\§i$**?W feochlobl. k. k. Hofbibliothek, % Wien St. 47. V Gorici, 24. novembra 1876. „Soca" izfcaja vsak tetvrtek in velja 3 pofito prejemana ali r Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ..,..„ 2.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Fri oznanilih in prav tako pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- uo yrsto: ~ 8 kr, Ce se tiska 1 krat I » » » » 2 „ ZaveCe crko po prostoru. Teaaj GlasUo slovenskega politttnega drnStva goriskega za brambo narodnih pravic. Posamecne Iteviike m 10 soUot » Gorici ˇ tobakarnf< sposki ullci blizo „treh kroa", t Trstu t tobakarnici „Via della ca» senna 60". * Narotnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovon: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopigi ¦« nt vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran* kujejo. — Oolalcem in dragiin neur** taoitdm so narocninaxniza, akoit og)*> te pri uredniitvn. Avstrija in orijentalno vpraianje. 0 mnogih prilozuostih izrazili smo uz>, katero staliSce bi morala zavzeti Avstrija v tern prevaznera vpraianji. Mej verstami vpletene so bile nase misli, katere smo iz odkritega patrijotizma iu iskrene Iju-bczni do ljube nam Avstrije napisali in katere naj bi bile vodilo nafiemu vuanjemu ministerstvu, ce koto Avstrija osiguriti si svoj obstauek. Danes, ko vsakedo izprevidi, da res nij vet mogoLe izogniti se resenju tega vprafianje, kajti ruski car izpregovoril je mozato besido, da bote pridobiti tiaceiiini balkanskim kristi-janom z orozjem v rod one pravice, katere jim grado* po filovecauskem zakonu in katerih jim ue sine in tie more nikdo odrekati, danes naj izrecemo zopet, kaj mora Avstrija pred svojimi ocmi imeti napram tern blizajocim m dogodkoin na Balkanu. Avstrija, koja je slovela od davnej kot izgled pravne derzave, ne sme napram tlafienim kristi-janoin pokazati se nepraviftno, kajti ne gled& uze na to, da biva totiko in toliko milijonov sobratov v Avstriji, ki skoz in skoz simpatizujejo /> brati v vc-rigah, voditi jo mora ule eiovekoljubje po onem potu, da ne, izgubi ouega epiteta, kateri je bit nje pravi ponos; ne sme drugace ravnati, Se si hoce pridobiti simpatije vseh Jugoalovanov in ohraniti s« one vseh avstrpkin Slovanov. Ne misKmo in nofiemo ver-jeti, da bi ne bila na.4a Avstrija prepricana o veliki vazuosti balkanskega vprafianja, a to se nam dozdeva, da bi utegnila Avstrija krivO stalifice zavzeti naproti jutrovim dogodkom, kajti le p«*evee simptomov poter-juje nas v tej misli. ? pervi versti nas vznemirja le to, da je na§a vnanja politika v rokab takega moia, v katerega nimamo ni najmanjega zaupEOja, kajti ta moz ne more biti pravicen Slovanu, ker ma je uze prirojeno sovraitvo do vsega, kar je slovauskega. Kdo bi se ne potegoval raji za one milijone Slovanov, Ru-munov in Gerkov, kateii mmajo nikake pravice, niti one, po kateri bi si smeli svoje lastne ognjiSce usta-noviti, nego za mehkninega, gnjilega Turdina, koji se masti, kakor pijavka, od iuljev nemohamedanskih na-rodov? Kdo se more dandanes Se potegovati za ob-stoj take Uerzave. v kateri nima nikdo, kdor ne pri-sega na koran, nitivte pravice, da bi smel pri sodniji veljavno pricati? Ce se katera evropska deriava na-haja, ki nima serca za vboge tlacence, vsaj Avstrija naj bi ne bila ta. LISTEK. Jurcideva „slovenska knjiznica." Y. zvezek: ^upnik Wakefieldski. (Dalje.) VerniTii se je bil ucltelj in odgojitelj („ushera) V nekem zasebnem zavodu v Londonu in indi ta das mu je bil prepoln rev in nadlog, kar nam prezivo pvedstavlja ? dvajsetem poglavji (Primer: J u r i i 6 e* v e g a Z n p n i k a str. 163—161). Blagi Znpnik, vzrigen nart vse pozemeljske ma* lenkosti in zopemosti, je pravi izgled znacajnega moza. Le za las ne odjenja od stalnih neovrgljivih resale, od nadel, kt so mn presenile dn§o in aerce. Versti se mu reva za revo, zarieue pi nesreCa za nesreco, a ^tipnik neomabljivo zre vbodoCnost ter klubuje vsem nezgodam kakor sfcala v kipedem morji. Prav nanj ka^ejo Mltonove besede, ki v »Izgubljen€m rajiu („Pa-radise lost") poje Bsecure sat on bis thron upheld by old reput". Yes adan boiji volji in previdnosti, skusa ven-dar v najvsci nesrefii pomofii nesrednim sojetnikom in soterpinom. Y spfelepem govoru, ki obsega celo de-vetindvajseto pogla/je (da navedem izgled iz naSe povesti) dokaz^je poboini moi j da previduost bp^jo Premnogokrat smo uze povdarjali, da Avstrija mora naslanjati se na Slovane, kateri bivajo v ogrom-nem Stevilu v Avstriji, «e hoCe biti mocna na zvunaj. fee je Cas, naj kiene na edini pravi pot, po katerem le jej je mogoce se ohraniti, kajti ne le na svojib Slovauih bo imela zanesljivo in mocno zaslombo, am-pak tudi na Jugu pri vseh neturskih narodih, ako kaj pripomore do njih resitve turskega neznosnega jarma. Ne, da bi misldi, da bi Slovani morali imeti supre-macijo v Avstriji, ampak samo to jBelimo, da bi tudi Slovani imeli oni upljiv na naSo zuuanjo politiko, kateri jim gre po njihovem Stevilu in njih neomahljivem patrijotiznm. Mi nocemo, da bi mali oholi madjarski narodi6 gospodoval v ljubi nam Avstriji, katerega ne vodi avstrijski patrijotizem ampak osebno sovrastvo, kar bi pa-le znalo Avstrijo pogubiti ne pa storiti jo mogocno v vsakem oziru, kar mi odkrito 2elimo. Uze toliko stoletij je Slovau pod avBtrijskim iezlom» nje-guva Zvestoba nij se ganila, vedno se je boril zvesto za svoje vladarje, fcesar ne more vsak drug avstrijski narod o sebi trditi, Italijan steguje u2e zopct svoje kramplje po avstrijskih dezclah; imeti hoce juzni Trol in (JoiiSko do Postojue ali vsaj do Soce. Mej kosiiom pride fie le apetit, pravi star pregovor, in tudi Italija bode s casom zopet botela Se Dalmacijo in Kmnjsko. Zakuj ne skerbi Avstrija za to, da se no bode nikdar veL fie upala ne izraziti po^elenje po tujam posfcstvu ? Gleda naj se na to, da bodo polcg drugih avstrijskih narodov tudi Slovani zadovoljeni, iu b tern postavi se naj avstrijskim sovraznikom in posebno Italiji najniocneji jez. Pa fie iz druzega obzira treba je, da se Avstrija poteguje za refiitev turfikih Slovanov in kristijanov sploh, in to je iraterijalna korist za bli^nje provincije avstrijske v pervi versti in pa tudi za celo Avstrijo. Nij nam menda treba to stvar na dalje razpravljati, kajti prepri6aui sino, da so o isti-nitosti nafie terditve poleg tujih tadi nasi domafti dr-zavniki popoinem nasili mislij. Avstrija naj jemlje tedaj v prvi versti na vse ono ozir, kar pospefiuje najbojje njen obstanek in njen materijalui blagor. Kmetijske nadaljevalne Sole. Pri c. kr. namestnifitvu v Trstu so 12. t. m. pod predsednifitvom gospoda c. kr. namestnika zborovali nekteri gospodje, kterejovis.uamestniStvokot zastop-nike dezelnih odborov ali kmetijsklh druitvev, all kot kmetijske strokovnjake povabilo. Predmot poivetova-nja bil je obfiiren predlog in nafirt gospoda defel-nega fiolBkega nadzornika Klodica, po kterem naj bi se vpeljal kmotijski poduk na Ijudfkih fiolah, Omo-vati se hodejo kmetijske nadaljevalnice, to je, ko je decek dovrfiil 6 letno fiolsko dobo, bo Se 2 leti moral obiskovati kmetijski kurz, ki bo v ozkl zvezl % ljudsko Solo. Nafirt ima dve vrsti kmetijsklh nada-ljevahiih kurzov, visega in ni2ega. Vifli ima naj manj 14 ur poduka na teden, pa tudi do 24 ur, nlil le 6; vifii se vpelje n- onih Ijudsklh fiolah, ki bo vtaj 3 razredue, ui?>i pi na enorazrednicah, na kterih delu-je en sain ucitelj, torej se od njega, tudi ce je sa kuietijsko poduCevanje sposoben, ne more vefi od 6 ur v tednu zahtevati, dase pefa a kmctljskim kurzom. V takih kmetijsklh kurzih se bodo kmetiki dofikl u-t\\\ v kmetijstvu, kmetijskem raCunstvu, risanju, krae-tijskih Bpisih in v natoroznanstvu, ki Je podlaga cele kiuetijske znanostl. Predlogi velezasluzenega gosp^dc. nadzornika to bili po vsem sprejeti in bill so gotovo itatancno pre* vdarjeni, kajti bili ste dve seji, kteri ste po vec ur trajale. S tern Bklepom visoketriafike vlade torej nasto-pi za kmetijstvo nova era all doba, in radoatno po-zdravljamo sreCni nafirt gosp. dezelnega nadzornika, (s tern nacertom je tudi zadosteno dotifini profinjl po-lit. drufitva „Slogau) vsled katerega bo kmetiJBki poduk vsestransk. Vsak decek, ki bo ob svojera Imx oral in obdeloval oCetovo polje, bo imel prillko slifiati kmetijski nauk in ce tudi ne bo postal vse-stransko ucen kmetovalec, kakor n. pr. na specijalnih kmetijskih fiolah i^fiolani dijak, vendar bo seznajen z glavnimi vodili umnega kmetijstva; on bo izurjen sadjerejec, bo tudi vedel, kako se trte dobrc obrezu-jejo, kako se ima zemlja orati in katera orodja so praktidr.a; on bo v Soli filifial vodila, po kterih se i-ma dober iivinorejec ravnati i. t. d. Z eno besedo refieno, vsled tega sklepa bo kmetijski poduk tisofierim deckom podeljen in to je velikanske vainosti. U2e veikrat smo imenovali v naficm IJstu prav ljudske uci-telje naj boljfie „pijonirjeu za kmetijski napredek in ielja nafia bila je od nekdaj, da bi ljudska sola spre-jela v delokrog tudi kmetijstso, toda vedno smo slifiaii, da tega ni se od vlade nadejati Ltd. Toliko bolj se enako razdeljuje sreco in nesreCo in da po naravi ve-sejja in lalosti morajo nesreCniki za svoje britkosti biti poplacani v bodocem iivljenji. S tem govorom so lehko zadovoljni ceW nasi dufe)vniki— in uie za-rad njega bi si imeli vsi kupiti Zupnika ter ga tudi drugim priporocati, da se bode mogla nadaljevati slo-venska knjiznica. Pisatelj teh vrstic o njem ne bode zinil besedice; nehotoma pa se mu vrivajo one besede, ki jih slavni Byron vDon Juanu nekjeizrazuje: 1 murt own H I have any fault, it is digression. Nesrefa ga ne potare, a tudi sreca vernivSi se tako nepricakovana ga ne napolni s prefiirnostjo. „Se» daj (sklene zadnje poglavje povesli) nijsem tostran groba zel«d niCesar ve6 — vse skerbi so me minule, moja radost je bila neizrekljiva. Ostalo mi je le fie, da bi moja hvalelnost V sreel prekosila prejSnjo mojo udanost v nesreei* (Prm. str. 311). Enako dosledno in lepo so narisane tudi druge osobe iupnikove rodoyine. Ponosna in uze bolj po-svetna je njegova zena, ki kakor pogostem navadne matere CasiU hiasta po zunanji bliSCobi ter pri svojej kratkovidnosti svojima -deklicema lovi nestanovitnesreCe a. . . device Brez dot zalovat vidcl sem samice" To pesem Prefiirnovo poje tudi gospa Primro-seva. One devojke, pravi na strani 126., ki imajo lepo premozenje, tudi vselej gotovo dobe dobre lenine. — Pa Bog pomagaj — nadaljaje ~* deklicem, ki nimajo Qikakorfinega premo^enja I Kaj pomaga lepota, ^ospo- dine Thornhill? all kaj pomagajo vse kreposti in naj-boljSe lastnosti na svetu v tej dobi sebiCnosti? Nikdo ne vprafia: Kakfina je? vse kriCi le: Koliko ima?" Olivija, njegova starejsa hCi, je v osemnajstein letu ter je one preobile lepote, s ktero slikaiji na-vadno slikajo Hebo; odkritosrena je, 2iva in zapo-vedljiva. Cestokrat se je premofino silila drugim do-pasti; in zmagala je navadno v pervem hipu (Prim. Zupn. str. 11.). Enako je pisatelj slikanavseh drugih mestih, Hudo je kaznovana za vse svoje napake: — pravi — iivi izgled vsem nafiim lehko-miselnim devojkam! Drugahei njegova se je klicala Sofija; bila je reB prava m o d r i c a. nNjeno lice na prvi pogled ni tako zeld mikalo, kajti bila je mila, tiha in ljubeK-njiva." Bila je tolikanj rahloCutnega serca^ da je .skrivala celd svoje lepe lastnosti, boje* se, dabikoga ne razzaliia. Skufiala je pridobiti le enega stanovituega ljubimca, prav nasproti evojej preSirnej sestri, ki si je 2elela jih ranogo8. Iu v celej povesti ostane zvesta svojemu znacaju. Premisyena ne ,hlepi po zunanji Ml-S6obi. Nestrastno njeno Brce se veseli tihe BreCe ter jo varno skriva pred svetom. Po strahovitih izkuSnjah je to blago gospico njeui premifiljen ljubimec obilo obdaril; iskreno jo je pritisnil na svoje perai rekofii ^Najljubeznjivejfie, najrazumnejfiedeklemoje! kako ste smeli kedaj misliti, da bi vafi Burchell mogel vas o-goljufati, alidabigospod Vi\jem Thornhill tedaj mogel nehati obfiudovati Jjubico, ki ga je yubila zarad nje-ga samega. Ule nekaj \tfm m\ Sene, U W bwf radnjento, da p*av visoko namestniStvo Primorsko per-to sklene/^ko osnovo, katera bo silno veliko prip^ inogTa, da se na Primorskem zboljsa kmetijstvo, saj i le v lima in vednosti je tezisce vsega dobrega in le x umnim kmetovanjem si morejo nasi kmetovalci §e ^ Ijlfj "pomagati. Po GeriSkem se bodo taki kmetijski knrzi prav kmato osooval:, ker se nahajajo po nasi deieli nekteri za to sposobni gg. ljudski ucitelji, ki so aa ufiite}ji§ci slisali kmetijstvo, nekteri so tadi kmetijsko Solo dovrSUi; zopet nekteri so obisktfvali posebne kmetijske knrze. Glavna rec* je, de se gg. ucitelji z veseljem poprimejo prekoristnega in gotovo lepega predmeta, s kateriiii bodo veliko koristili do-moviui. Tisti, ki bi radi ugovarjali, da tudi za ta poduk treba kmetijskih strokovnjakov, re&rao le to, da tudi mi priznavamo, da bi bilo se bolje; morda bodo lehko na meScanskth Solah (Burgerschulen), ka-koiSmhmora saj nektere naia deieU dobiti, posebni kmetijski vescaki (n. pr. izsolani dijaki srednjih kme-tijskih sol) namesceni. Ce pa uiitejj deckom le toliko kmetijskega poduka podeli, da bodo znali dobro cepiti, sadna drevesa oskr-Wvati, s fnojen anno ravnati, dabodovcdeU, kaj je novoSegno ebelarstvo s premakljivim satovjem, da bodo vedeli, da so mine jako koristne krmenske rastline, kterih tjegovi star&i ne poznajo, da bo nmel kmetij-ako racuniti, bodefe nefcaj in vse to in se mnogo vet more poduciti vsak ljudski ucitelj, kije na uciteflski pripravnici ncil se kmetijstva, gotovo bo nieyeUko koristil, in poznal se bo sad takega poduka povsod v obcmi. Naj bi se tedaj ie sedaj zupanstva ozirala, da pridobijo &dam primeraih vrtov, ki bodo prava kmetijska delavniea, v kteri se bodo decki va-dili sadnodrevjecepiti, raine rastline oskrbovati i.t.d. Ysi odkritosrcni prijatejji kmetijstva pa delajmo neu-trodpro, da se prekoristni nacrt krepko oiivi v bla-gor domovine, ktera je t prvi vrsti kmet.jska, visoka vlada pa naj skrbi, da se uciteljski kandidatje prav .dobro tudi na ta nalog pripravljajo, ter naj se jim obilriise Stevilo poducnih ur za kmetijstvo odmeri. Ob ea*u sobkih poiitnic naj se sklicejo nekteri stareji uftitetfi, ki kaiejo, da imajo posebno veselje za kme-tijstvo,—in taktb poznamo vec\ — ki pa niso imeli prilike slisati tudi kmetijskih predavanj, v posebne kurze, v kterih naj se jim podeli kmetijski poduk; prav tako naj se priskerbe kmetijske knjige, kakor-finih bodo potrebovali ucitelji in ucenci ljudskih kmetijskih sol in jim bodo tudi velike koristi in zdatna podpora. Dopisi. V 6orici, 23. nov. (Izv. dop.). §e zdaj nij-so polegle strasti, katere so se bile vnele vsled zad-njih voHtev; se vedno traja prepir mej posameznirai zarad te ali one. osobe, zarad tega all onega agita-torja, kandidata, poslanca in Se znani Standrezki Met-teraich, ki vedno spega za kulise, hoee vedeti, da bi bill nekateri po »Slogi" priporoceni poslanci voljeni brez vsake pomoci omenjenega druStva, akopram je "vsakemu goriskemu Slovencu znano, da je bila „SIo-ga" nekaterim poslancem silno potrebna. Standrezki diplomat je uze zgubil kredit na 6ori§kem in n&zad-nje mu §e „Novicett ne bodo verjele, Le ne bode bolj pazljivo gledal za kulise. Cuduo se nam zdi, da se goriski dopisnik BNovic" sploh spusca v taka razprav-Jjanja/saj je sam predne dolgim citiral oni znani pre-govoir; BIm Hause des Gehaogtea i.t.d." Pa pusti- yednosti o mojem premozenji mislila, da imam dobre mozke lastnostt. Potem, ko sem brez vspeha skasal cel^ grde jo abotne, kako velika je na zadnje morala bid moja radost, da sem za-se pridobil toiiko duho-vitdstinpriser&iost, toiiko nebeSko lepoto*. Tako je bila njena stanovitnost preobilo obdaro-vana. ^ Jurija, junaskega sina njegovega, smon^eome-mk. -vse zapreke in nesrefie jga ne spravijo s prave pofi. Zato ga ua zadnje obilo obdaruje previdnost bo^ja. — Nehotoma obCudUjemo delavnega in boga-bojefiega M o j z e s a, druzega sina ^upnikovega. V najyecih zadregah in nesrecafe iSCe tolazbe sebi, oCetu ™ 5!°Jcem pri onem, ki vsegamogoCen nad nami svet Vlada. — Pnljubiti se nam morata celd ^upnikova malefika, Kll in Dick, kakor Angiezi skrajsano kliCejo Viljema m 3EKharda. Po§tenegagospoda Burchella proslavljaroman na premnogibstraneh. Ta neznani znanec Zapnikov je oni moz\ cegar kreposti, blagosertnosti m poseb-nostt so znane celemu svetu. Ta skrivnostni iu sta-mlL™ ?nbilnec Iepe m modre Sofije, njeni dvakratni KSitelj u gotove poguber je bil v obce fiislani gospod Vijem Thornhitt, jako bogat in mnogovpliven moz, . kateremu je drzavni zbor priterjeval, kakor je govoril; katerega besede so stranke prepri«evale; kateri jebil pnjate^j svojej de^eli pa tudi zvest svojemu kraliu. SkrommZupnik do zadnjega ni poznal mogoCnega syojega pnjatelja, ki mu je otel ugrabljeno heer. Ker &tI^M more poplacati dobrote drugage, ponudi mo tega uze poznanega zastopnika vlade v slovenski publicistiki, naj premikyuje, kedaj pride sopet njegov eas in obrnimo se k bolj resnim reCem. Borba je minula in previdno je, da zdaj vsi dobro in nesebicno misleci Slovenci sopet gredo na sknpno delovamje, bodtsi na poHUcnex^.bodisi na go-spodarskem fm socijalnem polp. — Ce je potrebno kje kacega prenstroja, naj se tega doiene na oaem polji. katero je zdaj uie nstvarjeno. Vsako odterga-nje, vsako cepljenje bi bilo posebno zdaj nekoristno in bi k veteran delilo male nase moci ter demoralizo-valo narodL Kakor bi Skodovalo to, ko bi zadeli zdaj sopet prepir, prav tako bi Skodotala letargija in zatorej je potrebno, da racummo trezno in da zateremo strasti, ki bi vtegnOe SkodoTati razvitku rseb nasih narodaib zavodov, kateri so potrebni razvitka in pomnozenja. Mi od svoje strani smo pripravljeni vse storiti in kar je v nasi moci zrtovati, da le pripomoremo k edino-sti in ponovljeni delavnosti in easti goriskih Sloven-cev, katerih namen ne sme biti, da bi sluzih za pod-lago niti vladni, niti italijanski peti. V nasi citalnici je sopet zaeelo iivenje; v sa-boto bode beseda in po tern maii pits. Sredo pri-hodnjega meseca bode obcni zbor, kateri nam ima preskrbeti novo gospodarstvo. Treba je priznati, da v tern letu je dtalnica prav dobro napredovala in da je njeno financno stanje tako, da osigaruje prihad-njemu odborn prav lepo podlago. Zatorej pa smo go-tovt, da bode prib. leto se zivahnejSe zivenjf v citai-nici in da se bode sopet oglasilo prav mnogo novih ndov. Sredo meseca decembra bodo osnovale nekda goriske gospe, kakor lani, koncert za goriSke reveze in sodeloval bede tndi „Slavec", kar nas toiiko bolj veseli, ker se bo na tak nacin vgnjezdil na§ „S!av-6eku v goriskem glediSfiu vkljub vsemu nasprotovanju od strani Italijancicev. Kmetijskega drustva o.lbor imel je scjo te dni; pri tej seji zbrisali so se vsi oni utlje, ki nijso pla-cali uze 3 leta, zbrisanih je vsled tega mnogo Itali-janov, pa tudi Slovencev in nekda skoro vsi udjebov-skcga okraja in en slovensk odbomik. Ce torej Bov-cani hitro sopet ne pristopijo in plaCajo, jenjala bode bovska poddruznica kmet. rlmstva in Slovenci zgubimo se enega odbornika. Torej bo slo v kratkem sopet vse to, kar smo letos pridobilt v kmet. druStvu in vse zarad zanikernoati. Mi ne moremo zadosti grajati take nemarnosti. Niti za materijalne koristi se ne bii-gajo na$i Bovcani, akopram povdarjajo, dajezep prvi. Da pa se odborniki sami tako malo brigajo za to reL, to je se zalostneje. Kedor note ali ne more spolno-vati svojih dolinosti, naj se ne Silt v odbore. To je smesno in Skodljivo ob enem. V Gorici se je raznesla vest, da bomo v kratkem dobili 30 do 40 tisuC vojakov na Gorisko, ki bodo straiili meje proti Ita'iji. Nekda so uie priSla vprasanja zarad hrane in urugih potrebnostt za en veci oddelek vojske. Tu kaze, da Italijanu Avstrija ne zaupa in da bode za slucaj vojne v Orijentu 'na vsak nacin mocno strazila svoje [meje. Ker Avstriji najbolj kaze nevtralnost, je ta vojaska namera le pre-ventivna, kar uie stevilo 30 do 40 tisuc" moz kaze. Trst, 23. novemb. (Izv. dop.). V ponedeljek bode volitev IV. volilnega razreda v mestu. Patriotic-no drustvoje uie proglasilo svoje kandidate v tistih na velikih plakatib, katere pa je od Progressistov placena druhal raazala in trgala in na nekaterih je da vam ne izroiam malega zaklada. Slavili so jo, to je res, zarad njene lepote; a jaz ne mislim na to; — njeno serce, ki ga vam izro&im, je zaklad." In le tega zaklada je tudi iskal prepametni gospod Burchell. Njegova ljubezen je bila, kakor bi prava ljubezen pad morala vselej biti. Vjemala se je popolnoma z tiho nagujenostjo lepe Sofije. There is no fire or coal, which burns so hot Asv secret love, where no one knows o't. Ce te sprelepe verstice angleJkega pesnika izra-razujejo medsebojno ljubezen Burchella in Sofije, tako kratka pesmiea nasega Boris Mirana „0d roie veselo Do roze hiti; Med pervi izpije, Peruti razvije, Pa k diugi brenCi", izrazuje zavrieno mesenost mladega plemenitaSa Thorn-MHa, razuzdanega bratica blagega gospoda Burchella. Ta mladi gospod je popolnoma nasproten znacaj, poln raznoverstnih hudobij in zauikernostL nGada" ga ime-nuje bragi gospod Viljem, ko so se odkrile vse njegove hudobije. Na drugej strani (291) pravi o njem: ffNje-govo vese^e je tako podlo, kakor je on sam. Gospica, vi vidite v njem tako dovrsenega sleparja, kakor je le kedaj kateri onecastil elovestvo. Hudobnez, ki je osleparil hCer ubogegategamoza, zalezoval nedolinost njene sestre, pahuil oCeta v jeco in najstarejsega sina y oklepe, ker je bil sercen dovolj na boj pozvati sle- bilo celo zapisano „morte.u Se bolj pa so razkatili to druhal slovenski plakati pol. drustva nEdinosta, kateri priporocujejo slovenskim volilcem v Trstu prav iste kandidate, kakor patrioticno dru§tvo. (To so menda prvi slov. plakati v Trstu. Torej zacetek je storjen). fmena kandidatov so siedeca: Aite Jos., Angiolin, Bertini Luigi, Formiggini Vital, Palese Peter, Scan-della Aleksander, Schulz Miha, Urban Miha, vsi obrt-niki italijanskega rodu, Jos. Dolenc, Anton§iL, obrt-nika; M. V. Zivic, inzenir; Tossich Ant., trgovec in posestnik slovenski. Prav dobra je misel, da so postavljeni v 4. raz-red kot kandidatje skoro sami obrtniki, kajti v tern razredu-volijo vecmoma obrtniki iu mali trgovci inte ljudi je najlozeje pridobiti, Se se jim priporofia ljudi njihovega stanu, kar je tudi pravicno in potrebno, ker bolj so potrebni taki Jpudje v mestnih zborih, kakor pa jezicni advokatje, ki se vLasih prepirajo za oslov-sko senco, prave materijalne interese pa zanemarja-jo in ki navadno le iz sebifinosti postanejo zagovor-niki ljudstva. PriporoLam torej tudi jez mnogim slovenskim volilcem v 4. razredu, da pridejo prav gotovo na vo-YMe dn^ 27. t. m. in da volijo kot en moz po pa-trioticnem dru§tvu in po nBdiiiostitt priporofiene kandidate. Naj se ne straSijo posteni volilci one druha-li, ki jim bode morda cel6 z „morte" zugala, in naj pomislijo, da Trst bode nesrecem, dokler ne bodo popolnoma odstranjeni oni teroristi, oni pojeduhi, ki delajo Avstriji nevamo politiko na stroske trzaskih veclnoma postenih neitalijanskih mestjanov: Proc s terorizinom, postene ljudi je treba voliti! S tern ge-slom naj stopijo slovenski volilci IV. razreda pred vo-lilno urno. — Zivela prava svoboda, pogine naj sle-parski liberalizem trzaskih teroristov I Drustvo nProgresso" je postavilo v IVr. razredu najslavnejSe svoje privrzence, kakorSni so: Angeli, Hermet, Luz-zato i.t.d.; oni Spekulirajo, da bodo nizjemu ljudstvu impon«rali s temi imeni in pa morda menijo tudi na kako trgovsko operacijo; a Bog daj, da bi se nasi o-brtniki ne dali zlorabiti. Na3 trg je vedno burnejsi, srebro raste in se uze placuje f. 115. — Napoleni bodo denes gotovo §li iez f. 10.50 in v tej razmeri raste tudi blago, posebno petrolij, ki velja denes f. 132 brez odbitka in koruza, katero placujejo po f. 5.40 do f 5.50 vsakih K.° 64.90 = ft 116.— Kolonijalno blago nij tako mocno nategnilo, pa se je bati, da bo tudi mocno poskocilo, ce ne bo v kratkem prislo kaj jasnosti v politicno situvacijo. SliSi se namrec, da se bo Avstrija izjavila za sluLaj vojne mej Ritsko in Tursko, da ostane neutralna. Ce se ta vest vresnici, potem se imamo nadejati, da bodo cene kaj malega padle; a kedor bi se letos nadejal prav nizkih cen, ta bi se mocno motil. ____________ Trst, 19- nov, (Izv. dop.). Zopet se tu mnog o govori o gospod nBonin-pa§i" in vsak si misli dru-gace o njem. Nekateri govore, da Bonin prosi za premecescenje; drugi pa trde, da ga misli magistrat sam v drugi kot okolice zabasati, namrec: k sv. Ivanu. Holemo videti, kaj bode iz te moke! Govoril sem s postenim in narodnim St. Ivanta-nom, koji mi je trdil; da bo magistrat Bonin-a za nasega ucitelja imenoval. Mi vsi „conie un soFuomo4 pojdemo *) pred „Divantt ojstro zahtevaje: nNon vo- *) Kakor sliSimo, so napravili uie St. Ivanfani proti magtstratovi nakani ojster protest, v katerera iugajo, da raji ne bedo poSiljali srojih otrok t itolo, le bi priSel Bonin v St. Ivan. To je pravo in posnemaoja vredno t Enako dobro je naslikan starCek gospod Wilia o t, kteremu je denar postal drugi bog. nNjegova najpopolnejsu lastnost je bila previdnost; ta Iastnost je le preveckrat edina, ki nam je ostala v dvainse-demdesetem letu nasega ziv]jenjaB (str. 18). Ko je videl, da je njegovo piemozenje izgubljeno „pri§el je v najveco zadrego*, kar mu gospod Burchell prav lepo ocita: nVa§a neizmerna pohlepnost podenarji je sedaj po pravici kaznovana". — Gospica Wilmotova je blagosrcna, rahlo5uteca devojka, ki pa je v vsem odvisna od svojega tesnosrenega oCeta. V svojem ve-denji se ne kaze niti vertcglavo, niti lehkomisljeno. Kljubu vsem zaprekam je stara nakljonjenost nepre-stano veie s svojim prvim ljubimcem, z junaSkim Jur-jem; temu na zadnje ponudi svojo roko. In taje bila v resnici vse, kar je kedaj imela oddati, vsaj vse, kar se je Juriju zdelo vredno sprejeti (Prm. str. 295.). Po tem se nam zdi prav naravno, daj je svet tolikanj obcudoval Zupnika Wakefieldskega od njegovega rojstva (1766) do denalnjega dne. Goth e, velikan nem§kih pesnikov, je pervikrat spoznaval ta roman po prevodu, kterega je Herder cital v oli-kani druzbi. BObcutil sem,a pravi Gothe v Dichtung und Wahrheit (18. zvezk. str. 386. — Stuttg. Wien 1819), kakor obduti clovek, mladi Clovek; menijebilo vse zi vo, resni 5no in ocitn o. Na str. 383 istega dela pa pravi: „Protestantovski duhovnik na kmetih je morebiti najlepsi predmet novej§i idili. Po-doben Melhizedeku se predstavlja kakor duhovnik in kralj v istej osobi. Navezan je na najnedolznejse o> kolscine, ktere si morem na eveta mi8litiT nayezao je gliamo, non vogliamo e non vogliamo, che Bonin sia nostro re" ! Dobro! mu reflem in ga pobaram: Tako, vi si boste preje prizadevali ogniti se magistra-tovim ukazom—kaj ne da? „To se samo ob sebi ze tako razumi,— ker po toci nije treba veC molbe", mi nioz prav odkri-tosrfino odgovori. Potera nadaljuje in pravi: Kadar bi bil Bonin uze pri nas zagvozden, dragi moj prija-telj, potem ga nobeden zivi duh, ne z bicem, ne s knuto od nas ne spravi in pozdravivSi me odide. Sam pri sebi si mislim: St. IvanCani so vendar bolj zvite lisice od Rojancanov. Oni se ne dajo tako hitro od magistrata za nos voditi in se popraskajo preje tarn, kjer jib cevelj zuli in gloda. — Blagor njim, ki so Cisti na duhu, ker oni ne bodo Boninu v obraz gledali t Ako Bonin svoja kopita in sila od nas pobere, potem sme rojanska okolica ponosna biti; z njim bi zgubila najvecega zagrizenca in najskodljivejega nje glodalca in v slovo bi ma gotovo ginljivo zapela: Te nisem Ijubila, Pa tud* te ne bom, Tacega F..... Dobila ga bom. x. y. z. Politi&oi pregled. V Gorici 24. nov. 1876. Nasa derzavna zbornica obstoja iz trek ncmskih kiubovali bolje receno iz ustavovcrcev in iz desnice, mej katere se Stejejo PoJjci, Sloven-ci, ceski Moravci in nemSki pravnarji. Na skraj-ni levici zbornicc sede nemski naprednjaci, za nji-mi clani leviSkega kiuba in potem Le-le nekako v centru tako imenovani leviSki centrum, obsto-jc6 vecmoma iz birokratov vseh naroduostij in nekoliko plemcnitaSev. K ti»j vstavovemej stran-ki spada tedaj tudi nas zastopnik v derzavncm zhoru, dvorni svetovalec Andrej Winkler. Ti nasi Nemei v derzavncm zborn postanejo razjar-jcni t a t a s, ko je zagovarjati kaka stvar proti dcsnici; tafias so taki boritelji za svoje svo-bodo-miselni institucije, da jih nij najti enacih; jako zgovorni postanejo in nc hra-nijo ne najmanjega razloga, s katcrim se da ua-sprotnika n e m a r a pobijati. A to se godi le na-sproti desnici, a proti ministerstvu so pa krotki, kakor ovfiice; napram njemu boje se vsake pre-ojstre besede, ce tudi gre za reakcijonarne mi-nisterske nakane. Uze od dobe svojega nastopa daje konsekventno iiase ministerstvo fige ustavaSem, katere so ti-le brez posebnega ugovora pozirali. Sedaj ponoviti se ima zopet nagodba z Madjari. Obojestranski ministerstvi ste se dolgo casa do-volj pogajali in pisali smo tudi v nasera listu marsikatero o tej stvari. Najbolj pa so, se ve da, interesiraoi nasi ustavoverci, kajti ves das svojega gospodarstva obljubljajo svojim volil-cem zniianje davkov, a mesto tega povisevali so na kmeta po vefiidel enakih opravilib in tudi po ena-kih rodbinskih razmerah. Ta duhovnik je oce, gospo-dar, kmetovalec in po takem popolni clan kmetske ob&ne. Na tern Cistern, lepem, pozemeljskem pozo-ris(i izversuje svoj izvisen pokiic. Njemu je dano, da sprejema ljudi v 2ivljenje, da skerbi za njihoro duSuo odgojo, da jib blaeoslavlja pri V3eh poglavitnih dobah njihovega zwljenja, da jih poducuje, okrepcuje, tolazi in ce tolazba ne zadostuje sedaojosti, da jim izbuja ter zagotovlja nado srecnejse bodocnosti. Mislite si takega moza z najcistejSimi cloveskimi duti in naceli, inoza, mocnega dovolj, da v nikaki razmeri ne od-jenja od njih; uze potem je vzvisen nad mnozico, pri kterej se ni nadejati cistostiin stanovitnosti. Podelite mu vednosti, potrebne njegovemu poklicu; podelite mu veseto enakotnerno delavnost, ki je celd pretirana, strastna, ker ne zamudi le trenutek delati dobro — tako ste ga dobro opravili. fl kratu si ga mislite v zelo tesnih razmerah, tako da ne ostane le v tern malem krogu, ampak se lthko preniakne §e v bolj tesni krog; podelite mu blagoserCnost, spravljivost, stanovitnost in kar §e drugega hvalevrednega poganja Iz dolocenega znacaja; podelite mu Se veseio vpogib-ljivost in smehljajoco poterpezljivost z lastnimi in ptujimi napakami, — tako imate skoro popolnoma doverSeno podobo na^ega izverstnega Zupnika Wa-kefieldskega pred seboj." ___________ (Dalje prih.) se le Se. Sedaj pa pri ponovljenji pogodbe z Madjari hofcejo ti-le zopet nekaj miljonov ve6 zverni-ti na ramena Cislajtancev in vsakedo je prifia-koval, da bodo na§i merodajni ustavoverni go-spodarji strasansko zavpili nad mnisterstvom, da naj varuje Cislajtanijo pred tako nesreco, ker oni raji ne poterdijo pogodbe, de bi imeli Cis-slajtanci se ve6 plafievati. A vsega tega ni6! Komaj se je zdramil poslanec Skene iz levice in je sprozil misel osnovati nov klub „neodvis-nib,a kateri bodo v nagodbenem vpra§anji po-polnem neodvisiuo in po svojem preprifianji po-stopali. Pridobil je za to misel Skene napred-njaski klub, katerega dlani so uze do sedaj Sc precej svoj pot hodili in se po svojem prepri-Lanji ravnali, kakor so n. pi\ tudi nekateri gla-sovali za to, naj se debatira o reakcijonarncm cirkularu ministerskega predsednika na politique oblasti in na derzavna pravduiStva. V lcviS-kem centru deiai je za noviklub grof Dub» sky. Leviiki klub obravnal je pred nekoliklmi dnevi to stvar, predsednik mu je bil dr. Herbst In kaj so sklenili nemlki mogotci? Zavergli so Skeneje? predlog in priverienei Skenejevi izsto-pilt so iz leviikega kluba, Iz centra pristopi jih novemu klubu gotovo tudi nekoliko in ta klub bode, fiesar se nadejarao, §e precej brezob-zirno postopal posebno v nagodbenem vpraianji odbijaje vsako nagodbo, po kateri bl imela Ci-slajtunija le nekoliko veL platati, nogo dosedaj. Prav imajo! Ce ho6e§ Madjar ember imeti svoje ministerstvo, svoje honvede, in sicer 217.000 mo*, in §e uinogo drugega vefi svojega, plafievaj tudi vse to iz svojega lastnega ^epa, ne pa iz cislajtanskega. Kaj bode pa sledilo ustanovi kluba nneodvisnih8? Ne izrazimo svoje misli, a napiiemo naj ekspektoracijo ministersko stare „Presse,« da je od sedaj naprej z kompaktno vc6Iuo za sedanje ministerstvo prec. — Kako-ien rev6ek je raoravski nemlki poslanec Giskra (Jiskra, slow Iskra), pokazal je v deriavnem zboru. V odseku za derzavni proraeun napadel jc bil Giskra ministra Lasserja, kakor smo nle pisali, radi nekega telegrama dalmatinskcga ltalja-nisima Bajamonti-ja. Ta telegram precital je Giskra tudi v derzavni zbornici kot peticijo, vendar nekoliko popravljeno, pristavil je pa, da se on ne identificira z peticijo. Vidite toraj, kako je celo Giskra krotek postal, ko hitro mu je Lasser svoje zobe pokazal, in vendar je bil ne-kedaj ves drugacen, ko se nij bil namrec tako bogat in je bivala v njegovem nctrajem terdnejsa morala, nego v sedanjem casu. — KoneCno naj omenimo se, da je jako obsirno govoril o preu-redbi dezavne uprave minister Lasser, za njim pak minister Depretis o madjarski nagodbi. V madjarski zbornici obravnava se ravnokar driavni translajtanski prorafiun. Nekteri madjarski eksaltados hoteli so na vsak nacin provocirati debato glede orijentalnega vprasanja, a zmerna in previdna ministerska stranka nima nic kaj p6srbnega veselja do nepotrebnih, ni6-vrednih obravnav, ki le stanejo mnogo drazega casa in pa denarjev. Sploh se deleze debate o proraLunu sami opozicijonalci, kajti do sedaj govoril je za vlado jeden sam govornik; saj jih, tudi nij vec* treba, ker ima uie tako vlada za-se kompaktno veLino in se nij bati, da bi ne bil njeni preliminar sprejet. V orijentalnem vpra§anji nastalo je nekako premirje, a mislimo za ne dolg 6as. Vse vlasti poslale so k bodocej konferenci v Stam-buitt svoje specijelne zastopnike, samo Kemdija, Ilusija in Italija zastopane bodo po svojih cari-grajskih poslanikih. Angleskih predlogov Rusija ne sprejema po vsem, posebno one tocke ne, katera govori o integriteti Turfiije. Ruske tir-jatve pa tudi niso vsem po godu, ker zopet Anglija in baj6 tudi Avstrija nofiete nit vedeti o avtonomiji za znane tri provincije tur§ke, ka-korSno zahteva Rusija. Tedaj uze v tej sicer ne malenkostnej stvari nij porazuniljenja, in kako se bodo mogli §e-le porazumeti o garancijskem vprasanji. Vendar imejmo vsaj nekoliko upanja, da pojde iz po5etka stvar nekoliko gladko od rok, kajti Turcijo je tudi uze pridobiia Anglija za konferencijo. Vkljub bodocej konferenci pri-pravlja se vendar vse na boj in Se celo v Av-striji storil se je u^e prvi korak, ki moraino smatratikot „omenK (znamnje) bU^ajoce sevojske in to je prepoved za izvazevanje konj. turcija spravlja vse svoje trume na Donavo in tudi Mnk-tarja in njegove cete so mislili turSki parobrodi odpeljati uze iz Gravoze proti Stambulu, [a kar v hipu prepovedana jim je bila pot v gravo^ko luko. Rusk a pripravlja se tudi naboj inravno tako Anglija, vendar se govori v najnovejem Sasu, da Anglija ne pojde dalje, nego do Stam-bula, katerega posede in dobro utverdi, da ga jej bode mogoce braniti proti vsakojakim napa-dom, za drugo evropsko TurCijo se niti ne zraeni in jo prepusti Rusiji. Tedaj se kljubu konfe-renciji vendar tako govori in pi§e, kakor bi bila vojska ncizogibna. Saj tudi ne bode drugafce, kajti Serbija sklicuje tudi uze svoje milice k zastavam, (eravno ima trajati premirje Se do novega leta. Razne vesti. Pri eadpjem obdnem zboru kmetijskedruz-be gori&ke v Oervinjanu, o katerem smo ob ivojera casu v uasem listu poroftali, pristopllo je nad 90 no-vih uhov k druzbi in ustanovila so je s tern nova 6w-vinjunska podruzuica gorlske kraetijske drutbn, Po pravihh kmetijsko druzbe voli se v vsaki podruinlci toliko zastopnikov v kmetijsko druzbo gorisko, da pride na vsacih 15 udov vsake podruzuice odb. Volila je radi tega prcdli teden dva zastopnika in kaj si mislite, katera sta bila voljena ? Dr. Maurovicb, zdravnlk v Gorici, in France Povfie, prof, na kmetijaki Soil go-riSki. Te v»Hte se gotovo ustraSijo nasi Italijanfilci, kajti mislili si bodo, da sega slovenska propaganda uze cez slovonsko-italijausko mejo do lalkm tergov. Porotna sodnfja je zacela danes svoje je-Bensko zasedanjo in bode sodila sledefie zatozence: 23. t. m. JuStino Pitamec zarad dotomora; 24. Ant. Printic-a zarad slcparije; 27. Jozefa LiCna zarad u-boja; 29. Katarino Golja zarad detomora; 8. decern* bra Ant. t,i>nnnlift-a in Roproso zarad sleparije; ' 4. Jakoba Malika zarad uboja; 5. Jozefa in Nezo Suligoj zarad sleparije; 6. Jozefa Munih-a zarad tatvine; 9. Miha Zudra zarad pozigovalstva. To je sopet dolga sesija; zatozenci so sami Slovene! ; porotniki in sodniki pa vetinoma Italijani. — Boino videli, Le bodo na§i novi poslanci tudi to za-pazili ? Vabilo na besedo dne 25. novembra 1876 v slavj. Citalnici v Terstu Program: 1. Leban: „Slavcev spev", zbor. 2. Tombola. 3. Hajdrih: „Lahko noe," Cetvcrospev. 4. „Brati ne znaH burka v enem dejanji. 5. Krajcar: „Zakietev viharja", zbor. Po besedi: Dru-atvena zabava. Zafine se ob 8I/2 zvecer. Iz Trsta se nam pi§e: V nedeljo veier ob 9. uri naSla je ponocna straza v ulici „Via Pond ares" mladenica mertvega v svoji kervi na prostem lezati, z globoko rano na vratu. Kercmar pri „paradi^u"— nek Neapolitanec—pred Cegar krdmc je bil mladenic* usmerten, nij vedel 0 zalostnej dogodbi ni<5 povedati poiiciji. — A to nij Se vse. V ponede|jek v jutro ob pol desetih sta brata usmertenega mladenica necega Fr. Sinigoj-a iz Rent napadla in ga z nozi trikrat ra-nila, da je revez sedaj v smertni nevarnosti. Moril-ca mislila sta, da je Siuigoj ubil nju brata, in zapri-segla sta bila, da se hoceta maScevati. A Sinigoj je umora iisto nedolzen, kakor se je izpovedal na smertni postclji preiskovalnemu sodniku. Bfay4fofti Antonelll umerl je v Rimu in za-pusMl svojim sorodnikom baje velikansko premoze-nje. Na njegoVo mesto imenoval je sv. oce za tajni-ka svojega monsignora Janeza Simeoni, sina premoz-nih starSev iz Pagliana v palestvinski skofiji. Svetovaa razstava bode zopet v Parisu le* ta 1878, katere se pa Nemfiija prav gotovo ne udele-zi. Kakor n2e znano je bila enaka razstava leta 1873 na Dunaji in letos v Philadelphiji v Ameriki. Nem-eija je tudi naramvala v kratkem napraviti svetovno razstavo a iz tega rie bode menda ni6, kajti take stvari prezlvele so se uze zares in poleg tega stanejo tudi premnogo denarjev* kakor nam spricuje dunaj-ska, katera je pozerla bli«o 20 mifijonov goldinarjev, vdobilo se jih pa nij od obiskovalcev zapokritaestro-Skov celih pet milijonov goldinarjev. Madjarski grof Betlen kara v svojem caso: pisu „Corr, hongrois^ svoje rojake, ki Sfiujejonaboj proti Bnsiji in pravi, da avstrorogerska monarhija, katera $teje nad 15 milijonov Slovanov, toraj toliko Ttofikor Madjari in Nemci skupaj, ne more nikakor ne bjfci tnrsTri policaj. Ce bi Avstrija v madjarskem smis-lu postopala glede orijentalnega^ vprasanja, zapravlja-U bi s tem le svoje interese. Ce uze madjarski po-stranski politikarji to spoznavajo, tomveS se smemo nadejati od nasih merodajnifc politicnih matadorjey, da ne zavozijo nase derzavne ladije tcr da uredyo svoje postopanje v orijent&lnem vpraSanji tako, da ne bode imela Avstrija nikake Skode temvefi kolikor mo-goCe m oralnega in materijalnega haska. Slovenske knji&ce Sesti zvezek, ki prinese nov originalen roman „Mej dvema stoloma* od J. Jnrfiica, izide koncem tega tedna. Pri tej priliki zo-pet ponavljamo najno prosnjo, da naj ninogi prejem-niki prejanjih zvezkov, kateri nijs© se zdaj naroenine poslali, za prejete zvezke v „narodno tiskarno" ali iz-dajatejju pfcco posljejo. Tem besedam „S1. Naroda* dostavljamo, naj se na§i slov. eitatelji v mnogem Me-viln narocujejo na jako zabavno in poducljivo berilo, kftjti le prepotrcbno nam je tacega berila, ker ga Imamo Se jako nialo. Na juini ieleznioi mej postajo Bivio in Ter-ncem pripetila bi se bila kmalo prav velika nesretfa. Poloyica vozov tovornega vlaka odtergala se Je v Bi-vrji in je derdrala za odhajajocira vlakom. Zeleznic-ni covaj, ki je to *apazil, signaliziral je naprej, naj se vlak ustavi, kar seje tudi storilo pri jedni euvar-ski poataji blizo Terziea, A v tem hipn pridirjajo za-ostali vozovi s tako silo za vlakom in trescijo s tako mocjo v predne vozove, da so se skoro vsi vozovi razsuli. Izmej osebja se nij nikomar niC hudega g<>-dilo, ker so Se o pravem Casu iz vozov skocili. Cudil se bode raarsikedo, kako so mogli loeeni vozovi sami naprej trdrati. No! ker pelja tukaj zeleznicni tir navzdol. Nesreda se je pripetila 13. t. m. na madjar-ski aevero-vzhoilni 2eleznici, na kateri je vlak tcrcril na kmetsk voz. Ker zarad temote masimst nij zapa-zil na ieleznicnem tiru stojeci voz §e o pravem ea-su, nij mogel ustaviti vlaka in ma&ina razdvojila je voz in pohabila voznika na jedui nogi, na vozu sede-cemu decku in konjem se nij nie zalega gudilo. Nesreda pripetila se je tudi na juzni zelez-nici pri Sommacampagni poleg Verone. Berzovlak in jeden tovorni vlak trescila sta skupaj in na mestu ob-le2alo je nokoliko icleznitiiih postit^Cubov liiuttvili. Ubijalec Francesconi bil je po kratki ob-ravnavi pred dunajskimi porotniki krivega spoznau umora in sodiice obsodilo ga je k smerti na vcsalih. Francesconi je sin italijanskega podpolkovnika, po ka-terem je podedoval 20.000 gld., katere je pa v malo letib vse zapravil. Bival je do leta 1874 pri svoji materi v Padovi in potem je sel v Celovec, kjer se je bavil z razniiai stvaiini, dokler se nij podal mese-ca septembra na Dunaj. Njegova mati obernila se je telegrafiCoo do nasega cesaija p;oseca miiosti. Nje-gova celjovSka ljubica Karolina Jainig piigla je pa sama obiskat ga na Dunaj in je ski tudi k presvitlemu cesarju, da bi toliko miiosti izprosila, da bi njen ljubcek vsaj ne bil obesen. Ali je miiosti izprosila ali ne, nij nam nic zna-no, samo to prinasajo dunajski listi, da je dobila Iv. Jarnig od samega cesarja pudporo v zuesku 200 gol-dinarjev. — Francesconi napiavil je indirektno prav ve-liko §kodp der^avi. Kakor se namrec pise iz Duua-ja, kombinarali so dunajski igralci na malo loterijo po obsodbi Francesconija take slevilke, da se je vdo-bilo vsled tega na Dunaj u samem 103 tern, na katere je morala loterija pJacati nad 265.00J goidiuarjev po odbitih dohodkih dunajskib loterijuih hMijal. Po^ci so Se vedno stari sanja^i, to je bila, life znana stvar, pa tudi mlaji narod ne bode ai6 bo-Iji, kakor nam spricuje sledece. Poljoki vseuceliscni-ki Ivovske (lejnber§ke), krakovske in dunajske uni-verze poslali so hervaskim vseuceliScnikom neko pi^mo, v katerem prav vroCe svoje simpatije izrazujejo za tlaiene slovanske kristijane na Balkanu, ob ouem pa bljujejo svojo zoic na severne Slovane nRuseu in ka-2ejo is tem tako strastno sovrastvo do severnih bra-tov, kakoSuega se ne nahaja menda niti pri Madjarih. Koncem izrazujejo pa Se, kakor je spioh poljska na-Tada pri vsaki priliki, svoje stare utopicue ideje in tipanja po starem poljskem kraljestvu. Ce bi Poljci ne sanjali, ce bi temved bill odlocni in dobri politi-karji in bi raeunali s faktorji, koji se jim dajeio, bi-lo bi za nje zelo bolje. Ce bi se bili oni konse-kventno inmogato potegovali za federalizemv Avstri-ji bi uie davno bili na boljem ; a prepogostokrat po-dah so sevnarocje naSih ustavovercev iu so njihovim obljubam verjeli, dobili pa so za vse svoje ponizuo sluibovanje od ustavoverae stranke wberc0 na berco*. („MiIo2Vuk.B) SWrka popievaka za mladei obo-jegaspola. Uglasbio Ivan pi. Zajc. SvezakLTako je naslov 42 napevov obsezajoiej hrvatskej knjiiici, katera je ravnokar na svitlo priSla v Zagreba in je na prodaj pri vseh knjigarjih zagrebSkih. Stane 35 kr. s poStnino pa S7 kr. Uze ime Ivan Zajc nam je dovoljen porok, kaki da so ti popevki. Knjizica ob-sega tudi dve sloven ski pesni, zaradi Lesar moramo biti hvaleioi gospodu skladatelju, da tudi naSe pesmi komponira. Zadnji -Vrtec* (St. 11. 1876) je, to knjizlco vsem slovenskim uditeljem priporodeva-je, prinesel dve kompoziciji iz te 2birke, namreC slo-vensko: V gozdu, (besede Janka Lebana, uci-teljskega kandidata 4. leta v Kopru) in brvatsko: Djak j u n a k (besede Lj. Varjaeica uditelja v Zagrebu). Tudi mi to zbirko kompoznij slove6ga hrvatskega skladatelja prav zivo pripnroeaoio nasim slovenskim ueiteljem, ker bolje je vsekako. da segnemo po h r-vatskih pesnih in je vpeljemo v naSe Sole, «e uze take slovenske zbirke nema mo. Se ve, da bi bilo prav vroft» zeleti, da bi tudi mi Slovenei skoro tako zbirko dobili. (Jospod Ivan TomSi^ ureduik „ Vrtwa/ ueitilj radi mnozenja mladin kih spisov velpzasluien, je, h> se prav ne motim, v Lljubljani pri nciteljskem zboruwto z»'Ijo objavil, s kakint vspt horn, nij mi zna-no. Ce uze mi neuianto tacega Zajca, ki bi nas obo-gatil s takovo zbirko, naj bi >c vsaj pesni, ki so z a g 1 e d a 1 e do s e d a j v V r t c c v i h te e aj i h b e 1 i dan, z b ra Ie t er v pos e bn ej k n jiI i c i n a s v i 11 o s p r a v i \ e. Ako ue bomo uze pri nasi njeznej mladezi gojili lepega silovenskega petja, po-ti»ni. Bog me, nam nij se du*ta nadejati, da daleC pvidomo v naobra^enost!, kajti poducevaje in une-maje mladino za bpo petje, stavi s«« kal poz-nejScmu narodnemu blagotitanju, zaveduosti nsiro-dovi. (iospoda Ivana Tomsiea v Ljubljani po s tem prav lrpo prosimo, da se ozira na tu izrait'iio zeljo; gotov si je leliko, da mu priteko v»i Darodiii utitrlji z obilim 'narocevanjem na pomoc, ako bi izdal taka-vo zbirko, katere je paC ziva potreba. Ob euem naj te besede spodbnde k deln tudi gospodu Slavfrvega pevo\odja in orgunista, katera dva gospoda be svoji-mi zmoziioKtimi iebko v» liko pripomoreta do izdave ta-kove zbirke. i*'iat! (Milozvuk je na prodaj tudi pri V a r j a 6 i c u, ucitelju v Zagrebu). (Iz Kopra) so nam piSe: Pri nas smo imeli 10. t. in. sing, vendar je skopnel knialu, ker za-iij so nijso nastepili nisi. Letus imamo tu v e (• kan-tlidatov, nego jib je bilo vlani, dasi so stanovanja Se d r a z a. „Soc''aa nij se nobenega javkajocega dopisa letos priiwsla iz nntwga mctita, ix tcbixr sh-di, da ne utegnejo veC tukaj bivati „Socini" dopisniki, nego da so se razkropili po svetu, pokazavsi Kopru — figo. — r — Darovanje. Nj. Veli^anstvo. presvitli cesar so za napiavo novih zvonov pri cerkvi M. B. 7 zal. na Oradu v Mirnem 200 gl. najmilostlivejSe podariti b!a-govolili, za koje oskibniStvo omenjeae cerk%*e izreka presvitlemu vladarju najtoplejlo zahvato. V se&anski Citalnici bo 20 nov. 1876 ve-selica s petjem, deklamacijo, glasbo, plesotn in igro „Sfcrce je cdkriia", ZaCetek ob 7l/o zvecer. Vfctopni-na za gospode 50 kr. Odbor Matice slovenske razpo&ilja ravnokar rodoljubom po slovenskili dezelah pi&nio, v katerem jih vabi k nabiri slovenskih imen gora, voda, krajev ltd. svoje fare za toliko potrebno pravo domaee zem-Ijeznai^tvo. — G. due decembra pa ima MaiiCin odbor svojo sejo. — Knjige iu zemljepisi za letosnje leto so za razposiljauje pripravljeui. LISTNICA UREDNISTVA. Gospodu prevoditelju Worthskega tovarisa. VaSej ielji ne moremo ustreci in sicer iz maozih. ra2logov, izmcj fcatorih Vam ta le to navedemo, da korektor nas nij niL krir pogreS-kov, kajti originalnt spis je mocno korigiran in kar se nahaja gramatikalnih pomot v tiskanej pevesti. preprifiali smo se iz manusknpta, da se tudi uze tarn nahajajo. Toda brez zameret URED. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pie- { ta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naz- ) nanja, da bode dne 11. decembra 1876 zaceia ! javna drazba (kant) neresenih zastav III cetert < leta 1875 t. j. tiste, ki so bile zastavljene me- | seca julija. avgusta in septembra 1875. j V Gorici dne 8. novtmbra 1876 ' Ravnatelj: D. LOVISONI. VoScar Loigi Bader, Segar firma obstoja v Gorici uze Cez 25 let, priporoda cast, gospodom znp-nikom, kuratom in cerkv. administra-torjem svojo zalogo voScenih pridelkov, katerih dobrota je bila pripoznana na goriski in terza§ki razstavi Se sreber-no svetinjo, na monakovski in na sve-tovni razstavi pariSki in dunajski s pohvalnimi pismi, in zagotovlja, da se dobivaj^ pri njem svefie iz pravega voska po nizkikxcenah. \% MHMl Pozor! -^| Podpisani naznanja slovenskemi\ ob-cinstvu, da je prevzel znano gostilno\pri wzlati zvezdi" na starem tergu in da\si bo po vsej mofi prizadeval zadovoljiti ol\-cmstvo / dobr imi in ccn inu pi jacami in jedili iu tofino post r e a b o. Daje se tudi v najem velika \ sobana, katero je imelo do sedaj v najemu \ gorisko filhannoniLno drustvo, in opozo- 1 ruje se, daje za razsvetljenje prcskerb- j; Ijena plinova sveCava. I SIMON KUKETZ. I g+iwrni ¦P^giMfffllHi mmfy ADVOKAT dr. Jozcf Licen odprl je svojo pisarno v Gorici v Bastelu, v hisi Pith., (poprej Juch) St. 299. II. nadstropje. Ojfuaailo. Podpisana se drzi dolzno razf;la-siti obcinstvu, da se bo igrala loterija za zavod vbogih dekiin v Gorici 8. decembra t. 1. in da bodo dobitki iz-postavljeni od 26. t. m. do 2. dec. v ulici Rabati h. st. 19. od 11. urc zjutrej do 2. popold, kdorkoli jih bo zelel videti. Priporocuje podpisana pri tej pri-loznosti to dobro reevsem. ki sc do-brega srea, in prosi, naj storijjo vse mogofino. da se veliko loterijinih iist-kov poproda, V Gorici 14. nov. 1876. Matiida grofinja Coronini-Cronberg.