa do časa nadomestoval pri krmilu. Poleg obeh letalcev se nahaja na letalu kot potnik ravnatelj londonskega lista «Daily Miror» Filip Pavne. Pred svojim odhodom je Bertaud izjavil, da ne bo letel v velikem loku preko Nove zemlje, marveč, da bo usmeril svoje le- DNEVNE Beogradu je vtis, da obstoja sedanja vladna I talo naravnost proti Bordeauxu koalicija le še formalno in da je vsako nadaljnje sodelovanje med demokrati in vukičevičevci po 11. septembra skoro nemogoče, posebno še, ker je gospod Davidović v svojem današnjem govoru izrecno povdaril, da vlada v demokratski stranki popolna solidarnost in da med njim in dr. Marinkovičem sploh nikdar ni bilo kakih nesoglasij. BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes do- v Franciji Letalec nosi s seboj več pisem. Od teh je eno pisal BrewsterkjOgi, guverner države Maiaie, italijanskemu ministrskemu predsedniku on. M us solini ju, ostala tri pasma pa so naslovljena na papeža in so jih pisali trije ameriški kardinali. Ženska plava čez Rofeav&ki preliv LONDON, 6. (Izv.) Plavalka gospa Ccrson je startala £ o-brežja v grofiji Kent danes ob 8.50 zjutraj. Gospa Corson namerava preplavati Rokavski preliv. Čeprav (je /temperatura vode precej nizka, vendar je pogumna plavajka izjavila, da se ji bo njen poskus posrečil. Ameriški senator proti novemu posojila Franciji NEW-YORK, 6. Senator Borah je naslovil na državnega tajnika Kellogga pismo, v katerem utemeljuje svoje stališče glede novega posojila, ki ga skuša Francija najeti v Ameriki. Senator pravi, da bi bilo bolje za prijateljske odnošaje med Francijo in Združenimi državami, če se med obema državama najprej reši vprašanje ureditve starih francoskih dolgov v Ameriki in se šele potem razpravlja o vprašanju novega posojila Franciji. Državljanska vojna na Kitajto Usmrtitev četvorice generalov v Nankingu ŠANGHAJ, 6. Iz Nankinga poročajo, da so čete južnih nacionalistov ujele 10.000 vojakov severnih nacionalistov. Ta vest pa še ni potrjena. Obenem pa je došla brzojavka, da so bili v Nankingu ustreljeni 4 generali, pristaši Sun-Čang-Fanga. Poveljnik severnih nacionalistov general Sun-Čang-Fang, ki je moral izprazniti Pukou, zbira svoje čete Fungceu ter se pripravlja na novo prodiranje proti Nankingu in Šanghaju. Ukrepi xa Istro Letošnja huda suša je postavila istrskega kmeta pred trdo preizkušnjo. Kakor znano, je pokrajinska zveza industrij cev __________v Puli predložila pred nedavnim poldne se je vršil pred Narod- I predsedniku viade posebno spo-nim kinom v Beogradu že dofr | menico, v kateri je obrazložila go napovedani shod i Jugoelo-venske demokratske stranke, na katerem je nastopil kot glavni govornik Ljuba Davidović. V vseh političnih krogih je vladalo za ta shod veliko zanimanje, posebno še, ker je gospod Davidović ponovno izjavil, da bo na tem shodu obrazložil stališče demokratov do Vukićevićeve skupine v vladi. Shoda se je u-deležilo nad 4000 fljudi. Ljuba Davidović je v svojem govoru med drugim dejal: težave in potrebe Istre. listi poročajo sedaj, da je on. M uja solini načeloma pristal na razne točke spomenice in da bo čim prej dal točen odgovor na posamezne predloge. ' Prihodnjo soboto se bo v Rimu vršil sestanek, katerega se bodo udeležili minister za javna dela on. Giuriati, istrski poslanec on. Mrach, istrski prefekt comm. Cavalieri ter predsednik kr. komisije za Istro sen. Chersich. Razpravljali bodo o «Predsedrrik vlade gospod Vu- pričetku del za gradnjo cest, kićević smatra za eno svojih glavnih nalog, da cepi stranke. Razcepil je radikalsko stranko in hoče zanesti razdor tudi v demokratsko stranko. Gospod Vukićević se vmešava v naše zadeve, toda pri tem bo dobil podteno po prstih. Jasno je, da so nam danes bolj kot kdaj poprej potrebne velike stranke, ker zamorejo le take stranke Izvesti svoj program. Brez njih je konsolidacija nemogoča. Gospod Vukićević je skušal z vsemi sredstvi preprečiti kandidature dr. Spaha in njegovih pristašev, češ da je njegova stranka zasnovana na versTci r podlagi, istočasno pa je sklenil pakt z dr. Korošcem, katerega stranka ima najbolj izrazit verski značaj. Toda volitve 11. septembra bodo pokaeale, da Vukićeviću ne pomaga več noben pakt in da se bo moral za vedno odpovedati političnemu delovs^ nju.» BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes se je po vsej državi praznoval rojstni dan prestolonaslednika Petra. _ BUDIMPEŠTA, 6. (Izv.) Ponoči so neznanci pomacali vhod v čehoslovaško poslaništvo ter nalepili na vrata listek z Šaljivo vsebino. Policija je uvedla strogo preiskavo, obenem pa je postavila pred poslaništvo stalno stražo. čimer naj bi se zaposlili pred vsem istrski kmetje, katerim je suša skoro popolnoma uničila poljske pridelke. Kavcij« trgovcev Pokrajinska federacija trgovcev opozarja vse one trgovce ki bi radi da se jim vrnejo, deloma aH v celoti, kavcije, položene v zmislu zakona, da morajo v to svrho napraviti prošnjo na poteštata, v čigar občini izvifhijejo svoj trgovski poklic. Prošnjo treba napraviti na kolkovnem papirju za dve liri. Priložiti ji je treba: eno polo kol-kovnega papirja za tri lire, eno za dve liri in začasno pobotnico o položitvi varščine. V prošnji mora trgovec izrecno navesti, katero svoto pušča še v varščino in koliko naj se mu vrne. Oni pa, ki se ne pečajjo več s trgovanjem in žele, da bi se jim kavcija povrnila, morajo prošnji dodati poleg navedenega tudi potrdilo trgovinske zbornice, iz katerega je razvidno, da se je prosil-čevo podjetje črtalo iz seznama trgovin. __ Cmio Zhrll ▼ razprodaji na drobno Municipij sporoča, da je tržaški poteštat določil naslednje maksimalne cene za živila v razprodaji m^ drobno r Sladkor:' v kristalih L. 9.60 za kilogram, v prahu po L. 7.10. — Riž, navaden 1.80, II. vrste 1.70. — Testenine: dobre vrste 3, neapeljske extr& 3.70, domače extra 3.70, bolonjske 3.90. — Kava: Rio navadna 21,50, Rio boljše vrste 22.50, Santoe 24.50, Salvador 26.50. — Krah v hlebih po 200 gramov: iz enotne moke tudi po 2 liri. — Fižol nov 2.10, zelen 1.80. — Semensko olje, navadno, 5.70 za liter, oljčno 8.40. — Slanina: prvovrstna domača 9.40, drugovrstna 8.60, ameriška 8.20. — Mast: domača 8.20, ameriška 8.40. — Maslo: prvovrstno 19, drugovrstno 17. — Sir: «reggiano» iz 1. 1926 po 19 lir, iz Teta 1925 po 28 lir, ementalski po 14. — Paradižnikova konserva 3.80. — Mleko 1.40 za liter. Ta cenik je stopil v veljavo 5. septembra in velja do novih odredb. V vsaki trgovini, pekarni itd. mora viseti tak cenik. Trgovci ga lahko dobijo na glavni sekciji mestnih stražnikov; vsaka kopija stane 30 stotink. RAZPUSČENA DRUŠTVA Z odlokom od 2. septembra t. 1. št. 4546/1 je tržaška prefektura razpustila Športno društ. «Adria» pri Sv. Jakobu v Trstu, z motivacijo, da se društvo sploh ni udej-stvovalo na športnem polju, in da je njega obstoj služil protinacio-nalni propagandi, kar bi lahko motilo javni red. Poleg tega je v odloku rečeno, da vsako športno delovanje, ki se ne vrši pod okriljem C. O. N, I. -ja, nasprotuje ciljem nacionalnih ustanov. Iz istih razlogov je bil razpuščen tudi Športni klub «Val» v Barkov-ljah. Izpili za občinske tajnike Notranje ministrstvo je s posebno naredbo določilo, da se bodo usposobljenostni izpiti za občinske tajnike, v svrho dosege tozadevnega patenta, vršili dne 28., 29. in 30. decembra t. 1. na raznih prefektu-rah, med katerimi so tudi tržaška, goriška in videmska. POZDRAVE IZ ARGENTINI JE pošiljajo sorodnikom in znancem naslednji izseljenci, ki se nahajajo v Beriesu (La Plata): Fran in Frančiška Suban, Alojzij Mohorčič iz Mahničev; Fran Seražin iz Dolenj; Fran Mohorčič iz Pristave; Fran Hod iz Hribca; Henrik Blokar iz Gradišča; Ivan Meško iz Sela; Alojzij Ren ar in Fran Marc iz Gorenje Braniče; Fran Sto par, mizar iz Lokve in Ludovik Antončič. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 6. 9. 1927. Dočim so bili zadnji dnevi na trgu precej klaverni, je danes trg zopet zavzel obliko, katere smo bili navajeni, in je imel celo deber dan. Temu v dokaz postavljamo cene, ki niso bile slabe in ki so navadno posledica dobrih tržnih dni. Seveda so cene na blagovnih trgih, EL cfiĐOVUmDi V Trstu, dne 7. soptambra 195] kakor je tržaški, nekaj zelo nestalnega in pod stalnimi vplivi, bodisi množine pripeljanega blaga, bodisi njega kakovosti in tudi pod vplivom vremena. Zato poročila v tem tržnem barometru niso odveč in so v stari obliki, vedno nekaj novega. Trg je te dni dobesedno preplavljen s krompirjem vseh mogočih vrst in kakovosti. Najbolj iskan je bil rdeči kraški krompir, katero-ga je bilo na trgu najmanj. Tudi precej lep istrski ruinenkastobeli krompir ima mnogo kupcev, ki iščejo le lepe množine tega sadu. Kupujejo ga pa tudi že gospodinje za direktni konsum. Nepričakovan napredek zaznamujemo pri zelju. Grmade tega pridelka so zelo na-rastle in cene nekoliko padle. Blago je bržkone uvoženo. Fižol se nahaja na mrtvi točki. Sadni trg ne nudi ničesar novega in je zavzel že popolnoma oblike, ki jih bo sedaj ohranil najmanj za dobo enega meseca. Le čcšplje obračajo nase sedaj še posebno pozornost. Cene smo imeli sledeče: Zelenjava: rdeča pesa za kuho 140—160 lir za stot; navadna pesa 140—220; navadno zelje 70— 100; vrzote 120—160; vodne dinje 80—200; čebula 40—60; fižol v stročju 180—240; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 140 —200; fižol nov 170—230; ločike 160—440; malancane 50—240; ze-lenordeča paprika za kuho 70— 180; krompir 50—120: zeleni poper za kuho 80—100; paradižnik 35— 40; radič 80—400; šelen 150—200; špinača 150—360; buče za kuho 120—250. . ^ Sadje: češplie 30—150: fige 50 -100: limone 35—45 za zaboj; me-la-grane 90—120; jabolka 50—90; hruške 80—350; breskve 45—500; vodne melone 180: ?rozc:e 100—320 Cene brutto per netto. Na drobno iic cene /.a 'J.0% višje. Ob nenavadnih okončinah Je sinoči skt**al končati z življenjem 28-Ietni mehanik Vincenc Billini, stanujoč v Carboli zg. št. 275. — Okoli 21. ure se je v neki sobi javne hiše v ulici Pescfaeria št. 5 obesil na hlačni pas, ki ga je bil privezal h kljuki pri vratih. 2«nska, ki je bila v njegovi družbi, je takoj prerezala pas in poklicala lji*4i, ki so, videč, da je mladenič že nezavesten, naglo telefonirali po zdravnika rešilne postaje. Prišed-Ši na lice mesta, je ta dognal, da je stanje Billinija zeio nevarno; mladenič je močno krvavel iz ust in nosa, kljub prizadevanju zdravnika ni prišel k zavesti. Po prvi pomoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Ni znano, kaj je privedlo mladeniča do obupnega koraka. Iz tržaškaga življenja Nesrečna kolesarja Da bi se nekoliko razvedril po učenju, je 14-ietni dijak Friderik Manao, stanujoč v ulici Carpison št. 14, včeraj popoldne zasedel svoje kolo ter začel veselo kolesariti po ulici Ronco in bližnjih ulicah. Toda tej njegovi zabavi je mahoma napravila konec nezgoda, ki bi bila skoro imela prav žalostne posledice. Ko je dečko pri-vozil iz ulice Ronco v ulico Mol in grande, se je na križišču zaletel s kolesom v neki avtomobil ,ki je vozil po omenjeni ulici navzdol. Ker je šofer naglo zavil v stran in ustavil avto, nezgoda ni imela posebno hudih posledic. Manao jo je izkupil razmeroma zelo po ceni z rano na ievi nogi hudimi praskami na raznih delih telesa Šofer je pomagal nesrečnemu ko lesarju v avtomobil in ga prepeljal v mestno bolnišnico ,kjer je Manao dobil potrebno pomoč, nakar je bil prepuščen domači negi. — Hujše posledice je imela nezgoda, ki je doletela včeraj popoldne 15-letnega Alojzija Sinkoviča, bivajočega v Gramegni pri Sujah. Okoli 15. ure se je fant odpravil s kolesom v Kaštel, kjer je imel razne opravke. Med vožnjo, ko je bil že blizu cilja, je Sinkovič iz neznanega vzroka izgubil oblast nad svojim jeklenim konjem in padel tako nesrečno, da se je hudo pobil po obrazu ter si poleg tega tudi pretresel možgane. Siromaka je pobral neki avtomobilist, ki je kmalu potem privozil tam mimo, in ga prepeljal v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. Ce ne nastopijo kake komplikacije, bo nesrečni fa.ii t po mnenju zdravnikov ozdravil v kakih 15 dneh. Nezgoda mladega podajača. Pri delu v novih občinskih hišah za delavce in uradnike, ki jih gradijo v Kraljevi četrti, se je včeraj popoldne ponesrečil 14-letni podajač Emil Pertot, stan. v Lo-njerju 3t. 83. Ko je donašal malto zidarjem, zaposlenim na odru v višini prvega nadstropja, se je nenadoma zrušil lesen mostič, čez katerega je šel, m pri tem je padel z višine kakih 6 metrov. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko na dveh mestih, si izpah-nil nogo in se razen tega še pobil po obrazu. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 3 tedne. Otrok padel skozi oka o. V hipu, ko je nihče ni nadzoroval, se je 6-letna Viktorija Bobich, stanu ioča v ulici Istria št. 10, sinoči okoli 21. ure skobacala na hodniku drugega nadstropja na okno ter začela z radovednostjo, ki je lastna otrokom, opazovati vrvenje na dvorišču. Pri tem se je živahno otroče preveč nagnilo naprej, izgubilo ravnotežje ter padlo z višine .kakih 7 metrov na dvorišče, kjer je obležalo nezavestno. Tragičnemu prizoru je bil priča delavec Ivan Calligaris, ki se je tedaj mudil na dvorišču. Ta je brez pomišljanja pobral nesrečnega otroka, sedel z njim v neki avtomobil, ki ga je ustavil na ulici, ter ga ponesel v mestno boli^raco. Tam je zdravnik ugotovil, da je mala Viktorija hudo poškodovana; prebila si je lobanjo ter zadobila težke- r.r'ranjo poškodbo. Revica je bila t preje ta v kirurgič-ni oddelek. Njeno »tanje je zelo nevarno. * Vtstl dM ▼ kanriinlcl V pondeljefc je ravnatelj goriške kaznilnice, cav. dott. Miglietta razdelil med kaznjence, in sicer tiste, ki so najbolj pridno pose-čali šok> «Carlo Favetti», 300 lir, ki jih je darovala kaznilnici pokrajinska uprava. Razdelili so dve nagradi po 50 lir in osem nagrad po 25 lir. Vesti z pariškega Goriške mestne vesti IZ OKROŽNIC GORIŠKE PREFEKTURE Štetje panjev V kratkem se bo vršilo štetje panjev v deželi. Občine se polivajo, da nasnanijo število čebelarjev za pošiljate v potrebnih tiskovin. Število trgerin Na splošno se opaža, da uporaba postave z dne 16. decembra 1926 št. 2174 je šele povečala število trgovin, namesto da bi privedla do zmanjšanja. Zato se polivajo občinski načelniki, da naznačijo za vsako občino koliko prošenj za obrtnice je bilo odobrenih, koliko odbitih, koliko obrtnic je bilo preklicanih in koliko je obrtnic, ki so same od sebe prenehale. Stroški za slavmosti, ceremonije in razne svečanosti Zelo umestna okrožnica pou- j d ar j a potrebo največje štednje pri stroških za ratzne slavnosti, katere naj bodo čim bolj redke. Štetje industrijskih cbrator 15. oktobra 1927 se bo vršilo splošno štetje industrijski obratov v zmislu kr. ukaza z. dne 20. marca 1927, št. 458. Praznik malega šmarna V mestu se smatra ta dan kot delavnik in so zato trgovine ter uradi odprti. Tisti trgovci pa, ki hočejo ta dan praznovati ter ime-t trgovine zaprte, to lahko store, ne da Jri jih zato zadela kaka kazen. Na Sveti Gori se bodo ta -dan kot običajno, darovale štev:lne svete maše. Naznanjena so že o-bilna romanja. Huda nesreča v gozdu Pozno v noč se je v pondeljek zvečer vrnil Zeleni križ, ki je bil poklican v Žago, kjer se je zgodila nesreča. Pripeljal je v bolnico usmiljenih bratov sedemnajstletnega mladeniča Jožefa Rot, kateremu je ogromna skala v gozdu zmastila podkolensko kost na obeh nogah. Napotil se je namreč s svojim bratom v gozd po drva. Ko je brat odšel nekoliko naprej, je nenadoma privršela po bregu o-gromna skala. Jožef je ni zapazil in podrla ga je na tla. Šla mu je čez obe nogi. Na njegovo klicanje je takoj prihitel brat, ki ga je prinesel do poti, nato pa šel klicat ljudi. Prenesli so ga na dom, odkoder ga je pozneje prepeljal Zeleni križ v Gorico. Izlet v Massalambardo. Kot smo že večkrat javili se bo vršil v četrtek, 8. septembra, poučni sadjerejski izlet v MassaJom-bardo. In sicer naj se goriški izletniki dobe na južnem kolodvoru ob 3. popoldne. Odpotujejo z vla: kom ob 15.58. Pot bo sledeča: Gorica - Tržič - Ferrara - Lavezola -Massalombarda. Iz Triiča odidejo izletniki z brzovlakom, ki dospe v Ferraro ob 22.56 minut, kjer bodo tudi prenočili. Nadaljevali bodo vožnjo v petek, 9. septembra, in sicer z vlakom ob 7. in 24 minut. Prihod v Massalombardo preko Lavezolo ob 24. to je o polnoči. Potovalo se bo po tej poti, ker je krajša in ker daje zanjo država 50-odstotni popust. Tako bodo stali vozni Tistki, za t je in nazaj le 60 lir in bodo veljavni 10 dni. e* občinske tajnike 5. septembra so se pričele na Goriški trgovski š»K vaje za pripravo k izpitom občinskih tajnikov. Izpiti se bodo vršili v letošnjem decembru. Posečanje takih šol je zelo koristno, zlasti bi bilo priporočljivo, da bi se jih udeleževali absolventi srednjih sol, če nimajo namena nadaljevati svojih študijev na visokih šolah. Odkrita zalega mvnicije V bližini Volčjedrage so delavci, ki so delali na železniški progi, odkrili pri gradbi dvojnega tira iz Gorice v Prvačino kaverno, ki je ostala 5e iz svetovne vojne; v njej so našli veliko vojne municije. Ležalo je tam okrog 200 zabojev bomb različnega tipa. Obveščeni so bili orožniki, ki so ustavili delo in zastražili ono mesto: KOMEN Bazrraščena organizacija Prefektuma oblast v Gorici je razpustila tukajšnji telovadni krožek; združen s knjižnico, in sicer z motivacijo, da njegovo delovanje ni bilo v skladu z nacionalnim redom. ČEZSO&A Povojne zgradbe - Neva cerkev Šolske poslopje Ko me je zadnjič privedla pot skozi čezsočo, sem dotoil nehote zelo dober vtis o vasi, kraju in blagostanju ljudstva. Vas je snažna, hiše nove in ljudje so dobri Toda natančnejše opažo-vanje je prve vtise zameglilo. Htše so vse brez izjeme zgrajene iz slabega materijala- Strehe so vse zakrpane, vsaka burja jih odkriva in ljudje jih krpajo s čimer je. Sploh nobena ne drži dobro vode. Neki kmet mi je dejal: «Če nerodno odprem ali zaprem vrata ene sobe, odprejo se vsa vrata po vseh sobah, celo v hlevu spodaj; vedno krpam, a nič ne zaleže». Zadnjič je bila sodnijska komisija v čezsoči, da preceni nekatere stavbe. Komisija je ugro tovHa, da je podjetje, ki je po vojni gradile, porušena poslopja, mnogo pretiravalo v cenah. Radi tegra je tudi podjetje propadlo v pravdi pri iztirjevanju dolgov pri kmetih. V dolgove so kmetje zašli pri graditvi hiš. Podjetju vojna odškodnina ni zadostovala, zato ima. z malo izjemo sleherni posestnik precejšen dolg* na svojih stavbah. Tudi grajenje cerkve je v najboljšem teku, upati je da. bo do jeseni izgotovljena. Cerkvica je zelo lična in bo, ko bo dokončana, prav lepa. Zgrajena je v romanskem slogu, čezsočani bodo lahko ponosni na nj<*. Popravljajo tudi šolo, katere streha je propuščala vodo. Postavili so sedaj novo streho, pa tudi znotraj bo treba vse prenoviti, ker so strohneli podi in stropi. Vremenskih nezgod ni bilo in tudi suša ni v teh krajih prizadela nikake škode, kakor se je to žalibog- ztrodilo po raznih krajih naše dežele. Polja so lepo zelena in upati je, da bo letina u-godna. IDRIJA PRI BACI Razpust »Prosvetnega društva« Z motivacijo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom, je bilo te dni od oblaetev raa-puščeno tukajšnje «Prosvetno društvo». FOJANA Že napovedana prireditev, ki bi se imela vršiti dne 28. avgusta, bo vršila v nedeljo dne 11. t. m., Začetek točno ob 3. pop. Prireditev gotova. Dovoljenje že izdano. — Vzpored: «Jutranja pesem«, poje mešani zbor Fojana-Medana; •Saj je že tukaj», pesem, poje me-lian zbor Fojana-Medana; «Lovski tat», ljudska drama v r petih dejanjih. Več kupletov poje Fr. Bratuž. Med odmori in pri prosti zabavi bo sviral biljanski orkester »Edinost«, sodelovala bo tudi dobro organizirana šaljiva pošta. Poroka. Včeraj, dne 6. septembra, se je poročila v Cerknem z g. Francetom Želinom gdčra Marrc-lino, Korošec, hčerka tukajšnjega g. učitelja. Da jo bi »a gdčna Mar-ie!tna pri lojanskem ljudstvu v resnici zelo priljubljena nam je jasno priča: častni siavolok, ki so ga ji v počastitev po-stavili fojaii-sk: fantje. NMadeiitii paru žeiijo prija tu!; vse najbolji© v novem življenju! KAL PRI KANALU Tatovi v trgovini Trgovcu Andreju Lebanu so neznani tatovi odnesli ponori iz njegove trgovine veliko tobaka, gnja-ti, masla in podobnih dobrin in mu tako napravili za tisoč lir Ckode. BASKA DOLINA. Cesta, ki pelje po našli dolini od Sv. Lucije, se nahaja v zelo slabem stanju. Dan za dnem se obrablja in kvari, a nikogar ni, ki bi jo vsaj za silo popravil. Najbolj pa jo ie poškodovala lanska povodenj, ki je napravila tud drugod mnogo škode. Po nekaterih krajih baške doline je voda tedaj cesto popolnoma odnesla, da je bil nekaj časa sploh ves promet ustavljen, dokler se ni cesta deloma zopet popravila. Od tedaj naprej pa jo nihče več ni popravljal niti ne posipal z gramozom. Ko je bila namreč takoj po povodnji v najslabšem stanju, jej je bil odvzet cestar, ki jo je poprej redno popravljal, kjer je bilo treba. Sedaj je pa že skoraj leto dni brez cestarja in ako bo to trajalo še kaj časa, bo polagoma tako razpadla, da se sploh ne bo mogla več uporabljati. Saj je že sedaj vsa razdrapana in razrita. Ponekod je do polovice zaraščena s travo, drugod pa jo ravno toliko manjka Najbolj je prizadet oni del med Bačo pri Sv. Luciji in Klaržami, kjer je v razdalji dveh kilemetrov na devetih mestih zasuta z gruščem, ki ga je nanesla voda Na nekaterih mestih je zelo nevarna in še čudno, da se do sedaj ni zgodila še nobena nesreča. Od Kneže do Grahovega in dalje proti Podbrdu pa je podobna bolj kaki grapi, kakor pa deželni cesti. Posebno znajo to povedati naši vozniki, ki se dan za dnevom «vicajo» po omenjeni cesti. — Opozarjamo na to mero-dajne faktorje in jih prosimo, naj se za stvar pozanimajo in jo uredijo. __ RAZNE ZAMITOOSTI Skrivnost stare knjige Emile Favier je bil velik učenjak, bavil se je z žuželkami, ki žive v vodi, in je spisal o njih učeno knjigo s 4-00 stranmi. Brž prvi izvod je nesel svojemu prijatelju, naravoslovcu Bouffonu, ki ga je spis tako zanimal, da ga je v eni noči prebral. Bouffon je prerokoval svojemu prijatelju največje u-spehe, ki jih bo dosegel s tem globoko zamišljenim spisom. Toda nič kaj takega se ni zgodilo. — Knjig, samo dva tisoč izvodov se je tiskalo, ni nobeden kupil. To je pisatelja Faviera tako jezilo, da je uničil vse izvode razen enega, ki ga je daroval kol rojen Italijan vatikanski knjižnici. To se je zgodilo dne 8. februarja 1784. — Pred tedni je prišel v vatikansko knjižneo dijak Lacosta, ki je študiral naravoslovne knjige. Sluga mu je prinesel več knjig, med temi tudi knjigo Emila Favier-ja iz 1 1783 v Parizu, darovano od pisatelja 1. 1784. vatikanski knjižnici. I>ijak je vzel staro, zaprašeno knjigo v roke in bral na zadnji strani komaj čitljve besede: «Neznanec, ki dobi to knjio v roke, naj stopi na zapuščinsko sod-nijo in naj zahteva akte L 1 št. 178.» Student je šel in zvedel na sodniji, da vsebuje dotični akt poslednjo voljo 1. 1784. umrlega učenjaka Favier-ja. V tej oporoki je določil učenjak za svojega dediča onega, ki bo prvi zahteval vpogled v dotične akte in pojasnil svojo zahtevo oziroma povod te] zahtevi. Premoženje je vredno kake štiri milijone lir. Seveda imajo premoženje v lasti učenjakovi sorodniki, ki »o ga podedovali po zakonu, sedaj pa, ko se je naftla oporoka, bodo morali izročiti premoženje presrečnemu dijaku Lacosti, ki so mu povodne PODLISTEK ADOLF pl. REYA: Dva dri ijjpi zMtuti Gospodje moji- Bog je v nebesih sodnik in vi boste poklicani, da že tukaj delite pravico. Na tem žalostnem mestu, med temi žalostnimi zidovi apeliram na vas, da dobro pazite, kako boste sodili-človeka. Pred vsem vi, ki boste sodniki, ali se zavedate, da je naloga težka. Ali veste kaj jemljete človeku, če ga obsodite? Bolje da uteče roki pravice 99 ljudi, kakor pa da obsodite enega po nedolžnem. Vaš poklic je vzvišen in nalaga največ odgovornosti, kajti tu se gre za človeško življenje. Pravo nikoli ne izključuje Človekoljubnosti, toda v svojem poklicu se ne smete pustiti premagati od nje. Vaš razum mora obvladati vaša srca. Vi morate prodreti v globine Človeške duše, ako hočete izreči pravično sodbo. Glejte, da se kolikor mogoče pripravite in da se dobro oborožite za vaš sveti poklic. Vaš študij zelo mnogo zahteva od vas. Pojdite med ljudi, učite se spoznavati jih in študirajte tudi drage znanosti, ki vam bodo utirale pot, da čim bolj prodrete v globine Človeške duše___» Tiho smo se razdelili v posamezne skupine ter fili po dolgem hodniku do • železnih vr&t. Čuvaj jih je odprl z velikimi ključi, pa jih spet skrbno zaprl. Prišli smo v mračen hodnik, kjer so spalnice. Vrata in okna so bila na Široko odprta. Ko sem stopil v prvo sobo, me je nekaj zelo presenetilo; vsaka postelja je ograjena z železnimi drogi. «Zakaj to?» sam presenečeno vprašal učitelja. «Te kletke so zato, da se prepreči nemoralnost med kaznjenci.* Ubogi ljudjel Kako izgleda Človek v tej ograji I Ali ni to skrajno odvzet je svobode? Ali ni to naj-večje presenečenje? «Pa vendar ne ležijo vsi po teh kletkah?« trm predrznem pismu postal nenadoma ves divji, zagrabil za papir in tintnik te>* napisal odločno in energično pismo, polno psovk in žaljenj, v katerem jo n&ravn o porednima dii ikonu, pre povedal izrabljati njegovo me v rako umazane namen?. Predstavljate si veselje dijakov, ko sta dobila pismo, nedvomio ?.elo in-teresan en — autograf. Vnrda sta ga takoj prodala. SamcmGr arhitekta Večkratni hišni posestnik in znani arhitel Pavel Toaso v Budimpešti in njego-va žena sta izvršila samomor. Zaprla sta se v kuhinja in se zastrupila s plinom. Toaso, mož sedem in petdesetih let, je izročil svojemu že velikemu sinu večjo vsoto z naročilom, naj si privošči vesela in zabavno noč, in medtem ko se je sin, ničesar sluteč, zabaval po kavarnah, sta doma oče in mati umirala. Kaj je gnalo oba v smrt, ni pojasnjeno. Še vedno Lindberg lindberg-ov tajnik poroča v listu «Popili ar Science* mnogo zanimivosti iz življenja svojega šefa po njegovem uspelem poletu iz New-Yorka v Pariš. Tako je dobil ponudbo Lmdberg, da se mu izplača 1 milijon dolarjev, če bo. dovolil, da se bo filmsko posnela njegova poroka. Doslej je dobil Lindberg S 5 milijona pisem in nad 100.000 brzojavk. Med pismi je seveda več tisoč ženitnih ponudb. Samo v pismih je bila za 16.000 dolarjev znamk za. odgovor. 14.000 raznih darov je dobil Lindberg od povsod. Odgovoril je samo lia nekaj tisoč pisem osebno, vsa druga pisma romajo v koš. V defei rekordov Pri letalskih tekmah dosežejo letala naravnost fantastično hitrost. Tri sto kilometrov na uro je postala žo vsakdanjost. Toda tudi v nasprotnem smislu, v počasnosti, lahko beležimo te dneve rekord. Angleški listi namreč poročajo, da je došlo pismo, ki se jc bilo vložilo 30. novembra 18^5. torej preti dva in šestdesetimi leti v pisemsko skrinjico francoskemu poslaništvu nasproti, te dneve na kraj naslova, ki se nahaja oddaljen še ne dva kilometra od omenjene poštne skrinnce. Dva kilometra v dva in šestdesetih letih je vsekakor lep rekord. Obnovitev stare pravde Pred več sto leti je bila v Szege-dinu na Ogrskem javno sežgana prekrasna Judita Devai, obtožena da je pokopala tri svoje zakonske može, da je ponoči letala na metli po zraku, da so je v reki skupaj s hudički kopala, da je kuhala skrivnostna zelišča, s katerimi je mešala moškim glave. Njeni potomci so že večkrat zahtevali obnovitev procesa tako tudi 1. 1880. Sedaj je neki njen sorodnik spisal o svoji prednici daljši spis, na čigar podlagi zahteva od szegedin-skega okrožnega sodišča, naj u-< krene, da se proces obnovi in se po nedolžnem sežgani ženski vrne, čeprav po njeni smrti, čfLst. BORZNA PORODILA. Trst, C. septembra. Amsterdam 733.50-743.fA H e Ulja 251.75-361.75, Francija 72.0o-72.55, London 89.40-89.76, Nevv-York 18.3&K-18.46}-<, Španija 305.50 -315.50, Švica 353.50-357.50, Atene 24 30-24.80, Berlin 433-443, Buka-rešt 11.05-11.55, Praga 54-35-54.85, Ogrska 317-327, Dunaj 254.50-264.50 Zagreb 82.20-32.70. Uradna cena zlata (5. v.) i-355.86; vojnoodškodninske obveznice fJ3.75. morajo precej delati in ker moramo paziti, da ne zbolijo.» Pregledali smo še druge spalnice in res le malokje so bile te čudne ograje. Vse sobe so nenavadno čiste in dovolj zračne. Postelje so brez rjuh. Spet pridemo do težkih vrat. Kadar so se odprla, je od znotraj za-gumelo kakor v čebelnjaku: vse tolče, pili in Žaga. To so delavnice mizarjev in rezbarjev. Občudovati sem moral prekrasne mobi lije, lepe okvirje in majhne zabojčke. Malokje se najdejo tako krasni izdelki. «Kam pošiljate te stvari?« Učitelj nam pokaže krasno omaro in pisalno mizo iz javorjevega lesa. «To je za škofovo palačo v Zagrebu. Toliko naročil imamo, da iih ne botmo izvršili v treh letih. Ljudi« radi kupujejo naše izdelke, RtfSli : * i i* D! m Una« f. k\ § M !BidiTMCHOBL [ vodi v vseh iezikih. 115 GI.VKOI. ie edino energičnu zdravi, proti glavobolu, šibkosti, m a . ncsti! obnemoglimi!. Izuciek tekam« CasteUjf novic h, Trst. Vir. dci Gki'iani št. 42. __!1P| tKONOM z dobro siužb iti kap Hal o,-1 »s ženit'-'C. z gospodi® [ ali vdovo brez otrok, do 35. leta, z in:t| jeni. Ponudbo pod »Ekonom- na o frišiI upravnišlvo. lil ■ —1 »H KKOJAČNICO za moške obleke sere oe| pri t'5. avgusta «na Governi». Sprefems vsakovrsina naročila ter iamčim za tot| no postrežbo. Lah Izidor, Rihcmberk. _no| V LJUBLJANI spreimem Hva d'jaka a' dijakinji v vso nrav dobro oskrbo, v sn dini mesta. M. Fantini, Gosposka uk 911 112 MLEKO za vaše otroke vedno sveic, : dom v zaprtih ste! lenicah. raj zaslui n-ednost. Latteria Social« Romans, Tr-" Vir. Crispi 36. tek 34-19. 1061 HHE, vile zemljišča v rožnih legah A predajo po nizkih cenah. Posredovalnic:] Piazza Ospedale 3. 125] SPREJME se pekovski pomočnik. Kje pove goriška uprava. USJ ODLIKOV.ANA Ivrdka Giovanni Ober| snel — Trst, Via S. M a u riz i o 11 — Kc vaška delavnica. — Tovarna vrat, rou-1 lettes in kovinastih mrež, itd. — Popra viia.___]m KVAS tovarne Fischl iz Celovca dobiti pri G. fu Guarrini, Trst, Via Macchia velli 22, tel. 2052 _ ANTeN PEČAR, tovarna glasovire J T:st via Scussa 8, prodaja, popravljal u^lašuje in menjujc glasovirjc, ham ^rriji fci orgije. H®' Izgotovljene obleke in po meri, dežr plošči, tkanina, svil^r.ina, obuvalo vsakovrstno perilo iid. - Najboljši blago in najnižje cene. V?!iki po pusti na vseh cenah. i97l| Via Rama 11 3, trčile mtm A NTONIO RUZZSE-R slikar dekorater Trst, Via S. Francesca Z (znairni) izvršuje vsakovrstna slikanja in lakira'ja. Stenski papir I t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902) Te'efon 14.1 Specijjalitc a kave H&USBRANBT Novi veliki dohodi nam dovoljujejo da nudimo svojim odiemiicetn nov popus! nc conah. Pečena (ostanki) ... L 2S'S0 Zmes za družine . . . , 28 — Santos .superlor- .... Zmts posebno tina . . . 31' Surova od . . L 21' — napre' registr. zadruga z omej. poroftvem uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra^un in vicg« za čekovni promet, ter jih obrestuje tmr po 4% -S* večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posoiila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite.* --Obrestna mera po dogovoru. — tli raipsiaga varilne ceHcs (b!«) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. mm slov. Mm ker so solidno delani in kor tud cene niso pretirane. Tukaj smo ir delali tudi spalno sobo /a na^ kraljico.» «Po tem takem ne živijo ka? njenci na državne stroške, amp^ od truda svojih rok in vi iinal celo dobiček od njih.» «Seveda imamo precr j dolioj kov. Aktiva našo kaznilnico 7.na* danes dva in pol milijona dinar jev. Sedaj nam hoče d; ' va vzeti to vsoto, četudi bi po zakon-te^a ne smela.» «Zakaj no investirate kapital nepremičnine ?» . «Ne vera, kako fcomo u kron toda s to idejo se že dolgo r>av mo.» «Ali imate bogato pren.oženji «Sedaj imamo črez 200 ju^ zemlje in. ves ta ogromni plefcs obdelujejo izključno **