o s- / s s// Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki Vfr first Skmnc DaShr in tfc« United State* Issued every" day except Sundays and Hobday* Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Jew York, Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. _____________________l"! STEV. 238. NEW YORK. V PONEDELJEK, 10. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Naše dolžnosti. —o— KAJ JE STORITI V INOZEMSTVU ROJENIM DRŽAVLJANOM DRŽAVE NEW YORK. Ako si hočejo ohraniti sedanje dobre razmere, morajo glasovati za republikanski tiket. ZA NAPREDEK. JAPONSKA VOJSKA BEZI. -o- Kuropatkin je pričel na vsej vrsti z ofenzivo. Ruske čete so prodrle japonske bojne vrste. Jap#nci so bežali iz Bentsiaputse. KUROPATKINOVO POVELJE ZA PRIČETEK OFENZIVE. NA VSEJ VRSTI NAPREJ! — JAPONCI BEŽE NAZAJ PROTI LIAO YANGU. — NAVDUŠENJE RUSKIH VOJAKOV. i b ,1 mi- t reba »t a Glasovanje je dolžnost vsaeega dr-j za mogli bi v Evropi in tudi'v v siromaštvu, brez svobode, brez na-> predka in brez neodvisnosti, ktero za-more vsakdo najti v tej deželi. Oni m' morajo pred vsem zavedati, da so za dobili vse ugodnosti, ktere jih razlikujejo od njihovih še v Evropi ž i ve«'ili rojakov, kakor: dobro I plačo, ~!.ilno delo. splošen napredek j itd. od ljudi, kteri glasujejo in kteri I F" i vali ;:a kandidate velike republikanske stranke. Oni so to storili pri vsake j vol i t vi in tako so vedno povečali republikansko večino ter po vf .'ali moč stranke — in ako hočejo Se v nadalje vzdržavi take razmere, J morajo tudi z glasovanjem nadalje- j vati v t p j smeri. A newyorskej državi imamo več v inozemstvu rojenih državljanov, nego v kterejkoli drazih držav republike.l Za take državljane se skrbi isto takoj vestno, kakor za tu rojene. Republi-i kanska administracija je že ustanovila vel" zakonov, ktoi» določajo kra-1 tek delavni dnevni čas, odpravila je] takozvani "sweat shop sistem", si-' stem padronov itd. Delodajalci morajo skrbet; za varnost svojih delavcev ter morajo po zakonu skrbeti zr. dobro plačo svojih vslužbencev. Republikanci hočejo, da ostanejo taki zakoni še v nadalje veljavni in zajedno v stanovi t i nove tozadevne zakone. Toda to je nemogočo doseči le jed ni m in jedinim potom: treba je izvoliti vse republikanske kandidat«: in sicer z veliko večino, treba je zanje glasovati in delovati ter skrbeti, da bode vsak republikanski kandidat za kongres in vsak republikanskikan-didat za Assembly izvoljen. Glasovanje navadnega dninarja je ravno tolio vredno, kakor ono mestnega ma-- : • i tu" i dr ;i\ e i:: pivdsed nika 7ji d. držav. Vsaki glas ima jed-nako veljavo in radi tega naj nihče, kt«*ri je upravičen do glasovanja, ne zamudi !/\r- • , svoje dolžnostL Dr/avni tiket tvorijo pošteni in delavni možje. 1'odgovemer Iliggins j se je v svoiem uradovaniu tako odli-koval, da je republikanska stranka sklenila c pomočjo volileev imenovati pa guvernerjem, kajti on je dokaza1, j da <■■ t u koristi ljudstva, državo in stranke, vedno pri sren. Tudi vsi ostali -> bili imenovani kandidatom i/ i>t< _ra vzroka in radi tega. ker je c-ti; ik.i overjena, da bodo vestno služili koristim ljudstva. Radi t«'ga je dolžnost v inozemstvu rojenih državljanov napraviti križ v kri republikanskega dela glasovnice, j kar pomen ja, da volilec voli ki ves r publikanski tiket. Petrograd, 10. okt. Vojna se kon-io prične! in napočil je čas. ko se >do morali Japonci v resnici boje-it i in bežati nazaj, od kjer so prišli, eneral Kuropatkin jo izdal nasled-je povelje, zozirom na prieetek ofen- 1 * Pred več nego sedmimi meseci na idel nas je sovražnik pri Port Ar-irju zavrat.no, še predno je bila na- jKivedana vojna. Od tedaj naprej s uske čete na kopnem in na morju iz- [ japonsko fronto. \ ase junaške čine. Radi tega morame Ure/, bojazni in s trdno odločnostjo napredovati do konca. "In./ji blagoslov bodi vsekdar z nami!'' lVtrMgrad, 10. okt. 2. ura 55 minut /jut raj. Povelje generala Kuropat-. ina glede prieetka ofenzive se je že v minolej noči izvršilo. Vsa ruska vojska je pričela napredovati in ru--ke čete so pri Bentsiaputse prodrle m nov, na kte Japonci so zasedli fronto, ktera je nore biti pon sna do:: \:: a. Toda d !ga 52 milj in koja se razprostira »vražnik še ni premagan in sanja v od Bentsiaputse na ižtoku, prekoYen-»ji domišljavosti, celo o zmagi. j taja in železnice do bregov reke Htin, JAPONSKI PROVIANTNI TREN. EVROPSKE NOVOSTI. afov, Rusija, S. okt. Tukajšnje ii<-i- ne morejo razvoziti vse i si ;ra letos v jugoistočnej Ru B.idin, S. okt. Vstaja v nemškej zap. Afi i še dolgo ne bode končana. S> a j pričeli z vstajo domačini iz rinlu Vitojev, kteri so bili inače Nemcem vidno naklonjeni. Napadli so po- j staji K lis in Hoachan. Vsi Vitoji, kieri so silu>i 1 i pri nemškem vojaštvu v (iideonu, so všli in so sedaj pozvali tudi don .ari ne iz rodu Bas t ara vo na ji vol je .i, tako, da je položaj Nem-1 cev Vedno 1».di nevaren. To so storili vsled barbarskega postopanja Nemcev z domačini. Rim, okt. Minister inostriuiib del Ti t toni se je vrnil iz Racconiggi in se-eval ministerski svet, da se posvetuje glede razpisa novih volitev "Četo naše mandžurske vojske do-sedaj niso bilo dovolj mnogoštevilne, la bi porazile japonsko vojsko. Treba je mnogo rasa. prodno so odstrani vse |H>težk««"e glede pomnoži tve vojske na bojnih poljanah. Iz toga razloga sera smatral, kljub temu, da smo Japonec prepodili iz naših pozicij pri Tashe-iao, Liandiansianu in Liaovangu, d:t še ni prišel čas, v kterom bi zamogli izkoristiti naše vspehe in pričeti z denzivo. Radi tega som ukazal, i maku iti se. "Ostavili ste krajo, ktere sle tako junaški branili, toda kraji so bili po :riti z mrtvimi sovražniki. Po pet-duevnej bitki pri Liaovangu, odšli sle v nove po/.ioije, ktere smo že preji pripravili. "Napadeni od vojsko generala Ku-rokija, korakali ste po močvirjih, med tem, ko ste po dnevu bojevali in po noči 7. lastnimi rokami vozili topove. In vrnili ste se v Mukden, ne da bi izgubili j eden jedini top, jed nega jet-t ika in ranjenca." "Žalostnim srcem ukazal sem umi-anje, toda z trdnim prepričanjem, da j T* I»iIo umikanje potrebno, da tako sovražnika )>opolnoma porazimo, ko pride čas. "Tekom sedmih mesecev prihajali so sibirske j železnici neprestano | stotisoči vojakov, desettisoči konj iz evropske Rusije v Mandžur. "Ako bodo dosedanje čete premaj-1 line, dobimo nove, kajti sovražnika : no ramo zmagati. I)o sedaj se je sovražnik zanašal na svojo mnogoštevil-m>st in nas skušal obiti, — toda sedaj je napočil čas. da se mu postavimo, čas. kterega si je iskreno želela vsa vojska, in ta čas je za nas, da prisilimo Japonce storiti to, kar mi hočemo, kajti naša vojska je dovolj jaka za napredovanje. Kljub temu mora hiti Vaša jed ina želja neprestano hre-1 Krneti po zmagi. Vsako poveljništvo i hI najmanjšega do največjega mora -kloniti — zmagati. Naj bodo žrtve •kolikoršnekoli, vedeti morate.- kolikega pomena bode zmaga za Rusijo in pred vsem mislite nato, da je znia-ira tem ntijnejša, ker moramo naše Urate v Port Arthurju osvoboditi. "Naša vojska, močna v svojej celo-kupnosti z vso Rusijo, je bila v vseh vojskah zmagoslavna. Mislite ob vsa-kej uri na obrambo ruskih pravic in ruske časti na Daljnem Iztoku. "Naš vladar in z njim vsa Rusija moli za Vas, ona blagodarja Vas in na zapadu. Ruska vojska je rvd 4. t. m. nadalje vedno v bližini japonskih prednjih straž in so pomika stalno proti jugu. Vse japmske prednje straže so morale bežati in dne 6. okt >o Ru /.iipet zasedli postajo Shako. 1 ~> milj južno ml Mukdena. Naslednji dan so popravili železniški most. Med t< m so kozaki generala Miščenka prodirali proti jugozapadu do yen tajskih premogovih rovov, in v vseh bojih porazili Japonce. Tamkaj so imeli Japoiu-i močne pozicije, toda storili so veliko napako, ker niso vtrdili nc-cega važnega griča. Rusi so napadli Bentsiaputse, zasedli grič, prijeli Japonce v krilu, jih prepodili iz mesta er jim povzročili velike izgube. Ruske izgube so neznatne. Dve diviziji Japoncev, pod vod-stvom generala Fushimi, na zapadu reke Liao, napredujeta še proti severu, dočim skuša tudi general Ku-roki še napredovati. Japonska vojika je že ]K>ražena ob krilu in se mora tudi v središču umikati. Dasiravno Mukden ni mnogo vtr-jen. ima Kurokat.kin veliko vojsko za sebi ' j ob prelazu Tie in ta vojska bode sako jaj»onsko napredovanje preprečila. Mukden, 10. okt. Ruska vojska je pričela napredovati in Rusi so prehodili Japonce z malimi izgubami iz j Beaitsiaputse. Pred dvema dnevi je bilo eeverno od reko Taitse 10 divizij Japoncev. Njihovo levo krilo (dve diviziji) je hilo pri železnici 30 milj jugozapadno >d Mukdena pri reki Hnn Središče, ktero šteje 4 divizije, zasedlo je že-leznico med Liaovangom in 12 milj ldaljeniin Hiandiaputse. Desno krilo tvorita dve diviziji med Bentsiaputse in Bensihn. JajHinci so bili j>ri Bentsiaputse do-bro utrjeni in tamkaj je poveljeval _eneral Kuroki. IvJjub temu s«i pa Rusi jajx>nsko krilo razpršili in Japonci so morali z vso hitrostjo bežati, med tem, ko so Rusi neprestano na njo streljali ter jim provzročili velike izgube. Ruski vojaki nosijo seboj vse, kar imajo, tako da nosi vsak, vštevši pu--ko in suknjo, 300 funtov. Čete korakajo dobro in veselo. Družba rudeče-ga križa pripravlja na jugu postaje za prvo point, č v bitki, zdravniki in usmiljene sestre potujejo v kitajskih vozovih. Japonci se sedaj zbirajo pri Liao-vangu in se vedno umikajo, kakor da hi želeli izposlovati odločilno bitko pri Liaovangu. Mukden, 10. sept. Nemirovič Dan čenko hrzojavlja: "Ivo ^o častniki preČitali Kuropat kinoro povelje za ofenzivo, nastalo je med vojaštvom nepopisno naudušenje. ('ustniki in vojaki stali so so kro>4 Kuropatkmovega vlaka, iz kterega je duhoven Golubov propovetloval in molil za zmago, na kar je povzdignil križ, se okrenil proti generalu in dejal : ^ "Stari so ukazali svojim sinovom, vrniti se iz boja s ščitom, ali pa na ščitu. Jaz Vam pa velim, pojdite v ogenj z križem in zaupajte v Krista.' Možtvo še ni vedelo, da je izšelukarz za napredovanje. Zgodovinski treno-tok je napočil po službi božji.Sedaj so razdelili med vojake križce sv. Jurija in u su r ski kozaki. kakor tudi drugi vojaki so pozdravili imena Skobelev in Adzijov z burnimi hura-klici. Nato je stopil general Kuropatkin pred vojake in prečit al naznanilo za priče-tek ofenzive. Od takora do tabora seje vesela novica razširila po bliskovo in vojaki so bili vsled veselja tako Petrograd. 9. okt. General Kuro patkin je odredil v.- potrebno, da napade in porazi Japonce. Ruske čet«' so razprostrte Fusliang do Mukdena in od tu nadalje do prelaza Tie. Živahnost prednjih straž ob roki Htm dokazuje, da pričenja Kuropatkin z ofenzivo. " Novo je V rem j a'? j^išo danes z ozirom na izjavo japonskega politi karja grofa Okuma. kteri je te dni dejal, da bode vojna dolgo trajala: "Idejo kompromisa z J a po« s k smo opustili. Rusija se mora vojevar. na ta način, da Japonskej ne bode več mogoče vojno obnoviti. Ako bi sedaj sklenili mir z Japonsko, potem hi bili vsi naši dosedanji napori na Iztoku zaman in izdati bi morali vt like svote v svrlio obrambe tamošni naših koristi. Japonce je treba o:, krat za vselej izgnati iz Azije." Paris. 0. okt. Tukajšnje časopisje poroča, da se je bitka pri Mukdenu že pričela. Vesti še niso potrjene. 1/. Tientsina se hrzojavlja. da so Japonci v Liaovangu dobili ]x>velje, vse velike topove nemudoma poslati nazaj k morju, od kjer so jih dobili, ker stihij je tudi maršal Ovama avidel. da se Rusom ne bode mogel več upira* tc odpotoval v Reva!, da se p-.i 1 baltiškega brodov ja. p reci V Ml topov in živahnost ruskih pešcev ob reki ITun znači, da namerava Kuropatkin pričeti a ofenzivo. Petrograd, 8. okt. Knez Hilkov. minister železnice, se je vrnil iz Si-bira, kjer je nadzoroval gradnjo železnice krog Bajkalskega jezera. On naznanja, da se vrši promet po vsej sibirskej železnici v popolno zado-voljnost. Petrograd, 8. okt. Uprava tukajšnjega mesta je sklenila prevzeti v oakrbo soproge in otroke na bojišče-olšlih vojakov. Taki sorodniki dobi vali bodo v nadalje vsaki mesec potrebna drva, stanovanje, 36 funtov moke in 4 funta grisa za osobo. ITarkov, 0. okt. General Dragomi-ro". bivSi generalni guebrnator kijev-ske gubernije, se je dames poslovil od slavne divizijo, ktero je v rusko-tur-Škej vojski vfwlil preko Dunava. Stari general je bil pri tem tako vzrujan. da je jedva zamogel govoriti. Končno je ukazal, naj stopi vsa divizija v krog. na kar je želel četam najboljši vspeh in izrazil nado, da se bode divizija istotako dobro odnesli, kaokr oh Dunavu. Na licah množili vojakov je bilo opaziti solze, dočim so tudi navzoči civilisti brisali solze. General Dragomirov je potem poljubil zastavo, »hjel rastavonošo, podal častnikom svojo desnico, vzel kapi raz glave in se od vsakega bataljona posebej poslovil rekoč: "Zdravstvu j te, deca!" Bog vas blagodari in vrnite se zopet srečno!'' London, 9. okt. Tz poročil iz bojišča je doznati, da bi Japonci še vedno radi zavzeli Port Arthur v naskoku, dasiravno so bili baš pri tem že ne-štett^krat tepeni. Oni bi še vedno v svojem obupu rado žrtvovali na de setti&oee svojih ubogih vojakov, samo da bi zavzeli Port Arthur dne 3. novembra, ko je rojstni dan mikada. Japonska pomorska straža, oziroma obleganje od morske strani je brezuspešno in prav za nič in tudi na polotok Liaotung zamore vsakdo prit'. Kitajske jadranke prihajajo nakrca-ne z vsem potrebnim redno v mesto, kjer imajo streljiva in jestvin še za dolgo vrsto mesecev v izobilju, tako da je uspešna obramba Port Arthurja še najmanj 9 mesecev mogoča. Z ozirom na mandžursko bojišče znači gibanje tamošnjih ruskih čet na to, da Rusi Mukdena ne bodo ost a vil i. pač pa odločno napadli japonske vojsk« in tako končno vendarle pričeli s pravo vojno. General Kuropatkin je dobil nepregledne nove čete, tako da bode 6lal>o japonslio vojsko, ktera še ni okrevala od ogromnih izgub pri Liaoyangu, igraje porazil. Japonci poznajo sedaj svojo slabost in pošiljajo sedaj i svojo zadnjo staro rezervo na bojišče. Ker pa vse to ne zadostuje, poslali so v Mandžur tudi vea čet. ktere so dosed a j oblegale Port Arthur. Ruski častniki in vojaki so vedno veseli in povsem prepričani, da je napočil pričetek vojne in konea Japoncev. ik umoril rojaka. LO. COLORADO, VSTRE b SLOVENEC IGNACIJ A.AŠ ROJAKA JOSIPA LUKEKA. Feglja iz Mišmašove winchestrovke pogodila je nesrečnika v levo uho. VZROK: RUSKO - JAPONSKA VOJNA. -o- S žalostnimi čuvstvi moramo bi lježiti. da se med ameriškimi Slovene1 umori vedno bolj množe, kar jo tembolj vredno obžalovanja, ker je temu po največ krivo v Slovencih takore koč vdomačeno pijančevanje. Iz Pueblo. Colo., se nam javlja, da je tamkaj rojak Ignacij Mišmaš v stre lil rojaka Josipa Lukeka, kteri je sta noval pri Mišmaševej rodbini. Prod par tedni je Lukek pomagal Mišmašu pri delu. Pri tem sta čez mero pila. na kar sta se |k> obedu prepirala radi rusko-japonske vojne. M i sin as je trdil da bodo Rusi prav gotovo zmagali, dočim je Lukek dejal, da jo mogoč' da zmagajo Japonci. Mišmiš se je radi tega razjezil in oba sta -< sprl:>. •Tela sta se pretepati in pri tem ji Mišmaš v jezi zgrabil wineliest rovko s ktero je Lukeka vstrelil v glavo. Mišmaša so naravno zaprli in sod nik Voorhees ga je stavil pod varstvo v z-nesku $5000, ktero svoto si je Miš maš preskrbel, tako, da je bil zopc prost. Vse to se je zgodilo pred dve ma meseci in Mišmaš je bil takrat aretiran le vsled napada. Ker je pa Lukek sedaj vsled zadobljene poškodbe (krogi ja mu je pogodila levo uho L umrl, so MiŠmaŠa zopet zaprli, da bo sojen vsled umora. Ako bi Lukek odšel v bolnico, kn kor mu je nasvetoval zdravnik dr. Argver, bi mogoče okreval, toda, ko mu je zdravnik naznanil, koliko bi to veljalo, ni hotel iti v bolnico. Ko so mrtvega rojaka zdravniki preiskali, so dognali, da je umrl vsle l kroglje.ktera je ostala v glavi za levim všesom. vsled česar so se nesrečniku vneli možgani. Vsi drugi organi so bili popolnoma zdravi in normalni. Dne 5. t. m. so pokojnega Josipa Lukeka pokopali na pokopališču Ri-verview. Pogreba se je udeležilo veliko število Slovencev in družili dela v cev iz topilnice Philadelphia, v kterej je Lukek delal več let.. Dasiravno ni bil Lukek član kacega slovenskih podpornih društev, so mu slednja vendar izkazala zadnje časti Strahovit zločin. V Cast al i na Španskem so odkrili nedavdo zločin, ki nima para v kriminalist iŠki zgodovini. Neka stara žena. ki ie v vasi bila znana kot čarovnica, je jemala nezakonske otroke v rejo. Vsako dete, ki so ji ga donesli, je dala svojemu velikemu psu, da je je požrl. Na ti način je starka umorila 139 otrok. I\TA!ZItf AIUTLO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko Za potnike, stanujoče na Hrvat skem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka 316.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem. v Istriji. Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane oreko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka S27.4,v, Vožnje listke je debiti pri FRANK SAKSEB, 109 Greenwich Street, New y«rk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, Newyorske vesti. VZRUJANOST NA 'GULJAŠ- AVE. BANKAR BOROŠ VŠEL. — RODBINSKA ŽALO-IGRA. Služba za 500; varani gasilec spe." — Modro krvni "plemiči" v New Yorku. RAZNE. Na Second Ave. jo opaziti mnogo objokanih oči. kajti razne ogrske kuharice plačejo za svojim izgubljenim denarjem, kterega jim je odnesel "4 hank ar" Ivan Boroš, št. 72, 2. Ave. Kje .je sedaj Boroš, kteri je jedva pred letom dni otvoril svojo 'banko', o kterej jo inseriral v raznih madjar-skili in slavjanskih listih, nihče ne vo. Od četrtka nadalje Boroša ni nihče več videl in denar, kterega so poslali ljudje po njem v staro domovino, — ni nikdar t jokaj prišel. 'Bankarjeva' soproga tudi ne ve. kam se je napiti! njen mož. Njegove žrtve so večinoma kuharice in ako je sedaj na Second Ave. guljaš nekoliko preveč osoljen, -i1 ne sme nihče temu čuditi. — Alfred Frover je včeraj po no? i vstrelil svojo soprogo in samega sebe ker mu je priznala, da ga je varala, dasiravno sta bila 17 let poročena. Oba sta bila na mestu mrtva. — Mihael E. Devannv iz Brook-lvna spada med ono ljudi, kterih pamet no more niti jeden zakon čuvati. V novembru m. 1. seznanil se je z 58-!< tnim Jam. Smitliom, ktero mu jo naznanil. da bi rad postal mestni gasi-!ec. Smith mu je takoj naznanil, da mu bode tako službo našel, ako mu hoče on povrniti potrebne stroške v znesku $">00. Kmalo na to mu je Devannv izročil $500. na kar ni več. videl niti Smitha. niti denarja. — Ko je dospel v našo luko fronco->ki parnik "Tja Tonraine'', je dišal nekako po — plemenitem. Prišla sta namreč k nam dva princa z ultrama-rin-modro krvjo v svojih prevzviše-nili žilah, da se na svoje lastne oči prepričata, se li v Ameriki v resnici neprestano pljuje, čika in strelja. Prvi mod rok rvvn i se imenuje princ Louis d' Orleans et Braganza. dočim »tate Commerce Commision naznanja, da je bilo v minolem letu — od 1. julija 1903 do 30. junija 1904 — na železnicah na5e republike usmr-tenih 99S4 osob. Ta številka je večja. netro so bi!e vse dosedanje. Imenovana komisija pričela je z svojim poslovanjem v letu 1894. Od onega časa nadalje objavljala je redno vsako leto v svojem poročilu številke žrtev, ktere so bile vsmrtene in ranjene i«ri železničnem prometu. Med umorjenimi je običajno devet desetin železniških delavcev, dočim je število v.smrtemh potnikov primeroma le majhno. Od leta 1S94 nadalje, bilo je na ameriških železnicah vsmrtenih 7S.-152 osob, med kterimi je7 kakor rečeno, največ, železniških uslužbencev. V resnici je pa številka ljudi, kateri so bili v zadnjem desetletju na železnicah usmrteni, mnogo večja, iego je tu navedeno. Kot mrtvega • [knjiži imenovana komisija le onega rteri umrje tekom 24 ur po čast:, ko , e bil na železnici ranjen. Kdor pa J "adi_j#uškodovanja na železnici umrje po preteku 24 .ur, se vknjiži v statistiki med ranjence In ne med usmr-tene. Radi tega prav lahko trdimo, da je bilo tekom zadnjega desetletja na ameriških železnicah vsmrtenih nad 100,000 ljudi, dočim je število ranjencev naravno gotovo štirikrat toliko. Žrtve krvave rusko-japonske vojne o/k te rej časopisje poroča dan za dnevom, toraj niso tako mnogoštevilne, kakor one naših žele»nie, ako pomislimo, da se usmrČenje godi pri nas v mirnem času. »Število pri železniškem prometu samo tekom jednega leta — 1903 — usmrtenih ljudi je torej večje nego je bilo ono žrtev špansko-ameriške vojne. St. na ameriških železnicah usmrtenih ljudi, postaja vsako leto večje, t«>da to se ne da preinač-iti, ako pomMimo. da postaja prebivalstvo vedno mnogostevilneje, da se promet vedno liolj. množi in da ]>ostaja tekmo vanje med posameznimi železnicami vedno večje. Razun tega se pa tudi K'It n vsled štedljavosti prema - za zakon, kteri do- loča razi* ru «-.tne naprave na tovornih in p Lniškib vlakih. Tozadevni zakon je že 10 let pravomočen. toda železniške družbe znajo vse zakone obiti in to je tudi vzrok, da je število žrtev tako veliko. Nesreča na morju. Vancouver, B. C., 7. okt. Semkaj se poroča, da je v goste j megli minol:> sredo parnik 1' Boseowise'' pri Har-ble Down Islandu obtičal na skalovju. Štirje otroci so vtonili, dočim se je ostalih 1S5 potnikov in mornarjev rešilo. Parnik je piul med Vancouver-jem in severnima iukami British Co-lumbije. Na njem je bilo kacih 200 Indijancev, kteri so bili namenjeni v razne naselbine ob obrežju. Potnike so dovedli v malih čolnih na kopno. Pri tem se je jeden Čolnov prevrnil in tako so vtonili omenjeni otroci. Nesreča na železnici. Ekspresni vlak New York & Washington, od Philadelphia, Baltimore & Washington železnice jc povozil Ch. Soundersa in gospo Ello Hammondo-vo iz Newarka, Del. Nesreča se je pripetila blizu Elktona, Md. MAD JAR S KI VITEZI. Extra Hungariam -non est vita... Ogrska je središče Evrope, ako ne sveta. Brez Ogrske bi bila Avstrija v evropskem koncertu pepeluška, kakor je Srbija, Bolgarija ali Monako, ko bi "magvarember" ne tolkel na veliki boben in opozarjal širše javnosti, ■ la >b reki Tisi biva narod rojenih vitezov. Tako sanja madjarski bundež pri svoji čredi na samotni pusti, enako kvasi na javnem odru v zbornici plemeniti ljudski zastopnik. Ta vite-5ki narod pozna patriotizem le na obroke in Avstrijo, kedar je treba -teti milijone za madjarski šovinizem. Kdor ne veruje, naj se prepriča na licu mesta ali pa čita govore madjar-skili politikov. Madjarski vitezi so pat riot je in udani svojemu kralju, to naglašajo odločno in vedno, toda poti onim pogojem: vse se mora zgodit i. kar in kakor zahtevajo. Njim velja geslo: Kralj naj živi ako po volji nam vse stori. Da, kralj, pa tudi Tije-gov naslednik. Kakor nekdaj liunskc čete, teže in drve za svojim ciljemy ki je in ostane: samostojna madjarska država. Naj govori madjarski poslanec katerekoli stranke o nagodbi, armadi, trgovini, narodnosti, politiki ali o konzulatih, vsakemu je pred oem samostojna Madjarska. Ta ideja, ta cilj zmaguje v javnem življenju vs< ovire in pomisleke. Debelo požira v.?,, dežela ognjevite fraze, ako bivši m: nister Bauffv viha rtvkave in rožlja i sabljo, da noče biti družabnik pri av tsrijski veletvrdki. Bili so časi, ko je krona ogrskega kralja odsevala le v sijaju avstrijskega cesarja. Rod, ki je 1. 1SG7. sklepal z Avstrijo prvo nagodbo, je iz umrl, in potomci trdijo, da je Deak varal vladarja in državo Možje, ki tako govore, jasno kažejo svoje prozorne namene. Madjarska zgodovina pozna mnogo vplivnih politikov, k teri so v javnem življenju vodile r zne strasti: čutstva užaljenega sam lji >.ia in sovraštvo do krone in A s t rije. (Jrof Tukelv je vodil močno turi v .jsko pred Dunaj, da bi se mašče cesarju. In vendar zgodovina mi -<>di o tej izdajiei, ker tedaj je t< kri v boju med vladarsko hišo in djari. Danes pa imajo Ogri kralj čegar blagohotnosti in ookritem rodnem prepričanju tudi poslanec I šut ne dvomi, ki je v duhu Deako uasrodbe povzdignil ogrsko državo li'ospodarskem in političnem ozira tolike veljave, o kateri prejšnji rodovi niti sanjali niso. Le vitezi v ovčjih kožah morejo ropotati ter vzdigati pesti, kakor sedaj delajo madjarski šovinisti. Že drugi teden je v ogrski zbornici na dnevnem redu zvišanje civilne liste. In kako govore madjarski vitezi o svojem vladarju in njegovi hiši? Svojo pristno, a ostudno brutalnost kažejo od seje do seje. Poslanci a la Gabanvi prekašajo proslulega Wolfo s svojimi neotesanimi izrazi in surovimi napadi, gotovo v zalivalo, da jim je Dunaj prijenjal korak za korakom. Predsednik zbornice je prisiljen in nerad kliče drvarje k redu. Stolno mesto ogrske države je sprožilo kamen, naj se vladarju ne zviša civilna lista, in z gore madjarske nadutosti se vale skale j>o ogrski ravnini, da zgrade kitajski zid proti Avstriji. V tej čedni družbi najdemo bivšega ministra barona Banffyja in madjar--keira Dalai Lamo, grofa Apponvja, ramo ob rami, dlan v dlani. Bridka ironija slučaja. S koliko strastjo je grof Apponvi štiri leta preganjal barona Banffyja, ko je bil ta na krmilu madjarske vlade. Grof Apponyi se je zvezal z vso opozicijo, da Banffvju izpod nese stol. Iz sovraštva do Banffyja se je združil z Szellom, da ga vzdigne s sedla. Posrečilo se mu je, in danes sedi poleg njega v zbornici, ž njim meče kopja in baklje proti avstrijskemu ščitu. Grof Apponyi, vedli i ministerski kandidat, -je užaljen, ker se mu ne izpolnijo vroče želje. Kakor stara devica je ogorčen, da ga ne pokličejo na krmilo in da mora tavati kot predsednik "inpartibus in-iidelium". Svojemu kralju hoče ukazovati, koliko mesecev, dni in ur naj biva med vitežkim narodom v Pesti in kake našive naj nosi njegova straža. Grof Apponvi si že domišljuje, da je on sestavil pragmatično sankcijo. Grof Apponyi sme in more glasovati proti civilni listi, toda kot ka valir naj bi molčal v tem delikatnem vprašanju. Ne, že dneve preje so razglašali njegovi pandurji, da kuje velik govor proti civilni listi — za samostojno madjarsko državo. Grof Apponyi je v svojem šovinizmu prekosil Knbika in Legliela.... Sicer pa, oglejte si vladno stranko. Ona molči, beži iz zbornice, ko opozi--ija divja. In baron Banffv, vitez v -»včjem kožuhu in čevljih na kveder! Kot bivši ministerski predsednik je >il ta junak pripravljen z Avstrijo okleniti carinarsko pogodbo na večne Čase ter spojiti madjarske polke z avstrijskim, a danes kot tajni svetnik v zbornici odkriva svoje prejšnje tajnosti, ter kot tribun rolini proti stranki, kteri je bil vodja. Grof Štefan Tisza mu je neusmiljeno strgal krinko raz (diraza ter ga osramotil kot političnega komedijanta in kameleona. Baron Ban try zasluži to javno osramo- ce-nje, toda ravno grof Tisza naj bi klical: Mea culpa, mea maxima culpa ! — Tiszova klika je bila, ki je Banffv-ja potegnila iz ozadja na minister-!ci sedež proti svoji vesti in ga branila proti Szellu in Apponviju. Dokler i-izvrševal načela te klike, bil je "mn-Ijarsk: državnik", danes je harlekin. ki kozolce prevrača po zbornici ter ruši nasipe, da se povodenj madjar-skega šovinizma razliva po deželi. Prepričani smo, da bode tudi vladna stranka v ugodnem trenotku prijela za lopato ter pomagala graditi jez proti Avstriji, da razpade dualizem. Btpisi. Moon Run, Pa., 7. okt. Malokdaj se čuje ali Čita o tukajšnji slovenski naselbini, zatoraj sen: uverjen, da priobčite moj dopis v našem priljubljenem listu "Glas Naro da". Slovencev biva tukaj približno 110 z IG družinami, kteri vsi žive v lepi slogi. Z delom gre bolj srednje, dela se vsaki dan, ali -zaslužek je bolj srednji. Društvo imaniu tukaj tudi svoje, namreč sv. Barbare, katerega glavni stan je v Forest City. Omenlri moram, da ono lepo napreduje, šteje nad 90 članov, dasiravno je naselbin:! majhna. Nadalje mi je dolžnost izreči srčno zal i val o vsem znancem v Forest Citv, kteri so nas povodom konvencije do bro sprejeli, zlasti pa g. Muhiču, T. ! banu in Zalarju, kjer smo imeli mnog. zabave in gostoljubno postrežbo. Za-jedroo se zahvaljujem tudi gosp, Fr. Sakserju iz New York a. ker nas je poselil in mnogo pripomogel našemu društvu. Srčni pozdrav eitateljem "Glas Naroda", njemu samemu pa obilo vspeha in veliko naročnikov. Telban. IhV: SE JOHN CANT AR. Bival je ■ IV- od^c:", jc odpo - ■ • i tedni. — Sedi se, d:1 "a je nastanil nekje v F 1 :.n • i. Pa. Ako kdo rojakov ra e " - or, naj ga "blago- v: -.nan:: I t -trama M. in I « on ta . iS Nort Union St., Cln-cago, 111. (7-10 Slovensko katoliško podp. društvo KXTRZ. Za 100 krcn avstr. veljav* treba je dati S20.50 in k temu še 15 centov za po Janine, ker mora biti denarna poii- Ijatcv registriram*. svete Barbare Za. Zjedlnjenc države Se-verne; Amerike. Sedež: Forest CitPa. lnkorporirano dne 31. januarja 1902 v Uržuvi PennsylvanlJI* Frauco.;ki 7 r ']- na dva vijaka LA TOURAINE odpluje d n. oktobra ob 10. tiri do-pohidne iz Nc%v Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GRAF WALDERSEE odpluje dne 15. oktobra ob 10. uri do-poludne is New Yorka v Hamburg. Brzoparnik KEONPRINZ WILHELM odpluje d r IS. oktobra ob 11. uri do poldne : Now Yorka v Bremen. Veliki po Liu parnik RYNDAM e 1 okt : ro ob 10. uri do-• k a v Rotterdam. HOTEL POGOREL. 4 mrtvi in 2 ranjena. St. Joseph, Mo., S. okt. Hotel Trn-cev v So. St. Joseph, Mo., je z-orei. Štirje gostje so se v dimu zadušili, dočim sta bila dva smrtno ranjena. Simmons je skoč-il raz tretje nadstropje in je bil smrtno ranjen. Naša vlada se ne bode vmešavala v zadeve države Kongo. "Washington, 7. okt. 'Vlada je sklenila, da se ne bode vmešavala v upravo države Konjro, dasiravno so za 1<-razne ugledme osobnosti prosile. Predsednik se sicer zanima za blagostanj" domačinov v Kongo, vendar pa trdi, da nima povoda vmešavati se v ta-mošnje zadeve. Obiskovalci pri državnem tajniku Hayu. Washington, 7. okt. Državni ta i nik ITav je pričel zopet z uradovn njem. Tem povodom so pra obiskali jx>slaniki Francije, Japonske, Gnan male, Cube, Brazila, Danske, Oosra Rike, Mehike, Koreje, Venezuele in Belgije, da mu izrazijo sožalje vsied smrti poštnega tajnika Pavneja. Nezgoda na morju. Rockland, Me., S. okt. Trojambor-na jadrnica "James R. Talbot", na-krcana z apnom in namenjena v Ne\v York, je pričela pri Rockland Breakwater goreti. Vse gašenje mornarje je bilo zaman, radi česar so ladij.* potopili. Jadranka je bila last tvrdke Washburn Bros. iz Thomastona. Kit potopil ladijo. Baltimore, Md., 8. okt. Kapitan Jones, kteri je dospel 7. parni ko i "Qucrnmore" semkaj iz LiverjxK>la naznanja, da je dne 30. sept, opaxil. na morju dansko jadranko "Ano" ?. signali "v stiski" na jamboru. Ker ni bila ladija več za rabo, so mornar]e v/.eli na parnik. Jadranko je zadel kit 7, svojim repom in jo tako poškodoval, da je ni bilo mogoče rešiti. Na električnem stolu. Columbus, O., S. <>kt. V tukajšnjem državnem zaporu so včeraj elektrokn-cijonirali roparja in morilca 'Dutch' Fisherja alias Albert Millerja. V januarju m. 1. je v gostilni v Toledo; O., vstrelil natakarja William Mar sha|f[ iii, na to izprazaiil blagajuo. Nje gova sokri-'fa- Louis Seamsa in Wai-ter Crosbyja"ne sodišče obsodilo v do-smHno ječo. fHslier, alias Miller ic hi' Nemec, toda "imenovani imeni nista bili pravi. V smrt je odšel brezbrižno. odpluje poludne Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 20. oktobra ob 10. uri do-doludne iz New Yorka v Havre. Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni; kakor parobrodne družbe same. Vsacesa Slovenca in Hrvata, kteri mi narnani natančno prihod v New [York, to je po kteri železnici in kedaj ■ a enka naš človek na kclodvo-k nam pripelje tako tudi na : i .1 vse to nič ne velja, to je vr- dnosti in ni iz oči spustiti sto v zadregi, pojdite k tele-k! : se nahaja na vsaki želez-])0 nji 111 pokličite številko C( tlandt, ali angleško: thre; nine five Cortlandt, potem z po domače rjo- orite in pridi eden po Vas. to velja zelo malo in j a velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR. ml. Bos 5*7, Forest City Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, E-x 3, Mocn En . Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Eos 607. F— C Pa II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Eox 37J Forest City, Pa. Elagajnik: MARTIN MUBIČ. Eos 537, 1'orest City, Pa. NADZORNIKI: - JOHN DRAŠLER, Eox 28, Forest City, Pa. ANTON FIRNAT, Box 81, Duryea Pa. FRANK SUNK. P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". NAZNANILO. 81cTe»oem is Hrvat-oz« v Rock Sprii&fffl, Wt»., 1» ek*lici priporočam v obilem obisk saloon., t kterem vedno tooim svežo Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izrratni whiekoy, ter preda-iatn dobre sniodke- S spoštovanjem J©8. »EM8HAR. "GLAS NARODA" prodaja p« 1 oont Stoviiko: Anton Bobek, poolovodja p»-druxniee Frank S a k i • 1, 1771 S\ Clair SU Cleveland, Okie. John Suatariil, 1S08 N. 0» tre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, §18 Pem St.. Joimatown. Pa. Frank A- Baudek. Milwaukee. Wia. wmm v - zaslužene denarje je naj-j P^sfH kolje sigurno domu S U&tflU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ \f>w Vnrli cf rlajj tri iVUil mn rojaki! imn^i slavnemu ob-. kakor tudi d:\ Lvah, da seru = . niglavu f 5i; S, - < e. blizu 19. n . 1 • .litino tiležano " ' ' i -r-ti i v x'skev, lua so;;.-: vina n d.5eče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje ja vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralna miza (pooi table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti t eno in solidno postrežbe--Vsnk t :i Slovenec dobrodo$ei' Končno priporočali ožjim rojak oat da me blagovolijo večkrat počastiii s svojim obiskom I Mo; Mladic, I 7 So. Cen s Av., fclizo 19 uJl €HI€A<;(> IlilXOia, JQKN KRAGKER 1199 SU Cl«iir St., Cleveland, 0. v ^ - r . v.' , '. m j K 4 -uo ' > 1 Sr. C5. ••• <• • 1 .i'" i ;ijvW ia nesreča v A-:-i> . x 1 t loveki — l>olo-- A!-:oje človek bolan nemore delati, in <■:> n-! i •■■•t 7;i-Iužiti niti toliko, kolikor mu* je pohvluio z. • f, *m pa more svo-) jim, dragim, kateri so o.r »Ji -»tai-o >i kr««ju pomagati? Ivadar jo V lovek bolmi — mor-o so zdraviti. Ksijtiujše pe mu pa »< 1 i. ko jo bolan in svojo bolezen neisku.šeuo.m zdr ■ niku i >zl, 11;i mesto da se takoj obrne na najboljšega zrl ravni k a, kater? i iimči z svojo učenostjo, da ga če gotova iiipo/nV-uina ozdraviti. Xato rojaki ^ io^^^ioi kral v ste bolni ali potrebujete zdravniško pomori — posl.11 s« j te nas, ker mi Vam o Vaše dobro pripon ; da so obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, i i * • }> iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik knicri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje, ako mo Va5o bolezen pismeno op'sete. Citajte 1 Nekoliko najnovejših zahval skaterinr se na§i rojaki zah-valujejo da so popolnomn ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras m huda vročina in bolela me je gla\ «, n in nejsem mogu hodit Imel s« m ? -'!•« Revniatizeni in maeat. loten ^r; strepii, večkrat potem pa HV 1 P »K i , napetost v trebuhu : v nike in n č mi neso megli po-H-m na ' as dr, mi 2 kratz« ra Priporoča rojakom svoja iavrstaa VINA, ktera v kakovosti aadkriljn-jejo vbjl. druga ameriška vina. Eudeče vino (Concord) predajam p« 50c galono; l»elo Tino (Catawba) po 70e f^lono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 5© GALOW. ERINJEVEC, za ktarega »em Lm-pc tiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklcnie $16.00. Brinje*, zc je najbolj« vrste, ker je žgano na isti načinu kakor doma na Kranjskem. N AUG ČE AM JE PRILOŽITI BE* AR Za obila naročila e« priporoča JOHN KRACKER 1199 St. Clftlr St., CltTel&nd, ft. bolezen želodca ^llins in poslali s ozdravlena. vil'1 il»z - !" Toraj se Vam sr.V, velko d obriti ». I ?-< - [ iui n.o-jim rojaki bom ;n>v.>ru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperv vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL JSaik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Žensko bolezni 'j.. v i« kašelj in gla-ti xa ozdravljena. W Maik (Justin, Box 37, Soudan*, Minn. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamf-A Vam dnm Maria Sknšek, vejdit da ?jra ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in \ am ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. llltoil Stamfel. Prof.Collins za popolno oz- dravlienje vseli l>olossti: Kakor !>olos«iS i na plu< ab, prsih, želodcu, čre-vali, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervozi.ost v gla vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle notre ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, glnhost, Blčpdst, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. CJollliiJs* je jedini kater? popolnoma ozdravi sušioo in sili lis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozklli in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opi5?to isto V materaem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLI.INS, 140 W. 34tn St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več n« povrne. ....... JmiovaMa 1. Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŽNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. U. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miehu Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Hi™. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOYEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa, JOSTP SKAT,A. P. O Box 1050, Ely. Minn. Dopiai naj te blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brorick, Ely. Mirm., po svojem zastopniku in nobenem drujrem. Denarne posiliatve naj m pošiljaj« blagajniku: Ivan Got?« P. O. Box 105, Ely, Minn., in p© svojem zastopniku. Društven« glasil© je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Vlom. Dne IG. sept. je bilo pri jh>-sestniku Matiji Autruštinu v Ratečah vlomljeno in gospodarju samemu ukradenih 12 bankovcev po 20 K in jedcu za 50 K, njegovi hčeri Ivani pa srebrna ženska remontoir-ura, vredna 11 K in 6 K denarja. Tudi Augn štinovi drugi hčerki je tat ukradel dva zlata prstana z modrimi kamni, vredna 12 kron. Tatu so na sledu. Aretovan Macedonec. Dne 23. sept. je bila ljubljanska policija brzojavno obveščena, da se med 40 Macedonci. ki so šli domov, tudi nahaja neki Dimitrij Stamen i/. Palanke v Maeedo-niji, ki je na Bohinjski Bistrici pekovskega mojstra iu gostilničarji Farkasa Krausza ogoljufal za 137 K na ta način, da je jemal pri njem skupno za druge kruh, sam pa spravljal denar, ki >0 mu ga odraeunali it: rekel Krauseu. da mu še niso plačali. Ko mu je bilo pa že 'prevročejo je popihal s svojimi tovariši proti domu. Ko ga je nadstražnik Papler na južnem kolodvoru v Ljubljani ustavil, se mu je legitimoval na ime Stanoj-ko Trasie, a svojo knjižico je imel skrito za noga vieami. Stamen je imel pri sebi 287 K denarja in se je oddal e. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Port Arthur v Leskovcu. Piše se nam: Due IS. sept. proti večeru se je zbralo več fantov v Arhovi gostilni Pri vinski kapljici — kakor je sploh običajno, se več ali manj govori in vsakdo hoče vse vedet i. Pogovor pri de tudi na rusko-japonsko vojsko, de dni hvalijo Ruse, drugi Japonce. Za ono se prepirati in kmalu sta d vi stranki. "Leskovški Ru>i in leskovški Japonci." Po dobri sladki kapljici so se začeli fantje živalineje uihati, tako da mahoma j>otisnejo leskovški Rusi leskovšiite Jajmnce na cesto. Svesti si svojega junaškega čina so leskovški Rusi začeli prejievati in napivat i Rusom. Med tem pa so bojevit« Japonci razsajali j o cesti in naskakovali Ar-j hovo gostilno — Port A rt ur. Po 5ur-nem obleganju se končno <»kolii 1. uri-ponoči Rusi sprimejo z Japonci in p« kratki krvavi bitki zmagajo Rusi. Dva Japonea odneso nezavestna, ostali pa so zajmstili bojišče s krvavimi glavami. Redek slnčaj. — Posestnik Jožef Sehweiger v I^oki pri ( rnomlju št. 46. ima na svojem sadnem vrtu jablano, ktere polovica je |>olna najlepših jabolk, n druga p iovlca je v najlepšem cvet ju kaor spomladi. Obesil se je v ponedeljek, 10. sepi, posestnik France Sla novec v Šmart-nem pri Cerkljah na Gorenjskem. Našli so ga še le v četrtek, 22. sept. v podgorskem gozdu blizu Kamnika. Pri sebi je imel nad 500 kron gotovine in srebrno uro z verižico. Odkar je sla-boglasni Kos za kapelana v Cerkljah, je to že drugi kmet, ki se je v tej fari obesil. PRIMORSKE NOVICE. Port Arthur se lahko drži nekoliko let! .Z Llovdovim parnikom '4Persic ki je te dni priplul iz Kobe na Japonskem na Reko, je tjakaj dospel kakor se poroča iz Trsta, Ceh Anto-nin Hronee, ki je nekoliko let delal v ladjedelnici v Port Arthurju. Hronec pripoveduje: Japonci so se pripravljali na vojno že več let. ('im je Rusija zato zvedela, je iz Port Artliurja vstvarila najmočnejšo trdnjavo na svetu an jo ob pravem času preskrbela s topovi in z veliko množino stre Ijiva in provijanta, ki zadostuje za nekoliko let. Z ozirom na to se trdnjava še lahko drži ne mesece, ampak leta. Po mnenju imenovanega Hro- vee i.„i, neea bodo Japonci morali žrtvovati e najmanj 50 do 100.0(H) mož, ako se hočejo polastiti Port Artliurja. Častno svetinjo za zvesto lOletno službovanje vedno p »d istim gospo-larjem, j<- dobil dne 21. sept. Florijfin Budiu, delavec v tovarni vžigalic v Gorici. Goriška policija je pri trgovcu Pav-lu < icuniju v Gorici zaplenila mnogo lankov, ki zahtevajo italijansko gim-iazijo v Gorici in italijansko vseučilišče v Trstu. — Ruski dezerter v Gradišču. V Gra lisče (d) Soči so bili prij>eljali iz De-vina nekega ruskega dezerterja (?), jH^tem so ga pustili na svobodo ter je »ival pri neki ruski družini v Gradi čti. Ker je bil pa zopet klican na glavarstvo, je pobegnil v Italijo. Baje ,tc v Ameriko. Pravil je, da je potegnil i/. Vladivostoka. Piše se Ziz -jem ( ?) Teodor. Železniški stroj razmesaril delavca. i letni laški delavec pri železnici v (Irahovem L. Manzini je nesel vrečo cementa čer pn.^o. jm. kteri na mali clcznici prevažajo materijah Železnica je tekla tiho, delavec se ni ozrl na nobeno stran. Strojevodja je videl nevarnost, ko je bilo že prekatno, ko 111 mogel več vstaviti stroja. Ubogega delavca je zmečkalo jn razmesa-rilo na strašen način. Orožniki so naznanili nesrečo okrajni sodniji v Tolminu. Iz Dolenj ob beneški meji poročajo, da tam, kjer so nekdaj bivali večj: le i čisti in zavedni Slovenci, se sedaj -kom ni v • e ve za slovenski narod pa n i Av-tiijo nočejo skoro Ifi. /ujiansivo je v laških rokici 1 v velelaških. Zagrizeni .1- ;i imenuje Bodigoj! — Če 1.' m ... k žejo v Dolenjak la--ko -.'<-e. Ta -o tudi letos na predvečer c« sarjevega roj-t nega dne spu--čali v zrak rakete, ki so blestele v laških barvah. Ko so plesali, je bilo isudako. Po Dolenjah se sprehaja laška finančna straža, in zdi se ti, kakor bi se nahajal v kaki pristni laški vasi daleč v Italiji. — Ne zgodi se jim nič. Ce pride pa kdo t je čez mejo, ga pa hitro aretirajo. — Avstrijske »blastj nmlči jo. Dopisnik končuje pomenljivo: "Se vidi, kako gremo časi pa g. tov preko meje v Benetke." KOROŠKE NOVICE. Totvarna pogorela. Dne 23. sept. je začela goreti Golo v a tovarna v Spodnjem Dravogradu na Koroškem. Tovarna je pogorela, hiša je ostala. Na I«»moč sta prihiteli gasilni društvi iz Guštanja in Prevalj. BALKANSKE NOVICE. Solun, 25. sept. Solunski vali, Ha-san-Femi paša, je odstopil, ker so ga proglašali za odgovornega za »ropanje azijskih rezervistov po trgovinah. Hasan ifiša izjavlja, da so vsega krive vojaške oblasti. — Istočasno je odstavljen tudi poveljnik orožnikov v solunskem vi 1 a jet u, Mulis paša. Njegovo odstranitev sta dosegla generala De Georgis in Sostak, ker se je Mulis paša že od začetka upiral reformam. Sofija, 25. sept. Zaradi neuspehov lanske vstaje se prepirajo razne frakcije vstaške organizacije med seboj; sovraštvo je prispelo tako daleč, da se pristaši raznih frakcij medsebojno ovajajo, na javnih krajih pretepajo in streljajo. V Plejelu so pristaši Sara-fova streljali na jxvpa Spafeto med mašo, ker je držal z '' Vrhovisti Zadnji so se zato maščevali, ter so iz dali Turkom četo Karandžuljev, ki so jo Turki tudi pobili do zadnjega moža Vsled takih spletk je izgubila organizacija skoraj ves vpljiv med ljudstvom. Sarafova frakcija ima sedaj najmanj vpljiva. Zadnji čas pa se je pojavila nova, vpljivna struja, ki za- 1 n rwrrnr 1 1 1 ' - stopa načelo, da le posredovanje Av-stro-Ogrske zamore prinesti Maeedon-cem pomoč. Avstrijski konzulat v Bi-tolju je neprestano oblegan od Maee-doncev. kteri prihajajo tja s pritožbami. iti konzul Kral jim tudi brezplačno dela prošnje in pritožbe. Srbi so odločno proti tej straji ter jo imenujejo "frakcijo forintov" ter dol-žijo njene pristaše, da so tajno v avstrijski službi. Voditelji te frakcije so v Pritolju Danilo Jančilov, v Prelazu Bela Zelkovič, in Mihajlo Zenda. v Krujevu Stojčev in Nelčinov, v Ohridi Opronov. RAZNOTEROSTI. Bojkot zoper električno luč. Meščani v Szeged i nu bojkotirajo ekfrien » l ne ter noče jo ' sprejemati elekt riT-ne luči, dokler -e jim cer.a tako :ie ••. Mttt Kreta nje parnikOT. V New York bo dospeli: Etruria 8. okt. iz Liverpool a z Cedrie S. okt. iz Liverpoola potniki. l-i Touraine S. okt. iz Havre potniki. »kt. iz 1 lan nlunihia !'. potniki. iz Glasfflfffa Dospeti imajo: Nadvojvoda rešitelj. V Sat nm h Jadranskem morju sta se nedavno že potapljala dva mornarja. Nadvojvoda Ivarol Štefan je zadnji trenotek skočil v morje ter oba rešil. 5000 frankov v klobuku. Mlad mož. Hantlni k sin premožnih starisev iz Pariza, si je 1 pot n ; ki v pijanosti privoščil šalo ter vzel ne-; kemu kočijažu v njegovi odsotnost i j iz voza klobuk. Stražnik, ki je to po-; čenjanje skrivaj opazoval, je odvede! j Qjnlja -}7 Tr moža na stražnico. Tukaj so takoj; Majestie iz Liverpool« dognali, da nimajo opraviti s tatom,' Vlbano iz Hamburga, pač pa so odkrili nekaj interesantne-1 <>ermau..- iz Southampton*. ga. V notranjosti klobuka je našel I T^n'Iam iz Kotterdama. .. , - , - rftA4. ~ , ivr.mprinz Wilhelm 1z Bremena, ixmcijski komisar 5000 frankov v oa- ,- . . >, 1 1 Ivoemg Albert jz Bremena. pirju, ki so bili, kakor je bilo raz- Finland iz Antwerpena. vidno na številkah, ukradenih pred j petimi leti nekemu pariškemu ban- OdpluP bode: kirju. Sedaj je bil prijet tudi kočija/. ^ Kaiser Wilhelm d r < čigar last je bil klobuk; toda on trdi, da o zakladu, ki ga je nosil na glavi, ni vedel ničesar. Ločitev med državo in cerkvijo na Francoskem. — Ministerski predsednik Combes je izjavil, da se da ločitev '"'edric 14. *kt cerkve od države najbolje izvesti na : G rji' Waldi- e 100!»! 11..okt. bremen. Rotterdam 12. ol Majestie 12. okt. Hamburg 13. okl Bremen 13. okt. La Touraine t. v Rotterdj v Livejppool, v Homhurg Bremen. okt. * Li\ 15. Havre. erpo det. Hamh podlagi Briandovega zakonskega načrta. Briand je socijalističen po.-la-nec. ki je izdal tak zakon s svoj • frakcijo ter ga tudi utemeljeval v zbornici. Njegov načrt naglasa, da ni dovolj, le razglasiti, da je država lo čena od cerkve, ali k večjemu še for malno odpraviti budget, konkordat i-n poslaništvo pri Vatikanu, temveč raz- Rvndam 1;'. okt. merje cerkve in države se mora ravno j Oceanic H. okt. v Finland 15. okt. v Antwerpen. HohenzoHern 15. okt. v Genovo. Germanic 15. okt. v Liverpool. Etruria 15. okt. v Liverpool. Columbia 15. okt. v Glasgow. Kronprinz Wilhelm IS. okl v Bremen. Aurania 18. okt. v Liverpool. Cltonia 18. okt. v Reko. Rotterdam. Liver-pool. Lueania 22. Va.ferland 2 New York S Prinz Albert 2'J USTANOVLJENO LETA 1893. na temelju ločitev in obojestranske, La Lorraine 20. okt. \ Havru neodvisnosti urediti pozitivno in splo- Blueeher 20. okt. v Ilamt, : šno, t. j. na temelju splošnega prava j Numidian 20. okt \ Glas se mora ustvariti verski in cerkve1-" J Arabic 21.-ol zakon, neke vrste versko - policijski' Kelgravia L2 zakon. Celi zakon je razdeljen v per oddelkov. A' prvem oddelku razprav Ija o načelu svobode glede vere in vesti. Republika zajamči prosto izvr ševanje vsakoršnih veroizpovedanj, a ne podpira nobene vere ter tudi ne da brezplačnih prostorov ne za verske obrede ne za verske služabnike. A' drugem oddelku našteva zakone in nn redbe, 'lri so z novim zakonom odpravljene, tako n. pr. konkordat in vse izdatke za verske namene. Cerkve, žup-nišea, sinagoge, protestantske eerkv. itd., ki jih je država dala cerkvenim' občinam in verskim korporaeijam, se vzamejo po preteku pol leta ko sto; i ta zakon v eljavo, zopet nazaj. Vsi vslužbenci vseh veroizpovedanj, škofje, prelati, župniki, kaplani itd., ki So nad 40 let stari ter služijo že 20 let .! dobe dosmrtno pokojnftio, ki pa ne sme presegati 1200 frankov. — A" 3. oddelku se razpravlja o lastninski j pravici do cerkvenih poslopij in kake namene naj se dajo v najem — v Četrtem oddelku se določa, da so korporacije, ki se bodo pečale jk> odpravi konkordata z verskimi zadevami, podvržene društvenemu zakonu, koliko bodo smele imeti dohodkov in da bodo morale plačevati dohodnir ski in vse druge predpisane davke. —i Peti oddelek govori o polici ji bogo- i častja. Verski sestanki, bodisi v cerkvah ali kje drugje, so podvrženi predpisom zakona o zborovanju sploh Verska poslopja se ne smejo rabit i za politične sluwle. Potem se določajo kazni za motenje verskih obredov, pa tudi duhovnik, ki v izvrševanju svoje službe (v cerkvi, na prižnici itd. 1 1 napada ali sramoti vlado iu njene za- j konite naprave, plača do 3000 gl. glo-; he ter pride do jednega letu v ječo. Zborovanje ločenih. Dne 20. sept. se je vršilo na Dunaju drugo izredno glavno zborovanje ločenih kat. vere. Prišlo je nad 600 ljudij obojega spola. Govorilo se je o tem, da izvzemski Špansko, Portugalsko in Avstrijo, so sprejele še vse druge krščanske države popolno ločenje zakona v svoje civilno zakonodajstvo. V Avstriji se še vedno klanjajo dogmi katoliške cerkve ter se izločuje zakonska pogodba iz vrste vseh drugih pogodeb. Povdarjalo se je, da ne stremi nikdo za laksnimi postavami in nikdo neee. da bi se zakoni lahkomišljeno razecn-ljali, marveč se hoče prav utrditi zakone. Napačno je, da če se kdo moti pri izbiri soproge ali soproga, ostaue potem kaznovan s celibatom celo svoje življenje. To vede v divje zakone ter pomnožuje število nesrečnih nezakonskih otrok. V Avstriji je 200.000 ločenih, ki pripadajo katoliški veri., Zahtevali so spremembo § 111, meščanskega zakonika. Peticija je bila sprejeta soglasno. Pri železniški nesreči v Ferari je zgorelo tudi več aktov o avstrijsko-italijamki trgovinski pogodbi, ktere spise je imel sebaj ponesrečeni ministerski podtajnik dr. pl. Bazant. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar ]affičiti9 da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. 0 tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Vee bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da amore ozdraviti vsako bolezen, je to nespainetnost. Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na clu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-v TUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opasu-j 'čase prazuota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno e pošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se re-i bolezni, katera jih tlači. Universal Medical Institute ^eS^tTJT™^zdraT" Ako ste bolni. — Ako ste v New Yoiku ali daleč proč, — Akoso drogi dravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči dravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po-rnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo lezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bod zdravniška konferenca preiskala ! 1 ako bode st. kovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, uvidel, da Vas zamora ozdraviti, poslali Vam bodeiuo z ekspresom zdravila v kterokeli lesto Zjod. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam 1 pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom ivanja zdravil in tudi več taeih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj znati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pe-■jo kterih se oslabele osobe krepe, organizmi} (životnej sestavi) podeli se . . m č, suhi so odebele, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim t'-hibl-jenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Kentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta a -in je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče ji ;-a žiti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLE-:NI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU VITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — 1KO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST FRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medi-a; Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili Vašo -olezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna getovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je ; bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne rešite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji V:-a bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. tire zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. nre predpoludne. Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« movino. JVlilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domn in ni čuti glasn o nepravilnosti I Kaka '^ redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron ^a $20.50 nt IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali 8500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj — ----- _ ------ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v Nei\ Yui k iit^ai mo/. gfa počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soblliin in itn hotel. vko kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect ttirtse seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon »e plača 25 centov in priHrani dolarje* To je zel6 važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSBR, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. \ šah do naj pazi na hišno številko 109 in so naj ne pnsti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefoni 37QJ5 Gortlnndt Telefons 3795 Cortlandt Td„Btek;. Milka Vogrin. Navala. Spisal ir. Stoja*. To pripovedovanje delalo je velik ntis na našo družbo. Baronu Robertu bilo je sedaj vse jasno kakor beli dan. Spoznal je, da je njegov sluga po strašnem nakljuSju zadel Riharda namesto Vogrina, in Vogrin sam je nato rešil prijatelja. Nezapopadno mu jo bilo sicer vse to, ali Rihardovim besedam, ktere je bas Olga. v družbi ponavljala, moral je na vsak načen verjeti. Strašna nevolja in srd bral se je Robertu pri tej priliki iz ofij. Same jeze se je g-izel v ustnice, da mu je ves načrt tako izpodletel. Pisanim, gadovim očesom gledal je zdaj na onega pred seboj, kterega je mislil mrtvega in nad eegar smrtjo se je že ra-doval. "In Vogrin, njegov tekmec, njegov največji sovražnik, rešil je zdaj Ri harda iz smrtne nevarnosti, pridobil si hvaležnost pri Skenovskih in postal še iskrenejši prijatelj in večji ljubimec Olgi in Rihardu, nego je bil poprej ! — In Olga je bila sama z njim v jed nem in istem čolnu na jezeru! Rihard ju je pustil obadva po noči, o polnoči na samem skupaj veslati! In Olga je bila sama, čisto sama z Vogri-nom tedaj, ko sem jaz mislil, da uničim njega na veke! Kaj se je vse utegnolo med tem z Olgo goditi, kaj sta govorila med seboj, kaj počenjala T" Take strašne misli so se porajale v Robertovej glavi. Temnilo se mu je pred očmi. Komaj se je premagoval, da ni zgrabil svojega tekmeca in mu zabodel bridko sabljo v njegove prsi, naj bi mu bruhnila črna kri iz njih ter močila strop in tla! Zaradi tega pa so bile tudi Robertove besede zbadljive in rezke. Kazale so, kako sovra Štvo goji on proti Vogrinu. Ko so namreč po tem pojasnilu no-®pa Skenovska, Olga in dr. Sirnik ča-stitali Vogrinu, da je srečno rešil Riharda tako nepričakovane smrti, pristavil je baron Robert: "To je celo naravno, da je moral gospod Vogrin rešiti Riharda iz te nevarnosti, ako hoče, da on sam to popravi, kar so pregrešili njegovi rojaki nad njim, nad njegovim prijateljem 1" "Kako je to razumevati, gospo I baron t'* vpraša hitro Vogrin. "Jaz si mislim, da je nekdo Riharda napadel ho teč ga oropati, to je, vzeti mu denar in obleko", odvrne naglotma Robert. "Večkrat sem že videl takih sumljivih ljudij todi okolu hodečih, ki le o repanju in kradeži žive. Sploh je vse ljudstvo tu jako ubogo, siromašno in nizko. Samo čuditi se je, da še ljudje pri belem dnevu nas tujih gostov ne napadajo ter nas zavratno ne ubijajo!" *'Pomislite, gospod baron, kaj govorite", opomni nato resno Vogrin. In kri mu je šinola v glavo same jeze, da se drzne tujec tako nesramno sumničiti in obrekovati njegove revne rojake. Zatorej nadaljuje ves razsrjen: "Naše ljudstvo je res ubogo in siromašno, ako ga bogatim ogrskim ma-gnatom primerjamo, ali ono ima toliko, kolikor potrebuje. Največ vredno pa je to na njem, da je ono pošteno in da se o tem redi. kar si samo pridela in prisluži. V njem je sicer malo plemstva, ali zato več plemenitosti! Jaz protestujem odločno proti Vaš-;j izjavi in terjam od vas, da mi svoje besede ali prekličete, ali pa njih resnico dokažete!" Olga in dr. Sirnik sta bila kaj vesela, da je Vogrin Robertu tako ostrih in gorkih povedal. Vse je potihnolo, ko je nehal Vogrin govoriti. Nikdo izmed druščine si ni upal črhnotL Vse je čakalo, kaj poreče nato Robert Olgi pa se je srce samega strahu treslo. Barva se je menjavala za barvo na njenem licu, ko je pomislila, kako huda nasprotnika si tu stojita celo ob čelo. Njena duSa in srce je čutilo, da ne obrodi to za njo in Vogrina nič dobrega. Zaradi tega pogleda mater, proseč jo z m^lim očesom, naj pomiri ita leva. Ali Olgina pamet in glava dajala je Vogrinu prav. Ona je bila po last ne j skušnji prepričana, da baron Robert tukajšnje slovensko ljudstvo krivo sodi in ga le ob reku je, kakor je obrekoval mater in njo pred njenim očetom 1 "Dokazila drugega ni treba", odgovori Robert na odločne besede Vo-grinove, "kakor je to, kar nam je baš gospica Olga povedala. Riharda je v istini nekdo napadel, in to je dovolj Kdo bi pa to bil, je vse jedno, najbr-že pa Vaših vaščanov Doljancev nekdo, ki se je hotel s plenom obogateti. Ali to mu je k sreči izpodletelo. Tako je moje mnenje in protovo tudi Opravičeno. Videl sem že marsikteri-krat ljudi sumljivega lica in stanu pohajajoče na onem, to je Vašem obrežju. Bili bo kakor pravi roparski kandidatje, ki Škilijo in prežijo na tujca kakor mačka na zajca. Jaz sam sem se bil že takih postopačev zbal. Zaradi tega pa tudi ne hodim rad brez sablje na vas kraj!" „ "To je vse prazno, gospod baron", odgovori mirno Vogrin. "A dobro! Naj velja tedaj vaša, da je nekdo naših ljudi o polnoči napadel Riharda, in to na onem, našem obrežju! — A kdo bi ga bil napadel, pa vprašam Vas, milostljiva gospa, ki tudi poznate ljudi v soseščini ter veste, kdo vam je prijatelj in kdo ne! Kdo bi ga bil torej utegnol napasti, kaj mislite, milostljiva gospa?" "Na to vprašanje vam ne vem odgovoriti", odvrne Skenovska. "Sploh se mi pa zdi, da nimamo v okolici nobenega sovražnika, ki bi nam hotel kaj hudega storiti, Riharda pa skoro itak med kmeti nikdo ne pozna. A zakaj bi ga šel kdo napadat, saj si lahko vsakdo misli, da nima mnogo denarjn »eboj! Celo neverjetno je pa tudi to. da bi kdo onega, kogar misli oropati, vrgel prej v vodo, nego bi ga oplenil. To vse ni tedaj resnici podobno. Zatorej pa tudi ne morem jaz tukajšnjih, to je vaših rojakov, gospod Vogrin, dolžiti takega zločinstva!" "Dalje pa je treba i to le pom-.• -liti, moja gospoda", nadaljuje zopet Vogrin. "Kdor namerja Riharda napasti, ne pričakuje ga o polnoči na onem obrežju, kamor on nikdar ob tej uri ne vesla, temveč tam, kamor tn sam večkrat zahaja. Vaše mnenje gospod baron, je torej celo neopravičeno, da nesmiselno, ker vse okolno-sti nasprotno pričajo. A tudi od občine sem zvedel, da ni nikjer tu blizu takih potepuhov in klatežev, ki bi po noči na jezeru in ob njem ljudi napadali. Kaj tacega cela občina ne pomni, in se tudi zgodilo ni, odkar prva hiša v Porečah stoji. Zakaj bi morali torej ravno moji vašča-nje napadati Riharda, ki so ga še le tedaj prvokrat videli, ko smo netili kres?" "Takih okolnostij in izgovorov navajati ni težko", odvrne nato Robert bolj mirno in že malo poparjen. Videlo se mu je, kakor da bi bil v osino gnezdo dregnol, a potem se je takoj zbal, dab i ga one hude ne opikale. Zatorej pristavi: "Jaz si ne morem kaj da še kljubu temu vendar pri svojem mnenju ostanem; zakaj prepričan sem da zločinski dogodek sam dovolj ja *no za-me govori." "Dovolite, gospodje, da jaz nekaj pristavim", jame nato Olga. "Slobodno, gospica", kličeta dr. Sirnik in Vogrin, a baron je molčal navlašč. "Ko smo šli mi trije, Rihard, jaz in Vi, gospod Vogrin, v nedeljo po večerji skozi gozdič, slišali smo, da je nekdo zažvižgal. Mene je takoj hud ^trah pretresel. Zbala sem se bila za Vas, gospod Vogrin, da bi se vam sa mim na jezeru ne pripetilo kaj neljubega. Zdi se mi, kakor da bi bilo to neko znamenje za onega, ^ki je imel prežati — a ne na Riharda, temveč na vas, gospod Vogrin! Ali ni to ver-j etno, gospodj e 7 " Vsi so tem besedam pritrjevali, le Robert je smeje se pristavil: "To je vse prazno, gospdca. Kdo bode gospoda Vogrina zalezoval, ki je tu doma in pozna vsakega človeka? To je nesmiselno!" (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. FMCHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATISEH, PQE0ST1UC0, FODAGRO it ČL v in razne renmatične neprilike. SAHOt 25cL in 5Oct. v vseh lekarnah ——— ali prt F. AL Hicliter & Co. 215 Pearl Street, New York. Naravna kalifornijska vina na predaj. Dobra črn* I a belo viae 35 d« 41 centov galona; stare M« ali Srno via« ftO ©antov ralsna. Bern-lin« it at. galena. Kd«r kupi tmmmj kakar M gmlmm vina, mora. dati |t.M ip psssAt- »raiaik «4 $2.26 4« $».71 n laaa; iliTerita po $3.00 galena. Pri večjeaa naredila dam pepart. ŠTEFAK JAKSHE, * r. O. Bex TT, Crockett, OaKfsnrfa. Oeatra Obete (k GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St-New York. LI NE BABI f»arinik:i pljujejo a\e;d TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. ULTONIA SLUHU PfflONIA PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0T TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz Nevf Yorka dne 18. okt. 1904. odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904. odplaje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co,, Ltd., 29 Broadway, New York, 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. = telefon kadar dospel na kako postajo t New York is »t veš kake priti k F*. Satserju. Pokliči številke 3T*S Cortland in govori slovensko. Gompapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba,) MOKE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki w "Frieda", "Gerty" ii "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnik© madkrovja in bodo pljuli med TESTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike- Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali C. B. Richard «& Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. Nižje podpisana priporočam potuj o&ai Slovencem in Hrvatom svoj......... SAL00N 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK! . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. poštni parniki so i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 *'La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,olnomoči (Vollmacht) ^ ^ in vse druge v to stroko spadajoča r dela. Oskrbujem tudi zavaroval- ^ nino proti ogjnju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. BROZICH, 9 Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam Svojo dobro icjem GOSTILNO, T ktere} točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Fore»t City, Pa., JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, K vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na is tej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se mi i C. M. COX f? C. POST, AM't Ticket Ajtul- City Ticket Atest, 313 IV. Alain St., Pueblo, Colo. treba je kak Bret, naj geslo toraj bodii •▼oil k svollinl Martin Muki«, Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakaerju, lastniku tega lista, čegar valužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru.