„So«a" izfaaja vaak pet«k in vclja
popoStiprejemana ali '». Gorki na rtwm
poliljana;
Vae leto.....f. 4.
Pol leta.....„ 2-
6etTrtleta    .   .   .   .   „ I
Pri ocnsnilih in tako tudi jiri ,,po '
•iontcoA" st placoje za navadno tristo p
no Ti'tto:
8 kr. *e M tiska ! krat
«;;:;;; ;; 3;;
Zar«te erk* po proitoru.
SOČA
^>-
Posiitnczno Stavilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamicah ca Starem trga in   v  Nanski ulioi.
I)opis« naj se poSiljajo vredtiiitvu narocnina pa opravniku „So<Se", 8. g Andreju tfabaj-u Via Canouioa IT. 8 v St. Boku t Gorici.
Rokopiai ae ne vratajo; dopiil uaj so blagovoljno frankujojo. — Delavcom in dvugim uapremoftnlm »e narofaini Kiiiia, ako as oglmo pvi opravalitttt.
NaSe pravosodstvoc
i.
„Justitia reguorum fundamontiim" (pravica je tieber kraljestvom) je zapisano nad uhadum v cesarjev dvor na Dunaji; te zlate besede je bit dal zapisati pokojni cesar France kot pivi cesar Avstrije, in celi €as svojega dolgoletnega vladanja je tudi to nacelo spolnjcval. Ce to na-eelo velja m absolutne vlade, veljati mora tudi za vstavne vlade, in pri teh Se v ostrej§em po-menu, ker v vstavnem ^ivljenju je veeja tie-varnost, da bl se glede* na razlifine stranke v parlamentih ne zaneslo strankarstvo in pristra-nost tudi v pravosodno oblastnijc.
Pravosodje mora pa biti na vsaki naSin objektivr.o in nepristransko, naslanjati se mora le na resnico in postavo, ne glede na osebe, v katerih korist ali Ikodo se ima pravo izrekati ali soditi; zato so vie stara ljudstva si mislila, predstavljala in slikala pravico kot boginjo se zavezanimi ocmi, da bi na njo ne vpljivala zu-nanjost osebe, katera se ima soditi,
Pa tie le pravicnc ima in mora biti pravosodje, marved tudi liitro, ceno in umevno, ker le tedaj vgaja svojemu nameiw in zadostuje ljudstvenim potrebam, Posledica tcmu je, da morajo sodtiiki biti ne le uceni in nepristranski, ampak tudi marljtvi in ob ednem vesci jezika onega Ijodstva, kateremu imajo pravo izrekati, katero imajo soditi.
Tudi na§! drzavniki to priznavajo v teoriji, v praksi, v djanju so pa &»iibog razmere vse drugafine. V absolutni dobi ni se iiikjer Sloven-cem izrekalo pravo,   bodisi   civiino,   bodisi ka-
iim^xnuauzazzzzms*
LISTEK.
(rtiee o popotovanji v sv. delete.
(Dalje).
Vodja imcnovanega izglednega zavoda v Alek-sandriji je P. Cattiu, franeoz, kteregi ne smem in ne morem pozabiti. Z ncizrekljivo Ijuleznjivostjo in potrpezTpvostfo nara je ta gospod nokaz d hiio v srseb njenib delih in prostorib. V posamezne iolske raz-tede nat je peljal, kjor se je ravoo v enem arab-Ifiioa, v drtig^m necn§&n& ucila. Fantitii biti so raz-nih narodov, ki ao is neroiscine razae izreke ia od-delke sv. pisma ie precej urno povedau. Saaio izre-kovanje beaedi je kazalo, da jim je nem§ki jezik tr-da ko«t, — Ear pa ie zunanjega prav dostojne6a ob-naianja, pozdravljenja in prezeoto?anj<» ti6e. so po-kazali, da is zunajnega pri3tojaega. l«p^a obnaaanja eo razvijajo lepi Ijudem in ^)gu Ijttbi dnfci. po kte-rih se izeimijo vsakovwtne cedaoali in podlaga prave zoatJajaPstr. T vrtn omenjencga zavoda nojdemo ra-stlioce vseh vrsfe in razna drevesa. Tadt zelis5a, ko* likor se pod istim podnebjem gojiti da, so gojencem v podat, lazveseljevaoje in obcudovanje bozje vse-gamogofittosd v naravi. Feaeboo nas je zanimalo drevo na dvonSfiu. kterega veje, ki do tal viaijo, se zemlje poprijemajo in vkoroninijo tako da iz enega dreva jih nestevilco postane.   Omenjene ^eje, da se
So nekem   tedu v ssemljo  vkoreninijo in rastejo, jib. otiCai vrtnar, tudigojenoi tako nastavljajo in vadijo
zensko v slovenskem jeziko, ampak izkljufiljivo le v nemSkcm ali la§kern, tako da niso Slovenci umeli sodui§kih odlokov in raziodeb, ampok da so morali tolmafca plaCevati, ki jim jib j© raz-lagal,
Odkar je nastopila vstavna doba jele so se sieer te prezalostne rassmere nekaj boljSati, postale so na Kranjskem ie preeej povoljue, a na Goriskem nismo ho prisli do jezikovne ena-kopravnosti vklub postavnim odlodbam in raznih ministersklh vredeb.
Metka bilo je temu krivo, pomankanje sodnikov, slovennkega jezika zmoziiih, potempa slaba volja vstavovernili vlad in pa Se dotiftnih sodnikov. Od kar vlada sedanje ministerstvo, in he posebno dokler je vodil pravosodno mi-nisterstvo baron Prazak zasukale so se rcidi ne-koliko na boljie, ker posebno minister VnHk je za to skrbel, da so bill imenov&ni sodniki, /mozni slovenskega jezika in da so v sloven* skein jezika tudi vradovali. Ali kaj pomaga, to slovensko vradovanje se je opazovalo in se §e opazujo lo na Kranjskem, ne pa pri nas. N| GoriSkem so bili in so tutti skoraj povyod na-stavljeni slovenskega jezika zmolni sodniki, vender se ti povs»sd ne spotninjajo, kaj so njih dol^nosti, da b» norali odloke in razsodbe iz-dajati v slovenskem jeziku, ter se raj§e poslu-^ujejo la§kega ali emSkega jezika, katera jim bolj in gladkejge tedeta in jim manj truda pri-zadevata.
Tern gospodom bi vender resno priporofiali, da bi sv^je do!2nosti glede vradovanja v slovenskem jeziku natanenejse spolnjevali, in da bi se spominjali, da so nastavljeni zaradi Ijud-stva, in da jih p o s t a v a vezc Jjudstvu pravo
da postane bajtica ali hifiica le a taktmi 6udovitnimi vejicami. Ta dtev je prineSan bil i« Indije.
Nekaj posebnega v Alekaandriji iz poprejSnjih 6asoT je videti in to je na nekem pustem kraji iz razvalin stirih cgiptovskih kipov nastalem holmocu iz 4. stoletja, izdelatti in v 6ast cesarja Diockcijana po-etavljcni 32 mi vieoki atebcr iz enega Baraega koaa rudefiega granita aauanskega. Vrb stebra jo Napoleon Bouappito o ueki prtloinosti dal veliko kosilo na gotovo zrafinem Kapitelu. Necunernost, neSimornosti! Z'ioli malo korakov od one stobemo 32 rat. visoke mize je uizko in tadt revno mahatnedausko pokopa-Hice. Vtegnil je Napoleon a svojimi veselimi tovargi na vzdol pogtadati in mud kozarci sume^ega nek-tarja v globocini area vzdiliniti: „Kar ste vi, bode-mo mi !• Kam pa dalje bodonio Sit ? Na tern od vaeh 8tiani odprtem pokopaii$Lu, ki jo bolj puSSobi podobno, kakor spoltovans shrambi dloveskih ostan-kov, kteri cakajo na vstajenje in zopetoo zdruSenjc z neumertjivo dulo. Vse jc t\m zapuaei-no in pozab* Jjeno, vae vmazano. Tje zahajajo vsakovrstne iivali, posebno somarji in drage umazane, divjc Lirali, kakor byene in gakiii, ktere iz plitvega groba po noci i§* <5ejo spuliti kos smradnega trupla. — O krSCauska vera! kako d»uga& vidi krScansko oko sam sebe svojo osebo tudi po smiti, vora ga tolaft, ker mu ka2e kaj bode onkraj groba J — Najmanjacga zna-menja ne vidi§ v turaki branilnici btezdusuili telca. Debsia plosSa pogroe vmrlegc, kibrezupno priCakuje se s-svojimi zopet snideti in se & njiini radow.ti, kakor nekdaj tu na svetu.
Kratki islet jo do Nilovega izliva, ki se Mah-
izrekati v njemu umevnom, a ne v ptujem in nerazumljivem jeziku. Naj slab§o so pa godl v tern oziru Slovencem pri sodnijah v Gorici, in siccr toliko pri mestno-odredjeni, kolikor pri okrozni sodniji. Pri teh sodnijah je le laski kot uradni jezik; zatoraj se v zapisnike sprejemajo tozbe, prito^be in proftnje vsakovrstne le vlafi* kern jeziku, in mnogokrat podpifie dotidni pro-sivee zapisnike, ne da bi jih bil pro6ital In razumel,
In vendor so nastavljeni tudi pri refcenik sodnijah "radiiiki, ki so zmoitoi slovenskega je* zika; tudi je dalo pravosodno miuistorstvo na-praviti vse potrebne tiikovine v slovenskem jeziku in drugega ni treba, kaker da so jih na-roci in rabi. Da so to do sodaj ie ni zgodilo, mornmo pripisuvati odino le slabi volji goepo* doma, ki ta dva vrada vodita. Na njima jo tedaj in njima tudi resno priporocamo, da odstra-nita te nedostatke, ki bijejo postavi in narodnl enakopravuosti naravnost v obraz.
Oznacili smo sedsj le na splob, kako se pri sodnijah na Goriskem glede slovenskega uraduvanja postopa, a moramo se spustitl v podrobnosti glede raznih obravnav, da pokazemo napake, ki se tukaj delajo.             (Dalje prih.)
Govor post. dr. vit. Tonkli-ja
v driaTitem zbom SO. aprila.
Vis ok a zbornica! (3e tudi jaz danes kot gene-ralni govornik govorim k tej to6ki, bodem sioer sku-§al svojo nalogo kot tako spolniti, vender bo bodem moral vec ali manj omejiti le na zadeve avojih bo-miSljenikov, oztroma na degele, katere oni zaatopajo, in potem hofiem le na aplob omeniti, kako je a pou-
mudljev izliv imeouje. Iz tega ieliva dobiva cela A-leksandrija potrebno vodo, ktero se z velikimi atroski in velicastnimi napravami filtrira. Kaj bi veljalt Tri-buski ali St. TomaSki studenei za to bogato, pa glede vodo tako revno mesto. Tik Nilovega kanala se pe-Ijemo skoraj uro daleL. Videii smo mirao grede po-jamezne hi§e turSkih prebivaloev v celi orientalski nesnagt in nom irnosti. Neko 2enitovanje smo tudi videii na bregu Nila praznovatt, ktero se je s tern vr-silo, da so zeaina v revno inpo spremljali ravno tako vmazani goarje, otroci veLinoma, ki so na ploSCe tol-kli in noke turSke besede trobili do vrat neveste. ^enin stopi v prerevno bipo med ton. zunaj primi-tivni gosti (ropotalci in bobnarji) svoj turaki koncert nadaljujejo. V Salupt Senin nevesto in njens staiise s 6ajem in kavo napiva. Se ve, vsi stoje, kajti mize ali ttolo so v takem poslopji nepozoan kind.
Lo malo ttenutkov od te fenitvanske slavnosti priali smo do prav krasnega vrta, ki je lastnina ne-kega Grka.
Izliv Nilo? (Kanal) je dal narediti nek Mahomed Ali leta 1819. Kno celo leto se je trudilo pri tern delu 250.000 moz, od kterih je 30.000 v onem lasu konec sfcorilo. Ta izliv, ki ima svoj za6etek pri Rosette koristi mestu in celej okolici Aleksaudrije je ediua voda za vse, kajti pol leta nimajo kaplice deLjn. Iz tega izliva, kaker iz maogo dtuzib, ki iz Nila pri Rosotti iu Damiette zvirajo ae raziimi zopet cela mreza drugili, ki mogijo in rodovitno delajo E-giptovske zemljisca. Iz poti tik Nila vidis brezStevilno bufalov (Buffo)) volov, ki celi dan v vodi stoje do glare,                                              (Dalje prit)
St. 19.       _„, ^         V Gorici, 9. maja 1890.         ,,-^,   TeSaj XX
kom na aredBJih 3olab, in kaj bi ae daloiia njih pre-druga&ti in premeniti, kakor tirjajo in ieI6 strokov-njaki.                                                   m                    v  -  I
V tem ozirn inorain poudarjati in. aagotovljati, I da so pri nas ucenci ua srednjih solah «*Jo- preoblo-ieni. To rooram pred vsera, kar x obxalovanjem ato-t»m, to konstatovati, da morajo na Primorakem, Ko- I roikem,   Stejerskera  Kraujskem ueend, ki ao vecV aoma slovcnake,  osiroma iteljanske natodnoati,  na j srednjih solah poak dobivati ˇ tojem jezika.
Ako ae pomisli,  da so Ijadake Sola veemoma, 8e tudi ne po vsem, osnovane na podlagi roaterinega | jezika, da se ofroke na ljudski Soli  tudi poncaja v materinem jezika, in da tedaj ti uimajo prilike pn- I •vojhi ai nemikega jezika do tekrat, ko etopijo na erednje iole, kar se le ta pa tarn in aicer proeto-voljao nokoliko tadi uemMino uiijo, tedaj mi mora I Ttak prisnati in pritrditi, da so za taka licence, ko vatopvjo na tredajo sole, kjer se jib pmicuje edino le v nemikem jezika, teiave nepremagljive. Ali to ja treba vzeti le to ˇ poitev, da dobivaje oni u6enci, jei vatopijo na kak gimnazij, na samo t navadnih pred-metih peak la v aemikem jezika, ampak oni «¦ two-rajo koj a poeetka uSiti ie drugi in aicer letinski jc-sik. Osi aa morajo tedaj  bkrati u&Vi  tri jeaik,', in ko pridejo v tretji  giraoazijaki razred,  morajo ! > m I ae ie grseme. Labko je tedaj umeti, da pri teh oka- i liSlinah in na  taki naem aeitelji ne morajo vapeine poaeevati, da ucenci pri teh neznoanib  teiavab ne morejo a vapehora uiiteljev aloditi in ae uciti, in da, ker je poak ˇ tujem jeziku, katorcgi dobro  Se ne umtjo, tudi uSitcdje le alabo manwjo, vcasih neka- I tevi se celo ne; na taki nacin se pa tudi names pouka le teiko ali vsaj la aepovoljno doae&e.
Zato marijo nale tirjstve, katere atavira* vie akos deaet let, na to, da bi ae Tender vie enkrat od- I pravile te nenaravoe raimere na naaib srednjih aolah in postavil ae ponk na pedagogicno edino pravo in I pametno podlago, to je, da se dijaki tudi na srednjih solan poacujejo v materinem jeziku. Le tedaj bode tudi mogode, da bodo poak z vspehom posluSali in zmogii atavljene jim naloge.
Mi se niamo nikdar postavili na to staliiSe, da bi se utenci ne smeli atiti tudi nemikega jezika, ker prav nssprotno je res; mi smo vedoo povdarjali, da je nam veliko na tem leiece, ako je naaim dijakom dana prilika, da ae temeljito in dobro priavojijo todi nemiki jezik, (T a k o j e! n a d e a n i o i), da an jiro tako odpre obSirno polje nemikega slovatva, kakor ae pri nas na Primorakem tadi akrbi za to, da so sl07enaki otroci naucijo itaiijan&ki jezik, ker je tudi italijanako slovstvo emioentno kalturnega pom?na in podaja spet obiirno polje, oa katerem se morejo ucenci ( izobr? *ti.                                                                          [
»si amo dalje poadarjali in trdili, da bi bilo, ko bi      poak oanoval na tej edino pametni podlagi ma-teriuega jeziks, tadi  za  piiucenje  nemSkega jezika bolje preakrbljeno   kaker pa je  aedaj, ko ae licence j aili, da se morajo  >ao predmete uciti v tem jeziku, j katerega ne razumejo. SkuSoja namreC uCi, da ai C\o- j vek kak drugi jezik, ie se ga uci ua podlagi mate- j rinega jezika, katerega dobro razum<\ yeliko iagje m temelitejae  priavoji, ker ne zado&tojo, da ai pridobi „copia vcrborum" ali zapomni le nekaj beaed, ampak treba je, da aegne v duh tojega jezika. To je pa le { tedaj mogoSe,  6e avoj   materin jczik dcbro razume, j da lahko potein  primerja, kako ?e da kaka misel v I svojem in  potem — kar je navadno   dragaSe — v • tnjem   dragem jezika  izraziti;  tako  je potem   tt*di | treba, da ae ves drugi  poak oanaje na podlagi ma- I terinega jezika. Zato se ne morejo v?peti nasi ucenci, i ki ao siljeni v tnjem jeziku  uCiti so ie drugih jezi- I kov, ker so s tem uSeojem preobloSeoi. c                     ]
Jaz pridem tedaj ie enkrat na neko misel, ka- j tero aem v2e lansko leto pri proracuoski razpravi iz- j razil, in aicer, da bi bilo bolje, ako bi se v onih de- I zelah, v katerih je ved deielnih jezikov, gricina pou- j cevak le na visjem gimnazij:; potem bi bil prostor j za prioCenje drugih jezikov, namrec dezelnih — in | aicer matecinega in drugih — in tudi latiaskega. Pri j teh jezikih tedaj bi se moralo na nigjem gimnaziji I ostati in i njimi se zadovoljiti.
Jaz grem se  svojo trditvijo Se dalje :n rec"em, da bi se od gracme, ko bi se intenzivnejae poucevala, I lahko na visjem gimnaziji nadomestilo to, kar bi jej I odpadlo na  niSjem. Ucenci  bi bili   namreL  dnsevno I bolj razviti in v jezikovnem ozifa boljie pripravljeni; [ in pQsebno  ˇ naiih   pokrajinah bi  ae uLenci vcliko I lagje ucili grski jezik, ki ima veliko sorodnoat ae slo- j venakim. Iu  s tem avojin*  nazorom niaem osamljen, [ ker dobro vem, da je tudi nadzornik ljudskih sol sa Primorakem, ki jo izvraten jezikoslovec in je ob ednt-m J sostavil izvrstno  griko alovnico za Italijane, prav na •aujem staliSSi, Ni tedaj nikakor mogoie, da bi se v vaeh dezelab iole vravnale po ednem kopitu. Tu je treba pred vaem gledati na to, kar je .aznim pokraji-nam lastno in ^ kar razne   dezele v jezikovnem ozim posebe za-ae tirjajo, in potem je so le moc pravo do-lofiti in vkreniti, ker le tedaj ae bodo dosegli namc-rovani in zazeljeoi "vspehi. Pii tej priiiki, ko vie go-TOriffi o yspehih na srednjih iolab, bi pa vender rad 1
Se omenil neko atvar, ki je posebnega in neprecen-Ijivega pomena.
Jaz imam tukaj v mialth vzgojo na srednjih so-lah. Jaz sera bil celo vrsto let ud dezelnegi aveto-val8tva.
Tukaj lahko marsikaj porem iz lastne aknSoje, pa saj sem tudi earn T/gojen po aedanjem uLnem nacrtu. Maogo izmed profeaorjav aa srednjih solah premalo gleda ia se oaira, da je treba uceace tndi vzgojiti. Ti profeacrji navadno akrbe za avoj pred-met, in vzgojo ucencer prepuatfi profesorju ver^tva, kar pa gotovo ne aadoatuje, ko bi morali vender vsi profeaorji sodelovati.
Jaz aam aem imel profescrja, ki je bil bvrateB jezikoslovec.
Ta profeaor — zal da je vie vmrl — ja koj pri vatcpa v tri'tji giiaiiazrjiti raired ptregledal uceacy, ogedal jib, «H ao snaiut in imajo oLiaLeae Lrevlje, ufil jih, k.«ko se imajo iepo obnasati in kako in v kuki daljavi imajo pozdr vl^ti profeaurje in druge ljudi. To, inoja go>poda, ju potrebao in gotovo nmogo pripomore k dobri vzgoj.
Kaj bt pa n»kcl, ta ae profe*orji — in to go-vjpra iz akuanje — aame sabe tako z.)aeniar?jo, da se u^enct nad njimi razgleiujejo. Jaz vem in zato lahko re&m, da ao ae uCeuci nckega gimnaziji nad tem razgledovali, ker nekieri profeaorji k pogrebom profesorjev in uLencev into prsti v Lrni obteki in a cilindrom, ampak da ao »e te alove^noati voeleiili v iati sanemarjeni obhki, kttero so imefi v ioti. Ti> bi ne smelo biti, ko todi to vpliva na vzgojo.
Jaz bi tedaj iot&ko vpravo na to opozoril, da bi ae na apfoh tudi za to s-krbelo, da bi ae prefsaorji tudi na vzgojo ozirati iu aLencem na area polagati, da ae tndi v  zivljenji ap>dobno in olikano obnasajo.
Jaz bi dalje glede na preobl«»ienje dij .kov ie na to opozoril Ja pride io preoblozenje aamo ob se-bi, ker so za vsak predmet poaebot uditelji, ker ima potem vaak uLitelj avoj predmet za najva^oejai in ga smatra za edino zvelicatncga. Tak acttelj tirf* od vaa-kega ufienca vae do pifiice. In vender je dognaim in znana stvar, da niao vsi ucenci za vse predmete ed-nako nadarjeni. Neknti-ri ucenci irmjo poaebno na-darjenoat za jezike, drugi za zgodoviuo, spet drugi za naravoslovje, ie drugi pa za matematiko. Da bi eden in isti uLenec imel za vse te predme'e poaebno nadarjenost, ae le redko >godi in na Ut bi se moral ozir jemati pri razredbi. (je kateri u&enec v nekate-tib predmetih izvrstno napreduje, bi i« lahko i njim, da ae mu olajSa prestop v viiji razred, pri drugih predmetih tnehkejSe posiopalo. Veliko mojih aoaolcer, katerim je fila v matematiki ali jezikih prav trdi, ao poatali izvratni juriati, drugi pa, katerim jt; zgodovina delala tefave, «o postaii dobri matematiki, zemlje-incrci i. t. d. Ko bi ae pa bilo a temi ostro ravnalo, da bi bi.' oni ne bili mogli dalj» vspenjati, bi ae jih bilo popolnoma vgonobilo in vnicilo, med tem ko ao aedaj povacd ca svojem pravem meatu. Tudi na to naj bi se ozirala iol&ka vprava.
^^^^           (Dalje pride).
Dopisi.
Dunaj, dne 6. maja (izv. dopis).
Z veliko radovednosljo, deloma z velikim stra-hom pricakevaui prvi maj putekel je na Dunaji in v coli Avstriji mirno, le na Moravskem v meaticu Pro-snicu poakuiali ao delalci mir in red kaliti, alt vo-jaki ao to poietje koj v kalu zatrli. Tudi v drogih evropekih drzavah se je akomj povsod mir m red ohranil, Ie v Parizu in n:v ^paojskom so morali vo-jaki vmes segati, kjer je bilo tudi nekaj raujenih. Y Parizu bilo je po trgih in ulieah najveC radoved-nega ljudatva zbranega, katero je potem 8vojo r.ido-vednoat drago placalo; med terai je bil tu li bivit predsednik republike, maraal Mac Mahon, kojega bi bili kmalu zaprli, ker ae ni hotel poltciji umakniti; in Ie njegov adjutant ga fe tega resil * tem, da je redarjem njegovo ime in njegov atari oaznantl, iu da so ga ti potem puatili iti avojo pot.
Na J^naji bil je od nckdaj prvi maj imeniten dan, kats,.ga ao Dunajcani slovesno prazoovali s tem, da so ae v najlepai apomladanaki prazoiaki o* bUii v Praterji, gojzdifii,ki je med Doaajem in Do-aavo, shtjali in se tamkaj razveaeljevali. Poaebno zani Jv je bil korao s kodijami v iirokem indolgem drevoredu. katerega ae jo vdelezevala vsa ariatokra-cija, vse bogeto meicanstvo in pa tudi ceaarjev dvor. Presvitli eeaar sami so po 4 uri popalalne v svoji kraaai koiiji v Prater dohajali, in tudi v^i nadvoj-vode, tako, da je bil ta korao v resnici uaj aijajniii.
Letoa bilo je vse drugace; izvotili ai ao bili ta dan delavci Prater za demonstrate, ia sosli ao se bili na tem prostoru v brezitevilni mnoiic; in po-sedli vse goatilne, ki se tam nahajajo. Pa tudi po-licija je bila na te demonstraeije pripravljena; vae pred zoro zasedle so vecje trume vojakov, koujikov in peiSer vse te proatore, da bi, ko bi bilo treba, akrbeli za mir in red; izostalo pa je dunajsko vavi ianstvo, aristokracijaJn tudi cesarjev dvor. Presvitia
cesarica z nadvojvodinjo Valerijo vrnila ae je bfla ravno 1. maja zjutraj a potovanja, a odpeljala ae iz Penzinga (PeSnika) naravnost v spomladansko biva-liace v Lainz onkraj Schdnbruna. presvitli cesar pa oatali ao v Dvoru na Ducaji do 8. ute zvoeer, in §e le potem, ko so bile dosle vgodne vesti iz vaeh kro-novin, da se ni nikjer mir in red reano kalil, so se odpeljali k avoji presvitli rodbini v Lainz.
V  Praterji pa ni svirala nobena godba in tam so bili vecinoma Ie delavci, vojaki, pa ie nekaj ra-dovednega ljudatva; toraj je imelo letoa 1. maja dunajsko rezYeseljevalisce vse drugo lice kakor drugs lettt. Pri takih policijskih pripravah ni Lude, da so delavci pametni oatali in ae prav mirno in dostojno obnaSali. Na jutro ao imeli razne zbore in Bklepali ao povaod, da se ima delavni dan akrclti na 8 ur in ob enem zviiati dnevna plaLa drzec se na^ela, da mora delavee na dan 8 ur delati, 8 ur razveseljevati se, 8 or pa pofiivati. Kam to pelje, gospodje delavci na dalje ne premialjujejo!
Ako delavaki atan natun^neje preglcdamo, pri-d.^mo do aklepa. da Be jim ia aedaj, z redkimi is-jemami. no godi ravno tako alabo. Za zboljsanje aWoja delavcent atorila je Avstrija ia marsikake ko-rake; n^j navedemo le dnticue obrttiijake postave; dalje poatavo n zavarovanji deluvccv iu pa da so ae vatanovile boIni§Lko blagajnico. Da ae da ie marsikaj po postnvni poti v tem oziru doseSi, ue tajim; n. pr. vtediti bi ae moralo za otroke, da bi ne smeli delati v tovarnah pred 15 letorn in tudi no po lioci, in pa da bi se bolj skrbelo za ienake, katero imajo ie poaebne opravke v druzini kot matere in soproge. Ti vprasanji treba bo se postavno reiiti in ustaviti vsako delo ob nedeljah, ker je treba tudi v tem ozim za to akrbeti, da ae dovoli potrebon 6ua tudi delavcem, da se morejo aluibe bo^je vdeleiiti Kar se pa tice akr^anja doevnega dela na 8 ur in ob enem zviianja dnevno place, zdi se mi ta tirjatev akoraj neopraviLona. Glede tega je treba v poStev joroati oba f'aktorja: delavci pa gospodarja tovarne, ali (ielavca in delodojalca ali kapitalistn. Oe ima dc-lavec pravico do poatene, primerno "plafie, ima pra-vico tudi kapttalist do primernih obrosti od naloie-nega kapitala; oba ta f&ktorja treba je v poitey jemati in najdtti pnmcrje med njima, ker 2o bi ves dobifick pobral dchvoc iu bi gospodarju kapital ne dnjfil obresti, bi ti ne imo! veL nobenega intorosa na tovarni, na obitnpm podjrtju, in toraj bi odtegnil svoj kapit;»I, IN> tem pa tudi delavec no dobi oiti dela niti zattluLka. Do to posledice bi pa gotovo prigli, ako bi oatali delavci nepremaknjeno na tii-jatvi, da ae mora skrflti dnevno delo na 8 ur in ob einem zviiati place.
Ako primerjamo delavce po tovo-nah z naiim kmetom, pokaie se koj attaiarjsk razlo5ek. Delavvo v tovarni ima zagotovfjen zasluz.'k vaaki dan, vs&kt teden, celo leto; po zimi dela v gorkem, po lotu v htada, vselej pod streho, in 6e ne v2iva vaaki dan mesene juhe io mesa in povrh ie ne popije kak ko* zarec piva, ima to gotovo ob nedoljah in praznikih. Kako je pa z w<Lim kmetom ? Ta deiu od zore do mraka na solncu, v dfzju, vetru; meaenej juhe in mesa ne more ai privoaciti niti ob nedeljah iu komaj Ie o naj vecjih praznikib pride do tega. Kako je pa s placo? Ako so vremena ugodna, ako pride o pravem casG potieben do2 iu gorko aoluce, ce mu tofia in aoia prizaneae iu mu grozdja no vgonobi atrupeoa rosa: no tedaj pridela toliko, da poplaca davke, pre-akrbt sebi in druzini potrebne obleke io akromnega ziveza; io pa pridejo vremeuake nezgode, potem je vain vse, delal je kinetic* in ceta druftna zaman, in ni ue zivvii no plaSila.
Zatoraj uaj bi bili delavci nekoliko zinernejSi se svojmi ti.jatvarai, ker vsaka atiuna pokne, Le se preveft nategne.
Vrnimo se k delavcem. Ti so pokazali 1. maja vojasko orgwitzacijo ia discipline; shajali so se v Prater v tropih od 5 do 8 moi; obnaSali ao se do-atojno na shodiscih in ob G. uri zvecer zapuatili so Prater v dru/.-uah stopaje prav po vojaako ae zeienim perjem na klobukih. in Se le v pratcrjevi zvezdi se razsli v mzlih tropih. kakor so bili doili. Ta orga-nizacija je pa jako naravna, kerjso bili skorajjvsi delavci vze vojaki, in ravno ta faktum daja mnogo po-mialeka. ker sedaj in tukaj ae pokaze aendna stran sploine vojaike dofinoatH
V  drzavnem zboru nadaljevala se je dolgoCasua obravnava o drzavnem proracuuu; navzo€ih poslaaccv je komaj ena tretjina, tako da ae je bati vaaki hip, da zbornica ne bi bila aklepLna. Ker trajajo seje od 10. ure predpodne do 5. ure zveJier, ni (Suda, da so tudi poslanci Le vtrudjeni in vsi po zraku hrepenijo. Posebnega se ni niL ptipetilo; omenjam naj le govora gosp. Nabergoj pri obrtniakih solah, ki je atavil reso-Iucijo, naj bi viada vstanovita na Proseku na drzavae stroake kamnarsko Solo se alovenskim ucpim jezikom, in pa tudi govora goap. grofa Curonini-a, kateri je grnjal vlado, da ni d&volila, do bi se vva^evil brez carine bakreni vitrijol ki sluii v pokoncanje strupene trtne rose; stavil je tudi v tem oziru posebno re* solucijo.
0 tej zadevi imam porocati,  da je uataocmlo
i
poljedalsko ministerstvo v. JJriksleku na Tirolakem i poaebno tovarno za izdelovanje bakrenega vitrijola, katera ga bo toliko izdelala, kolikor ga bo treba proti strupeni rosi. Z&leti je le, da bi ta tovarna po-stavila temu izdelku .tako nizko eeno, da bi ga ne bilo treba vvazevati iz inostranstva, In da bi tej tovarni sledile tudi druge tovarae in ta izdelek pio-dajale po nizki ceni.
VioogradDike po Gonskem po opozarjam na to, da naj si omialijo vei biez izjeme pofcrebnega bakrenega vitrijola, in naj z njim prav marljivo trte Skro-ijo, ker, kakor se govori, finanCno miuisteratvo ne iodo dovoliio odpisanja davkov, zavinograde po strupeni rosi poSkodovane, ako bodo poaesfcoiki opuatiii ikroplenje trtz bakreoim vitrijoloni, ker a tern bodo poseatatki satni krivi ce jtm trta ne bode obrodila. Toraj vinogradniki pozorl
Politidni razgled.
Prctekle dni so bile na Dunaji ministerske konference, katerih so se vdelezJIi skupni mi-nistri, ministerska predsednika grof Taaffe in grof Szapary, kakor tudi finanSna ministra Du-najewsky in Weckerle; 5. t. in. pa je bil pod predsedniforom cesarjevim ministerski svet; pri tell posvctovanjih je slo za to, da se so-stavi in odobri skupni prorafiun, ki se ima pred-loftti delegacijam. Razprava o drzavnem prora-cunu se lctos kaj urno vrsi in nadcjati se je da konca drz. zbor svoje delo ali rc§i vsaj naj-nujuejSe prcdloge do srede maja. Da grc delo tako hitro izpod rok, se je zahvaliti veliko pod-predsednikoma &r%. zbora, ki prav sedaj za easa ravprave o proraSuno mesto zbolelega dr. Smolke predsedojeta; druga leta so razni govornikt, ki mm prisli k besedi v generalni razpravi, pa pri nadrobni govorili k posameznim to6kam o vieh mogo&h stvareh, in tako se je vsako leto razprava zavlekla; a letos ne gre vc6 tako; v nadrobni razpravi mora v?ak govornik k stvari govoriti, de ne, ga predsednik koj k stvari kiiCe ali pa mn kar besedo odvzame, &e ne vboga. Pusebno mladoftelki poslanci, in mod temi se ie naj boJj odlikujeta grof Latausky in dr. Vaiaty, hoe>jo ktderkoli se oglasijo, pri vsaki tocki prorafiuna govoriti o pemski spravi, in o fie-skew pravu.
Iz budgetne razprave zadnjilt dui naj ome-nitno, kar je govoril grof Goronini. On je v dalj§em govorn kazal na Skoda, ki jo vinorej-cem prizadeva strupena rosa, ter je obMoval da vlada ni vslisala njcgovega pvedloga vsled katerega bi bilo vva^evanje bakrenega vitrijola prosto carinc, in da vlada menda tega zarad tega ni storila, ker se je bala za domafie drustvo, ki trko blago izdeluje. Ali 6e pomislimo, da jo imeio dottdno drustvo lani 12 odstotne obresti od nalelene glavniee, bi vender §e vedno dobro shajalo, Ce bi se za vinorejcc nekoliko omcnjene galice vpeljalo iz vnanjih dezel. Konecnoje govornik priporoeal resolucijo, katera vt&di naroca, da naj prej ko roogoCe s posebnim postavnira nacrtora za edmero zemljiikega davka vravna nove vrste po strupeni resi poskodovaivih Vinogradov.
Pri prorafiunu flnancticga ministerstva je bil tndt razgovor o iztirjanji davkov in dav-karskih eksekutorjih; nekateri poslanci so se posebno pritolevali, da iztirjanje davkov priza-deva preobilne troske in da so tudi zamudne obresti previsoke. Tern pritoibam nasproti je ministerski sovetmk poadarjal, da je vlada saina od sebe v zadnjem casu vpeljala mnogo polaj-§av pri iztirjanji davkov, ter da je finaneai minister za male davkoplacevalcc zdatno znizal troike za opomine in rubeze. In po ministerski odredbi je bilo na Goriikem SeU olajgav dele2-nih 15.896 davkopladevakev z 6.571 gld. Isti ministerski sovetnik je dalje §e omenjal, da je bilo vze v tern leta do 28. aprila zemlji§kega davka odpisanega 1,635.302 gld., da so se ek-sekutivni tro§ki zelo znfiali in da se tudi Ite-vilo rubeiev od leta do leta mauj§a. Vderaj se je zacela razprava o prora^unu kupfiijskega ministerstva.
Mladodebi so hcteli na vsak nacro, da bi dr. Biegru, vuditeljuStarocebov, dali
njegovi volivci nezaupnico. In res, ?kovali so tako nezaupnico v vredniStvu „Narodnih listov" in vsled agitacije MLdocchov jc vefiiua volilnih mo^, se zvijado zapeljanih, ki so bili lansko leto kot taki voljeni v njegovem volilnem okraji, podpisala to nezaupnico in jo objavila v glasilu Mladoceliov. Ali toliko mestno zupaustvo v Se-milu, rojstnem kraji dr. Riegra, kaker tudi o-krajni zastop v 2ele2nem Brodu sta vfce prote-stovala proti tej nezaupnici in izjavila, da so oni volilci v2e zgubili svoj volilski mandat in I da""imar-volilni"Dkraj v IvojrYe6inT ie vedno ne-omejeno zaupanje do skuiauega narodovega vo-ditelja in svojega najveSega dobrotnika. Ni 6uda, , fie je taka tudi na Slovenskem, ker s Ceskega | se je zasejalo seme razkola v Ljubljano in od tod celi Sloveniji.
Srbski cerkveni kongres je v seji 1. maja volil patrijarha; §kof Jurij Branko-vi6 je dobil 41, §kof Livkovid n glasov, 18 volilcev pa se je glasovanja zdr^evalo. Najbrfce dobi ta izvolitev tudi najvifie potrjenje.
Nem§ki dr^avni zborje tudi skli-can v zasedanje; v torek je cesar Wiljem zbor odpri s prestolnim govorom, v katerem cesar pred vsem omenja dekysko vpraianje in ka^e ! tudi na nacin, po katerem bi se dalo refiiti; dalje zatrjuje, da hode on in njegova vlada skr- ; beti in se potegovati za ohranjenje miru, a pri vsem pravi, da bode trebalo voja§tvo tudi v mirnern Um pomnoziti; in v to swrlio se bode drz. zboru predlolil potrebni postavni na6rt. Po tem postavnem liuCrtu se bode pcliota pomno^ila za 5000, topniStvo pa za 6000 mo^.
Crispi je dobil od sonata nezaupnico; senat ni sprejel prav tako in nespremenjeno onega postavnega nacrta o nabo^nili ustanovali, kaker je hotel Crispi, ker ve&lna senatorjev vender ni hotela temu privoliti, da bi vlada lahko po svoji volji premo^enje od onih ustanov, ki imajo slu-ziti v nabozne namene, koniiskovala in rabila v druge namene. Postavni nafirfc pride tedaj se en-krat v poslanii5ko zbornico in tu se bode odlo-cilo, ali Crispi ostane ali pa gre.
Kakor list! porofiajo, je preiskava v P a-n i 6 e v i zaroti koncana, in tudi vLe iraenovano voja§ko sodilSe. Preiskava je neki pokazala, da je ruski poslanik v Bukare§tu vie od 1. 1888 scm po Bolgariji podpihoval proti priucu Ferdinandu in njegovi vladi. Iz piscm, telegra-mov in drugih listin, katere so pri§le v roke preiskovalncmu sodniku, da se ocividno dokazati, da so bile odlidne ruske osebe vpletenc v za-roto proti princu, da je vlada ruska ne samo vedela za vse te spletke, ampak tudi z rubelji sku§ala podkupiti vplivne Bolgare.
Domade in razne vesti.
Procesila na m. GorO, kttera se prircdi po poaredovanji tukajsnjoga katoliikega druStva, bode 19. t. m. Prav te dni se je razposlala do vaeh duinih pastirjev goriSke nadskoflje okrozaica, v ka« teri ae jib vabi, da pripeljejo svoje duhovnjane k procesiji v obilnem stevilu.
Sv. 05e Papel so dovolili sv. blagoslov in po-polnonia odpuatek za to proceaijo.
Duhovske premembe. V. 6. g. Mibael Can-6i5, vikf»rij v Deaklem, je stopil v stalni pokoj ia se je naselil tukaj v Goiici.
Imenovailje. Justidni raiaister je 2. g. Fr. Torasig-a, itipnika v Villi Vicentini imetioval dufiuim pastirjem v Kaznilniei v Gradisci.
Prednikom zavodu vsmiijeoih bratov v Gorici jeizvoljendoaedaojt podpredaik 6.g. Fruotuosus Mayer.
Visoki dar. Nj. Vel. presvitli cesar je vtm\-ljenim sestram v Gorici podclil 300 gid. 2* zgradbo kapelice v bolnici. katero one oskrbujejo. Kapelica bode v onem oddelku bolnice, katerega aedaj ia prav urno dozidujejo.
Voiitev v mestno stareSinstvo. Cesar se nismo nadejali, se je zgodilo. V sredo so volilci HI. razreda popustili kandidata, katera je Uberalna wCor-rierejeva" stranka priporoiiaSa, na cedilu, io velika ve6ina ftfSHwt se je odl^ila sea dva smeroa in koo
servattvna gospoda in jib po6astila z mandatom v mestm zaatop. Izvoljena sta ~ Lag dak, rodom Slovenec, z 178, in A. Poli z 176 glasovi: vmanj- " smi sta ostala d r. F r. M a r a n i, predsednik „Pro patrie" m J. Bom big. Za^etek je dober; da le ne skazita II. in I. razred, kaker se ja zgodilo v  Ljub-
„Viener Zeitimga naznanja, da je postava, Bklenjeni v zadnjem zaBedanp del zbora, ki zadeva poknije tioSkov pri zidanji in vzdrievanji katolilkih in duhovr.ijskih poslopij, dobila najviSe cesarsko potr-jpiijo.                                                             r
nn e Nove zaamke za pisma po 2,3, 5,10, 15, 20, 50 kr; 1 gld., 1 gld. 50 kr. in poVgld, pride! jo raeaeea juuija v proraet.
„ j «Yat,il?• II# veter*a8lw drustvo za Gorioo in Gradisce b>de imelo v nedeljo H. maja 1.1 ob 11. uri predpoludiie v dvorani gostiloe Dreherjeve HVia giardmo" St. 14 ob«ni zborf h kateremu vabi vse druitvemke                             Diuftveno voditvo.
peWsko podporno druitvo v Tratu nam je poBlalo ruSun In porofiilo za leto 1889, ie katerega posnamemo, da bo udje mozkega oddelka vpla-Cali tednin® in priitopaine 11.881 gld. 75 kr., *en-•kega pa 1264 gld. 60 kr.; podpore, pogrebXfiino, idravila in kopclji 10 iBaiale pri mozkem oddelku 8800 gld. 20 kr., pri zenakem pa ie je ledalo za pod-poro bolnitn udin.jam, porodnino, pogrebidino in zdra-viia 1027 gld. 94 kr.; zdravnikoina za mozki oddeiek se je izpladalo 1600 gld. Koncem leta He imelo druSto (molki in Xenski oddeiek) v gotovini 15.017 gld. 82 kr., ostalo premozenje je mlalo 3221 gld. 73 kr.; druzaboikov je 6tel rao^ki ,oddel«k koiioem leta 973, lenski \m druXabnio 293, (.rediadnik prve-I mu oddelku je g. M.Mandid, drugemupajo nadelnloa Marija Schmidt.
Rimski katolik. Zadnjo dni preteklega todna je izSel in doiel nam v roke II, zvezok 1.1830. Vse-bina tega zvezka jtt raznotera In zaniraiva, in videtl je, da vreduik dr. Mahnie ni tako OBam\jen, kaker so nekateri trobili mod svet, ampak da iu krog njo« govih Bodolovnloov mnoli in tudi laito Itevllo narod-»ikov, Obieg If. zvozku je ta let „Kutoliiki ftkofjo pa po)itikaM. N<i§i ikofje 0 Ijudiki ioli preddvainitl* rdeietimi l«ti. Kutolifika ocrkev pa politico »tran-katKtvo. — wVora in ljubozen." Prihodnja oorkev ljubezni. KrSdausivo maiomko. Ni mogo«!a ediuost v hotonji in delovanji brer edinoati v nazorih. Kako je tudi vernim Slovenoent netnogooo skupno za jiarod dolovati z brezvorci — tudi slovomkimi. Ne ostaja uuin tedaj druguga, nego looiti se od liberalcev ter poataviti so na cisto katoliiko stall Wo! — Slovenski katoliski bhod: „Ljudaka gola pa Ijudski u6ite!ji". V katerem duliu so izobraiajo Ijudski u^itoljiP — HPismtt brezvercuM 0 najvaintjiih filozofljskih in ver-akih vpraSanjib. — HI. Veenost. Bivanje nadsvotnega, osobnega Boga. Atouii. —Goethe-jev „FaustM in Daute-jeva nDtvina Commedija". —• „Crtice 0 ruski cerkvi": Misijouska slavnost ruske oerkve. — Jezuiti latinizatorji?! — Mistr Jan Hus. — ^eiti bratfi. —» Njib novodobni <Sastivoi. — Prvi kristijani  v Rusiji.
—  Narodni div.idto v Pragi — in bodoJSe gledalifioe ¦ v Ljubljani. — Listek: Ahasverus, ve6oi jud. II. 1 Ahasverus piido drugic na   SiovenBko.   Slovenci   so
sicer napredovali v marsidem, najde pa, da ne zuajo Se Bpekulirati. — Metamorfoze - Mateja Krispina iz pruskega kraljestva. — S10 va tvo: Nekaj 0 naj-norejsem „realizmuu v slovenskem fllovstvu ali A. Askerc: flBaIado in romance8. — &q oden vzglod mladoBloveoskoga „reulizmau. — Raznoterosti: Monatnehrift fttr christiiche Socialrcform. — Liberali-zem pripravlja pot socijalizrau — v soli. — Jozuit-ska odgoja. — Framasoaski recept. — khodna in zapadua cerkev. — KojiSica: „Keo prav". — OpStt Imovinski zakomk za knja2evinu Grnu Gocu. — Pro-fesor leidenske universe 0  sv.   l'oinaitt  Akvioskem.
—  Araara Pelicgrina, rimska dopisovalka dr. Bey* schiaga v Hali. — Naae telo in mi. — ^Rimski ka-
j tolik" izbaja stirikrat na leto v zvezkih, in vsak zve-zek obsega vsaj 69 strani (sadnji celo 127); celi tedaj etaue 2 gld., posamezni zvezki se prodajajo v ffKatoliSki bukvarai" v Ljubljani, ki ima opravniStvo lista, ter sprejema naredbo in naro5niuo,
Listnica uredniStra. Q. A. L. r K Vpraiate, all bodsmc, kaj odgovorili? refiemo, da ne, in sicor sato, ker nam ni ea prepir, auipak rair. Ako nam bode prostor preo-stajal, priobcimo v prihodnji Stovilki it <loti3nega dlunka „Slo«. Nar." oni del, ki se ozira na goviSkc razmere.
itev. 135 Op.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavsiic© (Monte di IPieta) vstaoovljenp pogrofa Thatna v Gorici naznanja, da bode dne LK jixnij« 1890 in nitsiadtije, javna dlra.41>a (Itant) nereienih zastav I. cetrfc leta 1889 t. j. tiste, ki ao bile za-stavljeDe meseca januarja, febrnarja in marca 1889. V GORICI dee h waja MO*
Steiw 133
Kmetovalci pozor.
Ker ae je atrupena row ali peronoa. viticula pokastla po rasnlb porocilih ie v nmogih krajih ua Goriikem, kaker tudi n* kmet. ioli, elov. oddelka in ker mnogi kwetoTald povprasujejo uatmeno in pismeno, kako da se nacirec pripravlja b a-kreua galica, kakor tad: r«bi, je odlo-ejio ioliko vodatvo cell prihodnji teden t. j. od 12. do IB. tek. met. *» praktiene. vaje, katere ae bodo vr&iie vaak dan «d 7 do 10 are zjutraj in od 3 do 6 are popoldne.
Podpiaaao r&aalvo vabi vae kmetovalce, ki se n!»o t tarn iittrjexii, da to vdelelo obiloo teh v»j.
Y Gorici, dne 8, majfc 1890. VODSTVO Dll KMET. SOL. SLOV. ODDELKA.
Ste?. 1836/90
Okro^nica
vaeni iapaaatvom pokneiene grofije Gotiske in Gra-diike. Natnanja ae a tern, da ae sduzbioe in delavake bukfiee od 1. maja t. 1. uaprej ne bodo dobivale vec v deJelaem uradu, ker jih je deMni odbor t pro-dajo iiroiil S«iU-0Ti tiakarni » aeaioniaki ulici. Turn ae bodo prodajale po xniiaai oeni dvanajatih kraj-carjeT vsak komad.
Knjiiice obaegajoce po44strani na koncepincra papirji, vczane ˇ svitlo rajave plat nice (delavake) in t modre platnice (aluibine) so na pro atrani previ-deoe a peeatom del. odbora, in aanto take ae smejo prodajati.
Narocbe naj ae iorej poailjajo neposrcdnje St'iti-ovi tiskarni; a priakrbljeno je, da so bodo knji-lice odpoiiljale proate poiloine.
IkMni odbor v Gorici, dne 11. aprila 1890.
deielni glavar
COBONINI.
A. MAZZOLI
LA.STNIK                                       !
DR0GERU V VIA DEI SI6N0RI IN VIA ] 6IARDIN0 V GORICI                 ]
ima veliko  zalogo                                :
bakrenega vitrijola ""!BB \
: iz znaae tovarne kemicnih izdelkav t Aussig na | Pamskem. Merodajni vinorejci priznali so, da je ta i bakroni Yitrijol bolj&i kakor raak drugi.                       '
V zalogi dotri ae tudi Cement Portland prra ! vrste, iz alarnoznane tovarne gg. Egger in Luthi r i Kofrtain; kakor tudi rimski Cement (Cake idrau- j Hca) iz Weissenbach. Ti dre Trad „Ceaientaw od!i- i knjeti se od «eh drugih, ki so sedaj r proraetu.       ] Nadalje preskerbljan je a Carbolineum t. j. ] tekotioo, ki je izvrsiao preaervativno aredstvo proti ntokroti, cervovini in gnj.Iobi lesu; ziasti priparo&i j se za re#, ki  so izpovstavljane  Treuienskim nezgo- ! 1 dam ali pa Id so pod Tod*.
Ta „Carbolineutn" rabi se tudi z najboljsim Tspe-horn proti nekaterim  merfesom, ki posebno aadnim I drevesom veliko skodo delajo.
Yedno dobivajo  se tudi  raznorratne oljnate in j suhe barre, kakor tudi LonicK                                        !
»to primerne in ni bati ae nobenega ! tekmovanja.                             |
C. kr. priv. zavarovalno druStvo
,l?stnisKi F8Dils m Bpair
ustanovljeno leta 1860.
Naznanja slavnemu obfiiustvu da spre-| jema zavarovaoja proti tocl.
Wlavni zastop v (joriei
Ntinska ulica stv. 3.
OdHkovanje z svetovnjh razstav:
V Londona 1862t Parian 1867, na Danaji  1S73 in apet t Parizn 1. 1878.

Klavirji xa koncerte in za dom, k*^°J tudi pianini tz alarno znane firme: Qcttfned Cramer, WUh. Mayer na Danaji prodajajo se po 380 Si., 400 g!., 450 gl., 500 gl„ 550 gf., 600 gl. in 650 gl.
Khivirji rfrugHi fi m po 280-350 g!.; piiinini deugih fiiin od sriOtiOO eL
Dnbijo so v«'dno v
A. Thierfeider-jevi
prodajalnici in poaojilnici klavirjev na Danaji, VII, Bnrggaase 71.
Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisluzijo spo-sobne in zanesljive mehe (io-slazenim zentlaniioin se dajc prcd-nost), ki pridejo veekrat % obein* Stvoin v dotiko.
Poprasuje se: „G. S. 1890," Graz postlagemd.
*4       pmnn MPfBJA        $
^Tiskarna Pallich:;:
™               v Sorici — Travnik 6                M
---------------------------------------_    M
3:
Prodajam po najnizi ceni ?se, kar je po-treba za pisanje in soLsko rabo. Tiskam knjtge in drngo. Imam v zalogi  tiskovino za obtSm-wjgi ske Trade, §o!ske, molitverje knjigi*, If ate i!u-i hA strovane in za mo do,   alov^tvena   dela   vseh : M strok.
&j          Tiskovino vsake vrste se oskrbujejo to5no
; r#] in najcenejge. W          Nadejaje se ninogih uarocil ae priporofiam
hukl z odlicnim spoatovanjera
J. Fallich.
YMMSADISTMMCE
najnovejse aestave prav   pripravoe io   za 200/0   bolj mocae kot drage.
NA DER2AVNI SADNI razstavi na dunaju
oktobra 1888 kot naj-boljso spoznane in s Penim darilom obdarovaae.
M L125 E za grozdje in sadje
izgotovljajo in prodojajo
Ph. Mayfahrt et Co.
Fabtiken    landwirthscbaftlf-
rher u. Weinbau-Maaobiuen,
Eiaengiesserei   n;;d   Dampf-
hammerwerk
Dunaj U, Fraakfui-t a. M. u. Berlin N.
KATALOGI in usako  pojasnilo na zuhtevanje gratis in franko.
— Sposobni zasiopnikt se iiSejo ter dobro pla^ajo. —
blago dobro gradient) in poitniM proato I
TnMr Slabanja
tnte» t Mi lU Mi it 17-
priporoca se vljudno pri visoko tastiti du-bovsiiiii v napravo eerkvenih posod in orodja najnovejae oblike, kot: monstrauc, kelihov itd. itd. po najnizji ceni.
Staro reci popravi, ter jih V ognji po-zlati in posrebri. Na blagovoljuo vpiaSanje radovoljiio odgovarja.
fMuji biaga dato ym\\m ia paitaiat p:;ita 1
m,
Unio catholica" I
i »
%
vzajemni zavod za zavarovanje Ikod
na Danaji, I., Dttckcistrasse 14.
koncesijovan valed Mlalaterake naredbc i dnom 28.
februvarlja 1889.
Ziivocl zavarnje:
Pramakljivo h aspremaklilvo prcmolenje proti ikodi po poiaru, atrell !n ekcpfozijl •¦ ¦ /a tnka za* varovanja jfimfijo nolidarno prvi rsaj^mni zuvaro» Tiihu zi-voili, kmoi'i so iliiiu razdeliltiogn dru&tva -v/ajemniSi '/nvarovalnir. Vn!«d stvir/f* /. v/njanmimi zayitruVbttiitfli zavodi xamore ,.UNI0" zavarovanja r nnjvcL'i vnnlnosti nklupati in daje nu potlhiz\ to jsveze Bvo.iipi rnvarnvanvRin niijvorjo varnost. VM;ikolotni prebitek ra/.dclil so bodo mod /avrtuivaooo.
Zavfd rpeljnl je tudi novo, dosloj se no po* znato Htroko zavarovunj.i, immi<»6:
Zavarovanje eerkvenih zvonov proti prclomu alt razpoku. V to stroko «pMkj» ono skodc, kntore tiUo na^tedki pozitra* tcmvvfi ki naitanej-> Tsled dra/ih katcrih-koli (.lufidjev. K vdclezbi v t»?j xava-rovatni ntroki \abijo so vai prei-astiti ecrkveni pnL'iJsfojniki.
Tudi posredujo zavod pri prvia vzajiitanih za-varoTalnicah
mirsrisji n lirljesjs in proti nezgodim-
VpruSanja giodt zavarOTanj blsgovolijo naj se podpbanfjmn glavnemu zastopu ali p(J okmjnim gospodom zasffopnikom dopc^iljatt.
ZaitopniStva po dezeli oddajnmo zaupntro o-sebaiu, katere ho naj pismeno alt ustno pri podpi-saneni glavncm za^topu ogtane. Za Oorico imenovali smo gospoda il. Ker.tifa ua^im zastopoikoot.
Ljubljana, tnesoca februvarija 1890.
S!a!3i z:stip ziyiii Mfi CAT20LICA" ? Pjoi J,
za Kranjsko, Spodnje-Stajarsko in Primorsko. JOSIP PKOSENC.
^v^Hp^^^^M^M^^^i«3|HMH>'^
V ssmib osmih letih po iznajdbi r.a stotine pnznaoj pridobila si je: Bib. Gacrtner-jeva tckoea fran-coska likavoa mast za devije.
JL S»5^? kot zrcalo, ne da bi jih krta6il. PomaLt>jo se cevlji samo a to mast jo m v trentttkn poatanejo in ostanejo tudi crni in svetli aaj za 8 dni. Mokro'a jej niC ue skodi, da ta mast itabrani ee»6, da se cevlji *ako lahko no premcSijo. Priporoda se posebno velec. dubov§iio!, p. n. oficirjem» oskrb-nikom log\rjem in aploh vaakemtu Pri c. in kr. vo-jakih je 4e davtto v navadi. — Tudi konjaka oprava t^i*ti se Iepo s tem mazilom.
Posilja so irosto post.: 2 akl. 2a. 1.30, 6 ski. za 3 in 12 ski. za 4 SO.
Eemicoa tovarna Kill. GAERTNEE, c. ia kr. rojni cskerbovalec, Wiea, Gisela^trasse 4.
Prodaja sc pri vefiih kupoib, usnjarjjh in cetljarjib.
V Gorici ima zalogo : EMILIO GBSTTILI, Via Sigoori.