POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA - _____ _ I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH »«roi»lpu * JttUnlH mala mtstln Din IH.-, * tnoimitn mišično Din 15.-, - UrednUno In uprava Maribor, Ruš k* tasta S, poitnt predal 22, telefon 2326, Čekovni račun it 1433S. — Podružnice: Llubljano Dm lovska zbornica « Celje, Delavska zbornica c* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom — Rokootd se ne vračajo - Nefranktrana pisma se ne sprejemajo. - MaU oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din l.~> maU oglasi. M tiuiijo v. soeiaUe namene <.!«„(», i« nameiieneem. vsaka beseda Din OM Štev. 17 rn Maribor, četrtek, 9, februarja 1939 • Leto XIV Po sestavi nove vlade DragiSe Cvetkoviča Novi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je novo vlado sestavil dokaj na-&lo, iz česar bi sklepali, da so bile re-iorine Stojadinovičeve vlade psihološko ze prej pripravljene. V pondelljek, dne 6- t. m. so ministri prisegli pred knezom namestnikom. V svojih izjavah podčrtava novi predsednik vlade zlasti dve stvari. — Pravi namreč, da bo naloga nove vlade iskati P°t za sporazum s Hrvati in pa da bo nova vlada vladala s senatom, poslansko zbornico, kjer ima večino, ter s stianko JRZ, vendar po načelih, ki se poprej niso izva>jala in je bil to tudi navedeno kot vzrok odstopa petih ministrov v prejšnji dr. Stojadinovičevi vladi. Po izjavi odstopivših ministrov je bil vzrok demisiji nasprotno mnenje v vladi glede rešitve hrvaškega vprašanja in velike državne stvari, ki jih je Ku-jundžič, na katerega se sklicujejo, ni našteval, f- <: ■ • • i t t i . < h i' 1 *•! - Obe vprašanji sta bistveni za notranjo konsolidacijo države in za nje zunanjo avtoriteto, ki je potrebna državi zlasti z gospodarskega stališča. i Večkrat smo že poudarili, da je ta konsolidacija megeča in potrebno, loda neomahljivo smo pa prepričani, da se more doseči le v lojalni politični svobodi ob spoštovanju bitnih individualnih potreb, ki so kulturne in gospodar-skopclitične. V tej državi morajo uživati vsi državljani enako svobodo in v njej enake pravice, da se jim s tem da prilika, da se duhovno svobodno usmerijo v pravcu edinstvenosti. Kršenje svobode posameznim plastem državljanov ne bo nik- ar pospeševalo pravega edinstva, ki ^pra biti duhovno in po spoznanju prak->cno, to je, da v njem sodelujejo vsi eh prebivalstva po svojem zdravem razumu in hotenju po skupnem življenju v tej državi. Nova vlada obljubuije, da izpolni ob-‘)U'be. V , u g. , Ivi-,.- ^elitno, da pojde nova vlada to pot. tudi program nje stranke pravi, da sta erciokracija 'n enakopravnost temeljni načeli nje politike. Želimo svobodo in demokracijo tudi *ni> ker smo ljudje in to hočemo tudi Ostati, enako delavci in nameščenci kakor vse druge plasti državljanov. v tem smislu si razlagamo politiko nove vlade, o kateri je rekel predsednik vlade sam, da bo nova vlada vladla-a v duhu izjave, s katero je utemeljilo Pet ministTov svojo demisijo v dr. Sto-ladinovičevi vladi. Stara In nova vlada v luči hrvaških listov, v Kriza dr. Stojadinovičeve vlade se je Ze Pripravljala takoj po volitvah v na-r,°^n° skupščino od dne 11. decembra atje. Vzrok krizi so bili očitno rezul-volitev, pri katerih je dr. S to jadi-n.0V!'č, kljub omahovanju raznih opozi-[‘onalcev, dobil manj hrvaških glasov, 'skor jih je clobil Jevtič 1935. Stojadinovič je večkrat grajal Pre|šnje režime zaradi hrvaškega vpra-Y?nla- Ravnanje njega samega pa je t>vate naravnost odbijalo, tako, da Piavi Hrvatski dnevnik«, da je bil odstop dr. Stojadinovičeve vlade sprejel v -agrebu z enakim zadovoljstvom, ka-'°r odstop vseh drugih vlad, ki niso 2nale najli poli in načina, da zadovolijo VSJ>) najnujnejše potrebe hrvaškega na->oda. Ni znano, kako namerava Cvet-,°V’č rešiti to vprašanje, ker še ni po-c*al tozadevne izjave, toda dr. Stojadinovič je zahteval legitimacijo, da go- Chamberlain izjavlja Anal nalila s F rancijo Angleži bomo Francijo branili branil Francijo, če bi bila napadena od Nemčije, v tej izjavi pa je, da v vsakem primeru, naj bo ogrožena od katerekoli strani. V Italiji skušajo to izjavo omiliti, češ, da jo je dal na pritisk Francije. Bolj verjetno pa je, da se Chamberlain pripravlja na volitve. Dne 6. t. m. je bil Chamberlain prisiljen, da je izjavil v spodnji zbornici, da bo Anglija v vsakem primeru branila Francijo, če bi bila napadena. Ta najodločneja izjava, kar jih je še poda! predsednik angleške vlade, je izraz presenečenja, da postajajo mednarodni odnošaji bolj in bolj napeti. Doslej je Chamberlain izjavljal, da bi Attlee proti Chamberlainov! politiki Havas poroča, da ije predsednik an-1 marveč je le stališče, iti sicer podrejeno gleške delavske stranke Attlee govoril t stališče. v Manchestru, kjer je najostreje grajal; Posredovanja Chamberlaina in po-Chamberlainovo politiko. Attlee je re-1 slcdice temeljito dokazujejo, da ima kel: Pomirjevanje ni nikakršna politika, I Attlee prav. demokracije se moralo sprijazniti z mislijo, da je treba odstopiti ozemlja dokler se to ne zgodi, ne bo napetost popustila in je tudi vsak apel na miro ljubnost gotovih narodov odveč. Dne 4. t. m. je zasedal v Rimu veliki fašistični svet. Zasedanje tega sveta se je poprej nekoč začelo z velikim zborovanjem vseh fašističnih (organizacij v Rimu, na katerem je govoril sam Mussolini. To pot je zborovanje odpadlo. Kaj je govoril Mussolini ob priliki zasedanja, se more sklepati samo na podlagi članka v njegovem glasilu »Rela-zioni internazionali«, ki je izšel po otvoritveni seji velikega fašističnega sveta. Članek ugotavlja, da »predstavljajo italijanske zahteve napram Franciji in nemške kolonijalne zahteve dva problema, ki sta ozko povezana in na čijih rešitev mora biti Evropa pripravljena. Vse drugo je podrejenega pomena in je mogoče razmeroma lahko urediti. Nikakor ne kaže, da bi se rešitev teh problemov zavlačevala z nepotrebnimi razgovori. Demokracije se morajo spoprijazniti z mislijo, da bodo morale odstopiti ozemlja in priznati pravice Nemčiji in Italiii. Dokler se to ne zgodi, je zaman zahtevati, da naj popusti napetost in na-Tudi govor Mussolinija ni bil nikjer G‘a’‘ pozive na miroljubnost gotovih objavljen. Listi so poročali samo* toliko, nai°dov, ki naj bi svoje življenjske zada je veliki fašistični svet obravnaval ’ ®ve P° mirnem razvoju in napredku važna vprašanja, med njimi tudi vpra- ?r V0VB J< da bodo diugi imeli mir.« šanje šolske reforme. j Te besede so našle svoj globoki od- i mev v izjavah v Angliji in Franciji. Zedinjene države so ukinile priznanje prednostnih carin za Nemčijo, ki jih sicer uživajo vse države. Kako napeto razmerje vlada med Pomen trgovinskega dogovora med Zedinjenimi državami in Anglijo dogo- do sklenitve tega trgovinskega vora uvažala Nemčija. Trgovinski dogovor med Zedinjenimi državami in Anglijo skoroda zapira pot Nemčiji na ameriški trg. Tako izgleda gospodarska vojna, čije posledice navadno niso dosti manj strašne kot pa posledice prave vojne, v kateri govore svojo besedo topovi, strojnice in bombe. razmerje Zedinjenimi državami in Nemčijo, najbolje izpričuje trgovinski dogovor, ki je bil sklenjen lansko leto med Zedinjenimi državami in Anglijo. Na podlagi tega trgovinskega dogovora je Nemčija edina država, za katero ne veljajo prednostne carine, t, j, iz Nemčije uvoženo blago se mora cariniti vedno po najvišjih carinskih postavkah, dočim vse ostale države lahko dosežejo ugodnosti, kakor jih uživa država, ki ima sklenjen z Zedinjenimi državami najugod-neji trgovinski dogovor. Pa ne samo to. Zedinjene države soj še posebej znižale carino baš za tiste' , . , ... , • . , , . , , . iz Anglije uvožene izdelke, katere je k‘ !i° blh kaZROvam radl »delezbe pn generalni stavb, v Predsednika republike bodo volili Francozi 6. aprila Predsedstvi francoske zb rnicc in senata sta sklenili, da bodo volitve novega predsednika republike dne 6. aprila t. 1. Sedanji predsednik Lebrun dosluži svojo dobo in je najverjetneje, da bo izvoljen za novega predsednika Edvard Herriot, bivši predsednik vlade, predsednik zbornice in lijonski župan. S to izvolitvijo bi prišla na predsedstvo važna politična osebnost (radikalni socialist), kar v Franciji ni običaj. vori v imenu Srbov in da se z njim pri-čno pogajanja, Ali poleg formelne legi Francoski parlament le odklonil sptoino pomlloštenje za delavce novembru Predlog za amnestijo je stavila socia-1 svoje tri otroke, potem pa skočil v rib- listična stranka. V debati so se socialistični poslanci zlasti sklicevali na ob timacije je potrebno tudi medsebojno upno dejanje nekega poljskega rudarja, soglasje, ki ga dr, Stojadinovič ni hotel.; ki je bil že dva meseca brez dela radi Vprašanje se mora rešiti in sto let ne; udeležbe pri stavki, sedaj pa je dobil maramo čakati. Dr. Stojadinovič je zahteval hrvaško kapitulacijo, ki pogajanja onemogoča. Zato je zaostril spor in postal ovira celo za izmenjavanje mišljenja, Cvetkovič pravi, da je novinar. Če ta izjava pomeni večjo svobodo tiska v smeri državljanskih svoboščin, bo to vsekakor napredek, ali s toleranco samo hrvaško vprašanje še ne bo rešeno. Oimogočeno mora biti svobodno izražanje mišljenja neglede na to, na koga se nanaša. Pa tudi svobodna obramba je potrebna. Hrvaško vprašanje ne prenese več odlašanja. To morajo končno uvideti srbski politični faktorji, v katerih območju je, da se reši brez večjih trenj. Tudi inozemski tisk ni presenečen zaradi odstopa dr. Stojadinovičeve vlade. r £ ^ u i 11 i lI - • 1 1 * J t. izgon. Rudar je pobil s sekiro ženo in nik in utonil. Pač pa je parlament pooblastil vlado, da sme pomilostiti posamezne slučaje po svoji uvidevnosti. Vlada je s tem v zvezi stavila vprašanje zaupnice. — Prorsžun dravske banovine Za 6 milijonov višji. Proračun za 1938 39 v dravski banovini je znašal 130,005.000 din, za leto 1939 40 pa znaša 136,298.000 din in se zviša za več kot 6 milijonov dinarjev za banovinsko upravo in za banovinska podjetja za okoli 9 milijonov dinarjev, od česar odpada okoli 5 milijonov na Kranjske deželne elektrane. Proračuna uprave in banovinskih podjetij sta letos ločena. Židje se morajo izseliti h Nemčije brez pre-moženja. Nemčija zahteva, da se morajo židje izseliti, ne dovoli jim pa, dn bi smeli vzeti s seboj preostalo premoženje, prav tako odklanja tudi vsako podporo za izselitvene stroške. Državni proriiun za leto 1939-40 višji za 700 milijonov od lanskega, je finančni odbor izročil narodni skupščini. Proračun se v primeri s proračunom za leto 1938‘39 zviša za okroglo za /00 milijonov dinarjev. Obsedno stanje na Madžarskem. Kakor smo že poročali je madžarska vlada razglasila po vsej državi obsedno stanje radi bombnega atentata pred židovsko sinagogo v Budimpešti. Policija mrzlično išče atentatorje, ker se splošno domneva, da je bil ta atentat Sele začetek terorističnih dejanj, ki so jih zasnovali madžarski fašisti. Od 14 ranjencev tega atentata je eden že podlegel poškodbam, bani. Stran 2 »1) L LAV S I\ A PO Lil IK A« Umik republikanske armade iz Katalonije v Francijo Okrog 200.000 vojakov bo prekoračilo mejo. V teku je izpraznitev Katalonije. Republikanska armada prehaja preko meje v Francijo v polni bojni opremi, s topovi, strojnicami, tanki in tovornimi avtomobili. Prispelo pa je tja tudi več letal, ki niso bila sposobna za polet v srednjo Španijo. Doslej je prispelo v Francijo okrog 150.000 vojakov, pričakujejo jih pa še kakšnih 50.000. V Franciji morajo španski vojaki odložiti orožje, nakar jih pošijajo v posebna taborišča, ločeno od ostalega civilnega prebivalstva, ki je pred nacisti pobegnilo iz Španije. Na francoskih tleh se nahaja tudi precej španskih poslancev in več čla- nov vlade s predsednikom republike Azano. Kljub velikemu navalu beguncev iz Španije pa vlada v vsem obmejnem ozemlju mir in red. Zlate zaklade narodne banke so iz Barcelone prepeljali v Francijo, prav tako tudi umetnine, ki so bile poslane v Ženevo, v palačo Društva narodov. Vojna !>o trajala naprej. Iz srednje Španije prihajajo vesti, da je general Miaja v sporazumu z vlado odločen voditi vojno naprej. Pozicije republikancev so utrjene in kakor se zatrjuje, ni misliti na skorajšen konec vojne. Anglija zanika, da t»i jo bila republikanska Hlada prosila za posredovanje Razširile so se vesti, da je španska |covi vladi za sklenitev miru. Te vesti republikanska vlada zaprosila angle-! sedaj iz Londona zanikajo, ško vlado za posredovanje pri Fran-| • * * Tudi republikanski voiaki lahko ostanejo v Franciji naša svobodna dežela že trem milijonom tujcem? Pa brez vsakih bremen, ki jih nalaga Francija svoijim državljanom? Da osnujejo svoje prostovoljske legije? Toda mi ne potrebujemo sentimentalnih legij, temveč vojake organizirane armade Za vojaško službo sposoben fujec, ki hoče uživati francosko gostoljubnost, naj — kakor francoski državljan — vstopi v našo armado.« Radikalski dnevnik »L' Oeuvre« piše v svojem uvodniku: »Mi sprejemamo sedaj na meji vzhod- J nih Pirenejev španske žene in otroke,j To je naša dolžnost, to je človečanska ; stvar. Sprejemamo tudi moške — vojaško: sposobne moške. Kaj s temi? Hraniti! jih v taboriščih? Toda do kdaj? Ali jih pustiti svobodno živeti v naši deželi? Živeti z vsemi ugodnostmi, ki jih daje dama m ft# svetu Kako le z Japonsko? Na predvečer poloma. V pariškem »M a t i n u« piše dopisnik Herve Jay iz Tokija o razpoloženju med japonskim ljudstvom napram kitajski vojni. Mnenja med Jap>onci so deljena. Mnogo )e pesimistov, ki smatrajo, da je katasrofa neizogibna, drugi zopet se norčujejo iz tistih, ki si delajo skrbi radi bodočnosti. Mnogi na Japonskem živeči inozemski o-pazovalci smatrajo, da gre z Japonsko h koncu. Njihovo mnenje glasi tako-le: »Zapletena v podjetje, ki presega njene sile, v vojno, kakršne si ni želela niti kar se tiče njenega trajanja niti kar se tiče njenega obsega; zrnanevri-rana od Kitajcev, ki so jo izvabili na jug in v notranjost njihovega ogromnega kontinenta; stalno vznemirjana po če-taših, ki onemogočajo, da bi se mogle japonske čete oddaljiti od velikih središč in prometnih točk; oklevajoča pred potrebo, da pomiri zavojevane pokrajine, kar bi utegnilo biti združeno s še večjimi žrtvami kot pa njih zavojeva gospodarskimi in finančnimi težavami; oslabljena vsled okrnitve svoje zunanje trgovine; nespretna v organiziranju svoje propagande; vsled napak in ne-odkritosrčnosti svojih predstavnikov pritirana tako daleč, da bo izgubila sleherne simpatije inozemstva; plen raz-računavanj med plemstvom in strankami; nesposobna, da doseže enoduš-nost; prizadeta po socialnih motnjah; brez denarja, brez ravnotežja — stoji Japonska na predvečeru svojega poloma, potem ko je v manj kot dveh letih pokvarila uspeh mirnega in občudovanja vrednega dela treh generacij.« Vrhovni obrambni svet v Italiji je razpravlja! o izpopolnitvi avtarkičnega gospodarstva. Da se ne bo napačno tolmačilo, kar je rekel Hitler. Nemški tisk povdarja, da je treba Hitlerjev govor, ki je bil nekoliko nejasen, popraviti v toliko, da Hitler ni zahteval: ali omogočiti Nemčiji izvoz ali pa ji dati kolonije, nje; v bližnji bodočnosti pred strašnimi ampak da je zahteval .oboje: izvoz in kolonije. sanHMHManinHnHHni Zaradi kletvin in posurovelosti se pritožuje ljubljanski »Slovenec«. Tako pravi: Narodu je treba več srčne kulture. Naša kletev je znak nekulture. To vse pove. Obenem pa napoveduje boj surovosti. V tem oziru ima list prav, da je treba več srčne kulture in ananj surovosti. Mislimo pa, da je s tem delom treba pričeti najprej v tisku in v javnem življenju. Ali naj pospešujejo srčno kulturo neresnična opisovanja raznih dogodkov, pretiravanje in sovražno pisarenje ali celo grožnje s kruhom na moralo, na kulturo? Exenipla trahunt, pravi pregovor, verba rnovent, njega drugi del. — Zgledi vlečejo, besede le mičejo. Če se pa bohoti surovost in divjaštvo v tisku in javnosti, prisili tudi najplemenitejšega človeka h kletvici ter da izgublja čut morale in pos-taja bolj in bolj surov. Nadalje pravi list, da je srčna kultura več kakor umska. Ni nam jasno, kaj hoče trditi s tem. Ali morda umska kultura ni potrebna in je srčna kultura brez umske ideal? Da, to je tej gospodi ideal! Srčno kulturo si ti ljudje predstavljajo kot telečjo pohlevnost, boje se pa umske kulture, ker ta presoja »srčno« kulturo po dejanjih. Um, razum, je torej tudi nemoralna stvar? Najbolj dobičkanosen je železniški promet v Sloveniji. Udruženje jugoslovanskih železničarjev je izdalo brošuro, ki se bavi z železniškim prometom, s stanjem železnic in železniškega osobja v državi. Iz statističnih podatkov, ki jih vsebuje ta brošura je razvidno, da odpade največ potnikov na Slovenijo. Povprečni dohodki železnic v državi znašajo 210.000 din na kilometer, a v Sloveniji dosegajo dohodki 350.000 din na kilometer. Železniškega osobja je bilo ob koncu leta 1937 zaposlenega na področju ljubljanske direkcije 9578, moralo pa bi ga biti 12.600, torej je zlasti prometno osebje preobremenjeno v službi. Kaj bodo začele tekstilne tovarne? Naša tekstilna industrija mora uvažati bombaž, ozir. bombažno predivo. Za nakup bombaža v inozemstvu so potrebne devize, t. j. zlato ali pa plačilna sredstva, ki so krita z zlatom. Že dalj časa se olbčuti v tekstilni industriji pomanj- j kanje bombaža, ker ni na razpolago deviz za! nakuip bombaža na mednarodnih tržiščih. Sedaj ie Narodna banka izdala obvestilo, da bo odobravala v prvem četrtletju uvoz bombažnega prediva iz neklirinških držav iz Anglije in Švice 15 odstotkov, iz Francije pa 10 odstotkov lansko leto uvožene količine. — Počakati moramo, kaj bodo na to objavo rekle tekstilne tovarne. Angleško-jugoslovanski sindikat za zboljšanje trgovine nameravajo ustanoviti. Ta trgovinski sindikat bi imel nalogo zainteresirati Angleže za kupovanje naših proizvodov in plasiranje kapitala v naši državi. Promet na železnicah je bil lansko leto večji po številu natovorjenih vagonov. Število v lanskem letu na naših železnicah natovorjenih vagonov je doseglo 1,821.000, dočim jih je bilo v 1. 1937. natovorjenih samo 1,682.000. Ovire v železniškem prometu v Nemčiji. Železniška direkcija v Monakovem je razglasila, da mora radi velikega tovornega prometa o-mejiti osebne vlaike. Potniki morajo računati s tem, da so vlaki prenapolnjeni in da eno- stavno ne morejo sprejeti vseh potnikov, da se ne bo kdo razburjal, ako bo ostal na peronu, ker ne bo mogel v prenapolnjeni vlak. Posebni vlaki za smučarje so sploh odpadli. Na elektrificiranih progah pa vozijo sedaj tudi parne lokomotive, i Na palestinski k°nf|jrenci, ki zaseda te dni v Londonu bi radi Angleži dosegli sporazum med Arabci in Židi glede ureditve Palestine. Delegaciji obeh spornih taborov zborujeta lo' čeno in je tudi Chamberlain moral imeti dva pozdravna nagovora. V Londonu grade zaklonišča proti bombni® napadom. Zavetišča bodo 21 metrov globoko pod zemljo. Mednarodna trgovina kož, ki je bila doslej v Lipskem, se je docela preselila v London Baltiške države za nevtralnost in medsebojno sodelovanje. Zunanji ministri Letske, Estonije in Litve so na posebni konferenci sklenili, da bodo vse tri države zastopale načelo nevtralnosti, istočasno pa poglobile medsebojne gospodarske, politične in kulturne stike. Protifašistične dem°nstracije v Panami. Prihod dveh italijanskih križark pred Panamo je izzval v tamkajšnjem tisku silno protifašistično kampanjo. Po mestu so se pojavili tudi lepaki protifašističnega značaja, ki so bili pa na zahtevo italijanskega poslanika zaplenjeni. Slične demonstracije so bile tudi v Montevideo v Uruguavu, ko sta se ladji nahajali v ondotnem pristanišču. 15 ietr.i deček morilec otroka svoje sestre. Iz Gueestlinga v Lotaringiji poročajo, da je 15 letni deček umoril otroka svoje sestre, kateremu je bil tudi oče. Sestra je porodila otroka v stranišču, nato je poklicala brata, ki j® novorojenčka zadavil na ta način, da mu je zadrgnil zanjko iz ličja okoli vratu ter trupelce nato zakopal na vrtu. Oče obeh otrok je železniški čuvaj, mati pa je že dolgo kar je umrla. EacSrajci vesli Rumunska vlada je podala izjavo, da bo ohranila prijateljske stike z vsemi državami) s katerimi jih ima sedaj, tako z balkanskim' državami kakor tudi z zapadnimi velesilami ter državami v Srednji Evropi. Nadaljevanje španske vojne. Ministrski predsednik dr. Negrin in zunanji minister del Vayo sta izjavila, da bo republikanska vlada nadaljevala vojno. Dr. Negrin se že nahaja na vojnem ozemlju v srednji Španiji. Francija se tudi nadalje ne bo vmešavala v špansko vojno, je izjavil francoski zunanji minister Bonnet v senatu. Radi tega seveda tudi ne bo dovolila, da bi španska vlada vodila svoje posle na francoskem ozemlju. To je pripomnil, ker so ga nekateri krivo podučeni senatorji o tem vprašali. Republikanska vlada je že na delu v srednji Španiji. Anglija ne bo priznala Francove vlade V Španiji vse dotlej, dokler ne bo zadnji tuj* vojak zapustil španskega ozemlja, je sedaj izjavil Chamberlain. Radi bombnih atentatov irskih teroristov bodo na Irskem zopet uvedena vojaška sodišča, dokler ne bo zavladal mir. C. Nordhoff in J. N. Hall: 18 H U K. I K A N Marama je bila kot Terangi potomka ene najplemenitejših rodbin na otočju. Kljub preobratu, ki ga je povzročilo zavojevanje Polinezije po Evropejcih, ni izginil v njej ponos na njeno plemenito pokoljenje. Ta ponos tudi ni bil brez podlage; v starih časih so bili prvaki ljudstva ravno radi tega prvi, ker so bili najbolji, in tako je to ostalo do današnjega dne. Maramin oče, Fakahau je bil izvoljen za poglavarja Manukure, ker je že po svoji naravi prednjačil svojim rojakom, kot sta bila pred njim prvaka njegov oče in stari oče. Pod francosko oblastjo je prešel naslov poglavarja na njegovega naslednika potom volitve, toda ta volitev na Manu-kuri je samo navidezna. Ne bi si bilo mogoče predstavljati, da bi mogel biti izvoljen kdo drugi kot pa Fakahau. Sploh je nekaj čudovitega, kako stare so nekatere rodbine na Nizkih otokih. Poglavarjevo je mogoče ugotoviti za štirideset pokoljenj nazaj. Tudi Terangi je pripadal razredu arikijev; njegova rodbina je bia, kar sc tiče ugleda, takoj za Mara-mino. Marama je bila lepa mlada žena, starejša izmed obeh Fakahauovih hčera. Njena polt je bila svetle olivne barve njen ovalni obraz pa so ljubko obkrožali njeni kodrasti, bakreno rdeči lasje. Gotovo ste opazili, da govorim o njej z nekim posebnim navdušenjem. Kdor je tako dolgo živel tu kot sem jaz in si je ohranil svobodo srca, postane nekakšen poznavalec prave polinezijske ženske lepote. In reči moram, da bi morali dolgo in najbrž zaman iskati dekle kot je Marama. Titi, njeni mali hčerki, je bilo tedaj šest let. Povedal sem že bil, kako kruto je prizadelo življenje mlada stariša, ko ju je kratko po sklenitvi zakona razdvojilo. Toda način, kako sta se zopet našla, ju je zato do dobra odškodoval. Oče Pavel ni mogel obvestiti Marame o Teran-gijevi vrnitvi, ker sc je dva ali tri dni poprej podala na otok Motu Tongo in se je nahajala tamkaj, ko je Terangi plaval z jadrnice na breg. Motu Tonga je bil najbolj divji iu osamljeni otok v skupini Manukura otočja. Niti kopra ni bila zasejana v tej mali pustinji, ki je docela ohranila svoj naravni značaj. Na njem so rastle divje kokosove palme, med puranovimi in pandanusovimi drevesi. Podrast je bila zelo slabo razvita; ovijalke in odporno grmičevje je poskušalo vsrkavati hrano iz koralnega peska kolikor je pač moglo. Toda proti sredini otočka je rastlo par več stoletij starih ton in pukatea dreves ogromnega obsega, ki so jih bili zasadili še v dobi poganstva. Na Motu Tongi je bila nekoč naselbina domačinov, toda odkar so Evropejci odkrili to otočje in sc je pričela razvijati trgovina s kopro in bisernicami, sc je vas preselila na nek otok, ki je bil dostopnejši ladjam, ki so plule skozi preliv med koralnimi otoki. Marama se je podala s svojo hčerko na Motu Tongo, da bi nabrala neko vrsto školjk, ki jih je bilo dobiti v koralnem pesku. Večina žen bi smatrala tako iskanje školjk kot nekaj dolgočasnega; prebi- valkam Manukure, ki so imele časa več kot dovolj, se je zdelo kot prijetna sprememba. One si napravijo iz teh malih, raznobarvnih školjk krasen hci. t. j. venec iz školjk, ki ga nosijo na svojih panda-nusovih klobukih kot okrasek in tudi zato, tla preprečijo, da bi jim ob vetrovnih dueli veter ne od' nesel klobuka. Včasih so se podale na otok kar v skupinah, po pol ducata žen naenkrat. Vzele so s seboj jedila in odeje, si uredile mala zaklonišča iz palmovih vej, v katerih so prenočevale in tratile čas z ribolovom ter nabiranjem školjk. 1 o jim je bilo za njih enolično življenje razvedrilo in sc tega niso nikdar naveličale. Večkrat pa je odšla kakšna žena tudi sama na otok ali pa s svojimi otroci, in tako je to pot tudi Marama vzela s seboj svojo hčerko. Mati in otrok sta se popolnoma vživela v samotno pokrajino. Niti povodne ptice sc niso počutile tod bolj domače kot onidve. Živo si predstavljani, kako sta tisti dan, ko je prišel Terangi, delali na malem otoku in se zabavali. Marama seveda ni niti zdaleka slutila navzočnost svojega moža, davno že sta legli k počitku, ko je plaval za časa plime na otok in prav tako malo sta opazile ob jutranjem svitu naslednjega dne mater očeta Pavla. I ita je bila, ki je odkrila svojega očeta. Marama je ravno pripravljala zajtrk na ognju ob obali* med tem ko se je Tita na svojo pest odpravila na malo odkritje po plitvih mlakah vzdolž koralnih malo potovanje po plitvih mlakah vzdolž koralnih je kar so jo nesle noge, tekla proti njej. (Dalje prihodnjič) TRBOVLJE Ena resnica med sto neresnicami Dopisnik »Slovenca« iz Trbovelj je vendarle enkrat napisal resnico, ko je priznal, da so socialisti jekleni ljudje, ki ne klonejo pred nikomur. Sedanji čas in delo socialistov je to tudi dokazalo, med tem ko so se »Slovenčevi« žlahtniki lovili okrog korit, bodisi pri rudniku ali kje drugje. Mi vemo, da je »Slovenčevemu« dopisniku zelo pri srcu občni zbor ZRJ in to iz razloga, ker stoji on in njegovi somišljeniki že z eno nago v Jugorasu. Naj se dopisnik »Slovenca« ne razburja nad občnim zborom naše zveze, kajti mi že uredimo stvari tako, da pravilno namestimo sposobne, nimamo pa mest za kakšne kontrolorje, ki se rekrutirajo v »Društvenem domu.« »Službeni red« je za zadopisnika »Slovenca« prava oglodana kost, dasi še ni naslovil niti ene tiskane besede na dotično mesto, .kjer se je sestavljalo besedilo »Službenega reda«. Dopisnik »Slovenca« naj bi vsaj predlagal,^ da bi po »Službenem redu« bilo onemogočeno šikaniranje delavcev po njegovem Prijatelju kontrolorju. Zapadni obrat je posta! prava kaznilnica Devetintrideset kazni so izobesili na črno tablo na zapadnem obratu prejšnji mesec. To delalo čast kakšni kaznilnici. Posebno se Pn kaznovanju odlikujeta dva paznika. Pa menda vendar ne, da bi kdo smatral, da je eba kaznovati delavce zato, a ko so slučaj-J!0'-- Imena bomo priobčili prihodnjič. Par Se:lavcev je bilo kaznovanih, ker so ob istem ?.?su kot drugi zapustili delo in oddali svetilke. Toda vzrok za kazen se že najde. Taksnim pojavom bomo v bodoče posvetili paž-nj° in bomo tudi povedali, v katerem kotlu Se kuhajo te neznosne kazni delavcev. LAŠKO Poceni živina — drago meso V dnevnem časopisju vsak dan čitamo o znižanju cen mesu pri mesarjih. Srezki načel-j * jnnogih srezov so z oblastnim odlokom določili ceno mesu povprečno na din 10 za kg. laka je n. pr. cena mesu v Radečah, Sevnici, Krškem, Litiji, Zagorju in drugod. V našem srezu vlada v tem oziru prava zmešnjava. V Irbovljah, Hrastniku in Zidanem mostu je cena mesu povprečno din 10 za kg, le pri nas ^ Laškem imamo še vedno ceno din 12 za kg. Kmetje prodajajo živino po din 4 žive teže in se je cena zvišala le za 25 para pri kg žive teže, dočim so tukajšnji mesarji; šli od svoječasne cene din 8 kar na din 12, kljub občutnemu znižanju delavskih in nameščen-skih plač. V našem mestu so večinoma skromni državni uradniki, tekstilci in rudarji, ki si lahko samo ob nedeljah privoščijo po četrt kg mesa in to često za družino' 5 do 8 oseb, ker so pač cene previsoke. Vsak mesec gredo od nas vagoni najboljše živine po najnižjih cenah na Dunaj, za naše delavce pa naj bo naislabše meso po din 12. Apeliramo na srez-o načelstvo v Laškem, da izda odlok o zmamil cen mesu tudi za naše mesto, kakor je Po drugih krajih in srezih. Kako je z industrijo v Laškem? *nž. Handl iz Štor želi postaviti v Laškem a Parceli poleg poslopja g. Henkeja keramično tovarno. Parcela je last ge. Hermano-e v Laškem, ki bi jo nudila brezplačno na azpolago g. inž. Handlu, ker je njen sorod-‘k; V mesecu novembru so delavci že izko-I 1 nekaj jarkov, postavili palirsko barako , celo napeljali vodo, ko je nenadoma izdala anska uprava prepoved, češ, da bi keramični sai 1Por^ečil okolico, širile bi se neznosne l;le’ da je preblizu tujski hotel, kopališče, ,“rk, mesto itd. Po izjavah g. inž. Handla bi 1. ° zaposlenih v tej tovarni 50—60 ljudi, ki |Pf . ' nekoliko poživili laške obrtnike. Pred .j! ie hotel g. Carotta iz Rimskih Toplic kuže ^amenit«. kjer bi uredil tovarno lesenih *nskih pet. Laški gospodje pa so takrat re-ip -e P°slop.ie preblizu šole. ropot stro-iti r Pouk, mladina bi vdihavala dim x5,' Oanos ima g. Carotta to tovarno v Rade-in zaposluje 60 ljudi. Ista usoda je dole-.!? »Kamenit«, ko le hotel »Tivar« ustano- 'h v njem tovarno konfekcije, ki bi zaposlila hzu 100 ljudi. Prav tako so pred leti pre-weUlj zidanje cinkarne itd. Nekoč smo imeli V. Laškem cvetočo industrijo (2 cementarni, Kamenit«, tovarno mavca, pivovarno in elek-anio). Vse to je bilo v prid obrtnikom, tr-^’vcem, delavcem, občini in kmetom. Izgovor, k 'e Laško letoviško mesto, ne drži. Neprili-nai«e ^e'a'° tllc*i Mayerju iz Zagreba, ki ,60 e!ava zgraditi v Laškem tovarno olja s Lašk Prav tako je pričel graditi blizu že s a kvarno g. Stermecki, a ga bo najbr-Čpti dela doletela kakšna prepoved. > -nm • Se branite industrije, ko tako tožite o b,. VlS()kih občinskih In cestnih dokladah, o trfPPseinih. o propadanju laških obrtnikov, . .?°\cev itd. Vsak iiip grozi s propadom rud-Huda jama. Gospodje, kaj bo z rudarji? »di rudnik Trobnidol Je opuščen. Edino no-a 'ndustrija lahko reši vsa socialna vprašaja našega mesta. Naše geslo je: Proč z vse-"" izgovori, pa pričnimo že enkrat reše-;a'! gospodarstvo našega mesta, ker sedanji asi so vsak dan bolj resni. Voč delavcev, nameščencev in obrtnikov. Ali ti poravnal naročnino? Akc 8» ne, Izpolni svofo dolinoet! LJUBI Predavanje. Socialno ekonomski institut opozarja na današje predavanje tajnika Delavske zbornice Filipa Uratnika o temi »Letni prirastek prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji in njega porazdelitev na poedine poklice«. Predavanje se prične ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22. Vstop prost. Prijatelji instituta vabljeni! Za Cankarja se ne smeš navduševati! Ob 20-letnici ljubljanskega samostojnega dramskega gledališča so uprizorili v drami Cankarjeve »Hlapce«. Ljudje so jih občutili tako živo, kakor da jih je Cankar šele zdaj napisal. Nad tem se jezi »Slovenčev« kritik F. K., ki piše v 31. številki: »Žal je slavnostno predstavo in njen umetniški pomen močno zabrisal tisti del občinstva, ki je to priliko izrabil v enostransko1 pritrjevanje in demonstrativno poseganje v potek dejanja. (Kot gledalec nisem opazil, da bi kdo od občinstva posegal v MAR Par poglavij iz zgodovine Češkoslovaške je naslov predavanju, ki ga bo imel prof. Teply v sredo, dne 8. februarja s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, pod okriljem - Vzajemnosti«. Pridite v čim večjem številu. Odbor. Za modernizacijo in povečanje mariborske splošne bolnice. Banska uprava je baje izdelala in odobrila načrte za modernizacijo mariborske splošne bolnice, ki že dolgo ne ustreza več velikim potrebam obmejnih krajev. Za nov paviljon, ki je bil že lansko leto pod streho, je zmanjkalo kreditov za izvršitev zaključnih del. Že vso povojno dobo je bilo v bolnici mnogo premalo prosotra za bolnike, ki so morali ležati na tleh in na zasilnih posteljah. Primanjkovalo pa je tudi zdravnikov in strežnega osobja, zlasti pa zdravniškega orodja in drugih pripomočkov, ki jih pozna zdravniška veda. Ako se bodo letos res uresničili lepi načrti za modernizacijo splošne bolnice, bo to v korist vsemu prebivalstvu, zlasti pa bodo to vest pozdravili številni bolniki, ki potrebujejo zdravniške nege v bolnici. K|jr je padel tečaj nemške marke so pričele padati cene poljskim pridelkom. Prekupčevalci, ki izvažajo poljske pridelke v Nemčijo, hočejo riziko pri kupčevanju z Nemčijo prevaliti na kmeta. *' > » • • * • *" Zamenjava starih poslovnih knjižic. Pred-stojništvo mestne policije poziva vse one de-lavce-vke in nameščence-ke, v katerikoli službi (kuharice, služkinje, hlapce itd.), ki so v C EL J Nadzornik z revolverjem grozil delavcu. Pretekli teden se je dogodil slučaj, ki jasno pove, kaj mora prestati pošten delavec, ako je pod oblastjo človeka, ki menda misli, da so delavci sužnji in da lahko počne z njimi kar hoče. Tvrdka Nassimbeni, ki vrši regulacijo Savinje, ima v zakupu komnolom. V tem kamnolomu dela par delavcev pod nadzorstvom g. Lovrenca grame« za lastno uporabo in za cestni odbor. Pretekli teden je pričel nakladati delavec gramoz na voz kakor mu je naročil poslovodja podjetja. Kmalu na to pa je prišel nadzornik g. Lovrenc in pričel kričati nad delavcem, zakaj naklada gramoz z dotičnega kupa. Zahteval je naj vojz takoj prevrne in gre nakladati igramoz z drugega kupa. Delavec mu pa odgovori, da ima tako naročilo in da ne bo prevračal voza. Na te besede je nadzornik vzrojil in ga ozmerjal z barabo. Delavec te žaljivke ni mogel mirno prenesti in mu je zabrusil nazaj. Na ta odgovor pa je skočil g. L. proti delavcu, potegnil revolver in ga naperil na delavca. Vsi prisotni so onemeli, ker kaj takega niso pričakovali. Delavec pa ni zbežal, ampak je nastavil prsi in rekel naj kar strelja. Nadzorniku to še ni bilo dosti in je delavcu odredil, da ima zapustiti delo. Delavec je prenehal z delom in •**>mm SENOVO PRI RAJHENBURGU Važno predavanje! V nedeljo dopoldne, dne 12. t. m. se bo vršilo v »Delavskem domu« važno predavanje o socialni zakonodaji in pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen iz Maribora. Pridite vsi! STUDENCI PR! MARIBORU Cankarjevo proslavo priredi »Vzajemnost« dne 11. februarja s pričetkom ob 7. uri zvečer v dvorani Špurej. Spored: nastop pevcev, godbe, recitacije in dramske scene ter predavanje o Cankarju. Zaključek solo-tenor s spremljevanjem harmonike. »Ljudska univerza«. V četrtek, dne 9. februarja ob 19. uri predava g. prof. Branko Rudolf o bojih med Kitajsko in Japonsko (s slikami). Tedenske novice v besedi in sliki. Vstopnine ni. PTUJ Draniatiči odsek »Vzajemnosti« vprizori v torek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Panonski ulici št. 5 Jože Kranjčevo dramo »KATAKOMBE«. To bo prva letošnja prireditev naših »Vzajemničarjev«. Pevski odsek »Vzajemnosti« prične v kratkem z novimi vajami. Prijave sprejema s. Gabriel. „ Tamburaški odsek ima redne tamburaške vaje ob ponedeljkih in petkih zvečer v društvenih prostorih »Vzajemnosti«. Novost za ptujske prilike je pevski zbor pekovskih pomočnikov, ki že marljivo vadi v prostorih »Vzajemnosti«. Pevovodja je g. Kafol. Pevske vaje se vrše radi večerne zaposlitve pevcev popoldne, dvakrat na teden. JANA igro na odru, op p.) Slavnostni dan je bil v svojem pravem pomenu pokvarjen.« — »Jutro« pravičneje ocenjuje navdušenost občinstva za to dramo, ko pravi: »Preživljamo nemirne idejno in moralno razgibane tenkočutne dni... Zato ni čuda, da se je mladina na slavnostni predstavi s tako sproščenim ognjem oklenila sleherne misli, še sleherne nagle besede, ki jo je napisal ta najizrazitejši predstavnik svobode duha.« V delavskih krogih je bilo mnenje, da bi gledališče uprizorilo »Hlapce« enkrat kot posebno delavsko predstavo. r- ha."---- - *'-*« ,i4' |e)o tiftJeepelJe pi* naifh iliiscreicttUl vanjem produkcije preprečili padanje cene radiju, ki znaša 350 zlatih frankov za miligram radija. Pa ni ostalo samo pri tem. L. 1929-30 so odkrili ogromne sklade uranovih sestavin v severni Kanadi, ob obrežju Velikega medvedjega jezera. Te uranove sestavine vsebujejo dvajsetkrat več radija kot carnotit v Coloradu in pet- do desetkrat več kot uranove sestavine iz osrčja Afrike. Zakonca Joliot-Curie posedujeta v Ivryu laboratorij za proizvajanje visokih napetosti. — Električni tok visokih napetosti do 2 milijona voltov uporabljajo za razbijanje atomov, t. j. najmanjših delcev, iz katerih sestoji vsa materija. S tem razbijanjem atomov pa je omogočeno izdelovati umetne radioaktivne tvarine. Učenjaka izjavljata, da bosta v kratkem v stanju, proizvoditi toliko umetne radioaktivne tvarine, da bo odgovarjala 30 gramom radija. front Kamn in naši. Kori Eoss Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. 9V FOX ii terpentin-krema Je nenadkriljlva Vazelin in pravi gumitranVas varuje v snegu i dežju in blatu najbolje pred prehladom. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naj' nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnic*. MARIBOR, Tattenbacliova ulica 14. Shramb* koles čez zimo. ZnMte vedno h povsod hruli h petno Iz neliraske pekarne«IMoni. stil® Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.