Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
M ^fl
TB
pol lela fttrt „ mesec
13 » - ,
6 „50, 2.20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ - „
Cetrt . . o » - ,
mesec „ 1 „ 70 ,
Za pn šiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo,
uefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiskih ulicah St. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 98.
Vabilo na naročbo.
V Ljubljani, v ponedeljek 30. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
S i. majem se pričenja nova na-ročba, n t, katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Cetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron Pol leta JO „
Vse leto 26 kron. Pol leta J H „
Cetrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Narodni herostrati.
Spod. Štajar, 26. aprila.
Vsakega poštenega rodoljuba je moralo neprijetno dirniti, ko je čital med člani de-putacije, ki so hodili v Gradec protestirat proti abstinenci slovenskih poslancev, tudi imena slovenskih mož. Cela mahinacija, kako so spravili te može v Gradec, je sicer sedaj razkrita, dokazalo se je, da so jih v naglosti dobili v Gradec lo pod pretvezo, da je sedaj zadnji čas prositi za uravnavo Pesnice, v Gradcu pa jih potem izrabljali proti svojim poslancem A če bi se tudi res spozabili nekateri slovenski možje tako daleč ter zapustili našo edino in skupno bojno falango, tolažili bi se vsaj lahko, da ti možje izjemoma nimajo pravega smisla in jasnega razuma za politiko spodnještajarskih Slovencev. Toda kaj naj rečemo sedaj, ko so se tudi §podnještajarski slovenski učiteljijun-govci postavili glede abstinenčne politike proti našim poslancem in proti masi spodnještajarskega slovenskega ljudstva? Kdo pa bi si upal tukaj reči, da vsemodri jun-govci nimajo pravega smisla za domačo politiko, kdo bi se drznil trditi, da jungovski modrijani nimajo dovolj jasnega duha za presojanje političnih vprašanj? O, tega si ne upa nihče, tako drzen ni nihče. Ampak šta-jarskim blovencem je sedaj jasno, da so naši jungovci končno tam, kamor so žo delj časa tiho in sramežljivo jadrali, v luki nem-skutarstva. NaSi jungovci so postali — narodni herostratje. Evo dokazov!
V glasilu slovenskih jungovcev v »Učiteljskem Tovarišu« št. 12 čitamo na strani 117 naslednje besede, ki jih je zapisal neki Rešetar:
»Štajarski deželni poslanci so napravili »stricke«. V političnem oziru imajo gotovo prav. Le dotični oklic na volilce, kamor sploh ne gredo radi, meni nič kaj ne ugaja. Zadnja rabuka Nemcev proti imenovanju slov. deželnega šolskega nadzornika niti omenjena ni, kaj šele preziranje slovenskega uči-teljstva pri regulaciji plač« . . .
Zadnja trditev je ali hudobna laž ali pa dokaz Rešetarjeve nemarnosti in nadutosti, ki oklica niti prebral ni, a vendar piše o njem v visokem glasu. Kajti v oklicu naših poslancev se glasi doslovno:,,. .. 'L ljudsko šolo se ravna, kakor s pastorko in to mora adi učiteljsko osobje, ki poučuje na teh šolah, nezasluženo čutiti, kakor se je to ne-
oporekljivo pokazalo pri zadnjem uvrščenju šol v plačilne razrede povodom regulacije učiteljskih plač«.
Z Resetarjem torej lahko rečemo mu-tatis mutandis kar pravi zaničljivo o poslancih: »Taka površenost kaže v električni razsvetljavi, da pisec pamfleta ni nihče drugi nego ljudski učitelj — jungovec . . .!«
Toda odkrita izpoved štajarskih jungovcev glede njih stališča napram politiki naših poslancev se še le nahaja v isti številki »Učiteljskega Tovariša- na strani 118., kjer so glasi: »Ii raznih krajev prihajajo na adreso štajarskih slovenskih deželnih poslancev odobravanja, ker so pričeli tirati zapet tisto politiko, ki jo sami radi naziv-ljejo abstinenčno. Na tak način delati, ni potrebno redkih duševnih sil. Če je višek (!) poslanske zbornice v abstinenci, tedaj postane mandatar lahko vsakdo, ki iz deželne zbornice po večkratnem od in prikimavanju zopet nepoškodovan domov pride. Koliko pa takšno postopanje koristi, kaže nam Primorska, kaže nain češka. Poslanske manjšine omenjenih dežel si niso, dokazivši z istostanjem svijo skrajno neplodnost zagotovile nikakšnih koncesij, vrhu tega pa uči-teljstvu neizmerno škodovale. Navzlic odsotnosti slovenskih glasov lahko nemška večina štajarskih poslancev peticijo »Lehrer-bunda« ugodno reši; kumovali pa temu slovenski poslanci ne bodo, vsled česar so zopet prikrajšani za eno priliko, pokazati učitelj-stvu svojo naklonjenost. Vivat stquens!« (v obsojanju abstinenčne politike slovenskih poslancev . . .)
Ali more tako pisati kdo drugi, kakor narodna izdajica? Kajti mirno in zavestno lahko rečemo, da masa slovenskega ljudstva na Stajarskem ne stoji na istem stališču nasproti abstinenci , kakor jungovci. Jungovsko stališče je istovetno v tej zadevi z nemškutarskirn.
Bili smo dosedaj marsikateri Štajerci tako tolerantni, da smo molčali o jungov-skern gibanju, a odslej ne bomo več, ker vemo, v katerem učiteljskem taboru se nahajajo zna<ajni ljudje in v katerem ego-istični neznačajneži. Bili pa smo tudi tako neprevidni, da smo »Učiteljskemu Tovarišu« pripravljali pot v krajne in okrajne šolske svete, v šoie iu društva, no sedaj bomo vedeli storiti svojo dolžnost, ker si kače ne bomo gojili še nadalje na svojih prsih. Prepričani pa smo, da bodo krščanski štajarski učitelji tokrat zopet neustrašeno zavrnili jun-govce vsled njihove najnovejše blodnje, da madež narodnega herostratizma ne bo ostal na celem učiteljstvu, ampak le na onih, ki so se res ž njim onečastili, na učiteljih-jungovcih!
Deželni zbor kranjski.
(12. seja.)
Cerkveno-politična debata
Živahna debata se jo vnela pri poročilu upravnega odbora (poročevaltc posl. Je-lovšek), ki je priporočal, da se ugodi poslednjemu predlogu dež. odbora: V fari Velike Poljane, politični okraj Kočevje, se za leta 1900, 1901 in 1902 poleg onih pri-klad, ki se bodo pobiralo za občinske potrebščine, dovoli še pobiranje 182% priklade na vse neposredne davke izvzemši osebno dohodnino za cerkvene namene in da se deželnemu odboru naroča, da izpo-sluje temu Bklepu Najvišje potrjenje.
Debato je otvoril poslanec Višnikar, ki je predlagal, naj se doba pobiranja te
doklade namestu za tri leta podaljša na šest let, da bo potem doklada znašala le
Dr. Tavčar je dejal, da morajo biti v deželi faktorji, ki morajo paziti, da so ljudstvo, tudi ako samo hoče, ne izsesava. Naše ljudstvo je verno in tudi jaz hočem biti veren, pravi govornik, a vernost se izrablja v namene, da se gmotno stanje našega ljudstva uničuje. Na mislih mi ni, nadaljuje dr. Tavčar, tisto nepotrebno romanje v Rim, kjer se Bog ravno tako moli kot v naših cerkvah, ampak doneski za cerkvene zgradbe. Strast je sedaj razširjati cerkve v katedrale. Pri tako visoki nakladi danes ni ognja v zbornici, prepričan sem pa, da bi zasumelo, ako bi se za šole zahtevale naklade. Kaplan v Strugah (posl. Kalan: Saj ga ondi še ni!) piše v »Slovenca«, da je prezidaval odšli župnik župnišče in da je to veljalo ogromnega denarja. To prezidavanje župnišč, ki se vrši brez konkurenčne razprave, se časih raztega tako ogromno, kakor je bilo zidanje babilonskega stolpa! Zaletava se govornik v zidanje cerkve v Šmartnem pri Litiji, »kjer bodo ljudje za 50 let ubožali radi nove cerkvene stavbe«. Dr. Tavčar kliče vlado na odpomoč, ker »ljudstvo dušni pastirji izkoriščajo«. »Ljudstvo bode prišlo do spoznanja«, konča šel narodnonapredne stranke nabiraje si novih lavorik katoliškega vernika, »da je ta konfesija za naš narod predraga«.
Deželni predsednik odgovarja, da se mora glede naklade še vprašati finančno oblast. Na Tavčarjeve opombe pravi, da imajo polit oblasti iz lastnega nagiba konkurenčno razpravo izvršiti, kadar pride v pošte v kak javni drž. fond, ter poduči jurista dr. Tavčarja, da sicer nima vlada nič govoriti pri takih podjetjih.
Posl. P o v š e je opozarjal, naj se dr. Tavčar spomni, da se je lani naložila prisilna naklada 85 % za dobo 6 let za šolo na Muljavi. Kljub protestom ljudstva je bil klerikalec sam, posl. Povše, za to naklado in dr. Tavčarju se je to tedaj zdelo povse umevno. Zato naj se dr. Tavčar nikar ne šopiri, da bi bil strašen vihar radi šolskih zgradb, ako bi prišle na vrsto naklade za šolske zgradbe. Dokler bo v našem narodu živela zavest za čast božjo, za katero je potrebno lepih hramov božjih, bode narod pošten. Baš na požrtovalnosti za cerive božje se ni treba spodtikati posebno ne s takimi dokazi, kakor je bil oni iz Šmartna pri Litiji. Dr. Tavčar je rekel, da bo ljudstvo ubo-žalo radi zgradbe v Šmartnem za 50 let. To ni res, ker je kapital za zgradbo že leta nabran in je naklada sedaj le tlaka. Ljudstvo v Veliki Poljani prosi, da se mu omogoči naprošeno naklado in ako se ljudstvo upa zmagovati toliko naklado, je pač lepo spričevalo za njegovo narodno gospodarstvo.
Posl. Kalan pravi, da nima nič proti temu, ako se tudi končno vsprejme Višni-karjev predlog. Proti dr. Tavčariu pa pravi, da nima nobenega uzroka očitati duhovščini, da pri cerkvenih zgradbah odira ljudstvo. Seveda kak posamezen slučaj ni izključen, da se ljudje zelo obremene, vendar splošno se to nikjer ne godi, ker je stvar po ordi-narijatu tako vravnana, da treba za vsako tako zgradbo škofijskega dovoljenja glede troskov in načrtov, in ker duhovni nami najbolje vedo, kaj ljudstvo zmore. Verski moment je že omenil posl. Povše, pravi govornik, jaz povdarjam tukaj umetniško stališče. Kje naj si naše ljudstvo blaži svoj
estetičen okus, ako ne pri svojih cerkvah. Zato so tudi zdatnejši troški tukaj dobro porabljeni. S strankarskega stališča take stvari razpravljati ne gre, kakor je to storil dr. Tavčar, zato so se mu pa tudi njegovi dokazi popolno ponesrečili tako glede Šmartna, kakor glede Strug, kjer je moral sam prečkati iz »Slovenca«, kako požrtovalno je postopal omenjeni župnik. V nadaljne zabav-ljice dr. Tavčarjeve se ne spušča govornik, ker se je njegova namera zlorabiti to zadevo v strankarske namene popolno izjalovila najbolj po njegovem ponesrečenem govoru.
Tudi o struškem župniku nima dr. Tavčar prav. Struški župnik je pri zidanju pustil trpeti svoj denar in proti požrtovalnosti in darežljivosti duhovnikov ne more imeti tudi dež. zbor ničesar.
Deželni glavar D e t e 1 a je oddal predsedstvo namestniku Liechtenbergu ter je potem branil dež. odbor, vziasti sebe in dež. odbornika dr. Tavčarja proti napadom posl. dr. Tavčarja, ki je v dež. odboru odgovoren poročevalec in je pod predlogom dež. odbora tudi podpisan, torej bi moral vedeti, kako je s stvarjo. Povdarjal je, da ljudstvo samo to hoče, da vsi napadi glede odiranja ljudstva sami po sebi odpadejo. Čemu ne vstreči ljudem, ako sami to za potrebno in možno spoznajo ?
Posl. P a k i ž je pojasnil razmere in napram dr. Tavčarjevim napadom, da duhovščina izrablja narod, povedal, da je tudi za ustanovitev fare v Velikih Poljanah bil župnik tisti, ki je zapustil vse svoje imetje v ta namen. Čudno, da je dr. Tavčar tedaj vlekel z Božičem, ko je Božič hotel novo faro v Poddragi. Dr. Tavčar naj bo prepričan, da bo tudi za advokate slabo, kadar ljudstvo zgubi vero.
Posl. Višnikar je umaknil svoj prvi predlog in predlagal, naj se naroči dež. odboru, naj izposluje pri dež. vladi dovoljenje za pobiranje naklade do 100 # za cerkvene namene v Vel. Poljani.
Pri glasovanju je pal predlog upravnega odseka s 14 proti 14 glasov. Za ta svoj predlog, katerega je sam pobijal, je glasoval končno tudi dr. Tavčar. S tem je svoje napade najbolj osmešil. Predlog posl. Višni-karja je bil sprejet.
Podpore.
Imenom finančnega odseka jo poročal posl. dr. Papež, da se da ribarskemu okr. odboru v Ljubljani 50 gld. podpore. Sprejeto.
Prošnja županstva v S 1 a v i n i za napravo vodovoda v 5 vaseh se izroči dež. odboru, da vse potrebno odredi in stavi potrebne nasvete. Posl. M o d i c jo najtoplejo priporočal predlog finančnega odseka. Predlog je bil sprejet.
Prihodnja seja bodo jutri ob 9. uri dopoludne.
Deželni kulturni svet.
Vlada je te dni predložila deželnemu zboru kranjskemu načrt zakona o ustanovitvi okrajnih gospodarskih zadrug in deželnega kulturnega sveta za našo deželo. Umestno se nam zdi, da svoje bravco seznanimo z načrtom te velevažne predloge.
I. Okrajne gospodarske zadruge.
V smislu tega načrta se sme za vsak sodni okraj ustanoviti »okrajna gospodarska zadruga.« Kadar za en sam sodni okraj vsled
krajevnih razmer ne kaže ustanoviti zadrugo, je deželni predsednik pooblaščen, dogovorno z deželnim odborom dovoliti eno zadrugo za več sodnih okrajev. Taka zadruga je pripo-znana kot državni organ v prospeh gospodarske koristi in za-njo veljajo določila državnega zakona z dne 15. novembra 1867.
Okr. gospodarska zadruga ima namen (§ 2.) občne koristi dež. kulture v okraju zaznavati, pospeševati in zastopati. Zadruga je v prvi vrsti zato, da stavi o tem samostojne predloge, presoja dotična vprašanja, kakor tudi na kraju sodeluje pri dotičnih dr žavnih in deželnih odredbah. Zlasti ji pri-stoji: Staviti predloge deželnemu kulturnemu svetu glede denarnih podpor, ki jih je iz državnih ali deželnih sredstev podeliti v pospeševanje deželne kulture v okraju, kakor tudi zaznavati vspehe denarnih podpor ter podajati poročila in nadaljne predloge. Zadrugi pristoji iniciativa ali sodelovanje pri onih napravah in odredbah, ki so primerne, ukrepiti in utrditi kmetijsko posest v okraju ter nadalje razviti gospodarske zadružne stvari v posebne namene, n. pr. v povzdigo osebnega kredita kmetovalcev, v zavarovalne namene itd. Dalje zadrugi pristoji iniciativa ali sodelovanje v pospeševanje kmetijskih melioracij javnega pomena, kakor tudi kmetijskega pouka, ter udeleževati se deželnega kulturnega sveta.
Zadrugi sme pristopiti po svoji prosti razsodnosti vsakdo, ki ima kot lastnik, uživalec ali zakupnik v tistem okraju posestvo, ali ki je kot uradnik v službi pri poljedelskem ali gozdarskem zasebnem podjetju
Priprave za ustanovitev zadruge ukrene politično okrajno glavarstvo v sporazumu z odličnimi kmetovalci sodnega okraja s tem, da pripravi načrt zadružnih pravil in skliče ustanovni shod.
Pravila ne smejo zadrugi odkazati nobenega druzega namena, nego je označen v § 2. Pač pa je dovoljeno z ozirom na razmere v okraju že naprej določiti posamezne posebne namere v pospeševanje deželne kulture.
Zadruge vodi odbor, izvoljen na tri leta Na zunaj zastopa zadrugo načelnik ali njegov namestnik, izvzemši slučaje, v katerih se zadruga pravno zaveže. Načelnik in njegov namestnik potrebujeta za nastop svojega upravila potrdila deželnega predsednika. Ustanovitev zadruge je dopustna, kadar se je oglasilo najmanj 20 udov. Stroški zadruge se poplačajo iz doneskov zadružnih udov, v kolikor zadrugi ne dohajajo javni ali zasebni pripomočki.
2 Deželni kulturni svet.
Ta ima nalogo zaznavati, pospeševati in zastopati koristi deželne kulture. Zlasti spadajo v njegovo področje:
1.	Poročati svoje mnenje glede deželne kulture, kadar vlada ali deželni odbor to zahteva, kakor tudi oddajati mnenje o kmetijskih oddelkih, podjetjih ali napravah, ki jih je podpirati iz javnih sredstev, in o načinih tega podpiranja ;
2.	staviti samostojne predloge o stvareh deželne kulture vladi ali, kadar predmet in pristojnost to zahteva, deželnemu odboru;
3.	podpirati delovanje okrajnih gospodarskih zadrug in tistih društev v deželi, ki imajo po svojih pravilih nalogo, gojiti in pospeševati deželno kulturo v obče, nje posamezne oddelke ali njene obrtnosti;
4.	sodelovanje pri izvrševanju naredb v pospeševanje deželne kulture, kadar vlada ali deželni odbor pozove stalni odbor kulturnega sveta, gojenje statistike o deželni kulturi in strokovnega občevanja z okrajnimi gospodarskimi zadrugami.
Svoj sedež ima kulturni svet v Ljubljani, v glavnem odboru so-. Predsednik, deželni odbornik kot namestnik, vladni zastop nik kot poročevalec, dva uda imenuje poljedelsko ministerstvo, štiri ude deželni odbor, vsakokratni načelniki gospodarskih zadrug in eventualno zastopniki drugih v de-deželi delujočih gospodarskih društev. Ti zadnji člani pa morajo priti v odbor z dovoljenjem poljedelskega ministerstva po zaslišanju stalnega odbora kulturnega sveta.
Predsednika imenuje cesar za vsako opravilno dobo, deželni odbor po dva člana izmej poslancev veleposestva in kmečkih občin. Okrajne zadruge se razdele v 6 skupin, in sicer :
1.	Skupina v okr. glavarstvih Radovljica in Kranj;
2.	v okr. glavarstvu ljubljanska okolica in mestu ljubljanskem;
3.	v okrajnih glavarstvih Litija in Kamnik ;
4.	v okr. glavarstvih Kočevje in Črnomelj;
5.	v okrajnih glavarstvih Rudolfovo in Krško;
6.	v okr. glavarstvih Logatec in Po-stojina.
Vsaka teh šest skupin voli enega načelnika v stalni odbor.
Deželni kulturni svet ima vsako leto redni zbor in se tudi snide, kadar se predsedniku potrebno zdi ali zahteva vsaj polovica udov za razpravo o določenih predmetih. Stalni odbor pa se praviloma snide vsako četrtletje in kedar zahteva predsednik ali vsaj polovica udov.
Predmet posvetovanja na občnem zboru deželnega kulturnega sveta so one stvari, ki jih je sklenil stalni odbor zaradi posebne važnosti za deželno kulturo, dalje predlogi okrajnih zadrug in drugih kmetijskih društev. Druge stvari rešuje stalni odbor, ki sme zaslišavati razne zvedence in zaupne može.
Udje deželnega kulturnega svet3 in stalnega odbora izvršujejo svoja opravila kot častno službo, pač pa so upravičeni, izvzemši poročevalca deželne vlade in eventualne zastopnike drugih društev, zahtevati povračilo s svojim poslovanjem združenih gotovih stroškov. Pisarniška opravila oskrbuje od stalnega odbora imenovani tajnik, ali pa se skrbi za to na drug način, kakor to določi stalni odbor.
Upravne potrebščine, ki se ne morejo drugače pokriti, se plačajo iz deželnih sredstev. Letni proračun in računski sklep mora odobriti deželni zbor.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. aprila.
Obstrukcija in desnica. Poljski klub in shod poljskih zaupnikov sta brezpogojno obsodila obstrukcijo, s katero prete Mlado-čehi, in Poljaki so popolnoma prepričani, da se bodo s tem sklepom strinjale vse desni-ške stranke, posebno katoliška ljudska stranka in Slovenci. O tem piše neki konservativec mej drugim tole: Poljaki, Slovenci in katoliška ljudska stranka so avstrijske stranke in konservativne stranke in take hočejo ostati. Obstrukcija je pa revolucija (!) naj se jo presoja s katerekoli strani, in sicer protiavstrij-ska revolucija. Pri takem podjetju avstrijska in konservativna stranka ne sme sodelovati. Češki narod imenovanim strankam ne sme šteti v zlo, ako se ne spuščajo v politiko re volucijonarne blaznosti (!), ki bo Čehe popolno osamila in desnico razbila, objednem pa pomagala levičarjem zopet na krmilo. Poljaki, Slovcnci in katoliška ljudska stranka store s svojim jasnim postopanjem veliko uslugo ne samo državi, marveč tudi Cehom samim. — Pisec teh vrstic je brez dvoma pristen konservativec. Objednem se pa razvidi iz tega odstavka, kako silovito pritiska vlada na de-sniške stranke po svojih oficijoznih in pol-oficijoznih glasilih.
Mladočehi in obstrukcija. Z malo izjemami vse parlamentarne stranke se pečajo sedaj z vprašanjem, prično li Mladočehi v državnem zboru takoj z brezobzirno obstrukcijo ali se bodo pa zadovoljili v začetku z navadno opozicijo. Na to vprašanje dosedaj, akoravno je že blizu 8. maj, pač nihče ne ve odgovora in niti članom mladočeskega kluba ni znano, kako se reši preporno vprašanje. Neki zmerni član češkega državno-zborskega kluba je izrazil te dni nastopne misli: V trenotku ima brez dvoma premoč v češkem klubu radikalni tok. Obstrukcija je sedaj geslo za 8. maja pričenjajočo se dr-žavnozborsko sesijo. Delinitivno se resi to vprašanje še le v plenarnih sejah češkega kluba na Dunaju. Kako se bo izvršil ta sklep, sedaj pač ni mogoče povedati. Tudi v radikalnem klubu so dobro poučeni o posledicah, ki jih bo imela obstrukcija. Zastopnikom te stranke je dobro znano, da v svojih prizadevanjih ne morejo, kakor svojedobno Nemci, računati na podporo Nemcem prijazne dvorne in vojaške stranko; znano jim je tudi, da bo posledica obstrukcijo morda
razpad desnice in osamljenje mladočeškega kluba, toda trdno so prepričani, da le ona stranka izide močna pri volitvah, ki sledi sedaj izdanemu geslu. Zavedajoč se tega in pa dobro pomneč, da se je z odpravo jezikovnih naredeb storila češkemu narodu velika krivica, katero mora država neobhodno popraviti, ako noče vlada, da prično Mladočehi brezobzirno obstrukcijo ne samo proti vladi, marveč tudi proti državi, hočejo vztrajati neomajno pri prvotnem sklepu. Vlada se mora udati, ako hoče, da bo mir v Avstriji. O nemških strankah razun Schtfnerer-jancev je znano, da bo bodo konečno tudi dale pregovoriti. Vlada bi toraj, ako bi le hotela, prav lahko našla pot, po kateri bi bilo ustreženo obema deloma.
Istersklrn italijanskim poslancem je baje grozno hudo, da vlada ni sklicala deželnega zbora k rednemu zasedanju. V tej 8v«ji žalosti so se sošli, kakor poroča tržaški »Piccolo«, minuli petek v posvet ter po daljši razpravi sklenili resolucijo, v kateri obžalujejo, da ni sklican deželni zbor, in izražajo nado, da v inter su dežele vlada kmalu skliče ta zastop k rednemu delu. Konečno so ti možje prerešetavali tudi vpra šanje glede premestitve deželnega zbora iz Poreča ter v to svrho izvolili posebno komisijo.
Posredovanje avstrijskega cesarja neki ni tako gotova stvar, kakor je poročal pred nekaj dnevi v Turinu izhajajoči italijanski list »Stampa«. Dunajska poloficijozna »In-formacijaa objavlja namreč iz »diplomatskih virov« sledeči dopis: »Vest, ki jo je raznesla v svet turinska »Stampa«, da namerava cc-sar Franc Jožel' v Bi rolinu predložiti nemškemu cesarju nasvet glede posredovanja v južno afriški vojski in da je nemški c.-sar to že naznanil valeškemu princu v Altoni, morete smatrati kot tendencijozno izmišljotino v celem njenem obsegu in v vseh iz nje izvirajočih posledicah, ker ima samo namen, škoditi prijateljskim razmeram mej Dunajem in Londonom. Na vsej stvari ni resnična niti jedna beseda, kajti dunajski kabinet ne na-marava ponuditi posredovanja, londonski ga pa ne mara sprejeti.« — Tako »Informacija«. — Tej vesti, posebno kar se tiče nemškega cesarja, že tako iz početka nistno pripisovali posebne verjetnosti, in je toraj prav mogoče, da ima prav diplomat dunajske »Informacije«, akoravno je precej čudno, iz kakega vzroka še nista poslala v svet odločnega dementija prva avstrijska tficijoza »Wien. Zeitg.« in »Fremdenblatt«, ako je bilo poročilo res iz trte zvito. Vidi se pa iz vse dosedanje pisave dun. »Informacije« o južnoafriški vojski, da so razmere mej gospodo okolu nje in londonskimi kapitalisti vsaj tako dobre, kakor mej obema kabinetoma.
Dopisi.
Iz Rima, 27. aprila. Danes smo nadaljevali svoja obiskovanja za sveto leto. Vreme imamo v Rimu prekrasno. In to mesto in ta narava, vse vse mora očarati človeka. Da, Rim je na svetu le eden in ta je krščanski Rim.
Kar ima Rim sedaj lepega, vse je delo papežev, delo sv. cerkve. Povrnemo se v domovino in takrat bomo povsod nastopili kot oznanjevalci lepote Rima, vsak, tudi najpriprostejši kmetič bo lahko pripovedoval, kaka čuda so vzrastla na krščanskih tleh.
Dolga vrsta voz — pomislite, nad 650 romarjev Slovencev — nas je danes v jutro popeljala v cerkev Maria Magg. Premilostni knezoškof so v kapeli Marijinega oltarja darovali sv. mašo in slovenska pesem se je med mašo milo glasila. To petje treba slišati, popisati se ne da. Cerkev je sila velika in vendar je slovenska pesem tako lepo se razlegala.
Omenim naj, da sem do zdaj spoznal, da bo cerkve v Rimu, tudi mogočne bazilike kaj akustične. In kako sodijo o slovenski pesmi Lahi in ptujci ? Zdi se jim nekaj posebnega. »Ella capella sistina?« se je čulo in radovedno so hiteli vsi tja, od koder se je slišalo petje. Rad bi vam opisal zname nitosti cerkve Maria Maggiore, a sedaj ni časa. Od tu smo hiteli v Lateran, v baziliko sv. Janeza, mater in glavo vseh cerkva jo imenujejo. Lahko rečemo, da je to tudi najstarejša cerkev krščanstva. Konstantin je daroval to cerkev papežu Silvestru I. Cerkev ' ime pet ladij in je prelepa. O njej gre glas,
da je najpravilnejše zidana cerkev v Rimu ; sv. Petra cerkev je največja in sv. Pavla najdragocenejša. Pri cerkvi je znamenita Lateranska palača, prebivališče papežev od Konstantina do bivanja papežev v Avignonu. Sedaj je v palači slavnoznani lateranski muzej. Obiskali smo dalje pri Lateranu »svete stopnjice« Scala Santa in si ogledali bapti-sterium.
Danes popoludne pa smo bili daleč, pri sv. Pavlu zunaj mesta. Utis, ki ga napravi ta cerkev, je čudovit Ima pet ladij, ravan strop. Dolga je 120 m, 60 m široka in 23 m visoka. 80 mogočnih stebrov nosi srednjo ladijo. Pa ta marmor, s katerim je obložena1" vsa cerkev ! — Tu smo počastili sv. Pavla, apostola narodov. Od tu je šla polovica nas romarjev h katakombam. Kaj veljajo katakombe kristijanu, je znano. Ogledali smo si katakomho sv. Ivalista, ki je sedaj popolnoma preiskana. Kmalu pri uhodu je grobišče papežev (camera papale ali pa tudi cubiculum pontificum). Papeži od 100 let (200—300 po Kr.) vsi mučenci, tu počivajo. Opomnim naj, da je pod kaznijo izobčenja prepovedano vzeti iz katakomb kak košček kostij oziroma ostankov svetnikov. Ko človek gleda katakombe, ah kakšne misli se mu vzbujajo. Kdo bi z vnemo ne mislil na one kremenite značaje papežev prvih 300 let, vseh mučencev ? Kdo bi ne občudoval stanovitnost kristjanov onih časov. Da tako je, kedar je preganjanje, tlačenjo sv. cerkve, takrat so kristjani boljši in svetejši. Zopet se bo pokazala refleksija na naše razmere v domovini: tista nesrečna stranka slovenska — poznate jo — nam kaj pridno pomaga gojiti krepak krščanskomisleč in živeč rod. Prihodnost bo potrdila resničnost te trditve.
Še nekaj opomb glede življenja v Rimu. Na tujem smo, pa vendar se čutimo prav domače. Kako tudi ne. Saj se pred vsem v Rimu tako lepo izpolnjuje molitev Jezusova »ut omnes unum sint«. Veste kaj mi jo še prav všeč v Rimu? Vsi višji krogi, recimo aristokracija, to smo mogli na lastne oči v par urah spoznati, so vrlo udani sv. veri. O kako lepo je videti, da klečijo imenitni gospodi in visoke gospe v rimskih cerkvah. K bazilikam, ki so odločene za sedanjo sv. leto. drče kar vedno elegantne kočije rimske gospode. In drugod? V nedeljo ob '/,12. uri se poklonimo sv. Očetu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. aprila.
Državni zbor se snide, kakor se nam poroča z Dunaja, dne 8. maja. Na dnevnem redu so tri točke: Nadaljevanje razprave o premembi §§ 59. in 60. obrtnega reda, poročilo poljedelskega odseka o načrtu zakona glede margarina in poročilo o inženerskem naslonu
Deželni zbor kranjski ima jutri do-poludne ob 9. uri svojo 13. sejo. Na dnevnem redu so poleg nerešenih točk zadnje seje še naslednja poročila: Ustna poročila finančnega odseka o zgradbi deželnega dvorca, o glavni bilanci ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za 1. 1898. in o proračunu posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1. 1900, o prošnjah: županstva v Trnovem na Notranjskem, da se dovoli podpora onim prebivalcem te občine, katerim je žled poškodoval sadno drevje ; o jednakej prošnji županstev občin Celje, Prem, Zagorje, Sveti Mihel, Janeževo brdo in Sv. Peter; »Glasbene Matice« v Ljubljani za dovolitev redne podpore in izrednega prispevka; slovenskega umetniškega društva v Ljubljani za podporo ; stavbne družbe v Idriji za podporo; »Dramatičnega društva« v Ljubljani za posojilo 12.000 K; Zaveze gasilnih društev Kranjske dežele, da bi so jej dovolil prispevek v ta namen, da odpošlje dva odbornika na mednarodni kongres gasilcev v Parizu; deželnega blagajnika Karola Žagarja za stalno upokojitev; deželne blagajnice kontrolorja Frana Trtnika za uvrstitev v III. činovni razred; zaveze slov. učiteljskih društev za izpremembo zakonitih določil glede usta novljanja in vzdrževanja meščanskih šol; »Ljubljanskega učiteljskega društva« za ustanovitev deške in dekliške meščansko šole v Ljubljani; o poročilu deželnega odbora v zadevi prevzetja meščanske šole v Krškem v deželno oskrbo; jubil. podpornega in hra-
nilnega društva učiteljic za nagrado pouka ženskih ročnih delih, za zboljšanje plač v jjrvih dveh plačilnih razredih in za ustanovitev dekliških meščanskih šol; o poročilu dež. odbora o peticiji slov. učiteljskega društva za odpravo nedo6tatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva in o zadevajočih prošnjah, namreč: Slovenskega in ljubljanskega učiteljskega društva, društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico in učiteljskega društva za postojinski okraj, učiteljev v Kranju in Tržiču, učiteljic v Novem mestu, Kočevju. Kranju in Tržiču, in začasnih učiteljev in učiteljic v Ljubljani a podelitev stanarin, o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1900. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu.
Umeščen je bil 27. aprila na župnijo St. Jurij pod Kumom č. g. Frančišek A v-sec, doslej župnik v Brusnicah, in 28. aprila 5. g. Martin N e m a n i č, kapelan v Čatežu ob Savi, na župnijo Brusnice.
Iz Vel. Poljan, 29. aprila se nam piše: <Jascitur ridiculus mus .... Kdo bi si bil mislil, da bo naša cerkvena zadeva dvignila v zboru modrih tolik prah ! Ugodno priliko je dala advokatu, da se je po nepotrebnem jezil. Sam sebi naj pripiše, če mu bo kaj škodovalo na zdravju; nam ne bo škodoval ni njegov govor, ni tisti sklep dež. zbora. Kadar pa drugoč treba govoriti o odiranju, naj se izbere za ta posel kdo drugi, le no advokat. Pametnim ljudem v pojasnilo to-'j: Deželna vlada je tukajšnjemu stavbenemu odboru po končani prvi konkurenčni obravnavi naznanila, da je pri prodaji papirjev 3V« odstotnega investicijskega posojila izgubila 2762 gld. 55 kr. od cerkvenega kapitala 21 600 gld. Da se nadomesti ta primanjkljaj, na katerega se prej ni računilo, in pokrije proračun nove aerkve do cela, vršila se je druga naknadna konkurenčna obravnava dne 3. marca t. 1. Prisotni farani so se izrekli, da primanjkljaj pokrije farna občina. Nekateri (dobri dve tretjini posestnikov) so hoteli plačati svoje dele precej, drugi tekom dveh, treh let. Razdele naj se prispevki po visokosti direktnih davkov. Da bi bil pa sklep varnejši, hoteli smo zadevo izvesti birokratičnirn potom, t. j. prispevki naj se plačujejo z davki vred. Tu nam je pa zajcc preskočil pot v podobi sklepa de želnega zbora — 14 : 14. Nas to ni prav nič poti lo. Le smešno se nam zdi, da se ob tako malenkostni zadevi trati v deželni zbornici čas. če deželni /.bor naklade ni potrdil, jo bomo pa sami potrdili in privatnim potom zložili, kar smo nameravali po birokra-tični poti. Na večje posestnike pride okrog <30 gld., ki naj bi se plačali tekom treh let. To je tista grozna svota, ob kateri se advo-*tu krči srce. Na uho mu povemo, da bi naši vrli Poljanci za svojo novo cerkev še več zložili, če bi bilo treba. Tudi graščina Koslerjeva pri svoji znani dobrotljivosti in stari naklonjenosti Poljancem složnosti pri zidanju nove župne cerkve nikdar ni kršila in je izvestno tudi ne bo poslej. In tako bo tisti 14 : 14 a pretirano advokatovo skrbjo vred padel v vodo. Srečno pot!
Iz Rima, 27. apri'a. Romarjev nas tu kar mrgoli. Vsak dan pridejo posebni vlaki. Včeraj je došlo 7000 oseb skupaj. Kjer Vaš dopisnik stanuje, so preteklo noč nastanili 100 Ogrov. Cene so razmerno nizke. Plačujemo za vse skupaj 6 lir na dan. To gotovo ni veliko, ako se pomisli, da smo v glavnem mestu, kjer se shaja itak mnogo tujcev. Kaj pa šele sedaj! Ravno april in maj sta najbolj pripravna meseca za potovanje po srednji Italiji, in sv. leto privabi na tisoče katoličanov v večno mesto. In vendar primeroma malo plačamo. Dobra postelja, točna postrežba, zjutraj ob 7. bela kava, kruha, kolikor kdo hoče, tudi »cognac« je na razpolago, a se ga nobeden ne posluži. Ob 1. uri je kosilo: juha, meso, pečenka, sir, pomeranče, kolikor jih kateri hoče in pol litra poštenega rudečega vina; na večer ob pol 8. uri dve jedi in pol litra vina. Vse to še ne za 3 gld. našega denarja pač ni pretirano. In oštir je še prvi dan rekel vodniku, naj le vsak romar naznani, kaj mu ni všeč, on preskrbi vse po naši želji. Ena ženska si jo bila nogo zvinila, da je morala ostati prvi dan v postelji, nosili so ji iz ho-
tela vso hrano na dom, ter spi v zasebni hiši. Vsi stanujemo skoraj blizu sv. Petra. Hoteli so nagajati papežu, da so blizu Vatikana zidali velikanske hiše, da bi mu s tem zaprli razgled, a ob enem sami gledali v papeževo palačo in na vrt. A ker ni ljudi, ki bi hoteli plačevati draga stanovanja, morajo sprejemati romarje in veseli biti, če jih dobe in nekaj pri tem ulove. Tako je Bog napačne naklepe obrnil na dobro, romarjem v prid. Ker tudi po hotelih ne morejo vsi stanovati, se priporočujejo družine za pre nočišča. Cela truma gospodinj nas je obsula in prosila, naj gremo k njim Gostilničar pa je izbral vse zanesljive in poštene, ker gre vse na njegovo odgovornost, zato na večer iz hotela da spremljati goste na stanovanja, da je vse varno. Vozniki pa tudi vidijo, da jo sedaj čas zaslužka. Včeraj niso bili kaj točni. Pri sv. Petru je plačal vseh 150 voznikov glavni načelnik. A vozniki so si menda preveč privoščili vina, kajti trajalo je precej časa, predno so se vozovi uredili. Precej sitnosti smo imeli tudi pri katakombah, kjer smo se predolgo mudili. Ko pa smo vsakemu vozniku dodali po eno liro, je bilo zopet vse v redu. Nazaj so podili, da se je kar kadilo. A vozniki znajo. Na večer mrgoli ljudi na ulici, električni tramvaj vozi pozno v noč, vozniki švigajo sem in tja, a nobena nesreča se ne pripeti. Danes imajo avdijenco Belgijci, v nedeljo pridemo mi na vrsto. V torek zjutraj se nas večina odpelje proti domu. Par ur je obstanka v Padovi in Benetkah, v četrtek na jutro nas pripelje posebni vlak v Ljubljano. Tako je načrt sestavljen, vendar ure še niso določene, ker je treba pisati se v Beljak za avstrijski vlak, ki nas potegne iz Pontebe do Ljubljane. O našem petju bi kaj pisal, a je premalo časa. Italijani sicer vedno pojo po cerkvah, a enoglasno ; Francozi se tudi oglašajo, a bolj mrtvo, a naši pojo točno po sekiricah, in z velikim navdušenjem. Pri Mariji Snežnici smo peli naše Marijine. Bilo je na tisoče romarjev drugih narodov takrat v cerkvi, a vse nas je obsulo in ni moglo prehvaliti našega petja.
Umrl je 29. aprila v Domžalah po daljši bolezni občespoštovani mož katoliško-narodne stranke gospod Andrej Maček, slam-nikarski tovarnar, načelnik domžalske posojilnice, tajnik požarne brambe in blagajnik tukajšnjega krščanskega delavskega podpornega društva. Bodi vsem prijateljem in znancem priporočen v molitev.
Štajerski deželni zbor je imel v soboto 17. sejo. Baron Rokitansky je utemeljeval predlog, naj bi se v Lipnici ustanovila deška meščanska šola. V svojem govoru je napadil konservativne poslance, da ga je moral predsednik svariti. Obveljal je predlog, da se mestni občini Ptuj povrne 2584 kron 16 vin. dež. priklade, osrednjemu odboru za varstvo poljedelskih koristij na Dunaju se dovoli 1000 kron podpore, trški občini Ma-renberg se dovoli za zgradbo mosta čez Dravo podpora v znesku tretjine vseh troškov; ta znesek pa ne sme presegati 2000 gld.
Značilna izjava Po štajerskih slovenskih listih priobčujejo zastopniki občin Cvetkovci in Oslušovci izjavo, da so šli z znano deputacijo v Gradec le radi uravnave Pesnice in da bi se deputaciji gotovo ne pridružili, ako bi vedeli, da se bode njihova navzočnost v Gradcu izkoriščala proti slovenskim poslancem.
V Konjicah je umrl znani posestnik Karol Sutter.
Obrtni muzej nameravajo ustanoviti goriški Slovenci.
Novomašniki celovške škofije. Letos bodo darovali nove maše : iz tretjega leta gg. Fr. Božič iz Črne ; Jan. D r a -g a r n i k iz Loge vasi; K. P1 a s c h iz Luč na Štajerskem; V. Polanec iz Št. Urbana pri Ptuju ; (g. R. O i t z i n ge r sprejme samo subdijakonat in dijakonat, presbiterat pa pozneje.) — Iz četrtega leta: gg. Jos. Dobrove iz Žlabarja na Štajerskem; V. F i 1 b i g e r iz Plana na češkem ; A. F 1 i r i iz Tanfersa na Tirolskem; Jan. K 1 u s c h n i g iz Malnice; A. M e r g 1 iz Visoke Mute na Češkem; Mat. P e r č iz Obirskega; A. II a i d 1 iz Celovca ; V. R e i n s p e r g e r iz Motnice; A. S c h a d e r iz Viž ; P. S o r g e r iz Ret-tenbach-a na Štajerskem ; Fr. IJ r a n š e k iz Šmihela nad Pliberkom ; C. II a a g iz Eigen-zella na Virtemberškem; (E Klimsch dobi
samo subdijakonat in dijakonat, presbiterat pa še le I. 1901) — Izmed imenovanih je šest Slovencev.
Naši romarji v Rimu Nekateri ljudje razširjajo govorice, da je v Rimu jedna slovenskih romarie umrla. Kolikor je nam znano, ta vest ni resnična in srno preverjeni, da bi v slučaju, ako bi res koga naših romarjev zadela nezgoda, dobili takoj iz Rima obvestilo.
Ljubljanske novice. Umrl je tu major v penziji g. Matija Ker t, rodom iz Krope. Pogreb bodo jutri ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Kongresnem trgu št 6. — Divjega petelina ustrelil je tukajšnji okrajni glavar g. marki Gozani. — Aretovala je policija Marijo Lap iz Stu-dentovskih ulic štev. 13, ki je našla denarnico s 56 kronami, a si jo je pridržala. Tudi trije Supančičevi hlapci so bili aretovani, ker so se v svoji dobri volji spravili na policaje. — Kap je danes zjutraj zadela g. Ferdinanda Mahra star, posestnika tukajšnjega trgovskega učilišča. Dobili so ga brez zavesti na stolu v pisarni. Malo upanja je, da bi okreval. — Neusmiljeno pretepala je Frančiška Novak, čevljarjeva žena na Opekarski cesti štev. 34, v soboto svojega 2'/» letnega otroka. Otrok je telesno poškodovan. Ovadile so jo stranke v hiši. — Po ceni dobil prstan je postopač Nace Mavc. Šel je s tovarišem Anton Čer-ncem iz Iške Loke v soboto v gostilno k Tavželju v Florijanskih ulicah, Mavc se je zabaval z natakarico Angelo Ajdovic, kateri je nakrat potegnil z roke zlat prstan in v hipu ušel iz gostilne. Za njim je popihal tudi Černič, ki pa ni imel posebno urnih peta, ker so ga ujeli in oddali v rotovški zapor. Mavc je ušel.
Umrla je v Kropi vdova ranjkega vzor nega nadučitelja Marko Kovšca. Pogreb je bil včeraj popoludne.
Bogoskrunstvo. Jožef Primožič, po domače Pretnar, posestnik v Zaspu, se je te dni spri s svojo materjo in sestro. Mej prepirom jo zagrabil križ in ga vrgel s toliko silo po tleh, da se je razpelo razletelo na drobne kosce.
Napad na učitelja. V soboto zvečer so pili fantje v neki gostilni v Zagradcu okraj novomeški, in so fantje Jožef Kunstelj, Anton Orel, Janez Lesjak in Jožef Sruna povabili učitelja Iv. Perko in njegovo soprogo k njihovi mizi. Učitelj je ustregel želji, a skoro se je unel prepir mej fanti in učiteljem. Kunstelj je učitelja udaril v obraz, ostali fantje pa so vrgli učitelja na tla in ga nabili. Na treh mestih je učitelj zaboden. Tantje so orožnikom ušli.
Kap je v Pulju zadela znanega lastnika električnega gledališča Čeha \V. Kaut skega. ki je tudi v Ljubljani priredil več predstav.
Sin ranil mater. V soboto dne 21. t m. zvečer se je v Borovljah 10 letni fant puškarja in trgovca g. J. Lotmana igral z nabito »llobert-pištolo«, ki se mu je sprožila. Krogla je zadela njegovo mater v prsi ter jo zelo nevarno ranila. Hud nasledek neprevidnosti !
Zgorel je 441etni Simon bušnik iz No-menja. Šel je noči v Podkorito k žični železnici, a ga je na potu napadla epilepsija. Padel je na svetilko, katero je imel pri sebi, in tako se je možu unela obleka. Delavci so zapazili na cesti gorečega človeka, a pomoč je prišla prepozno.
Obesil se je v Predtrgu na Gorenjskem posestnik Franc Vovk po domače Rjaveč, ker je zgubil neko gozdno pravdo za 3000 gld. To ga je tako potrlo, da se mu je zmešalo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rim, 29. aprila. Ob 11. uri avdi-jenca v cerkvi pri sv. Petru. Romarjev 15 tiso o. Vtisk pre-mogočen. Naš Zivio donel pod kupolo gorostasno. Slovenci zapeli tri pesmi. Sv. oče so čili in zdravi; duh kakor brez telesa. Navdušenje med narodi velikansko. Pomen in veličastvo današnjega dne se ne izrazi, treba ga videti, doživeti!
Kozje, 30. aprila. Včerajšnje zborovanje političnega društva kozjanskega velikansko. Navzočih do 500 mož, med
njimi do 20 županov. Posl. Žičkar izvrstno govoril. Navdušenje veliko. Za poslanci je ljudstvo: „Proč od Gradoa!"
Jarenina, 30. aprila. Politični shod v Jarenini sijajno izpadel. Udeležba velikanska. Govorniki Robič, Lendovšek in Mlakar vse navdušili. Poziv: „Proč od Gradca!" viharno odobravati. Obširno poročilo sledi!
Dunaj, 30. aprila. Dne 4. maja se bode Korber posvetoval z Mladočehi. Dne 5. maja se vrši pogovor mej Kor-berjem in Nemci.
Dunaj, 30. aprila. „Neue Freie Presse". javlja, da je cesar izrazil svoje zadovoljstvo nad resolucijo poljskih drž. in dež. poslancev.
Dunaj, 30. aprila. Državno sodišče je odbilo pritožbo Stojalovskega za iz-plačanje zarubljenih dijet.
Praga, 30. aprila. „Hlas Naroda" javlja debelo tiskano: Deželni maršal knez Lobkowitz je pridobljen za obstrukcijo.
Praga, 30. aprila. Pred sklepom dež. zbora se bodo češki poslanci posvetovali o položaju. Gotovo je skoro, da se izreko za najstrožjo opozicijo. Cehi pričakujejo prej detnisije Korber-jeve nego razpust drž. zbora. Dr. Režek je vprašal Mladočehe, ako bi bili voljni priti zopet k spravnim konferencam. Prepričanje je, da bi dohod Čehov k konferencam češki stvari le škodil.
Pariz, 30. aprila. V razstavi se je podrl nek most. Osem oseb je znatno poškodovanih. Gospa Samuel je bila usmrčena pod razvalinami, iz katerih se vidi tudi samo glava njenega moža,
Novijork, 29. aprila. V državi Te-xas je provzročil orkan 5 milijonov dolarjev škode. Utonilo je 12 oseb.
VujNka v Južni Afriki.
Robertaov najnovejši načrt se je zopet ponesrečil. Hotel je s svojimi oddelki zajeti preti severu vračajoče se Bure, a se mu je povsem ponesrečilo. Da niti s pozicij pri Thabanehu ne moreta Freneh in Hamilton pregnati burskih čet. Sploh je bilo pa že iz početka precej predrzno misliti na kak ugoden vspeh za Angleže od te strani. Že 26. t, m. so namreč »Times« poročali iz Bloemfonteina, da bo bržkone malo prilike občutno škoditi umikajočim se Burom. Burski general Botha, ki je v ponedeljek došel v De-\vetsdorp, je bil takoj poučen o položaju in naročil, naj se Buri umaknejo.
V London je včeraj došlo poročilo, da se je maršal Roberts konečno vendar odločil za prodiranje proti severu. Udariti jo namerava proti Winburgu, kjer je zbrana glavna burska armada. To poročilo je pa skoro gotovo še prezgodnje, kajti angleške čete so v zadnjem času preveč trpele, da bi bile sposobne za naporneje delo, novih meči) pa Roberts itak še ni dobil.
Haag, 29. aprila. Bursko poslanstvo odpotuje 1. maja v Amsterdam, 4. maja se napoti v Ameriko. Poslanika dr. Leyds in Muller ostaneta v Evropi.
Kapstadt, 29. aprila. Bolnicam je došlo povelje, naj izpraznijo vse prostore in oddajo sedanje bolnike na posebne Indije.
London, 29. aprila. Iz Pretorije došla poročila potrjujejo, da se Buri zbirajo pri VVinburgu. Roberts je odredil nadaljno prodiranje.
London, 30. aprila. Javlja se, da Buri ne bodo branili Kronstadta. Pomaknili se bodo nazaj preko reke Vaal.
Foulard-svileno blago gl.8'40
in višje — 14 metrov! — poštnine in carine prostol Vzorci z ohratno pošto; ravno tako črne, bele in barven« „Hetmebergove svile" od 45 kr. d<> gld. 14 65 meter.	2 12 12—o
G. Henneberg, tovarne za svilo,
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu.
Umrli no:
21. aprila. Frančiška Tomažič, Šivilja, 20 let, Holzapfel.ieve ulice 5, taberculoie.
27. aprila. Friderik Umek, agenta sin, 2', meseca, Ulice na Grad 11, vnetje možganske mreno. — Marija /Vrtač, delavka, let, Mestni trg 24. jetika.
V hiralnici:
26. aprila. Marijana .lakob, kotarica, 159 let, car-cinoina gant.
V bolnišnici: ?4. aprila. Jurij Dvorja. goslač, 70 let, plučnica. 25. apriia. Stanko Podkrajnik, krojača sin. 5 ur, krvavenje. — Josip Pirnat, dn.nar, 34 let. jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
	Cas opazovanja	-Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzija			a. *
J				Vetrovi	Nebo	
28 9. zveč. | 734 4			82	si szah.	(lel. JHMIU	
29	7 zjutr. 2. ponol.	34'2 "33-8 !	8-2 13 4 1	si. sevt-r	oblačno «	4 0
29| zveč.		732 9 |	12 3 |	sr. jug |	onlai-no	
30|	7. zjutr. 2. pi pol.	7;-i2-o 1 732-2 |	91 j i8-9:	si. svzh. p. m. jzab.	del. jasno del. oblač.,	04
Sradnja temperatura sobote 9-2°. normale: H'7". Srednja temperatura nedelje 113°, normale: 11-8".						
t
406 1-1
Posojilnica v Domžalah dostojno naznanja, da je Bog. Gospod življenja in smrti, njenega načelnika, gospoda
Andreja Maček
poiectnlka ln tovarnarja
večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, dnč 29. aprila dopoldne ob 11. uri, 32 iet starega, k Sebi potiical v boljše življenje.
Pogreb bode v torek, 1. maja, dopoldne ob 9, uri.
Naj v miru počiva!
V Domžalah, dne 30. aprila 19C0.
404 1 1
Pretužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, sin, brat in svak, gospcd
Andrej Maček
tovarnar slamnikov in soda-vode. tajnik domžalske požarne brambe, načelnik domače posojilnice, občinski in kraj. šolskega svita odbornik, član veteranskega društva
danes, v nedeljo, dnč 29. t. m. dopoldne ob 9. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 33. letu starosti.
Pogreb pojde v torek, dnš I. maja t. I.,
iz hiše žalosti št. 107 v Domžalah oa uad-župnijsko pokopališče v Mengšu
Sv. maše zadušnice brale se bodo v be-neticijatski cerkvi na Uončici.
Klagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Domžalah, dn6 29. aprila 1900.
Frandlška Maček roj. Jančigar soproga. — Anton Ma6ek, oče. — Valentin in Janez Madek, brata, — Ivana Javornik roj. Maček, Frančiška Maček, sestri. -Frančišek Javornik, svak.
Delavec krojaškega obrta
ki je zmožen velike kose za elegantno izvršitev izdelovati, se takoj sprejme.
39i 3-2 Jakoh Mikolič,
__krojaški mojster v Novem mostu.
405 1 — 1
Gasilno društvo v Domžalah
| javlja cenjenim svojim članom, da je Vsemogočni poklical k Sebi mnogoletnega, jako marljivega svojega člana, oziroma tajnika, gospoda
Andreja Maček
v nedelja, dnž 29. n>aja t. 1. dopoldne ob 9. uri po dolgotrajni mučni bolezni.
K pogrebu, kateri bode v torek, dne I. maja, dopoldne ob 10. uri, uljudno vabi vte društvene člane
odbor.
V Domžalah, dnč 29. aprila 1900.

II**
iS?
f f. **
<5^ -3
V/
i! ©^ -O)
'/MATTONH ilER-l
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessItlilsKe Kisle vili
10 - 17
Izvirek: Griesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veejih specerijsfcili prodnjalnic-ah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zahvala. 400 1 1
Za iskreno sočutje in sožalje o priliki bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda
Josipa Modic-a
za ginljivo petje nagrobnic, za prekrasne vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekajo srčno zahvalo sorodnikom, prijateljem in sploh vsem udeležencem
žalujoči ostali.
Nova vas, dnč 29. aprila 19C0.
Marijne čednosti in dobrote,
po o. Patisu S. J. spisal
P. Ladislav V Novem mestu,
SO izšle, in stanejo v „Katol. Bukvami" v Ljubljani v polusnju 1 K 80 h. v ukuiu 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več.
VABILO
399 1—1
na
OBČNI ZBOR
^Eonsumnega društva v Dobu",
ki bode
v ponedeljek do6 14. maja 1900
zvečer ob 7. uri v X>ol>n pri Rodetu.
Dnevni red :
1.	Volitev članov v predutojništvo.
2.	Volitev članov v pregledovalni odsek.
3.	Sprememba pravil § 37.
Dob, dne 28. aprila 1900. Za k o n 8 u m n o društvo:
Jernej Vidmar,
predsednik.
Josip Flis,
predsed. namestnik.
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
Durkopp - Diana-"20 2 Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem matcrijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto.
A. 46/00 64.
394 3-2
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku oddelek I., naznanja, da se bodo iz zapuščine rajnkega župnika Ivana Z o r e C v Mengšu potom
javne prostovoljne dražbe
prodale vse premakljine. kakor pohištvo, sobna, kuhinjska in kletna oprava, zaloga vina in žita, dragocenosti (zlatnina in srebrnina i, namizna posoda, obleka in perilo podobe, starine, knjige itd. proti tnkoišnjemu plačilu z gotovino če treba tudi pod cenilno vrednostjo, in da se bode ta prodaja vršila v mengiškem farovžu
dne 7. majnika 1900
ter teinu Bledeče dni (dokler ni vse prodano) vselej z	začetkom ob 9. uri dopoldne. —
Srebrnina. zlatnina, starine, podobe, ure, knjige pridejo	kot prvi predmeti proda|e na vrsto
že prvi dan ; druge premakljine se bodo potem naprej	prodajale v isti vrsti, kakor bode to določ 1 iti kupcem naznanil dražbeni komisar.
€. kr. »krajim sodnija v Kamniku,
dne 23. aprila 1900.

Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih.


Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd
5 Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-..............-...........zirane jeklene žice,
289 12—6
Karol Zupančič, Jurjeviea pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom.
Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje	Mm k*««-, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in
vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno.
Dunajska l> o
a.
Dni 30. aprila,
Skupni državni dolg v notah......98-90
Skupni državni dolg v srebru......98-50
Avstrijska zlata renta 4"/„.......117 90
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 36
Ogerska zlata renta 4%.......117 05
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92-70
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1767- —
Kreditne delnice, 160 gld. . ..........734 -
London visU ........ . .	242 82
Nemški dr«, bankovci za 100 m. nem. d rt ve I j	118-35
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dn6 28. aprila.
3-2°;,, državue srečke 1. 186-i. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-68 1927 91— 11 34
172 — 169-25 20* — 95-70 139-25 257 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108- — Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/0 . 95- —
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	408 60
»	. južne leleznice 3"/„	320 60
»	» južne železnice 6°/0 .	118 40
»	> dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50
Kreditne 3rečke, 100 gld..............400 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid . 42-25
Ogerskega » „ » 5 »	21'—
UudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld.....13- —
Rudolfove srečke, 10 gld.	. .	63-50
Salmove srečke, 40 gld........175-2&
St. Gendis srečke, 40 gld........183 —
VValdsteinove srečke, 20 gld.......17«.—
Ljubljanske srečke..........49 --
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . ,	192" —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	62051 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . ,	785' —
Akcije južne teleznice, 200 gld sr.....114-50
Splošna avstrijska stavbinska družba , . .	192 50
Montauska družba avstr. plan............546- —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.]	4>2.—
Papirnih rubljev 100 ....... .	265 25
U" Nakup ln prodaja *£& vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borsl.
Menjarnicna delniška družba
„11 E II € II R"
I., UVollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
JSdC Pojasnila v vseh (»spodarsklh in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskili vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jf 1 ft v 11 i o.
Izdajatelj: Dr. Ivan lanežifi.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo.
TiBk .Katoliške Tiskarne* ▼ Ljubljani