o m :•.,. ·. ,.,, \• :, SRED. r J MA;~A :· . , __,,r"i· . . . . ' : . . . '.' .. ~ J UROVSKI D , L .. ·,•· .. ,··. .:. ,· G ZA~RH ) ' o NADB/ŠEC ' čRMlJENŠAK SELCE ·• ~~RAŽ E\ BIL EN v ZVEZE GEOD ETSKIH INZENIRJ EV ' .... ~ v 1972 St.4 .... Q o l o t kl wh 1 u .) OBCINA LENART MERILO 1: 10 0 00 O 1k m OS LENA RT sedel ob"ae sedet krajevne skupnosti ROŽENGRUNT naselje In ka 1as 11 ska obtlna PAR TINJE Koma rn ica ka tastrska obl:lna nase lle Izde lal a: Geode1ska up,av a SO Mari bo r 4km • • obl:inska meja meja ka tas t rske obetne regionalna cesta loka l na ces la neka tego rl zlrana prevoz na ces la Tisk: ln~tllUI za .geodezijo In fotogram etrijo, 1972 Cestno podjetje Maribor vzdržuje, rekonstruira, mc,dernizira in gradi nove ceste in cestne objekte ter izvaja druge nizke gradnje. -- 00 -- Mnogo uspehov v novem letu 1973 želi vsem občinskim geodetskim upravnim organom, geodetskim delovnim organizacijam ter vsem geodetskim strokov- njakom. GEODETSKA UPRAVA SR SLOVENIJF! -- 00 -- Poslovnim sodelavcem, geodetskim organizacijam in vsem geodetskim strokovnjakom želi uspešno n·~vo leto 1973 GEODETSIIT ZA VOD MARIBOR -- 00 -- Vsem bralcem 11BIDrENA" želi srečno novo leto 1973 GEODETSKA UPRAVA NOVA GORICA -- 00 -- Ob novem letu želita sekretariat Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije in uredniški odbor 0 BIDrENA" vsem članom zveze' GIG ter naročni-­ kom "BIDrENA" mnogo uspehov in zadovoljstva v letu 1973 B I L T E N· ZVEZE GEODNrSIITH INŽENIRJEV IN GEOMNrROV SLOVENIJE Leto 1972 Ljubljana, decembra 1972 Številka 4 Vsebina stran Boris Kren: 6. geodetski dan 2 Dušan Mravlje: Diferencialno redresiranje 3 Janez Jemec: Fotointerpretacija - dejavnost prihodnosti 9 Milan Naprudnik, Miroslav Črnivec: Poročilo o sestanku skupine "Kartografija" D Peter Svetik: Posvetovanje o avtomatizaciji v geodeziji 16 Boris Kren: Publikacija "Geodezija v SR Sloveniji" Ivan Golorej: Geodetske, terminologija Zlatko Lavrenčič: Maribor je dobil novo karto 1:5000 Zlatko Lavrenčič: Karta občine Lenart 1:100.000 Ivan Gaber: Še o vzdrževanj Ll geodetskih evidenc Informacije: Izgradnja centralne tehnične knjižnice in 18 20 23 24 25 Doma ZIT 28 - Tov. Krvina Zdravko obiskal Geodetski zavod SRS 28 - Kataster in njegov pomen 28 - Vodje komisij FIG-a 29 - Naslednja zasedanja FIG-a 29 Zapisnik s. seje razširjenega predsedstva GIG Slovenije 2. sestanek sekcije za kartografijo - poročilb 29 31 Peter Svetik: Jubilejna in delovna skupščina Zveze GIG Jugoslavije · Bogomiru Čibeju v spomin Izdaln: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrek.ar, Bogdan Samobor Prispevke pošiljajte na naslov: Boris Kren, Geodetska uprava SRS 35 36 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/III - 2 - Boris Kron 6. GEODETSKI DAN Kot že vrsto let 110.zo.j, so so slovenski geodeti tudi lotos zbro.li 110. že trndiciono.lncm geodetskem dnevu in sicer 8, in 9. clocembra 1972. Prvi dan jo ·bil predvsem usmerj on strokovnim predavanjem, drugi dan pa delom komisij. · Poslušo,li smo nnslodnjn predo.vonja: - Dipl.ing. D. Mravljo - Izkušnje z ortofotoskopijo - Dipl.ing.J. Jomoc' - Fotoirrterpretncijn - Ing. 1'. Svetik - Tematsko. lmrtogm.fijo. pri dolu Zo.vodo. zo. RPP Dipl.ing. L Čuček - Izbrnne tolmologijo v kartografiji. Polog predo.vanj s1:10 si ogledali tudi znnimiv film, ki gn jo izdelal Geodetski zavod SRS in obro.vno.va uerornemti..nj e in izdelavo p roj ekto. o.vtoceste z elektronsko obdelavo, direktor Geodetsko Llprave SRS pa je podal l~ratko info;rmacij o o geodet- ski zakonodaji. Prv;i. dan smo si .lahko ogledali tudi t:eh:nološko postopke s področ­ ja ko.rtografij u, reprodukcije načrtov in kart tor fotogrametrijo~ Tvrdka Hewlett- Packard je razstavila nelco.j· svojih izdelkov, posebnega zn:nirnanja je bil pri tem deležen elektronski razdaljemer HDistnnce meter -3800 BH. Zvečer so se· številni udeleŽEmci zbrali no. družabnem večeru, združen z bruco- vanj em v domu Maksa Percn v Kotnikovi ulici. Drugi dan geodet skego. dneva. je bil no.menjen delu sekcij. Delo je potekalo v štirih sokcfjo,h in sicor: sekciji zn lmrtogro.fijo in prostorsko problematiko (vodja Jože Roto.r), sekciji za zemljišld lmtnster (vodjn Gojimir MlDlmr) ,· sekciji z:1. knto.stor komunnlnih no.prav (vodjo. Mo.rjo.n Podobnikar) in sekciji za uporo.1:mo geodezijo ( vodjo. Florjnn Vodopivec). Za.želeno bi bilo, do. bi sekcije pesto.le sto.len na.čin dela po posameznih področ­ jih. Dosodaj v tem prednjači kartog11 afska sokcijo., ki se večkrat sestaja in je dalo. tudi žo vrsto koristnih predlogov in sugestij, Glede progrnma in uc1olež1xJ je geodet slci dru1 v celoti dosegel svoj namen, da se goodotsld. :"trokoV11.;jnki nu 'rnker,-1 srečonju spozna.vajo z dosožki no. strokovnem področju in iz121e-o.jc,jo r:menjn in i~lmšnje, Iz objektivnih razlogov ni bilo mogo- čo zagotovi b. veliko prednvo.b1icc, zato· jo bilo, na predavanjih prvega dno velika gnečo.. Tudi prostori, kjer jo bilo družabno sreoanje so bili pretesni, kar naj bi bilo opoz.:irilo orgDJ.1.izo.torje•, da za bodoče poskrbijo tudi za us- trezne prostc;ro; suj or1nžnco' de, BO teh s:rooanj vsako loto udeleži vso vooje ~tevilo udeležencev. Mravlje Dušo.n DIFEilENCIA.lNO REDRESIRAN ,TE -- Referat no. 6,geodetsken dnevu - l. Uvod Tako kot geodozijB v celoti gru tudi fotograr:i.otr:i.ja v smeri, da svojo ner:.;_tvc, nur:iorično in grafično obdelnvo v čiu večji mori o;v:to;:1ntizin.1., Tu gre zn o,v-co-- no.tizo.oijo posaneznib faz zbiranja in obdolo.ve pode.tkov: let s sno• D.njGD 9 do-- ločevonj e oslonilnih točk in izvrodnotonjo v obliki linijskih ko.rt, ortofoto- ko.rt tor r•,znih b.mk nunoričnih podntkov. V tor1 sklopu l::i.hko diforonciulno redresironj o sno.t:r.ono kot delno ::,,vtonn.tično storeofotogrnnotrično grnfično iz-- vrednotenj o po profilih, pri oomor so p1~etvor_L odon od rosnetkov iz pe:cspnkU- vne v ortogonnlno vrojekcj.jo prj_ poljubno rnzgib!->ne1::-, ·i;o:nm:u,. Produkt rliferon„ cio.lnego. rnd~csj_ronjo. jo ortofotogrcd:ijn in isfoČo.Rno dotilJeni pod:itld zo. višinsko predstavo v obl:Llc:i. rrofilnih šro,f: s0e;montov plastnic o.li točk na plnstnioo.h. Nn t.'.J. mičin jo r:io~no nn 9oonoshwljon no.čin c1obiti osnovo za splofi- no črtno ko.rl;o) osn·No nli Dt.1.cl:o.10stilo za t!pecialne (tematske) karte ter pod- loge zo. p:coj oki;ir1,U1j o in pJ.nnL.\1nj 0, No.čini upo:eabe izhodišoncgo. r:1ateJ.0 io.la ;=io različni, Postcm0k p11 ridstavl;jn. rr,\cionr.1Jiz'J.cijo dosodan2ib metod dclt1. 9 take; po hitrosti, kvkor po s-~r0ških, Inštitut zo. goodozijo in fotogrn.notr:tjo je lnni m:,,blwil rostitucijski inšt:m- ment Topoco.:1-t fii:rno Zeiss--~fona z, docl,J,tnioo. p;cip:t.'o.ve.r:;a Or-thopliot in OJ.1 og:rupn. Odliko. celotno koe1bfoo.ci;'.e :jo, Jn Jo 12už:nc 1)olog obioo.jno restitucije izvaja- ti tudi diforenc:;..nl:10 r·0d·,:,e sinmj o" 2. Topoco.rt z orthophotori_ 111 orog1:'apllot11 Topoco.rt deln na. osnovi_ mehoni_cr -, :r2i:Si·~vA v dvoll :ro;\.~J.incili s pomočjo ono.logne- go. mehnnicnogcL :rnč lill0.1'.'j r.~, In3t :C'L,Lillllt ion zolo š:i.roko O bsogfJ tetko glade fOL'2,)r tov posnetkov ( do 2.3 x 23 c::::1) 9 lwnrc:'i'nn·i:; ko.1:10:r ( 50 mG -- 215 rJlll) in povočo.v od snemanj o, no. nuč:rt, oziro11;a o:(·-i;lifotog:r-0J11ob1:•i~i o, Zri, potro·be difer0Dcinlnego. redro sirnnj n sto. dodatni p:-i p m:d. O:i.-,.,hopllot in Orogro.ph, Pri diferoncinlner.1 redresiro.nju se pronnšrc,. po 0 ,ugu10ffr._-,_h o:9ticno 'leswi poR110tok v Orthophot. Širine prrifilov je r~ožno jountl 2, 4~ 8 o.li Hi L'.l!U v )XWnini redrosi:cnnja.~ Raz- merje riec.1 ner~.lon srwr.:1!1njo. in ortofotografijo jo 0 1 8 do 4,2 x za toren z v:,· šinskimi rnzlikarJi do + 15 % višine leto.., Elw1-disto1,co za. µrofiJ.no šra.fo se iz•~ bera po potrebi. 0Gnov110 hHrofl-l. tm:irb:o v profilih j c; možno 'izliro.ti v širokih mejah. Zelo ugodno j0, da j<: t'.lofaw om0,mo hitrost nod iz·zrodnotonjot'l pov1:iuo.t:i. do 3 x. J\Tajvcčji foroa.t red:i:'es:Lrn,11.Jc.,, ja 600 mm x 750 r:11:1. Co delamo z diapozi- tivi, dobir:io ortofo-toc;rafijo kot n0gativ nn fil l".l_l~ :P:rofilne šro.fo L:ihko zronl- no gro.viro.t10 nc1, osJ.ojeno si;oklo o.11 po. l'iŠumo s ket"!l:~čnim s--rinoniko1::1 no. po.pi:r pro.vilno obrnj ono no. kw·t:i.:i:.n:L rniz:L. Profilno ŠJ:•o.fCJ so t:cen dobol.Ln, Di.fo:,'encio.lno roc1r,esil0 a.nj~ jo možno izvajati pri dnevni svetlobi. Ortofotog:r·o.f:Ljn i1,:r, loČljivo::rb po 50 linij na, milir1cter. - 4 - 3. Zno.Cilnosti in pomen ortofotoko.rt in no.Črtov , Osnovno. znc.čilnost ortofotogro.fije dobljono z cliforoncialniu redrcsironjorc1 je, do. prodsto.vlj o, situo.cij sko pravilni posnetek. Dooi121 jo nn Crtni ko.rti žo iz- brru1 doto.jl upodobljen v konvonciono.lni obliki, moro. upornbnik ortofotogrc,fijo šole interpreti:mti. S sto.liŠČo, interpretncije vsebino fotolmrt so zo.dovoljivn šo 0erilo. 1:25,000 in vočjo.. Z clifcrenciulnin rcdrosiranjerJ dobljeno, ortofoto- gro.fijn je so.mo isj emno končni izdelek, pretvoriti jo je trebn v ortofotolmrto, oziroma ortofotonačrt. Poleg spnjnnj o. v forr10.t list8. so nujno potrebni sledeči elementi: okvir list:;,. z r1rožo, opis, nc:pisi in višinske. prodsto.vo.. Dn ohro.nino inforoncijsko gostoto fotogrn.fskego. po:snotlm, je no.jboljo obromenje- vo.ti ortofotok:.:-,rto s oir..1 r.:.io.nj dodo.tnirJi olor.1onti, predvset1 čo glodo.t10 no. njo kot nn. dopolnilo ozirono. kot vzporedno ko.rta k črtni knrti, V to.ko onosto.vni obliki jo nožn::i. izdolo.vn ortofotoko.rt v merilih 1:1000 do 1:10.000, to je do l'.1eje genornlizo.cije. V teh merilJ.h se tL1di 1mjčešče izdohijejo. Zo. no.nj šo. ne- rilo. pa jo potrobno. žo izvršenn delno. intorpretncijn z goncrnlizo.cijo v obliki vkopironjo. črtnih in ploskovnih elomontov črtne ko.rte. V sedru1j en trenutku r:1ornm0 glodati no. ortofotoko.rto kot no. dopo]J1ilo in ne kot nndonestilo zo. običnjno črtno ko.rto. Dojstvo, dn do.jo diforencio.lno rodresi- ronj e gro.fični produkt, rm zopet odroj n oo sto uporo.bo. Ortofotoko.rto. je zo,r;,di bogo.stvo. svojo v,::obino sposobno. no.domostiti o.li pn glede no. nnc1nljno ko.rtogro.fsko-roprodukcij sko obdelc;vo biti osnovo. zo. specio.1-· ne (tematsko) knrto, kjor Želijo uporabniki polog običajnih podatkov črtno ko.r- te tudi podatke, ki jih drugo.če dobijo s posobnini noritvami in ogloc1i no. te- renu; te pf.i. sedaj zonvnjajo ne:ritvo na ortofotoknrti in fotointorproto.cija njene vsebino. Iz ortofatoka.rto dorijo torej morsko in vsebinske poda.tke zn svojo tor:m.tiko, F,:ot specialno ko.1°te pridejo v poštev: gozdarske, hidrološko, arheološko, poc1lugo zn rnznu projoktinmjr,. in :Jlcnirrmjn itd. Toroj je ortofotolm:r- to. lcl:iko nc1dor:1ostilo uli podlo.go. zu. spocio.lrw ( toc,ntske) lmrte o.li v te111 sr.:tislu vzporedno. ko.rtn k črtni 1<::nrti in jo s svojo bognto vsebino dopolnjuje, Ortofotogrr.tfijo in višinsko proc:::itnvo dobljeno z diforoncio.lnim rodrosirnnjem, lo.hko uporc,bimo v končnem izdelku no. več nuoinov: o.) Ortofotolmrto sestavimo iz ortofotogrci.fij v list z okvirjen, koordinatno mrežo, opisom j_n no.pisi, Dodri,no so plastnice in onti\li elementi višinske predstave. Pri nas bi prišlo. v poštuv v začetku prvenstveno tako. obdelava. Tlorj_s jo lahko dopoJJ1j en šo z olJičajno črtno upodobitvijo nekaterih ele- oentov (npr.~ cesto itd.) Ro.z11možov0.njo jo lo.hlro dio.zokopijo. nu poltonskem pnpirju, kopijo. no. ::Jtabilon fotopapil0 s folijo, tisk redkeje. b) Druga skrnjnost je, do. uporn.bi1:10 ortofotogxafijo zn. izdelo.vo situacije, profilne šro.fe ;;io. zn izdolo.vo višinsko predstave črtne ko.rte. Nu tn nnčin jo lahko izvršeno tudi vzdržovo.njo črtne ko.rte. c) Zo. posebne no.i:r1ono so nožni i§o ro.zlični končni izdelki: c. 1) različno kom- bino.cij o ort ofotografij e z o lomen ti črtno km-rte; c. 2) s :fotomehruiično spremembo ortofotogrn.fije dobljone osnovo za črtno ko.rta (pictoline, pic- totono, pictoohrome, uporabo. M.quidonsit filmov ••• ); c, 3) fotoi:1oho.nslm ločitev poso.r-:1eznih olemontov ortofo-togro.fijo zo. večbo.rvni tisk (picto1:1npc). Posebno. tehniko. izdolnve je stereoortofoto, - 5 - 4. Uporabu Uporo.bo. ortofotoknrt v svetu je tr\ko no. področju službenih lmrt (Švedsko., ZR Nemčijo., Avstro.lije, Kmmdo.); kot podlogo zo. g:ro.fični kataster (To.j skn); p:rodvson po. kot podlogo zo. projektiranje in plunirn.njo. 5. Formati ortofotolm.rt Formati črtnih ko.rt in načrtov so fiksni pogoj tudi za formo.te ortofotoknrt in no.Črtov, izho.jn.joč iz dejstvn, do, jo ortofotoko.:rto. dopolnilo črtni ko.rti. Zn poso.nezno no.loge jo fomnt lnhko tudi prilngojen pot:rebo.r1 (npr.: ceste, vode). Osnovno. onotn ortofotogro.fij o jo on r:10.dcl (rt'opoo::ut-Orthophot), o.li on posne- tek: 2 r.1odola (Zoiss GZ-1) brez rep:rotelmič:r::o nonto.že. Do. bi se i!?.ognili nonto.ži vecJ.h enot o:r.tofotog:t'nfij v en list ortofotoko.rte, bi moro.lo. bi ti dispozicijo. snetn.onjn in izv·rednotenjo, talcu, do. bi pokrile. ena enoto. ortofotografije (on nodel o.li en posntok) eno ortofotolw.rto. Monto.žn dveh zo.po:rodnih r.:iodelov ne povzroču občutnejših tonskih razlik no. spoju, do- Čir.1 je spo.jnnje dvob redov lo.hlrn žo težje. No.jugodnojši foroo.t zn ortofotokarto izdolnno iz dvoh nodolov (pri običajneri redresirunju iz onega posnetka) je kvudrntičen, kor imo.r::10 pri ten ugodno rnz- merj e r1od vzdolžnim in prečnin preklopor1 p "' 50 + %-• Izvrod:notenj o v vzdolž- ni sm0ri je ned glavnirtl točkami. . - Zo. o:rtofotoknrto iz onogn. • odelo. bi bil no.jugodnej Ši formn.t z razme:cjen strn- nio 1 : 2 (bu.zn snomnja: rnzrm.k med rodovi) pri iston odnosu 410d p in q kot preje omonj uno iz izvrednotonja v vzdolžni smer•i rjod glavnim.._-i, tookOJJa. p jo vzet za okoli 65 %. Strunico naših črtnih kart in načrtov od l:50U do 1:10.000 so si v :razmerju 1: 1,33 do 1: 1,5. Viclimo? do. formati ni:30 prir:1orni niti za izvrcdnotenjo iz dvoh, ni ti iz enega modoln. To volja, co izvrednotimo med glavnimi točlmr:.1i. V obeh slučnjiJ, dobimo pri fiksnem pogoju vzdolžnega preklopo. 65 % prevelike prečno preklope. Poleg tega pt'. pri kombino.oiji 1 model nrJ. 1 list dobimo pre- mnlo morilo snor.c1o.nj .'J.. Drugo.con položo.j no.sto.no, alrn izv:rednotir::10 r.10dole v vzdolžni sr.:iori preko glav- nih točk, pri tor::1 pr>. Še snouo.mo z vočjir.:1 vzdolžnir:1 proklopon (80 %) • V tem slučaju obsto.jc,jo to.ke kombinu.o:'Lje sne:ci sneoonjo., ri.e:rilo. snemo.njo. in preklo- pov, do. j 0 ortofotoko.rtn forcio.tn črtne ko.rte izdolnna iz dveh o.li onogo. mo- dcln. Pri tnko volikoL1 vzdolžnet1 preklopu seveda t:rpi višinsko. nn.tnnčnost, snerio.nje pu bi t1oralo biti cilju:no. · Če se sprijaznimo z r.1ontažo večjih enot ortofotogro.fijo v ortofotokarto, poten la.hko delr,t:10 tudi z obiČELjno dispozicijo o.c:rofotogrm.:10tričnogo. snomonjo., ki se prnktioi:ro. pri storeofotogrnnet:t'ioni izr.1ori, 6. Situo.cijslm nato.nčnost ortofotografije Kot jo bilo žo 0111enjeno so vrši pretvorba o.oroposnotko. v ortogonalno projek- cijo kontinuirano po profilih z i:w,limi površinsldtn.i segnonti, ki se osvet- ljujejo skozi režo izbrane širino. Ustrezno povečavo segnonto. o.croposnotko. no. ortoprojekoiji krmilimo s po□očjo višinskegci. nasto..vljo.njo. • o.rke v o.vtogro.fu. - 6 - Višinsko, nnstnvitev odgovarja sredini segmenta.. Čo je teren no. ob0očju osvetljonegn segmcmto. pr0čno nngnjen, no.stopo.jo no. nj egoven obr.1očju oo.li si tuo.cij ski ro.dialni spo.čki in pogreški z11r11di ro.zliko v merilu. Ti vodijo do s.istemo,tičnih situacijskih pogrošk ortofotogro.fijo. Kažejo se no, spoju dveh profilov kot dvojna. upodobitov nekega. detajla, ali po. lob.ko neki doto.jl Dm.1.jlrn; polog togo. lahko dobijo prostorske ravno linijo no, ortofotografiji stopnj.Čnst potek necl profili. Z oo.nj šo.nj eo širine profila se ti pogreški zt1onj š .g.o„ No, situacijsko nato.,.-vičnost ortofotogro.fije vplivajo slodeči fo.ktorji: l. merilo snomonjo. 2. kvo.litoto.. posnotko. 3. os-lonilnc točko 4. filnski matorio.l (snonnlni) 5. inštrwnent (o;utogrn.f ortofot) 6. oriontaci,jn v inštrur.:1ontu 7. izvrednotenje (pogrešek pri višinskem vodenjuno.rlcc po profilih) 8. smer profilov glede na terenski no.gib 9. položo,j 110. posnetku glede no. njegov center (110.dirno. distm100.) 10. privzeto. širino. profiln 11. filmski mnterinl (ortofoto). Situacijski pogrošek ortofotogro.fijo zno.šo. J.o.ro.ven toren m "'+ O,l r.:1r:1. x,y - Zo. gričovnnt teron po. glede m, upor.".l.blj 0110 Širino profilu m "' + O, 1 - xy - + 0,3 mm. V 110.jnougodnejŠih slučo.jib: volj.k no.gib tereno. pr'.čno no. profil in veliko. nadirnn distl'mt:o., so pogreški lahko še vočji, vendar so dajo tudi v takih slučajih z izbiro primerne Širino profila. držo.ti pod 0,5 mm. Problem izvrednotenjo. :::Jituo.cije z ortofotogro.fijo no.stopa no. objektih z dvor:io. ali več nivoji: no.pr.: izven nivojska križanjn, no.dvozi, podvozi, mostovi itd. Samo on nivo no.d isto vertikalo je lo.hko v ortofotografiji situacijsko no. prnvom mestu. Pri sto.vboJ-1 ostanejo strehe no.pro.n temelj e0 situacijsko pro- mo.knj ene, ro.vnoto.ko krošnje dreves in vrhovi drogov 110.pro.m njihovi0 točko.m pri zemlji. 7. No.to.nCnost plastnic dobljenih iz profilnih šro.f J\fn višinsko nn.to.nčnost plo.st11ic dobljenih iz profilnih šrn.f vplivaj o sledeči folctorji: l. mer·ilo St101nunjo, 2. posnetek 3. oslonilno toc,ke 4. filr.:isld mo.terio.1 (snor.10.lni) 5. inštrument (o.utogrnf, orogrQf, niza.) 6. oriento.cij [, v inšt runentu 7. bo.zna r:J,zr.10rjc s::.101oianjo. 8. izvrednotonj e ( pogrešek pri višinslcen vodenju r::10.rke po profilu) 9. smer profilov glo<.lt• nn tfJI'enski nagib 10. izbrano. širino. profilov 11. pogreški p:ci :risanju plastntc iz profilnih · šro.f 12. podlog' orogr~.fij c0 13. vklop plnstnic v or,tofoto. - 7 - No.jvečj i izvor pogroškov je pod točko 8: višinsko vodenj o l'1o.rko po profilu. Ta. pogrošok je zopet odvisen od celo vrste po.ro.netrov: no.jvo.žnejši so hitrost mo.rke po profilu, no.gib toreno. v sneri profila. in poro.ščenost terena. Pov- prečno znašn to. pogrešek pri srednji hitrosti obvoza okoli 0,4 % letalne vi- šine. No.tančnost plastnic dobljenih iz profilnih šro.f jo večjo. od na.tnnčnosti sar::iih profilnih šro.f, kajti pri risanju plastnic so vrši neke vrste izro.vno.va nji- hovega, poteka, ki vodi k povečanju višinske natančnosti. Poleg tega pa so opi- ramo šo na dodatne podatke. Nelcnj• glnvnih lastnosti. načrta profilnih šraf: l. Sem in tja se pojavljajo grobi pogreški, ki so posledico. trenutne nekon- centrirntnosti nli utrujenosti restitutorjn. Pri risanju plo.stnic teh šro.f ne upoštevo,r:10. · 2. Dolje obstojr:.\jo rm:rn:Jša področja, kjer šro.fo alternirnjo (stopničast potek). To je nn r.:1est:i;l1 r.1enjo.ve nagibn terena., kjor rostitutor reagira. na terenski prelom z zo.ko.snitvijo. No. takih mestih je najbolje potegniti plastnico po sredini koncev šro.f. 3. Čim ožji so profili, tet1 bolj so zo.popo.dene tudi mc..njšo terenske oblike. 4. Nri.jbolje je s Šr:'lf~.mi predst:wljcn teren, kjer gredo profili v smeri ne.giba. tereno. (šro.fe, prnv'okotno no. plnstnico), ncjslo.bšo pn tam, kjer gredo pro- fili pravokotno no, no.gib tereno. (šrafo v smeri plo,stnic). Nn tnldh 1:1octih jo potrebno zgostiti vodeče plnstnice s ,stereolmrtirnnjcm, Postopek pri risonju plastnic je sledeč: Po lcončonom obvozu modclo. zo. diforen- ciulno redrosiro.nj e omogoČ:) Topoco.rt z Orthophotom vnašanj o oslonilnih točk v načrt profilnih šraf. Do.ljo je trobn po običnjnom postopku stereoizvredno- tenjo. kartirati skeletne linije: razvodnice, odvodnico ter pregibne linije. Nato je potrebno kartirn.ti vor1Gče plastnice: napr. v zelo rnzgibonem torerm v::mko desGto, v on::i.kouornom tu::,.'onu 1°odlrnjo. Do.lje Je potrebno kotirati oosto., kjer potrebuj eno kot: vrhovi, križišči:'., rwmi groc1oli. No.to slodi risnnj o plnstnic. Oslo.nj:i.joč so na vodeče plastnice in r-:l pomočjo stcreoskopn lo,hko izločino poso.mGzno grobo pogrešene profilno šrnfo iri sistenntični noenakoner- ni potek plo.stnic (o.lternirnnjo). Pri tem plastnico po potrebi generc,liziro.mo in med seboj izravnnvcuuo. · Neknj glo.vnih lnstnosti plo.stnic dobljenih iz profilnih šn:,f: l. Ekvidistrmcu so lo.hko jor:1ljojo eno.ko kot pri drugih postopkih izmere. Pri tem nnj no bo iz1vrrul[' ekvic1istnnc::: m:,nj š:·, od trikrc1.tneg,. sreclnj ego. višin- skeg::t pogrošb, pln. stnic. 2. Plnstnice iz profilnih šr,..•.f so nekoliko gener::i.lizirnne n,~•.pro.m plD.stnic:-im dobljenim z obicojno rostitucijo, Dobl'O prodočijo glo.vne obliko torens., vend ..... r m,,lih oblile često ne upodobijo, posobno če so to ožje od širino profilov. Z jetr,njem ožjih profilov P~'- hitro p~tc1o. ekonomičnost postopkn .• 3. Srodnji višinski pogrešek pb.stnic tz profilnih šrnf je pri hitrosti No = J ,3 mm/sok no. ortofotogr,..,,fiji in pri Širini prof;Llov 4 mr:1 s splošni- mi po.rnmetri pod~:n sledeče•: - 8 - ll\i i::, o,23 °/oo. h + 4,5 ,10-4 • mk. tg ,.l. h • • • • letalna višina. mk ... ... merilo kartiranja nagib tere1.1a, /m/ Za primerjavo imamo pri sterokartinmju srednji višinski pogrešek plastnic: 11\i = 0,20 °/oo • h + 2,0 • 10-4• mk. tg /m/ (Podatki so vzeti iz raziskav v ZR Nemčiji, kje;r je po predpisih dovoljen srednji višinski pogrešek plastnic zo, karto 1: 5000. ll\i""' ± (0,4 + 5. tg ,). ) /m/ Zn merilo mk = 5000, višino leta 2,250 m in rmgib te:cena 10° znaša. višinski pogrešek plnstnic iz profilnih šrnf + O, 92 m1 ZH pJ.o.stnice iz linij skogn kartiro.nj:, ± 0,63 m, dočim jo po pr~dpisih dopustno± 1,27 m. Torej točnost plo.stnic iz profilnih šrnf zr: njihove potrebe zndostuj o, ro.zen v rnvninskih predelih, kjer so it::-,k obič1..1.jno pr:,kticirn l~otirnnje nn .:::mtogro..fu nli detajlni nivolmnn), B. Plru.1 leto. Plo.n lotn mor'., upoštevnti pogoj o, ki so bili m.wedoni pri formatih ortofoto- ka.rt, Če se izvnjo.jo delo., kjer je situndjslm in višinsk0. n0.tančnost šo po- sebej predpisana, jo treba to upoštovnti pri planu lote, in pri izbiri širino profilov pri izvrednotcnju, Za snemo.nje so upo:ro.bljo.jo širokokotno ko.more. V primerja.vi. z 'normo.lnokotnimi ko.mero.mi nekoliko poslnbšo.mo situacijsko nntro1.čnost ortofotogrnf:Lj e, toda precej pridobimo no. višinski nntnnčnosti. Zn urbonistične potrebe v zazidanih področjih je boljša normalnokotno. kamero., ker so manjši perspektivni spački streh stavb napram njihovim pravilnim tlo- risom. V splošnem merila snemanja za diferencialno redrosiranje odgovarjajo običajnim merilom za storeoizvrednotonjo, V gorovju naj bo let v smeri dolin (profili izvrednotenjo. pravokotni no, pobočja). 9. Storilnost in stroški Povprečno so do, izvrednotiti. z diforoncinlnim rcdrosirru1jom v oni izme':3:,"ni en modol 4 Polog togo, jo trobe, še konstruirati izohipso in izdelnti mo.trico višin-• ske predstave. Do.lj o je potrebna montažo, in retuša, izdelava okvirja in napisov. Končni izdelek je norastrirani e,li ro.strirr:, ..ni dio.pozitiv. Po tujih podatkih jG prihro..nek diferencio.lnega rcdrosironja nuprrun stereo- kartiranju v oo,su 50 % - 90 % in v stroških 20 % - 70 %. Vzporedna ortofotokartn črtni karti stone okoli 15 % črtno karto. Oslonilne točke in višinsko. predstava so pri tom privzete iz črtne karto. - 9 - 10. Izventopogra.fska upornbo. diferencialnega redresiranjo. Obstoji možnost za izdelavo o:rtofotonaortov razčlenjenih faso.d in drugih f.l.r~ hitektonskih elementov. ~inemanje je lc(hko izvv.leno s fototeodolitom ali storeo- kamero. Pri takih ob;jektih m~ntopa problem mrtvih prostorov v slučaju večjih prnvokotnih f:lkokov med raV11ino.mi fo.sndo, posoo110 če so ti mrtvi prostori širši od profila izvrednotenja, Zo. to.lce predelo jo potrebno snemt1.nje še iz druge smeri in nato sestavljanje ortofotografije v celotoo 11. Zaključek Zo. zaključek bi no.vedli glavne prednosti in pomo.nj1rljivosti difo:rencinlnega rodrosiranja in o:rtofotolmrt. Prednosti: l. Izdelava ortofotokurt jo hitrejša in cene;-]šn od o:rtne ko.rto. Vslod tega je dana možnost z0. hitre;jšu ponavljMjo i.zde1uve in s tem ažurnosti. 2. Bognstvo v::Jebinc ortofotografijo f!C da iskoris+,jti zo. potrebe najrn.zlič­ nojših uporo.bnikov. Pomanjkljivosti: l. Ortofotolmrto jo treba znuti. interpretirati,, 2. Plastnico iz profilnih šraf so manj 8"3 netnnonosti od stereokartironih in ne dajo vseh malih oblik terena. 3. Foto kart se ne da dopolnj ova.ti, Janez Jemec FOTODTTERPRETACIJA ~ DEJAVNOST PRIHODNOSTI - Referat no, 6. geodetskem dnevu ·- Razvoj aerofotografijc Za začetek u.erof'otografije so šteje lcrto 1858, ko se je :caziskovalec No.dar z balonom dvignil ne,d Pariz in iz košare, ki mu je služiJ.c1 oben010. kot :f:'oto~ laboratorij napravil pos-Detok mosta, · Za.radi kompliciranosti in tvegonoeti .se ta dejavnost nokaj desetletij ni ra2;- vila, - 10·- Sčase,rna pa. so le, predvsem voj e.ki. in znJ3.Ustveniki zaslutili, da so tu odpiraj o široko možnosti uporabe. Do konca. prvo svetovne vojno so je o.orofotografija uveljavilo. predvsem v vojaško no.mene. JI/led prvo in drugo svetovno vojno pa je prodrlo. tudi na gospodnrsko področje, predvsem z~ odkrivanje no.ravnih bogastev. Uveljavilo, se je tudi v knrtografiji. V drugi svotoV11i vojni so bila vso. dotedo.nja spoznanja, po. tudi nova, intenzivno uporabljena v voj,~ško-vohunsko no.mene, Zo.to jo rnzumljivo, dn jo o.orofotogr~fijn v tem oo.su doživljalo. poten- ciran ro.zvoj in togo. jo deležne,. še do.nos. No. srečo po. prej o.li slej tudi z vojnške mize pade ko.j, ko.r je ljudem lahko v prid, Tako se danes velik del teh ~poznanj uporablja. v korist človeštva. Odloke o.ero po snetlw. Fotografski stereoskopski posntek imo. tri lo.stnosti, ki mu dajejo posebno vred- nost. v 2 l. Nič posebnega. ni, co ono. sliko. zo.vzo.mo 20 km o.li colo voč torej izredno veliko površinol 2. Stereoslrnpsko gledonje ornogoču trodimonziono.lno predstavo - sliko, jo obo- go.tcno. z eno dimenzijo! 3. Fotogro.fski posnetek jo vsebinsko bogo.tojši od ko.kršne koli druge :registra- cije - in nezmotljiv. Kot posebnost bi no.vedel še poševni o.oroposnotok, ki ima prod vortilmlnim še neko.j pomembnih prednosti. Eno. od teh je pogled, ki soo ga vo.jani. Zato je primeren za javne informncij e. Nadalje no.r.1 poševen st eroo p8.r onogoča ko.rti- ro.nj c otokov, ki so dnloč nn:razcm, Poševen posnetek lahko delno na,dor.1esti vertilmlnogn, če je vrer:io oblo.ono. Zu.jane velik obseg, čeprav z mnjhne višine. Ko.j je fotointorpreto.cijn.? O odliko.h ncroposnetkov kot viru rc,zliČnih infomc.cij bi lt„hko govorili v n, dogled, vendnr pn ni to namen tega prispevka. Ro.d bi sar:10 v nekaj besedah razložil poje• fotointorpreto.cije in nul::nzo.l njeno uporn.bnost. Vsakdo izmed nns je že imel v rokoJ:. aeroposnetek. Tisti, ki jo imel opravka z aeroposnotkon samo onkrn.t, ho razbral iz njega le nekaj najbolj enostavnih podatkov. Kdor aeroposnetke dalj čo.sa uporablja njihovo vsebino sčo,so□n obvlo.do.. 1risti pa, ki uporablja o.eropomwtlrn zo. čisto do locen nonen, jih proučuj o z vseh mogoi5ih vidikov (ro.zon be.rvne tehnike, kontrol:::. podatkov nn. terenu Hd,) ne obvlada sm:10 direktno zo.j otih podatkov, torwoč 18.hko podnju tudi z0ključke do knterih se dokoplje s tet:1eljitir:.1 pozno.vonjer:.1 vsebino o.oroposnetlm in pro- cesov, ki se vršijo rm fotogrn.firo.ner.:i terenu. Torej nnm strokovnjak o.croposnetek intcrpretir:1. Postopek so.m ir:1enujcmo foto- interpreto.cijn. Obseg in kvo.litetn fotointcrpretncijo je lo.hko zelo ro.zlionn. Včasih gre samo zn določene olemonto (določanje tipov gozdov), drugič spet za kompleksno zbiranje informacij (preuoevo.nje ro.zvojo. nekoga mesto. v regiji). Obseg f'otointerprcto.cijo je torej odvisen od širine zo.sto.vljone no.loge, kvo.li~ teta pa od izkušenosti fotointerproto.torjn in dobrega sistem'., urojo.njo. zbro.- nih podatkov. - 11 - Poudnril bi md tole: no.log,'.', fotoint erprotn.cij o ni samo nizonj e odči ta.nih oziroma. dešifrironih podatkov iz o.eroposnotka, temvoč tudi podajonje zaključ­ kov dobljenih indirektno iz zbranih informacij, To skrajno fuzo fotointorproto.cijo p-rrl nc:.s neko.ko po dogovoru imenujemo indi- rektno zo,j em1:mj e podo.tkov. Verjetno· pn sto. runeriški izrnz remoto sonsing-- ozirnmn nemški fornerkundung vsebinsko preciznejšo. od no.šega. Mo.torinli in opremn zo. snemrmj e Fotointerpretacija ima do.nes oočno orožje v tehnično zelo izpopolnjenih sne- r:mlnih ko.morol1 in snomaJnih ma.terio.lih. Štiri različno bo.rv:no t ohnilco - ponhromat sko. (črno-balo.) infrardeča. ( tudi čmo­ bein), color in infro.color (ta.kozvoni fo.lsh color) nc.r:1 s sir:mlto.nin snenanjeo dajo zelo izčrpne podo.tko o fotogruf:LrnnGrn tcronu. Vshlm od teh :Lnn S'V~j o p:>:>ednosti. Z upora.bo prinernih filtrov lnhko dobi1:10 op- tinalno rozultuto. Noknj lmn:iktc1'istilr. o snot10.lnih filt1ih: Prmhror.10.tski filr.1i so vson poz:noni, Upo:r1J.bljnmo jih v fotog1"1J.r1otriji. Dajejo nekako norr:111lne ton- ske odnose. So najcenejši, Infrardoci filt:1i se odlikujejo po tor:i, do. podajajo vlažne površine tor::i:no zeleno površine (vegetacijo) pa svetleje kot ponhrot:12.tski - sevodo. sa1:10 z uporabo ustreznega rdečegn filtra, ki znpre dostop Žarkov vidnega deln spokt:rn do snor'lalnogn. tvorivn. Brez filtni jo slika skoraj eno.ko. sliki nn ponhronatskec fiJ.l'lu, colorfil121 do. po tonih in bo.rvah najbolj podobno stiko ·terena., Infracolo:r fil~rednosti m~ najbolj izražajo pri proučevooju vegetacije, posredno pe, služi tudi v drugo l1.'.:u~1eno. Pri ter:i se obvezno uporablja. svetlorumen filto:r, ld zap:l'.'e pot r:iodrin žo.rkon, nn ko.toro so občutljivo vso tri pln st i f:Llmn. Kjo nnj so fotointorproto.cijn uporabljn Najbolj primer11n ;;iodr,Joja so: 1, Regionalno in urbansko planiranj o. ugotavlj n:nj o in pl:mirnnj o zazidave in naselitve, komunikaci~jc: ugotavljrn:1jE.• stanja, rekonstrukcijo in naortovonje novih, - rezervati, - rekreacij ske l)Ovršino i - grEJ:vitncijc, naselij k določenim centrom, - gibanje prebivalstvo., · - določanj o na111enskih površin zn lmetijstvo, gozdarstvo, industrijo. 2. Arheologijo., identjfilrncijo. zakritih objektov (starih temeljev), 3. Ko.to.star - ugotavljanja kulturnih spror;ioml). 4. ICmetij stvo - določitev uporabnosti zwljišoo., odk:dvunj o bolezni rastlin (žito.). 5. Gozdarstvo - določa.njo tipov gozdov, dendromotrijn, pro,dčo.sno odkrivo.nje bolezni dreves" 6. Registro.cijn izjoo:nih otnnj v nnro:vi (poplave) in drugo eler:ionto.r.ne nesrečo. 7. Geologijn - gcote:rcično, litološko, hidrološke ro.zisko.vo. No. področju geolo- gije je razvito. posebno. po.nogo.•· fotogeologijo.. - 12 ,.. Ko.ko uspešno se uvoljo.vljo. fotointerpretncijn pri no.s in v svetu bi navedel dva primero.: S pomočjo fotoin;torpretncije je nekn geološko, uctonovo. v SFRJ prišlo. do istih zoldjučkov v ene1:1 'lotu kot' po klo.sičnih postopkih v desetih letih • . V priprnvo.h zo. g:ro.clnj o oostn B:msilio. so v 10 r.1osocih s por:1ocjo fotointorpre- to.cije zbro.li vs'e topogro.fske, teološke in osto.lo podatke o okolju zo. širšo površino 20,000 kv, tlilj in ožjo, DO$tno površino 80 kvndro.tnih Dilj, Seveda. pri dobro organizirani fotointorproto.cij ski službi, To.ki pocl::,.tki, ki jih je jer:1c,ti resno, sttj so vzeti iz strokovne litero.ture no.s oponinj~jo, clo. je trobo. ne, teo področju tudi pri n(:,s noknj promoJmiti • . Khj booo ukrenili? Ni tre bo. zo,htovo.ti, clo. bi dosegli tako uspohe, vondo.r 1Ji no:ro.lo stanj o kre- niti z mrtvo točke. I{oliko dro.gih fotono.t orio.lov jo spro,v1.j enih v o.rhi vib, upornblj oni po. so bili no.j·veokro.t snt10 za rostitucijo. Da;.'lt).Šnjo. zo.konodo.jo. onogočo. široko uporo.bo fo,... tor:10.torio.lov v sluŽl)one 110.r:1.one. Trdi1:1,· dn so dosti pronulo strokovnjakov te tJ.OŽnosti poslužuje, Vsnk, ki so ko.korkoli ukvo.rjo. s prostorom, go. študiro. o.li v njom planira, bi mornl izkoristiti možnost, do. s pol'!očjo st"oi'oofotogro.fijo pronoso izsek terena, ki gn za.nima v pisa.mo in go.. no. svoj no.čin prostorsko obdeluje, Najbrž zn koristnost takega. no.čina dolo. niso potrebni po sobni dokazi, Da bi to neko o dosegli je pot to.kale: fotointorpreto.cijc. bo noraln oimprejo pristopiti pro.go no.ših šol, kjor. se bodo uoenci, no samo geodetske temveč tudi drugih strok spoznali z njo, Dejavnost no. področju fotointerpreto.cije jo :na.mroč to.ko ·spe- cifično., do. znhtevo. poseben profil strokoV11jo.ka, tega pa da lo.hko le šolo., Fotointerproto.cijo. bo no. to. no.čin v praksi nujhitroje zaživelo. in zapolnila. marsikatero vrzel v prepotrebnih inforrJo.cijo.h o na.šen prostoru in dogajanju v njem. Milan Napnldnik Miroslav Črnivec - 13 - POROČILO O SESTANKU DELOVNE SKUPINE "KARTOGRAFIJA" PTII EVROPSIIT KONFERENCI MINISTROV, ODGOVORNIH ZA REGIONALNO PLANIRi\NJE UVOD 22. - 24. novembra 1972 je bil v Parizll :Sestanek delovne skupino 11 Kartogra- fija11, lci je za °Komite visokih fllllkcionarjev 11 pripravljala materiale za srečanje ministrov Evropskega sveta, odgovornih za regionalno planiro.nje. Sestanka se je udeležilo 11 od 15 držav čla11ic, med opazovalci pa poleg Finske in Španije tlldi Jugoslavija, ki sta jo predstavljala ing, M. Naprlld- nik, direktor Zavoda SRS z,a regionalno pro;:Jtorsko planiranje in ing. M, Čr­ nivec, direktor Geodetske Llprave SRS. Delovna skupina se je na svojih prejš- njih sestankih ukvarjala s problematiko lmr.•tografskih materialov za potrebe prostorskega pla11iranja in posebej s pr:i.pravo "evropske pla11erske karten, sedanji pariški sestenek pa je bil posvečen predvsem problematiki LlVajanja in kodščenja avtome,tizh'D.118 kartografije. EVROPSKA PLANERSKA. K.AR'.l:A Na osnovi sklepov prejšnjih sestankov so nekatere delegRcije pripravile pre- glede stanja in podrobnejše predloge v zvezi -s pripravljalnimi deli .za "evrop ... sko planersko karto". V teh materialih so podrobni pregledi stanja za 15 evropskih drž2,v glede splošnih topografskih kart, tematskih kart in avtomati- zirane izdelave kart s podatki o vsebini, namenu in merilih. Izdelan je bil tudi grafični prikaz obstojeoih upravnih razdelitev v merilu 1:2.000.000 za območje vseh sodelujočih držav. Francoska delegacija je pripravila osnlltek predloga za pripravo evropske planerske kr:rt e, kjer je predvidena izdelava: - osnovne topografske karte za Evropo in - tematskih kart. V zvezi s tem je v osnutku predloga nakazano reševanje organizacijskih in teh- ničnih vprašanj, kot so: - zajemanje podatkov - sodelovanje s statistiko medsebojno usklo,jevanje podatkov terminologija - vsebina osnovne topografske karte - merila - proj elccija - generalizacija konvencionalni znaki - način izdelave itd. - 14 - Nizozemska delegacija je predložila projekt tematik Z8, bodočo evropsko pla- nersko karto, kjer so za pod1°očja: prebivalstvo , zaposlitev, rekreacija, promet, okolje in superstruktura (kultura, šolstvo, zdr2.vstvo, preskrba), podani podrobnej iJi elementi, pomembni za evropsko sodelovanje pri prostor- skem planiranju, AVTONIATIZIRAJ'U KARTOGRAFIJA Poleg navedenih zadev, ki izhajajo iz prej sprejetih obveznosti, je delovna skupina obravnavala problematiko avtomatizirane kartografije. Delegacije so posebej za ta sestanek pripravile podrobna, poročila o uvajMjU avtoma- tizirane lmrtogre,fije pri prnstorskem planiranjLl, švicarska delegacija pa je pripravila komparativni pregled na osnovi vseh nacionalnih poročil, V teh poročilih so obel.elana vprašanja organizacije ,finE1.nciranje. in izvedbe, opisa postopka, sh~·m1jevanja in zajemanja podatkov, outpLltr., uporabljene :računal­ niške tehnike in predvidenega nm1aljnj ega razvoja, Iz materialov je razvidno, da je v veliki večini držav avtom2.tizirana kar- tografija v eksperimentalni fazi in d~ nekatere države niso mo~le predložiti še nobenih rezultatov raziskovalnega dele. (med njimi Italija, Spanija, Irska, Luksemburg in Tm·Čije,), Raziskovalno delo je v držav/l,b različno organizirano, nosilci so v glavnem institucije, odgovorne zo. prostorsko planiranje, univer- ze in geodetska Blužba, v neko,te1°ih držrwah pc, tudi posamezni prostorski sek- torji, Glede na predvideno uporabo zn posamezne nivoje so osnovne prostorske delitve mreže (v mejah od 10 x 10 km do 100 x 100 m) in nepro,vilne ploskve (regije, upravne enote, ste,tistični okoliši in p2.rcele). Med ne,oini je najbolj razvita symap-tehnika, medtem ko upore.ba risalnikov znatno zaostaja. Origin2.l- ne tehnične rešitvEl so razvili v 1\ngliji (posebna fototype m:prav2, vodena z magnetnega traku) in v Franoiji (fotografiranje posebnega ekrane,, kontroli- ranega z magnetnega traku, na 24 mm film) , Prispevek JugosL,vij e je obsegal dela Re ziskovalnega instituta Geodetskega za- vode. SRS, lej er so bile opiscme in prikaznne sledeče avtomatsko izdele.ne karte: l.) Syrnep karta Jugosl3vije po občinah 2,) Symap ke.rta Slovenije po občinah J,) Syrnap lm1°ta Slovenije po funkcijskih odnosih 4.) Symap knrta občine Dom- žale po ste.ti stičnih okoliših 5.) K2rta občine Domžale izdelana z avtomatsko separacijo barv 6.) K:o.rta občine Domžale z :wtomdsko riso,nimi teritorialnimi enotami in 7.) Knrte. valoriz2,cij e okolice Cerkniškega, j ezern, po mreži 250 X 250 m, Raziskovalno delo na področju avtomatizirano knrtogmfij e je bilo v nekaterih državah že praktiono uporabljeno, zlasti v: - Franciji, kjer so izdali podatke ze.dnjega statističnega popisa v obliki 300 avtomatsko izdelcmih tematskih kart s komentarjem v posebni publikaciji in v - Švici, kjer je založba Immmerly - Frey pripravila 11 Cornputer-Atlas der Schweiz", ki bo izšel koncem letošnjega leta in bo obsegel 80 temutr~kih kart na osnovi podatkov statističnih popisov, Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se podrooj e e,vtomntizirano kn:rtografije vnese v program delovne skupine nKe.rtografija" in upoštevn pri izdelo.vi - 15 - "evropske planerske ka:r-te 11 • Za podrobnejšo obdelavo vprašanj v zvezi z reali- zacijo te naloge je bila sestavljena posebna ožja delovna skupina. OGLED NACIONALNEGA CIGNTRA V delovni progro.m komi sije je bil vključen tudi ogled Nacionalnega centra za prostorske razisl:ave (CNES) v Bretigny-ju. Ta centeY.', ld se sicer bavi z vsemirskimi raziskavami, je zn.radi izvajanja posebnih kategorij snemanja iz zraka in zeradi močne moilllalniške telmike (CDC 6600) tudi nosilec razis- kav zemeljskega prostora in njegovege. prilrnzov1:mjD., Med oste.lim:. so bili pri- kazani: - rezultati snemanj0. iz _zraka z velikih višin s posebnimi emulzijami in s toplotno ioegistracijo - upore.be. raČilllalnilm pri o.vtomt1.tizi:r1:mi kD.rtogre.fiji ( obdelavo. in klasifi- lmcija podatkov, fotografiranje elcranE>, no. filmski trn.k, razvoj avtomatione konstrukcije izolinij) - uporabe, 1°0..čwmlnika pri prostorskem planiranju s pomočjo slike na ekranu (prikaz matrice za vizuelno zajemanje velikega števila prostorskih podatkov, prikaz in rotacije modelov zemljišča, predstavljenega s profili ter kon- strukcij sldh slik objektov), Pri tem so bile vse metode razvite eksperimentalno z izjemo postopka snemanja ekrana na filmski trak, ld. je bil že uporabljen pri kartografskem prikazu po- datkov statističnega popisa. Op. Materiali so v angleščini in francoščini dosegljivi pri Zavodu SRS za regionalno prostorsko planiranje in pri Geodetski upravi SRS, - 16 - Petor Svetik POSVETOVANJE O AVTOMATIZACIJI V GEODEZIJI V Vrnjački Banji ju bilo v dneh 23. in 24. novembre. 1972 posvotovanjo o o.vto- matizo.ciji v geodeziji, ki ga jo priredilo. Zveza. geodetskih inženirjev in goo- noh'OV Jugo slo.vije" Po svet ova.nj a se jo udeležilo preko 400 olanov zvo zo GIG tor predstavniki SZ, Poljsko, Bolgo.r:Lj e i Mo.džarske i;.1 NDR. Celotno g:ro.divo zn posvetovo.njo (25 refero.tov) je bilo ro.zdeljeno v sedem sku- pin, in sicer: o.) GEODEZIJA IN AVTOW.ATIZACIJA (futuristični pristop). V tej skupini sto. bilo. le dvo. refero.to., ki sto. rwtono.tizo.cijo obro.vno.vo.la povsen splošno. Tako jo dr. Grašic govoril o procesu. 0.vtouo.tizacij 0 pri vseh geodetskih delih, ing. Božičnik po. je dolmzov.·.•l nujnost izdelave prograno. in uvedbe e.vtomc>.cije v geodezijo~ Veliko pozornost je poovotil koordino.(:iji delo. in predlo.go.1 usto.- novitov posebne konisije, Predlri.go.1 jo tudi izdelavo nn.lr.ro projekto. o o.vto- no.tizaciji v geodeziji. b) RAZVOJ RAČllNALNIŠK!:D 1rEHNIY~ Z OZIROM NA NAŠE MOŽNOSTI. Tudi v tej skupini sta bila le dva prispevka. Dr. Ignjo.tovic je ocenil možnosti uporabe raču­ nalnikov v geod0ziji no. osnovi štiriletnih izkušenj. Poudaril jo, da so največji probleo avtomucijo - lmdrL Inž, Korpič je govoril o prograrJiranju in vhodnih podo:l;ki.h no, primerih tnhiumt rij o, trikotnikov, redukcije, raču­ nnnj n poligonov in trigonor.2otrionih točk tor priko.zal konkretno rešitve. c) VELIK[ IN MALI RAČUNALNIKI. Prvi rC?ferent to skupino inž. Bru nor je podal celot en encikloped:d:ien pregled računalnikov v svetu. Podal jo tudi primor- j avo oed mini :;.0ačun1:1lniki) velikimi računalniki in ro.ouno.lniki bodo ono sti. O ro.cionalizo.ciji in :~vtomo.tizo.ciji osnovnih gooddskih dol (r::i.zdo.ljomori in nivelirji) je govoril inž. Mnrio. Tudi tretji referent te skupine, inž. Mitrovič je svoj prispevek posvetil upora.bi elektronskih ro.ouno.lnikov v osnovnih geodetskih delih. d) AVTOMATIZACIJA V ZEMIJIŠKEM KATASTRU je bilo. po obsegu ono. nnjvo.žnejših skupine Inž, Kovačevic ~-z beogn:1j skogn Energoinvosto., največji tovrstni orgo.nizo.ciji v Jugoslav:tji, je ne osnovi praktičnih izkušenj govoril o upo- rabi velikih r::čun:".lnilwv v goodezijL O problerxi:tiki rwtormtizo.cije v zem- ljiškem kntnst:r.u, o osnovncr:i konceptu p:rosto:r·slcego. inform1.t.cij skego. sistm:m kot no.dgro.Jnjo. zemljiškegn lmtnstro.y možnostih obdela.ve, 01°goniznciji itd. je ro.zglj o,blj o.l inž, Šivic. '.l::mi1:1i ve so 'bilo izkušnje o prehodu iz klo.sio• • no no. l).Vtomo.tskc., obdelo.vo kD.tustrskih podatkov v :Boogro.du., ki jih jo posro- dovo.1 in~~ Krnsojuvio, V njom se jG dotD.lmil tuui prohlemo. toritorio.lne de- litve SFRJ. Pri vzdrževrmju zomljiškego, k:::i.to.stro. so zelo koristni tudi mo.li ra.ouno.lniki, je no. prfr1oru Burroughs zelo plu.f~tično demonstriro.1 v svojem re- feratu inž. Jenko, Avtomatizacijr:,, zemljiškego. lmto.,str::i v okviru prostorskega. informo.cijskGgo. sistomo.i je bil.'1 vsebino. 1°eforo.to. inž, Kobilice, Omejil se jo predvsem 11'.:l. občinski i.nforrn!'l,cij :::ki sistem in iskal povezave z drugimi in- foroacija1:1i., Inž. Poc:2obnilmr je iznose} nekD.j izkušenj, r:iožnosti in rešitev pri ::wtomo.tizn.ciji ko.to.stro. komunaJ:nih 111::1.pro.v 0 - 17 - e) AVTOII/IATIZACIJA NA PODROČJU KLASIČNE INSTRUMENTALNE TEHNIKE. Uvodni referat o dosežkih in možnostih avtonatizacije v instrumentalni tehniki je podal inž. Goloroj, Inž, Mitic ne ju ornoj:Ll na oJ.uktronsko r:10rjc11jo dolžin. Dr. Mihaj lovi6 jo govoril o spl0šni forou1:L določonj c. dolžin z olokt ronskimi i11st1unenti in v komo"1tn:rj n ugotovil, clo. ju voliko roforatov komorcialne- go. ali lrnnercialno- strokoV11oga 211ačiij a. Zolo zanir:ri. v jo bil komentar proL Peschola iz NDR, ki jo z diapozitivi pl;'ilrnzo.l modomizo.cijo nivolmo.nskih mcrj onj za proučove.nj cJ premikov 1zomlj ino s.kor jo. f) AVTOWL'L1rIZACIJ.,.\ V FOTOGRAMETRIJI. Referat iYiž, Makarovico. o stanju o.vtor:10.ti- zacij o v fotogro.1:mtJ'.'iji jo konontiro.l prof. Čuček. Pr.'.clctičen primer o.vto- mntiz.'.lcije v fotogr·metriji -·'):č"i;ofotok....,:r-to kot zt.:unonjavo zu linijsko karto z diforencfo,lnirn rodrosirD..c""ljom je priko.zal v svojem prispevku inž. Mravlje. O postopku pri rnčrnwnju voznih točk pa ju govoril inž. Vulrntic. g) AVTOMATIZACIJ.,\ V KLRTOGTIAFIJI IN REPIWDUIWicTI. V toj skupini so absolutno prevladovali :r•oforati iz Slcvon::i~iu, J\Tajp2,ej jo inž. Peterca prikazal mož... nost:i. o,vtor::10.tiz,o,cijo v topogJ~o,fcki lmrtogr[diji. Roforo,t· inž. Kržana vso:.. buj e vrsto problumov in nožnosti nvtot,1:..1tizo.cij o v lmrtografiji in reproduk- ciji, o bonki podntlr.ov, o sj_st:Jmntiki :::,biranja, vrstah reprodukcije itd. Inž. Banovec jo komentiral kn1• tri rcforo.te. Najprej jo s pomočjo diapozi- tivov utemeljil upo:ro.bo avtoino.cij o pri separo.ciji barv v o.realni temat.ski kurtogrufiji~ V no.slednjem roforo,tu je poda,1 izkustva pri študiji digital- nega modela SR Slovenije. Tretji prispevek? ki ga jo komentiral namesto . odsotnega avtorja (B.K:t,istan), jo bil pdkuz SYJVIAP-GZ verzije. Za zaključek so zavrteli še film o fotointerpreto.ciji pri tro.siranju cest, katerega av- torji so sodelavci Goodetskogn zavoda SRS~ Razprave je bilo malo: Tov. Samobor je v koreferatu.podal možnosti avtomacijo pri transformaciji koordina:t na načrtih grafično izmero. N oinformiranost jo prn.vgotovo v veliki mori vplivalo. nn kvaliteto referatov, saj so nmogi referenti izna.šlj_ "novosti" in 11 dosožku 11 , ki so jih mnrsikjo žo osvojili. Orgonizn.cijn posvetovanja bi moralo. biti boljšn, osnovne napnko donos niso voč sprej einljivo. lfok-:,.teri reforonti so se spušoo,li v preveliko detajle, poro.bili veliko čnsa in po nopotrobnmn utrudili avditorij. Mnenj o. sem, do. bi to posvetovo.nj o mornlo. organizira.ti Zvezo. GIG Slovenijo, saj jo prispevalo. levji dolež kvo.litctnih. referatov, pripravilo. rno.terio.le in vestno sodelov~lo. pri orgMizr.ciji. Praktično no bi imele. nič več c'\olo, le s to razliko, do. bi ji od dohodka ostalo 30 %. V čo.su posvetovnn;jn jo bilo. orgonizir:-cno. tudi ro.zstnvo. nekatoril1 sodobnih geodet~· skih inst rur:1011 tov, no.t:ii zni h 1,ačL1110.lnikov in reprodukcij skih stroj ov. Posvotovo...D.jo jo pro.v gotovo dalo dober infor1:1ativ011 pregled o stonju avtomo.ti- zo.cij o v geodeziji v SFRJ, 01::iogooj„lo izt1onjo.vo r:menj in posro.dovalo noko.j novih dosežkov nn področju zi10.nstvono-ro.ziskovo.lneg11 doln. Sprejeti so bili olwi:mi okle:pi, ki jih bo dodelalo. inicio.tivno. skupina v se- stavu.: Šivic, Božičnik, Jelic: - vsi roforonti naj skv.pini dost1wj_jo konkretne pr(~egledna katastrska kartu, topografske kD.rte 1:25.000, 1:50,000, 1:100.000, 1:200.000 1 pregledne karte SR Slovenije 1:200,00C, 1:400,000, 1:750.000, aorofotomaterial, regio- m:,lna geodetska dokumentacija ter načrti in karte za posebne namene, V 3. poglavju so poleg tekstualnega del::.1, za vsako vrsto dokumentacije prilo- ženi tudi grafični pregledi za SR Slovenijo, ki jim služi kot podlaga pre- gledna karta SR Slovcmij o meri12s 1: 7 50. 000, V 4, poglavju so poleg kratkega komentarja p:rilmzani statistični podatki zem- ljiškega katastra v tabelah, tematskih kartah in grafikonih in sicer: Tebelarični pregled po uprn,vnib občinah o površinah katastrskih kultur, ka- tnstrskem dohodkuv številu parcel, posestnih listov in gospodarstev - ločeno po sektorjih 1~.,stništvg (družb:•ni, zaGebni); Grafični pregledi: Površin po LJ.pravnih ob'.5im,.h :z,n kmetij skc., gozdnn in ostala zemljišča; Površin po upravnih občirw.h kmetijskih, gozdnih in ostalih zemljišč, ločeno za zasebni in družbeni sekto11 ; Površin po upro,vnih o·boinah za kmetijska zemljišča po posameznih kulturah; Površin po upravnih občinah zu krneti~j slw z,emljišoa družbenega sektorja po posameznih lrnl turah; Površin kmetijskih zemljišč -zns2bnega sek'borjo, po posameznih kulturah, Tabele, ki prikt1.zuj e površino po sn@J znih ko;to.st rsli:ih kult ur za SR Slovenijo za obdobje 1961-1970, V 5, poglavju so prikazani kot vzorci načrti in l{:arte, ki jih izdeluje in vzdržuje geodetslw služba v SR Sloveniji in sicer: ,- 19 - zemljiško-katastrski načrt 1:2880, topografsko-katastrski načrt 1:2500, zemljiško-katastrski načrt 1:1440, topografsko-katastrski no.črt 1:1000, topografsko""".lmto.strski no.črt 1: 500, naprt ko.to.s-trs komunalnih no.prnv 1:500, osnovno. državno. ko.rt o. 1: 5000, osnovno, državno, ko.rta. 1:10.000, pregledno. lmto.strska lwrta. 1 :·5000, pregledno. ko.rta ro.zdelitve SR Slovonij e 1: 200,000 - Piill 200/1 topogro.fsko, ko.rta 1:50,000, topografska ko.rta 1:100,000, pregledno. topografska karto. SRS 1:200.000 - FTK 200/1 pregledna. topogmfskn karte SRS 1:200.000 ~· FTK 200/6, preglo dno. kart o. SR Slovonij o 1: 400. 000 „ PK 400 /1, pregledna karta SR Slovenijo 1:400,000 - PK 400/10, pregledno. knrto. SR Slovonijo 1:750,000 - PK 750/6, pregledno. lmrtv. SR Slovenijo 1: 7 50. 000 - PK 7 50 /14, kontaktno. kopijo. aorofotoposnetka v približnom merilu 1:15.000, fotopovečnvo. aorofotoposnetlm v približnem merilu 1: 5000. Izdajatelj publikacije jo Geodetsko. uprn„va SRS, založniki pa so Geodetsko. upravo. SRS, Geodetski zavod SRS in Inštitut zn geodezijo in fotogrometrijo. No.klado. znaša 1500 izvodov, ceno. publikacijo pa jd00 din, nnrooiln pa zbira Geodetska uprava SRS. · Publikacija. s svojo info:rmntivnostjo, bogato ko.rtografsko obdclo.vo in dostop-• no ceno lru1ko nmogo pripomore k afirmaciji geodetske službo in stroke v SR Sloveniji. 1 Publikacijo. priko.zuje prerez stnnja v znoetku loto. 1972, zato bi bilo pripo- ročljivo, da so občasno izdajajo dopolnila, ali po. morda izda colo nova publih kacija, ki bi prilmzovaln napredek geodetsko službe in stroke v naši republikL - 20 - Ivan Golorej Gf_;;QDETSKA TETIMINOLOGIJA UVOD Razvoj zmmosti in tehnike v splošnem, ki vplivn tudi na geodetsko dejavnost, nas nc,vaja k ,sti'lno večjemu mednni0 odnemu sodelovanju. To mednarodno sodelo- vanje se pa plodno in uspešno lahko razvij2, v glavnem preko izc,ovorjene ali pisane bese de. I(alwr so v vseh panoc;ah tehniko in znnnosti ustvarili lastno terminologijo, pmvtako smo geodetski strokovnjaki skušali v geodetski dejavnosti ustvariti čim boljše lastno besedje, Tožo,ve nastopajo zaradi pomanjkljiveco. besednega zaklada že pri sporazumevanju v geodetski dejo.vnosti sami, zntem pri kori1u- niciranj u s posameznimi sorodnimi strok,mi (gradbeništvo, arhitekture, urba- nizem, kmetijstvo in gozde,rstvo, oloktronilm itd.), še prav posebno pa se odražajo težave pri sporazumevanju na mednarodnem podrooju: pri strokovnih izmenjavah zamisli, pri skupnih obravnavah, pri obveščanju o znanstvenih do- sežkih, pri medsebojnih rr.zpravah ter pri prevajanjih, Geodetska dejo.vnost se je iz nekdo.j samo klo.sičnega 11 registratorja 11 in izde- lovalca načrtov v zadnjih letih razvilt1 v moder-Do prmogo, ki uporablja naj- novejše tehnično dosežke, Goodetslrn dejavnost v zo,dnjih letih presega ozko · strokovno geodet slco usmei'j en ost, Lno njenih udej stvovnnj je tudi pri prostor- skem planiranju. S t om se njene n8,logo močno razširjaj o, odpira se pE:. s tem problem enotnegG in razŠil'jenega strolcovnl;gn izrazja zaradi tega pa tudi ŠG tosnojšogc. sodelovanja z drugimi strokami pri ustvarjnnju enotnega besodnet;a znkle.da. STANJE V SR SLOVENIJI V strokovnill publilrn,cijah, kcJrnr tL1Cli v strokovnih razpravah zasledimo često nove in še nepoznane Gtrokovne izraz,o, ki .še niso udomačeni in se nam zck tuji, a so že uporablja.jo, kot de. bi bili že' u.voljavljoni v našem strokovnem izraz- ju, Pri tom imajo sesto.vljalci slovnrja tujlr in strokovnog2. geodotskec;o. slovarja težave z l"fl,zlagami, lwkor tL1di s prevzemanjem talcih posameznih no- vih geodetskih strokovnih izrazov, Nepravilno pa postopaj o tisti, ki rnordE\ iz nekega slavohlopja colo "kujejo" novo besede, kljub že pozn@irn lepim in do- brim domačim j_ zra zom zo. te novo II skovc.nke 11 • Problem slovenskega geodet s)rnga izrazja je star. Žo lek 1913 jo "Slovenska rnatica 11 prosila takratno 11Dr•L1i'itvo zem1jomorcov 11 za sodelovanje pri sestavi enciklopedij o, V obdobju med obemn vojnama so geodetski strolcovnj0.ki mnogo pripomogli k obogatitvi slovenskega geodetskega besedja, še prav posebne zasluge ima pri t.om pokojni profesor ing. Leo Novak. Po osvoboditvi je že leta 194 7 priporočilo. Go odet ska sekcija DIT Slovenije naj bi sodeloval pri pri izdelavi tenninološkega slove.rja rnštHut zc. geodezijo iu fo,_ - 21 - _, ..i. .._,· . 1) ..L toe;mmetrijo v LjL1bljani. Do1o z.:,. ustvo,ritev lepega slovenskega geode-tskega besedja je bilo težavno zo.ro,di tog·a, ker so posebno operativci uporabljali tu~:lrn, ki so imele izvo.r· bodisi v nomš-:\ini r.J.i srbohrvaščini,. kajti. del takratne inteligence· jo absolvire,l strokovne šole bivše Avstrijo, oste.li del - mlnj še generacije so pec sodelovalo pri novi izmeri v Srbiji mod .. obema vojna- ma, Pomanjkljivosti slovenskega goodotskogD. izrazja v prvih letih po osvoboditvi se je naj bolj občutila v pe?agoških ustHnO:VG.h in geodot sld upravni službi. Pomembna pridobitev za slovens1rn tolmiško L',mzjo je izdc jo, 11Splošnega tehnič­ nega slovarja" ( v 2 delih), ki so go. sesto:vili člo.ni tehniške sekcije termi ... nološke lcomisijo SAZU in člani komisije m tehniško terminologijo ZITS in lmterego, je izdala ZITS - Nove. proizvodnja v ldu 1962. V želji, da bi tudi na področju geodetsko dejavnosti v Sloveniji uporabljali Čimveč slovenskih izrazov namesto tujk, se je Zveze. c;oodotskih inženirjev in geometrov Slovenijo ( ZGIGS) odločile. prevesti "Večj ozilcovni slovar FIG", Ta prevod želi izdati tudi kot začo.sno izdc,jo v bližnji bodočnosti, Slovar vsebuje okoli 5.500 gesel prevedenih v slavonski jezik. Zavedamo se,. da k\lc slovar· he bo nikdar dokonČE,n in da bodo potrebne nj'egovo predelo:ve v doloconib časovnih razdobjih znn:i.ch stalnega razvojo, znanosti, tehniko, upravljenja, zakonodaje in ži.vegc, jezi.ko, samega. Nujnost vzdrževa- nja in dopolnjevanja slovm0 jn bo stalna. Prepričani smo, da delo no, izpolnjevo.nju slov:onskog·a goodetskego. besedjec s tako z2,časno izdnjo ni končano in da bo to nova spodbude vsem geodetskim strokovnjakom, da se bodo skušali. st:colrnvno čim lepše in čim p:ravilneje iz- ro.že.ti, Istočasno pa pričakujemo, do.· bodo s pripombami, k:ritiko in nasveti vsi pomagali, da bo nekoč dokončnn izdaj-~- geodet slrngo. besednjo.ka čim popoln oj- šo.. STANJE NA MEDNARODNEM PODROČJU Na mednarodnem področju so glede geodet sl"egr,, izrazja zc.beležuni žo lepi uspehi. Stowo,rzyszenie Naulwwo - Teclmiczne Geodetow Polskich je izdalo lota 1955 v Varšavi 11 Slovimik geodezyj'ny v 5 jezykach" (p.oljsL::o, rusko, namško, angleško, frn.nco sko) , Mednarodna zveza geometrov (FIG), lmteri;:i olnnicn je tudi Zveza c;eodetskih in- ženirjev in geometrov Jugoslevije (SGIG Jug,) jo ustrmoviln posebno komisijo z nalogo, da izdela večjezični geodetski slovar. FIG je končno :Lzdc.la leta 1962 obsežno knjigo 11Dictionnaire multi.lingue de le. FIG" (Federn.tion inter- nati.anale des geomct:ros), v katerem jo za vso.ko frn,ncosko besedo podana ro,zla- go, in uotrezon nemški in angleški izraz,, Obdelanih je okoli' 5,500 i.zre,zov, ki so uporo.bljo.jo v geodetski dejavnosti. Vso strnlcovne termine iz tega slovarja, ~ 22 .... kot že preje omonjono, smo prevedli in jim dali ustrezajoča slovenska gesla. Institut fUr nngewandto Geodtlsio (IFAG) v Franldurtu na Maini ZRN je pa izdal lete. 1971 tolmiški (geodetski) slovar kot začc.sno izdajo: t1Fachwtlrt erbuch - Benenmmgen Lmd De fini tionon in deut schen Vermo ssungs- wesen", v katerem je vea kot R.ooo nemških- gesel, ob1'a.zloženih v namškein jeziku, z ustreznimi aY).gloškimi in .frnncoskimi izrazi. Celotna snov jo mzdolj ew. na 16 področij geodetske dej nvno sti, Vsako področje je obdelano v posebnem zvezku z vsemi tremi abecednimi registri. Abecedni registri zo. celotno snov iz vseh 16 zvezkov pa so obdelani v posebnem 17 zvezku. Celotna snov ju rn,zdeljona 110 sledeča področja: 1, Teorija pogrešlrnv, I zraV11alni račun 2, Zemljemerstvo J. Deželna izmera 4, Poljemerstvo - Katastrska izmeritev 5. Geodetski instrumenti in pribori 6. Topogmfiji::i,, krajepisje 7, Fotogrametrija, Fotointerpretacija B. Kartogn.:1,fijaP Razmnoževanje kart 9. Fotografij.=~ 10, Inženirska geodezija 11, Morjemerstvo 12, Jamomerstvo 13. Klasifikacija zemljišč 14. Komasacija ( zgmitev) 15. Urbanistično nacrbovanje, Urejanje prostora 16, Obdelava podatkov, Avtomacija 17, Splošno R: Abecedni register v nemščini, angleščini in francoščini, -· 23 - Zlatko le.vrenoio MARIBOR JE DOBIL NOVO KARTO 1:5000 Novembra je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani dotiskal ko.rto Mnriboro. 1:5000 s hišnimi številkami zo. ureditveno območje mesto.. Do. jo G:oodotski upro.vi v Mo.riboru uspelo dobiti to ko.rt o, se imn. znhvo.liti ro.zu- mevo.nju Geodetske upro.ve SRS, opremljenosti in opero.tivni sposobnosti Geodet- .skego. zo.vodo. SRS, strokovni in teh11ični pomoči ter v spodbudi Inšti tuto. za geodezijo in fotogromctrijo. Pripravljnlno. delo. je izvedla Geodetsko, uprava Maribor - odsek za goodotsko dokumento.cijo i11 lrn.to.stor komunalnih no.pro.v, K sodolovo.:nj u smo prJt ognili tudi o ddolek zn g:cadbeno komuno.lno zadevo pri upro.V11em orgnnu Slcupi'.Jčinn občino Mo.ri bor. Osnovno. c1ržo.vno. lw.rta zo. ureditveno območj o Mo.riboro, jo biltt roo.mbulirr.mn no. podlngi o.orosnomo..njo. r.10.jn 1972 in obstoječih geodetskih podlog„ Tematiko hišnih številk smo pripro.vili skupo.j z :eefero.ton zt\ poimenovanje no.selij in ulic pri oddelku zn gradbeno kooun0.l,1e zo.dovo. Mestno obnoojo pokriva 15 listov osnovne državne lmrte in sicer v treh vrstah in potih kolonah. Knrte 30 tiskane v treh barvah (črne., plo,va, rume- na) brez višinske prodstnvo. Oleo.to višinske prodsto.ve je nožno nalmo.c1no dotislcati. Pri oleo.ti situo.cije ~10 b11 isune šro.fu:r'O in montirane hišno šte- vilko. · Karto jo lmrtogro.fsko obdelo.1 in tisko.l Ii1štitut za goodozijo in fotograne- trij o v Ljubljani. Celotno alwijo v Mariboru 30 onogočilo s svojin razm10,mnjon in sofinanciro.- njo1:1 nuriborslrn lrnounnlno organizacije: Mo.rilJorski vodovod, Nigro.d, Eloktro Maribor in Zavod za urbanizen Maribor, Siston prednaročilo. jo no.ko.zo.l nožen no.čin financiranju lm:rtogro.fskih in geo- dct skih dol, so.j je lcljub coni 2.100,00 din zc. kor.1plet 15 tiskanih kart bilo prodo.nih v procl.no.ročilLi 32 lwt1plotov c1olovnin organizo.cijo.u. Želioo in upo.uc, do. bono tudi v bodoče reševnli prolJlor:10 s področja. goodezij e no, podlo.gi skupnih intorosov goodui:skib in drn.gih doloV11ih orgru.1izcicij. - 24 - Zlo.tka I.avrončič KARTA OBČINE LENART 1:100.000 Zo. potrebe Skupščino občine Lano.rt in njenih organov jo Geodetsko. upravn Mo.ribor pripravilo. in i:z,dala ko.rto "Občino Leno.rt 1:100,00011 • V fo.zi priprn.ve st10 si postavili nekaj osnovnih zahtev: Upravni orga.vi n.2j so Širšo soznnni s prednostni upora.bo karto. Ko.rta. naj postane nosilko. preglednih infornncij o prostoru. Na njej no.j se rogistrirn občinskn zo.konodo.jo., ki pooego. v prostor. S tem1t sko obdelavo karto no.j dobi Lonart "občinski atlo.s". Karta naj služi k9t učni priponočuk v osoolctko.h. Kljub skrorn1i grafični ob- dolo.vi no,j bo estetsko.. Tiska naj so v večji nakladi, do. l,o cenejšo. in dostop- na Širšeou krogu uporabnikov, Popularizira nnj delo geo Banovec poudo.ril, .do. bi no. soji sku.Šo.li načelno ro.zpro.vljo.tj_ o no.~jbolj pome1c1bnih ro.zlilmh in poskusili.najti ustrezne reši tvc glede no. pripo121bo neknt e1°ih geodetskih društev~ Prav to.ko·.· jo pov6do.1, do. jo predsodstvo nn sedmi. seji. sklenilo sklico.ti razširjeno sejo predsedstvo., z predsto.vniki geodetskih društev, Geodetske uprave SRS in pred- stavniki prizndotih geodetskih delovnih organizacij. · · Na.to je ·bLl· sprejet sklep o proceduralnih postopkih vodenja seje in sklop, do. se v bodoče odnos ried Zvezo GIG in geodetskimi društvi uredi to.ko, do. se ne bo dogodilo, do. Zvezo. GIG ni seznonjeno. z dojo.vnostjo in stališči društev in obro.tno. Nato jo ooro.zložil načelne ro.zliko mod predlo.go.toljem zakona Geodet- sko upravo SRS in neko.torimi delovnimi orgo.nizacijo.mi in društvi, (Člen 21, predloga). · Razprava: V zo.četku ro.zpro.vc je predsednik Mo.riborskogo. geodetskega društva seznanil prisotne kakšno je mnenjo odbora. njihovega društvo.. IVInonjo. so, do. so. v .21. o. členu osnutkl:i zakonu o spromer.1bo.h zakona o ~codetski službi vnose, do. poleg Geodetskega zavoda SRS opravljajo no.vede:µa delo. tudi geodetsko delovno orgnni- zo.cije. Po njihovem izro.chmu bi Geodetski zo.vod I'/lo.ribor no imel ,dovolj dela, so.mo na področju opisonom v 21. b členu. Mišljonjn so, do. bi delo. no.vedeno. v 21, n in 21. b členu ir.:101.ovonogo. osnutka izve.jnla v skupni akciji repub- liški in ostali zavodi. Nato jo obrazložil predsednik Coljslrnga geodetskega društvo. mnenj o nj ihovego. odbora, ki po. je v bistvu podobno nc1,ri barskemu„ Stališče odboru Ljublj nnslrngo. geodet slrngo. društvo., ki c;o. jo podal nj on pred- sednik podpira predlog Geodetske upro.vo SRS, s priponbo, do. se vnesejo do- polnitve v 21,b člon, ki so bilo paslo.no Geodetski upravi SRS. Po do.lj ši ro.zprnvi so predsto.vniki ma.ri borskego. in celj skego. c;oodot skoga druš- tva, GZ Maribor, GZ Coljo in Ljublj0.11skego. geodetskegq. biroja bili nmonja, do. jo rošHov problema v temeljni orgo.nizo,ciji združenogo.· dela, 'oziroma, da so v zakon vnese no.mosto Ueodetsk:i. za.vod SRS -· združeni geodetski za.vodi ?ziro- mo., da se no.jde podobna solucija, - 31,.., D:r'ugi udoleženci so bili mnenju, do. bi to potegnilo zo. soboj možnosti za. usto.no.vljo.ujo osto.lih geodetskih delovnih orgo.nizo.cij po oboinnh, ki po zo.- konu la.bko opro.v1jo.jo vso. delo. v 21.o. in 21. b olonu, ko.r po. no bi bilo snotmo, če hočono geodetsko službo nodemiziro.ti in pripro.viti zo. novo in obstoječe nnloge, · Kor jo geodet skn službo. posobnego. družbenega. poncna, zn kar so so ponovno oproc.1olili vsi nv.vzoči, se • orn točno definirati interes republiko. V kolikor bi so vse občinske skupščine in dolovne or[!;nnizn.cij c držo.le sprcj etih geodet- skih zo.konov (knto.stor ko• U110.lnih napro,v, regiono.lne urb, dokumento.cijc itd.) bi gooc.1ot slrn delovne orgo.niz..'lcij o ir.1ele dovolj · dolo.. Iz celotne ro.zprtwc sledi, do. jo rn1jno, do. se Geodetski zo.vod SRS in prizo.do- ti področni geodetski zo.vodi nod seboj sporazunejo. Obro.vnavo.nih jo bilo voč r.10 žno st i zo. do sogo.nj o sporo. zur-10.. Predsedstvo jo sproj olo stali.šče: Podpirano vsako spornzurievo.nj o med prizo.- detir.::ii, do. bo izpolnjeno. osnoV110. intoncijo. znkono. o geodetski službi kot službi posobnegc d:ružbenogo, por.::iona. Sklep: Predsedstvo bo na prihodnji recbi seJl sprojolo dokončno stališče v zvezi z najbolj spornitrii zadevani v predlogu zo.kono. o geodetski službi, Zveza GIG SR Slovoniju Sekcijo. zo. kartografijo Poročilo z drug0ga sestn.nlm sekcije zo. kartografijo pri Zvozi GIG Slovenije, Sestanek ju bil 8.9.1972 v prostorih Inštituta. za geodezijo in fotogrametrijo na Jrunovi cesti 2, Zncetek sosto.nku je bil ob 12 uri in so jo no,do.lj evo.1 do 19 uro, Sostnnok sta vodilo. Rotnr Jože in Banovec Toonž. Navzoči so bili: Rot::.,:,_0 Jožo, Bregant Bo:cis, Podobnika.r Mn.rjo.n, Keržan Emil, Ko.luč Ahr.::ied, Kron Boris, Golo rej Ivn.c'1, lfarnks S:rooko, Mlo.ko.r Gaj imir, Snrekar Mo.rjo.n, Črmolj Zno..co, Stušek Avgust, Kobilico. Jo.no z, Lo.vrenčič Zlo.tka, Snmo- bor Bogdo.n in ~ooo.ž En.novec Dnevni rod: l., Ro.zgovor o problor.:io.tiki usklo.j evn.njn topografskih in' drugih mo.kov uporab- lj onih pri trenutnih knrtog1~0.fskih edicijah v geodetski službi :Ln stroki. Pričakujemo, da so bomo lahko zo. neko.toro rešitve tudi konkretno domenili, ( usklnj eva.nj o) - 32 - 2. Tekočo. problemo.tiko. gl0do oprano zo. ko.rtografijo in reprodukcijo v SRS, osn:1,,1tck sklenitve dogovora zn kolektivno nakupe v so zoni 1972-1973. (folije, tuši, snnolepilne orke '). 3. Infon:io.cije o posvetovanjih o ko.rtogro.fiji, sejnih in drugih mnifestacijah. Izmenjavo. literature :LYJ. lmjig - nnrooilo lmjig in li toro.ture za leto 1973. Koordinacija akcij in edicij. Razdelitev nckatorih nalog v sekciji in specio.lizo.cij. 4. Ro.zno. l\.d I. Po daljši diskusiji so se navzoči strinjali, dn kot sekcijo. pot:'1agnjo pri ure- janju neknterih predpisov in skupnih dogovorov glede kc.rtogro,fskih no.log v geodetski sluŽl)i in stroki v bodoče. Nnvzoči so ugotovili, do. nekateri dogovori in tehničnn navodilo. bistveno zn- osto.jo.jo zn potrebnt1i, ki jih čutijo pri vsnkodnevner..1 delu. Posebej pereči so v tem trenutku: - Topografski, te:r:int ski in drugi pogoj_ni znfl.ki zn potrebe priknzovo.njn katnstro. komunalnih no.pr:w, geodetske urbnn ske in regiono.lne dokw:iento.cij o in neko.te- rih izvedenih topogrnfskih knrt. No. rnzpolo.go je veliko predlogov, vendar uradnih no.vodil ni. Veliko. škodo. je do, se J?rizo.devonjn, ki so bib. končnno. pred dvemi leti v zvezi s ključi niso bilo. končcn~1.. - GledE:1 meril topogrn.fskih in drugih ko.rt v zvezi z nnvedenini n.'.:l.logo.mi je si-- tuti.cij n podobno.. -Še precej časa bodo kartografske razmere neurejeno in pod- loge ne bodo v celoti na voljo. Po daljši diskusiji so navzoči sprejeli sledeče. sklepe, priporočilo. in cibveze: l. Geodetsko. uprava Maribor (Kobilica in Lavrenčič) se obveže, do. bo izdelalo. katalog pogojnih znakov zo. večino no.menov lrn.rtografskegs. prilmzovo.nja. To. bo utemeljil na njihovih novih izkušnjo.h in obstoj eč:P predlogih in idejah, ki so se že renliziro.le v· SR Sloveniji, Vsi nnvzoči so obvežejo, do. bodo poslo.- li na Geodetske upro.vo r:10.ribor vse kar jim je zno.nego, o pogojnih zno.kih zn ro.zliČnE.. no.meno in ro.zlične vzorce. Pri tom n-:_,j n,"tvedejo vire ter po mož- nosti izvedejo ustrezno kopijo. Glwdetslm upro.vo. Mo.ribor bo svoj uniko.t predloga izdolo.lo. do 15. novembr:::t t.l. 2, Probleme v zvezi z rogiono.lno in urbonsko geodetsko dokur:1cmtccijo bo tre bo. hitreje reševr.i.ti. V zvezi s tem se pojo.vlje. tudi v sklo.clu z r2zvojem PIS in drugimi potrebo.mi potrebo. po minimoJ.:no usklo.j eriet:'1 progro.mu zna.kov in dogovorov ( zo. republiko), po no.oinu koriunicirnnj o. 1:1ed poso.r'J.oznimi urbnnski- mi doku0ento.cijo.Di orgoniziro.nimi po občinnh in po nn.čin:u lwmunicir.'Ulj8. z republiko. Poleg teg8. je t11 ebo. razviti sistem znnkov, ki no bo predpiso,n mo.rveč dogovorjen zo. nnloge, ki jih ni možno poste.viti - procl. vso uprnvne org,me, m::_i.rveo so rozultnt potreb konkretnih upinv. (sekundo.me lmrtogr--=:.f- ske publik:1cije). 3. Glede ko.rt topogrnfskegn sistem'l se je izoblikovnlo Lmenje, do. je potrebno zo.radi rncionnlnosti upoštevnti sledeče: - 33 - o.) Trenutno ne t:'.!Orct:'.lo ro.čunnti nn nove TK sister:10 po Grunwichu, čopro.v ob- stoj c., nekntoro ponudbe za pridobivn.nj o so.1:10 neka torih reprooriginnlov (plastnice in hidrogro.fijo.), No. voljo so so.r.:10 ko.rto sistemo. po Parizu in šoto so.moko.rte 1:50.000, ki je istočasno tudi knrto. sisteoa 1:100 0 000. Zo. velj.ko nnmenov je trebo. koristiti to. sistem, ~oprnv nevzdržcvnn in pregrob je v 112jvocjer.:1 merilu no. voljo zo. colo področje SR Slovenijo. I stoXo.sno ooogočn por:1onj šnve za sukundo.me lmrtogro.fske prikr0.zo v merilu 1: 100 1 .oon ( out put sistem,). Potrebno bi bilo rnzoisliti nli bi se izplo.Čnlo, cl.c v SR Sloveniji m.zmis- lioo o so.oostojni reviziji lmrt tegn sistenn zn trenutne potrebo. Potreb- no bi bilo n,r,.rediti ustrezno ro.zisk.rwo. b) Ko.rto. 1: 400.000, ki jo je i?,delnl Inštitut zn geodezijo in .fotogro.oetrijo bi v doloreni tehniki lnhko rnšib. problem) merilo. 1:300.000 in pogojno 200.000. To bi lcthko dosegli s povefovnrii. (Inštitut z:::i. geodezijo in fotogro.rietrijo n~,j bi izdol::.l ustrezne poslmse ( dv'.1 do .trije kvndrnti poveinni). Sistem lmrte 1:200.000 bo potrebno še vedno poso1:iej rošovo.ti znro.di zo.htev, ki so v občin:.\h do tegn norilo. (ndministro.tivno. knrto. SRS). c) K:--.rtD. 1:750.000 (IGF) 8.llnlogno rešuje tul11i probleme prikc1,zovo..njo. v merilih mc:d 1:1000.000 do 1:500,000, Probleni pri oboh sistemih so projekcij·,, ki je n'.:\menjern::1. so.mo priknzovo,nju slovensker;c1. prostor.'\ (GK projekcijo,). Problemi so povozovtcnjo z Jugosl,vijo in Evropo (Problem Z'."!VOd'.:1. zn. RPP). d) Zo.Čnsno jo osk:l problem prik:uovr.nj;1, prostoro. v merilih 1: 25.000 oziramo. 1:20.000, Morilo jo potrebno predvser.:i z:1 primo.rne k'lrtogro.fsko w~,terfo.le k'3r ni priČc!,kovri.ti, cb bomo r'.:1.zmnoževo.li k'.:1.rtogro.fske podlogo vl~erilih. Ker je izdel'1V'.l. Sč,CTO oneg.'.·\ merilo. problem'.J.tično. jo trebn sistem':\ 1:25.000 oziromri. 1:20.000 rešiti skupnj s sistor.:iom 1:10.000 in 1:50.000, V zvezi s tem no.j bi Inštitut Geodotskogt„ zo.vodtl, SRS pripro.vil vzorce prikazovcnjo. grnorn.lizo.cije k'.l.rt 1:5000, 1:1000 v merilo 1:20.000 in v 1:1orilo 1:25.000. Sekcijr istoč2sno predlctgn., d'). so izdel~wo. kc:.rto 1:20.000 no.do.ljuje dok- ler nimrn,10 podrobnih sto.1išč o ko.rtogro.fiji in nic:10.mo boljših rešitev. Člo..ni sE:kcije nn;i pošljejo pripombo glede no. knrto 1:20.000 v pisooni obliki 1:1.li ustmeno tov, Vib.ju Kosu no. GZ SRS. 4. Ponenjknnje informo.tivnosti v obstojeXih ko.rto.h jo pri no.s splošno. Potrebno bi bilo tisko.nj 0 topogrnfskogo, klj uč.2 m: robovih vseh lmrt ( pc. tudi neknj pri ODI(), Zo. geoc1c,tslrn no.črte bi bilo potrebno izdoldi tolrno.č znakov v obliki zvo zk::l. Znaki na.j tc'Jco posto.nejo lnst vseh potrošnikov in no s'.:'.mo proizvnjo.lcev geo- detskih podlog. Publicir:::,njo zna.kov bi imelo tudi svoj prop::.1.g:::mdni in finnnčni efekt (ko.to.log znr,.lcov). 5. Potrebno jo hitro ro.ziskc',ti vlogo ortofotogro.fije v ko,rtogro.fiji zn sloven- ske prilike. Inštitut Z".\. geodezijo in fotogr':l.metrijo n::cj pospeši delo in čimprejo sosk„vi progr~,tJ. ne.loge. (Priporočilo). - 34 - 6. Reprodulccijr. in postopki v SR Sloveniji Z'.'. potrebe geodezije upoštevo.jo tudi možnosti in potrebe po kikih n'.:.log,,h v pos:'.meznih geodetskih upro.vo.h. Torej n:1.j bo poud.'1.r-elc tudi nc1. možnostih izdol::i.vo, ki so j ir:i kos GU in proizvodno org.:mizncij8 (tudi enoh-:rvnc rošii;ve). To.ko jo h 1 obo. rc,zvijo.ti tudi kl.-juoo in drugu pogojne zno,lrn, Ločiti je treb:·: telmologijo zn prir!lo.r- no in selnmdnrne ko.rt.:igr-.fslrn priknze ter jih medsebojno usklo.diti, 7. Nn področju osnovne drŽ'.wne kf'.rte je trebr: Čir.:iprejo sprejeti zo.op,sne ulcrepe, ki bi lahko koristili pri upor'.:tbnosti novih tchnoloe;ij in povečo.li uporo.b- no st ko.rt. Eno. od prvih n::i.loi;. je rešiti probler:i prilmzovo.nju rn1mer1bnosti zgmdb (ne več šrnfiro.nje), Uvesti je treb:, tudi druge ro.cionulizo.cije, 8, No. vseh nivojih je trelJ.'.:i. ro.zvij::,,ti olentni sistoD in gn utrjevo.ti. V zvezi s tet:1 je potrebno n". IGF r~,zviti slster:t".1. tislc.,,nj.".l, n:·, folije in poenotiti tehnologije tislcr'.njc. in pripro.vljonjo. (perforc,x). Ad II. V no.lcupovo.nju kritično lmrtogro.fsko opreoo Z-.'l. ko,rtocrc,fij o se poj avlj :::i. v SR Sloveniji veliko nesogL.sij in sl11bih rešitev. Sekcijo. zo.to priporoča, dn eno. od geodetskih delovnih orgrmizo.cij s:;rejt1e no.loga zo. kooruinC'.cijo no. teo področju. Potrebno je predvser:i: - uskl~di ti noJmpov-'.:i,nj o prozornih l)lo.stičnih folij ( Poko.lan) - ennko ustreznih dio.zo senzibiliziro.nih mo.torio.lov - nekupe tušev in drugih ker.1ilmlij - no.kupe gro.vurnih sistenov - usklo.diti uporo.bo perforex sistem~. zn lulmjo.njo (IGF) - no.roči ti ustrezen sto.vek ( s'.).r:1olepilne Črke) ,z domo.čo frekvenco črlc - svetovnti pri neknterih drugih n::i.log,ih s togo. področjo. (xerogro.fijc,) itd. Potrebno je dn se zberejo letne potre bo po dulovnih organi z:~,cij o.h in geodet-- slcih upro.vo.h in do. se nnkupi cimprejo izvrše,, Do 20.9. bo zr,to potrebno pas- lo.ti v sem ustrezno okrožnico s poudnrj e11ir.1i vpmš~mj i. 11.d III. Usklo.diti je trebr, tudi nn.kupov".nje litem.ture in pospešiti izr.:ienjo.vo izkušenj. IGZ bo znto pripr~vljnl seznnr:1 nkcij posvetovanj in sojr.:iov. Skupo.j z Fo.kultoto z,:,. o.rbi t 1:Jlcturo, grndb,.mištvo in go ode zij o bo t ro h'l. urediti INDOK si st ot:1 zo. potrebe knrtogrccfije. Poleg teg~. bi se Člo.ni obveščo.li mod seboj o knjigQh in revij·-J'l, ki so jih pridobili. Ob vs'.:l.ker:1 sesto.nlm sokcije bi se iznenjr,le tu- di te inforr:ncije. Potrebno bo veo obj.'1.vlj.o.ti v Biltcmu GIG. Z.'.:'\ do.n geodetov jo trebr:1 pripr:wi ti dve pred~wonj i s podrooj :-. ko.rtoe;ro.fij e (IGZ in IGF). - 35 - Peter Svetik JUBILEJNA IJ\T DELOVNA ·SKUPŠČINA ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE Po zaključku posvetovanja o avtomatizaciji v geodeziji je bila v petek, 24,nov. ob 18 Llri jubilejna skupščina Zveze geodetskih inženirjev in geometrov .Jugo- slavije, Mineva 20 let, odkar je bila ob priliki III, kongresa inženirjev in tehnikov Jugoslavije, novembra 1952 sklicana na pobudo društva Bosne in Hercegovine prva skupna konferenca. vseh republiških društev in soglasno o svo- jen predlog o ustanovitvi Zveze in njenega začasnega statuta. Že decembra 1953 je bil sklican l. kongres Zveze, drugi oktobra 1957, tretji oktobra 1962 in četrti novembra 1968. Prvi predsednj_k Zveze je bil inž. Radoslav Ukropina, za njim Vasilije Blagojevic ter dr. Abdulah Muminagic. Za jubilejno skupščino je Zveza GIG Jugoslavije izdala zajetno publikacijo,ki vsebuje pr.egled dela te organizacije, pregled d_ela republiških zvez, geodetskih ustanov, fakultet, šol, geodetskih in drugih delovr1ih organizacij ter sezname častnih in zaslužnih .članov. Poleg uvodnega svečanega referata predsednika, dr. A. Muminagiča, je Trinki podal ob.razložitev pre1logov za plakete, častne in zaslužne člane zveze. Iz dokaj obširnega spiska naj navedemo, da je plaketo dobila Zveza GIG Slovenije in Bilten naše zveze~ Zaslužni člani pa so postali: - prof. dr. A. Podpečan - prof. ing. M. Črnivec - o. Steiner - ing. E. Gostič - A. Košir Delovna skupščina, ki so ji prisostvovali pooblaščeni predstavniki republiških zvez je bila v soboto, 25. nov. prav tako v Vmjački Banji. Tudi zanjo je bil razmnožen mate:dal, (65) strani, ki obsega: - Poročilo o dolu p:r•edsedništva Zveze GIG Jugoslavije - Poročilo nadzornega odbora - Organizacijska vprašanja - Strokovne manifestacije - Mednarodna aktivr1ost - Finančno poročilo - Prihodnje naloge zveze. Razprava je bila slaba, ker se je vsem že mudilo domov. Za novega predsednika je bil izvoljen inž. Buder, ostale člane predsedstva pa bodo po ustreznem ključu izvolile republiške zveze. - 36 - BOGOJ\/IIRU ČIBEJU V SPOMIN J R BILTEN 1972 KNJI2NICA FGG 111111111111111111111/II III II lllllll III II llllllll 120070142,4 Spet je sm1~ zasekala v naše vrste. To pot nam je ugrabila našega Boromira Čibeja, dipl.ing.geodezije 9 ko je po napornem delu hitel k svoji družini, ki jo je ta.ko ljubil. Ko se je 18. novembra vračal iz rudnika Gorenja vas, je tragična nesreča pretrgala njegovo življenjsko pot. CDBISS c Bogomir se je rodil v Vojskem pri Idriji 10.novembra 1930. Rasel je v šest- članski delavski družini v težkih materialnih pogojih in se je Že zgodaj moral spoprijeti s trdim delom. Stanje v družini je še poslabšala izguba očeta, ki je padel v NOB. Trdo življenje je že v rani mladosti izoblikovalo njegovo osebnost, za katero je bila značilna delavnost in skromnost ter samostojnost v delu in razmišljanju. Takoj po vojni je bil v vrstah tiste mladine, ki je z velikim idealizmom in optimizmom začela obnavljati in graditi temelje novi ,Jugoslaviji. V letih 1948 do 1952 je sodeloval v štirih mladinskih delovnih brigadah. Kljub slabim materialnim pogojem je vztrajno nadaljeval šolanje in maja 1960 diplomiral na Fakulteti za arbi.tekturo, gr~dbeništvo in geodezijo_ v Ljubljani. Januarja 1961 se je zaposlil na Geološkem za.vodu Ljubljana na Oddelku za geo- fiziko, 'kjer je vodil odsek za gravimetrijo, magnetometrijo in geodezijo. Us- pešno je opravljal raziskave širom Slovenije ter v Etiopiji in Alži:dji. Od važnejših del naj omenimo vodstvo izdelave regionalne gravimetrične karte Slo- venije ter sodelovanje pri raznih detajlnih geofizikalnih gravitacijskih in magnetnih raziskavah. V zadnjem času je sodeloval predvsem pri raziskavah za avtocesto ter občasno opravljal geodetske meritve v 1°udniku Gorenja vas in drugod v Sloveniji v sklopu dejavnosti Geološkega zavoda. Ko pretreseni nemo strmimo v svežo gomilo kar ne moremo :razumeti, qa J3ogomira ni več med nami. Njegovim najbližjim izrekamo naše iskreno sožalje, vsi njegovi sodelavci in stanovski tovariši bomo vedno ohranili spomin nanj, kot na mar- ljivega, poštenega in dobrega sodelavca in prijatelja. 2 c f'l ~ C r le '" r L :n z