Št. 99 (16.444) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040 7786300,fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD-Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 ________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI • »mi Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 2Qb, legge 662/96 - Filiale dl Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO SREDA, 28. APRILA 1999 Znak, M ne potrjuje obljub __Bojan Brezigar Novica, da deželna oprava pri namestitvah °vinarjev za tiskovna rada deželnega odbora 11 deželnega sveta ni Poštevala potrebe po nanju slovenščine, če-Prav se je prijavilo kar le-Pa število kandidatov, ki nvladajo slovenščino, je edvomno zaskrbljujoč P°kazatelj nezanimanja j® stvarnost, v kateri s ežela deluje. Tu ne gre za vprašanje sloven-, 6 manjšine in za dejstvo, ia $ta bila do pred , atkim tako pri deželni adi kot tudi pri dežel-^em svetu zaposlena tudi vinarja z znanjem slo-anscine, ki sta izhajala iz .s* manjšine, ampak za ^aino, ki bi bila potrebna luhSU’ se Furlanija -jUnjska krajina po padcu te F . kega zidu zopet in-nzivno povezuje s svojim javnim zaledjem. j 'mleti pa je, da je tokrat p^lna vlada, ki je sicer v Jteklosti pogosto kazala eres za sodelovanje s Pf!f!cinjo Slovenijo in od-v °st do problemov slo-nsko manjšine, zopet )e L?e*a staro navado, ki v |?lla tako pogosto v j^javi v prvi republiki. ]., I 'umo sicer, ab je pravic am strankarska logika k Pvapričani smo, da se do tisti, ki so izbirali ^ ad kandidati, zaklinjah, stranke pri tem niso a|e nic. Mi pa si lahko t 'dno, da so vsaj neka-j stranke, ki sestavljajo sta -i 0 V(if ino> tokrat pri-^ Vd<‘ svoj lonček, saj je . a porcija kar zanimiva: >>Prijatelja« v tiskov-l„:tri uradi je namreč vse- koristno... c jCer Pa slišimo govori-k ’ d? po razpisu za izbiro Usk^didatov niso sestavili a baznega pravilnika in jo didi niso bili izdelani je Ce izvzamemo, da te .H0 na razpisu med kri-yr P navedeno znanje je-L.'Iv 0), in da bi torej znal ka izmed izločenih f^ddidatov vložiti priziv ,j: deželno upravnoi so-t0 Ce- Ne vemo, ali se bo Ha Z®0dil° in pravzaprav lo ne zanima: o uprav-zakonitosti postopka Qrg ^ae °dloča pristojni PoV^10®0 dolj nas zanima stjdtični aspekt. Ob ume-°db s,;danjega deželnega da kra sm° napovedali, oCp^.°mo njegovo delo PretS P° deia"iih- V K11n mesecih sn sprS”, del« P020^0 0,, dali m tudi pozibv-^ok Cene niso izostale. rec.rat Pa moramo žal iahk da ie nasa ocena Qrp 0 Samo negativna. NATO-ZRJ / MEDTEM KO ZRAČNIM NAPADOM NI VIDETI KONCA Nato računa na Moskvo za konec vojne na Balkanu MOSKVA, BEOGRAD -Moskva postaja vedno bolj važna za politično rešitev kosovske vojne in zračnih napadov na Jugoslavijo. Podtajnik pri ameriškem zunanjem ministrstvu Tal-bott se je včeraj tri ure pogovarjal z ruskim odposlancem za ZRJ Cmomirdi-nom, predtem se je sestal z ruskim zunanjim ministrom Ivanovom in se telefonsko pogovarjal s pre-mierom Primakovom. Vsebina pogovorov je povsem razumljivo tajna, tako Tal-bott kot Černomirdin in Ivanov pa so bili kot kaže še kar zadovoljni. Medtem ko le redki verjamejo Draškovičevim izjavam o Miloševičevi razpoložljivosti za prisotnost modrih čelad v Kosovu, je to potrdil tudi libijski veleposlanik v Rimu Al Obeidi, saj je o tem Miloševič obvestil libijskega voditelja Gadafija. Ker pa Miloševič zahteva, da med vojaškimi silami ni vojakov zveze Nato, ta predlog ne bo prekinil bombardiranj. Ta so se 34. noč osredotočila predvsem na severno Srbijo in tako pokvarila včerajšnji državni praznik. Po treh mirnih nočeh so ponovno bombardirali nebo-■ tičnik, kjer je sedež Miloše-vičeve stranke in dve režimski televizijski postaji (na sliki APJ . Tokrat so raketirali televizijske antene in oddajnike na strehi. Srbski viri so za notranje potrebe sporočili, da je bilo do sedaj 400 mrtvih, Varnostnemu svetu pa sporočili, da je mrtvih več kot tisoč. Na 3. strani Uslužbenci GM proti krčenju TRST - Krčenje dejavnosti ni rešitev za današnji obstoj in nadaljnji razvoj Glasbene matice: na novinarski konferenci so sindikalni predstavniki uslužbencev GM naglasili, da so za preživetje ustanove danes prvenstvenega pomena podržavljenje šole (slovenska sekcija pri »Tartiniju«), združitev z goriškim centrom »Komel«, jasen vpogled v sredstva, ki jih namenja Slovenija, z njihovo prerazdelitvijo in enakomernejša porazdelitev žrtev znotraj GM (z morebitnim povišanjem Šolnin). Na 6. strani Dežela odkupila goriško bolnišnico GORICA - Na Deželi so včeraj podpisali dogovor z verskim redom usmiljenih bratov za odkup bolnišnice Janeza od Boga v Gorici. Skupno bo operacija stala deželo več kot 28 milijard in jo bodo izvedli do konca leta, nakar naj bi v treh letih z dodatnim stroškom 50 milijard dogradili kompleks in vanj preselili splošno bolnišnico. Za selitev se je predsinoči opredelila tudi večina v goriskem občinskem svetu. Sedaj je pričakovati kako novo potezo nasprotnikov selitve, ki menijo, da odkup poslopja še ni obvezujoč za selitev bolnišnice. Na 12. strani Dr. Diego Marvin novi predsednik KB GORICA - Komercialist dr. Diego Marvin je novi predsednik goriške Kmečke banke. Izvolil ga je upravni svet po ponedeljkovi skupščini elanov, na kateri je prejela večino mest v upravnem svetu lista, ki jo sestavlja sindikat malih delničarjev, torej prejšnjih lastnikov KB. Dosedanji predsednik Peter Sanzin se je umaknil iz vodstva, kot je že pred časom napovedal. Na skupščini so podali podatke o uspešnosti lanskega poslovnega leta, iz katerih izhaja, da si je banka ponovno pridobila zaupanje klientov. Na 14. strani LJUBLJANA / VRSTA SLOVESNOSTI V Sloveniji Dan upora LJUBLJANA - V Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani je bilo ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, javno zborovanje z geslom Z uporom v svobodo - svobodni v Evropo, ki ga je pripravila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljane in Slovenije. Številne udeležence zborovanja iz vse Slovenije ter iz Italije, Avstrije in Hrvaške, zbralo se jih je najmanj 3000, sta pozdravila predsednik ZZB NOB Ljubljana Janko Heberle in ljubljanska Županja Vika Potočnik, osrednji govor pa je imel predsednik sveta ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik. Osrednja državna slovesnost ob letošnjem prazniku pa je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostni govornik je bil akademik Boris Paternu, ki je pomembnen del svojega znanstvenega dela posvetil raziskovanju umetniške ustvarjalnosti v času NOB. V umetniškem programu, s katerim se je prireditev začela, sta nastopila med dragimi orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Francija Rizmala in Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Franca Gornika. Na 13. strani SKGZ / V TRSTU OBČNI ZBOR V ospredju finančni problemi in manjšinska organiziranost TRST - Na letnem občnem zboru Skgz so predsi-nočnjim predstavniki članic zveze odobrili lanski finančni obračun in letošnji predračun. Iz finančnih dokumentov izhaja, da je krovna organizacija v težkem položaju, saj prispevki iz Rima ne sledijo naraščanju stroškov, iz Slovenije pa se glede na inflacijo celo krčijo. Predsednik Skgz Rudi Pavšič je podal poročilo, v katerem je orisal osrednje teme sedanjega dogajanja v okviru manjšinske organiziranosti. V zvezo sta bili sprejeti dve novi Članici, in sicer Deželna kmečka zveza in goriško Slovensko gospodarsko združenje. Na 2. strani PREDSINOČNJIM / OB PRISOTNOSTI 25 CLANIC NA 33 Na letnem občnem zboru obračun zveze, ki je »prišla iz temnega tunela (( TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza je imela prejšnji večer v Gregorčičevi dvorani svoj prvi redni letni občni zbor na podlagi novega pravilnika, ki ureja delo zveze od lanskega decembra. Gre za manj formalno zasedanje, na katerem je po en sam predstavnik za vsako včlanjeno organizacijo (od 33 Članic je bilo prisotnih 25 predstavnikov): predsednik je orisal obračun delovanja v zadnjem letu in perspektive zveze, podali so tudi blagajniško poročilo, iz katerega izhaja obračun za lansko leto in proračun za letošnje, po poročilu nadzornega odbora in razpravi pa so tudi sprejeli dve novi Članici zveze, in sicer Deželno Kmečko zvezo in Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Namen občnega zbora, je naglasila predsedujoča Jole Namor, je prozorni prikaz stanja in delovanja zveze, kar velja tudi s finančnega vidika, in to ne samo zaradi dejstva, da je Skgz lani prvič prejela pri- spevke iz deželnih virov. Po poročilu predsednika Rudija Pavšiča, ki ga objavljamo v celoti na drugem mestu, je Rado Race podal blagajniško poročilo, v katerem so jasno orisani okviri težav, ki pestijo to kot ostale organizacije slovenske manjšine: medtem ko se stroški nujno veCajo, so prispevki iz Rima že 8 let nespremenjeni, predvideni prispevki iz Slovenije za letošnje leto pa so enaki lanskim, vendar so ob 6-odstotni inflaciji v resnici manjši, iz lani dodeljenih prispevkov pa je izpadlo pol milijarde lir. Sredstva so torej zadostna samo za golo preživetje organizacije, perspektive pa kažejo na nadaljno obu-božanje, Ce se ne bo povečala pomoč iz Ljubljane. Poročilo nadzornega odbora je podala Živa Gruden, ki je naglasila, da po skoraj dveh letih od zadnjega rednega občnega zbora in po lanskih statutarnih spremembah zveza redno deluje. V razpravo je prvi posegel Drago Stoka, ki je spregovoril o teža- vah Glasbene matice (njegov govor objavljamo na 6. strani), za njim še Ace Mermolja o političnem trenutku, o kontingentnih težavah ter o okviru odnosov s tukajšnjo večinsko stvarnostjo. Branko Jazbec je podal svoje misU o negativnih posledicah vojne, o zastoju postopka za zakonsko zaščito in o nezadovoljivih odnosih s Slovenijo, Jurij Kuferzin pa se je osredotočil na vprašanje sodelovanja med krovnima organizacijama, ki se ugodno razvija, medtem ko je problematična vloga skupnega predstavništva, ki stagnira in je neučinkovito. Zadnji je posegel v razpravo Viljem Cemo, ki je poudaril pomen enotnega nastopa tudi v odnosu do italijanskih sogovornikov in pozval krovni organizaciji, naj izdelata skupno strategijo za videmsko pokrajino. Na koncu je občni zbor odobril finančne dokumente zveze, za katero je predsednik Pavšič z upravičenim zadovoljstvom ugotovil, da »je prišla iz temnega tunela.« Za mizo blagajnik Race, predsednik Pavšič, predsedujoča Namor in nadzornica Gruden Na zadnjem obenem zboru, ki smo ga pred letom dni organizirali v Sa-ležu, smo se vprašali, kakšna naj bo SKGZ oziroma naša narodnostna skupnost ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje. Ugotovili smo, da je to najveCji in verjetno edini izziv, ki Čaka našo skupnost in na katerega se premalo resno in strokovno pripravljamo. Bolj nas vznemirjajo vsakodnevne in sprotne problematike kot pa razmišljanje o našem jutri, ko bodo evropski integracijski tokovi zarisali drugačen zemljevid tega območja in ko bo sam status manjšine pomenil nekaj povsem drugačnega, kot ga mi danes pojmujemo. Podobno razmišljanje velja tudi v odnosu med Slovenijo in manjšino. Resolucija, ki jo je soglasno sprejel slovenski parlament in ki predstavlja izhodišče razvoja teh odnosov, je doslej na žalost ostal pretežno na papirju. Strategija Republike Slovenije do svojih manjšin nima potrebnega konceptualnega okvira, znotraj katerega bi se lahko reševala številna odprta vprašanja in zarisovale morebitne skupne pobude in ne samo na kulturnem, marveč tudi na drugih področjih, predvsem na gospodarskem. Kriza organiziranega gospodarstva zahteva od vseh nas, da se udejanjijo določeni mehanizmi obrambe obstoječega in nadgradnje našega obmejnega gospodarstva. Jasno je, da gre za modele, ki ne smejo biti izraz prejšnjih. Naslanjati se morajo na jasnih izbirah in toCno definiranih dinamikah, kjer se zasebno in organizirano gospodarstvo lahko prepletata in dopolnjujeta. Potrebna je torej dalekovidna strategija, v katero morajo biti angažirani vsi pristojni subjekti v zamejstvu in matični državi ter seveda tiste ustanove in sredine italijanske večine, ki so funkcionalne takšnemu razmišljanju. V novem kontekstu pripada manjšini vloga povezovalca in spodbujevalca vse tesnejših vezi med deželo in njenim širšim slovenskim zaledjem. Pri tem vidim nekakšno komplementarno vlogo, ki jo lahko odigravata civilna družba na eni ter javne uprave na drugi strani. Med prioritetami takšnega prepletanja in sodelovanja vsekakor sodi šolska problematika, ki doživlja dokaj razburljive trenutke in to tudi zaradi različnih in med seboj odbijajočih stališč, ki jih izraža naša manjšinska pluralnost. Verjetno prav šolsko vprašanje najbolje odraža našo neučinkovitost, ki se kaže v določeni razparceliranosti pogledov in načrtov. Kar zadeva gospodarska vprašanja, lahko rečem, da smo udejanjili prvo fazo v logiki pogledov, ki so bili izneseni na kongresu v Boljuncu, kjer smo sprejeli nekaj osnovnih smernic, ki naj bi postale vodilo našega bodočega dela. Ustanovitev dveh skladov, goriškega in tržaškega, ter izkoriščanje določenih zakonskih ugodnosti, so nas usmerili v to, da smo našo gospodarsko-imovinsko stvarnost uokvirih znotraj naše organiziranosti in to v duhu jasnosti in prozornosti. Predstavniki naše Zveze in njenih Članic sedijo v odborih obeh skladov ter v dogovoru načrtujejo, določajo smernice in se menijo o namembnosti morebitnih profitov. Tako je bilo zastavljeno na zadnjem kongresu, tako smo se operativno tudi aktivizirali. Druga pomembna točka, ki je predstavljala enega od zaključnih izhodišč zadnjega kongresa SKGZ, je zadevala novo strategijo v odnosu do sorodne sredine: Sveta slovenskih organizacij. Zaceli smo pot dogovarjanja in sodelovanja povsod tam, kjer je to mogoCe. Umirili smo napetosti in dajali prednost temu, kar nas povezuje, kljub različnim pogledom, ki še vedno zaznamujejo vsebinskost obeh organizacij. Rezultati so vidni in to verjetno blagodejno vpliva tudi na odnos, ki ga v zadnjem obdobju matična država ima do manjšine. šez mejo prečka vse manj ozkih strankarskih pogledov, veC je pogovorov z državniškimi sredinami. Lahko rečem, da sta SKGZ in SSO postali prvi sogovornici matice, kar je dobro in pametno, Čeravno ne želita imeti nikakršne ekskluzive. Njuna skrb je, da primemo in učinkovito predstavljata interese tiste organiziranosti, ki se v njiju prepoznava. Poročilo predsednika Skgz Rudija Pavšiča o problemih in perspektivah prehodne faze Znotraj manjšinske stvarnosti vlada ta Cas določena zmeda in upada določeno pričakovanje po hitrem in učinkovitem reševanju nekaterih pomembnih vprašanj, začenši z zakonsko zaščito. Ne vem, Ce smo bili doslej preveč optimisti in si nadejali, da bodo nam naklonjene vladne večine kar po tekočem traku odpravljale odprta vprašanja. Dejstvo je, da je stvarno rešenih vprašanj premalo na mizi. Najpomembnejše je gotovo priznanje dvojezične šole v ®petm, pričakovali pa smo, da bi bil spisek daljši in da bi vseboval tudi ureditev slovenske sekcije konservatorija, vidljivost slovenskih programov RAI v Benečiji, dokocno ureditev finančnih težav glede prispevkov Primorskemu dnevniku in Novemu Matajurju ter marsikaj dragega, kar smo v skupnem dokumentu pred leti posredovali državnemu sekretarju Fassinu. Da so nekatere problematike zapstale, nosi določeno odgovornost tudi Skupno zastopstvo, ki prav v tem Času kaže znake dotrajanosti in premajhne politične učinkovitosti. Občutek je, da v naši skupnosti prevladujejo bolj interesi posameznih komponent kot pa skupna strategija ter skupno razmišljanje in nastopanje. Naša šibkost pa ne sme biti alibi, da lahko upravičimo rimski prepočasni iter pri reševanju naših upravičenih zahtev. Zamislimo si, kako bi na manjšino negativno vplivalo dejstvo, da bi se tokratna parlamentarna mandatna doba iztekla, ne da bi bila naši skupnosti zagotovljena zakonska zaščita. Udarilo bi posebno po našem laiCno-leviCarskem gibanju, z vsemi posledicami, ki bi jih znalo vnesti v našo družbo. Glas bi dvignili tisti, ki so od vedno nasprotovafi dialogu in sodelovanju med manjšino in večino. Okrepile bi se moCno obarvane nacionalne ideje, ki gradijo na zaprtosti in etničnemu nasprotovanju. Za vsako ceno torej se moramo izogniti takšnim možnim scenarijem in to tudi zaradi dejstva, ker je naša skupnost dokaj utrujena in potrebuje znake optimizma. V bistvu se dnevno ukvarjamo z reševanjem odprtih problemov in ko nam uspe rešiti enega, se nam takoj pojavi drugi. In stvar se ponavlja. V zadnjih dneh sta v ospredju vprašanji Glasbene matice in finančnih težav pri Primorskem dnevniku. Glede zadnjega obstajajo možnosti rešitve tako, da se v Rimu poviša prispevek, ki je po zakonu namenjen raznim Časopisom in samemu dnevniku. Prepričan sem, da bodo naši politični predstavniki uspešno našli rešitev in našemu edinemu dnevniku preprečili dodatne krizne trenutke. Kar zadeva Glasbeno matico pa menimo, da je potrebna celovita ocena vprašanja glasbenega šolstva v zamejstvu. Potrebno je določeno poenotenje v luči boljšega gospodarjenja in večje vsebinske učinkovitosti. Ob tem pa je tudi potrebno, da se finančni načrti uresničujejo v logiki razpoložljivih sredstev. Sicer je na dlani, da naša organiziranost potrebuje preureditev, tako s finančnega kot tudi z vsebinskega vidika. Danes delujemo še v logiki sistema, ki ga ni veC. In prav to je po moji oceni središčno vprašanje, ki zadeva celotno manjšinsko organiziranost, v prvi vrsti pa obe krovni organizaciji. Imeti moramo sposobnost, da sprožimo monitoražo nad celotno stvarnostjo, da pripravimo določen načrt, ki bo slonel na konsenzu, in da ga potem začenjamo uresničevati. še tega ne bomo storili, ali Ce bomo predolgo Čakali na začetek tega procesa, bomo škodovali naši skupnosti in se obenem izneverili našim osnovnim nalogam. Reorganizacijo pa ne smem0 pojmovati izključno s finančnega vidika. Gre predvsem vprašanje vsebin in razmišljanja' ali naša organiziranost, taksna, kakršna je, najboljše odgovarja p°' trebam našega Časa. Upoštevati moramo, da nad nami ni tiste tople grede, ki nas je ob hujših vremenskih nepri" likah varovala in nas zaščitila pred najhujšim. Delujemo brez varnostnih pasov in od nas samih bo odslej odvisno, kako bomo znali splavati na suho. Mit o vserazumevajoCi matični domovini ter logiko avtomatične podpore nam v Rimu naklonjenih sredin bo treba zamenjati s stvarnostjo, ki je nekoliko drugačna. Zaradi tega potrebujemo znotraj nas večjo povezanost in cm po solidarnosti in sodelovanju. Vse veC je primerov, ko se posamezne sredine posvečajo izključno same sebi in ne iščejo odgm vorov na vprašanja v povezovanju in dialogu z bližnjim. Tum med SKGZ-jem in Članicami je sodelovanje nezadostno, čeravno se trudimo, da ne bi bilo tako. Globoko verjamem v moc in prepričljivost naše široke organiziranosti. Ta predstavlja veliko bogastvo za celotno skupnost in je zato prav, da se tudi s tega mesta zahvalim vsem, ki tak° ali drugače dan za dnem prispevajo k temu razvoju. Danes imamo na stotine večjih in manjših organiziranih sredin. Vsak dan beležimo na desetine pobud in prireditev, ki so ob koncih tedna še številčnejše. Razpolagamo z izrednim bogastvom, ki ga je treba ohraniti in zanj skrbeti. Naloga naše Zveze je, da se zaveda vsega tega in da še z veCj0 zagnemostjo usmeri del svojih energij, da bi zgoraj omenjeno bogastvo primemo kapitalizirala. Storiti moramo kakovostni korak tudi na področju naše strukturiranosti, ki mora postati bo1) prožna in reaktivnejša. Potrebne so nam nove strategije, da lahko bolj učinkovito & z večjo uspešnostjo postavimo podlago za novo kadrovsko ponj tiko. Na tem področju smo odsotni preveliko Časa, da bi 51 lahko privoščili še dodatno mirovanje. Rezultati naše sibkosu se kažejo že danes, tako v sami Zvezi kot v njenih Članicah. Dobra in učinkovita kadrovska politika je danes veliko teZr uresničljiva kot pred leti. Svojcas smo jo namreč uresniceva1 tudi znotraj bogate delovne ponudbe. Mladi, ki danes zapuščajo naše višje šole in univerze z vse večjo težavo najdejo zaposlitev znotraj manjšinskih gospodarskih in drugih krogov. To jih sili v italijanske sredine oziroma zapuščanje manjšinskega območja. Začenja se izseljevanj6 ^ večja gospodarska in za delo vabljivejša središča. Po drugi stran1 pa vsem znane težave kulturnih sredin sili mlade intelektualci’ da vse pogosteje iščejo svojo bodočnost v Sloveniji, kamor se j6 v zadnjih letih že izselilo nekaj naših najboljših kadrov. , Ali smo priče gospodarsko-kultumemu eksodusu, ki bo zn81 našo skupnost postaviti v izredno izpostavljen položaj? Kolik pri tem lahko postorimo sami in koliko nam pri tem proc6sU lahko pomaga matična država tudi v vidiku novih evropskih bj tegracij? To so vprašanja, ki ne morejo ostati dolgo Časa brez o0, govora, Ce ne želimo drseti v folklorizacijo manjšine, ki bi n85 skupnosti odvzela tiste vitalne elemente razvoja in avtonomij6, ki so jo od vedno okarakterizirale.I izpostavil sem nekaj problemov, ki so po mojem mnenju središčne narave in ki za njihovo rešitev potrebujejo aktivno sod6 lovanje vseh. Potrebujemo novo strategijo razvoja naše manjši11 ske skupnosti, ki nas bo znala brez hujših travm vključiti v n6 ve dinamike in izzive tretjega tisočletja. Potrebujemo jasen d obvezujoč dogovor vseh manjšinskih dejavnikov, nekakšen vs6" manjšinski pakt. Določiti moramo nova pravila igre, pri kateri bodo za vsakogar jasno opredeljene pristojnosti. V bistvu moramo preiti iz enega v drugi manjšinski sistem d Cimprej skleniti zdajšnjo fazo, ki jo označujemo za prehodno- RUSIJA-NATO / TALBOTT PRI IVANOVU IN CRNOMIRDINU Moskva postala središče naporov za politično rešitev kosovske vojne Domnevnemu beograjskemu popuščanju ne verjame niti ruski zunanji minister Igor Ivanov aškovič še vedno v ztraja, da jed Miloševič pripravljen na dialog (Tedlefoto AP) MOSKVA, BEOGRAD -Moskva postaja po mnenju zveze Nato pomemben ključ za politično rešitev kosovskega spopada. Podtajnik pri ameriškem zunanjem ministrstvu S trobe Talbott se je včeraj v Moskvi skoraj tri ure pogovarjal z ruskim odposlancem za ZRJ Viktorjem Cernomirdinom, predtem se je sestal z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom in se telefonski pogovarjal z ruskim premierom Jevge-nijem Primakovom. Po pogovoru s Cmomir-dinom je Talbott izjavil, »da sta se zelo dobro razumela« in dodal, da s tem ni konec diplomatskih naporov, ki se bodo Se nadaljevali. Talbott je izključil, da bi se ponovno sestal s Cemomirdinom in je prav tako pohvalno ocenil pogovor z Igorjem Ivanovom. Ta je navedel, da sta s Talbottom spregovorila o »sličnih in bližnjih« stališčih glede problemov, ki jih imata VVashington in Moskva. Ivanov je tudi izrazil svoje zadovoljstvo, da je Talbott poudaril veliko zanimanje vvashing-tonske administracije, tako da bi v sodelovanju z Rusijo našli rešitev za kosovsko krizo. Drugega se o Talbottovih stikih in pogovorih ni izvedelo. Do kakega premika pa je bržkone prišlo, saj so se včeraj v Moskvi že širile govorice, da bi lahko Cer-nomirdin že danes odpotoval v Beograd. Kremelj pa je včeraj sporočil, da je ruski pred-* sednik Boris Jelcin poslal svojemu jugoslovanskemu kolegu Slobodanu Miloševiču telegram, v katerem mu je zagotovil, da bo Moskva storila vse kar je v njeni moči, tako da bi čimprej našli rešitev za kosovsko krizo. Jelcin mu je obenem poudaril »dosledno rusko podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti jugoslovanske republike«. Ruski predsednik je obenem poudaril, da je težko spremeniti položaj in ga spet spraviti na politične tirnice. To bo po njegovem zahtevalo »skupne napore« vseh vpletenih, ki morajo pokazati državniško modrost in dobro voljo. »V Rusiji z zaskrbljenostjo sledimo razvoju dogodkov v vaši državi in in globoko sočustvujemo z bratskim jugoslovanskim narodom, ki je tarča Natovih bombardi- Makedonija se boji novega vala kosovskih izgnancev ZRAČNI NAPADI / PO NATOVIH TRDITVAH Tarča napadov predvsem režimski propagandni stroj Po srbskih trditvah je do sedaj v napadih umrlo 1.000 oseb LUXEMBOURG, SKOPJE, RIM - Makedonska iada se boji, da bi v Makedonijo prispelo še 100 do . ^0 tisoč novih kosovskih beguncev. To je včeraj ^avil makedonski zunanji minister Aleksandar Di-j^trov, ki je poudaril, da država ni v stanju sprejeti 0vih beguncev. Sef makedonske diplomacije je na-edel, kako se je država pripravila na sprejem ° 000 beguncev, medtem ko jih je trenutno že 183 s°c. Dimitrov je obenem izrazil svoje nasproto-anje morebitnemu vojaškemu posegu na Kosovu. a Dimitrov ni pretiraval, je v Skoplju potrdila Predstavnica Unhcr Paula Ghedini, ki je povedala, a so taborišča tako natrpana, da ne morejo sprejeti sh . ljudi- Kar lahko storijo, je le namestitev pla-Učnih folij med enim in drugim šotorom. Medtem * v Ženevi predstavnik za tisk Unhcr Kris Janovvski P°vedal, da kosovski izgnanci pričajo o množičnih umorih, posilstvih in prisilnem delu. Na Kosovu se rej dogajajo še hujši zločini kot so se dogajali med k°)no v Bosni in Hercegovini. Medtem se je število osovshih izgnancev v Albaniji povečalo na te^-500, da se tudi Albanija ubada z vse večjimi ta ^ težavah s kosovskimi izgnanci pa se ne ubada-samo makedonska in albanska vlada, težave P vzroca eksodus tudi italijanski Apuliji, saj so vce-) dopoldne prestregh kar 1.385 ilegalnih priseljen-’ med katerimi je bilo največ Kosovarjev, tako da e vedo več kam z njimi. BRUSELJ, BEOGRAD -Iz generalštaba zveze Nato so včeraj potrdih, da so se v noči na torek potruditi, da bi zatemniti in utišili Miloševičev propagandni stroj in da bi uničiti skladišča goriva. V 34. noči zračnih napadov so letala zveze Nato izvedla največ napadov na severnem delu Srbije, po treh mirnih nočeh pa sta odjeknili močni detonaciji tudi v Beogradu.Ob 1.06 sta raketi porušili antene štirih televizijskih in prav toliko radijskih postaj na poslovnem središču Ušče v Novem Beogradu. To 23-nadstropno poslopje nekdanjega CK ZKJ, v katerem je sedaj imela svoj sedež vladajoča Socialistična partija Srbije, so zavezniška letala prvič bombardirala 21. aprila in precej poškodovala prva štiri in nekaj zadnjih nadstropij. Tokrat ni izbruhnil požar, zato pa je uničena strešna konstrukcija z antenskim stolpom. Letališče pri Somborju je bilo ob 0.15 že drugo noč zapored tarča napadov zavezniških letal. Beograjski elektronski mediji poročajo o nizu močnih detonacij iz smeri letališča in ob tem dodajajo, da je bil ta objekt med prvimi cilji zveze Nato na samem začetku vojne. Letala zveze Nato so ob 1.15 bombardirala most, ki povezuje vojvodinsko mesto Bačka Palanka s hrvaškim mestom Ilok. Tanjug poroča, da most ni bil neposredno zadet in da ni huje poškodovan. Letala Severnoatlantskega zavezništva so okrog polnoči preletala tudi prestolnico Vojvodine, beograjski mediji pa poročajo, da je bilo slišati eno detonacijo iz smeri Eniška gora. Elektronski mediji poročajo, da sta bila v notranjosti Srbije napadeni širši območji občin Užice in Kraljeva. Na planini Zla-tibor pri Užicah je bila tarča napadov ponovno TV oddajnik, pri Kraljevu pa letališče Ladjevci, na katerega naj bi bilo izstreljeno 10 raket. Včeraj okrog poldneva so letala znova napadla civilne objekte na območju Kuršumlije, je poročala agencija Tanjug. Kot je navedel Tanjug, so trije izstrelki zavezniških sil zadeti most v vasi Visoka na cesti Kuršumlija-Podujevo. Pri tem naj bi nastala škoda tudi na bližnjih hišah. Zve- za Nato je omenjeni most doslej poškodovala že trikrat. Dindičeva opozicijska Demokratična stranka je sporočila, da je med bombardiranjem Kuršumlje življenje izgubilo 17 oseb, med katerimi tudi 11-letni otrok. Srbska ministrica za zdravje Leposava Miličevič pa je včeraj sporočila, da je od začetka napadov zveze Nato na ZRJ 24. marca v Srbiji umrlo več kot 400 ljudi, več kot 4000 civilnih oseb pa je bilo ranjenih. Število je bržkone nižje od resničnega, saj srbski propagandni stroj nerad poroča o žrtvah. Varnostnemu svetu pa je sinoči sporočil, da je umrlo več kot tisoč oseb. Britanski obrambni minister Robin Cook pa je v sporočilu srbskemu ljudstvu navedel, da bodo že ta teden stopili v akcijo ameriški jurišni helikopterji apache. Cook je izrazil obžalovanje, da sta si sedaj sovražni državi, ki sta bili zaveznici v boju proti nacizmu. Po njegovem je vsega tega kriv Miloševič, ki še vedno upa, da bo vnesel razdor v vrste članic Nato, kar pa mu ne bo uspelo. Sef britanske diplomacije je tudi navedel, da se iz dneva v dan šibi Miloševičev vojaški stroj in da se veča število dezerterjev, ki nočejo umreti za Miloševiča.(STA/CR) ranj,« je navedel Jelcin in zaželel »prijateljski« Jugoslaviji, da bi vzpostavila mir v deželi, »ki je že toliko trpela«. Dlje od tega Jelcin ni šel, kar pomeni, da bo Rusija z besedami še vedno podpirala Jugoslavijo, a bo storila vse, da se ne bo vpletla v morebiten spopad. Ruski zunanji minister Ivanov pa je včeraj spregovoril tudi o domnevnih razhajanjih v jugoslovanskem vodstvu in poudaril, da nimajo večje teže in da jih bo upošteval, če bodo spremenile uradno zadržanje Beograda. V bistvu Ivanov ne verjame izjavam premierovega namestnika Vuka Draškoviča o Miloševičem pristanku na prisotnost vojaških sil OZN na Kosovu. Marsikdo je namreč prepričan, da Draškovič blefira in poskuša le na morebiten političen izkupiček. Tega mnenja je tudi njegov nekdanji opozicijski kolega Zoran Dindič, ki trdi, naj Zahod ne zaupa Draško-viču, ki se poskuša predstaviti Američanom kot vpliven sogovornik, a v bistvu nima nobene oblasti in ni niti seznanjen z Miloševičemi načrti. Drugi premierov nameskii četniški vojvoda Vojislav Šešelj, je včeraj izjavil, da se mora Srbija braniti »z orožjem proti tuji agresiji« in ne sme sprejeti nobenega sporazuma z Natom glede razporeditve tujih sil na Kosovu, ker bi to pomenilo »pravo izdajo«. Na zasedanju sveta zveze Nato v Bruslju se je včeraj zbralo 19 veleposlanikov držav članic Severnoatlantske zveze, ki so med drugim razpravljali tudi o naftnem embargu proti Jugoslaviji, ki naj bi ga uveljavili z ladjami zveze Nato v Jadranu. Pripadniki 8. francoskega regimenta med manevri v makedonski vasi SlupCeno (Telefoto AP) Mladi o trebenskem srečanju o Kosovu Spoštovani slovensko-manjšinski dinozaver! Mladi, o katerih ste pisali v Četrtkovi glosi in ki smo priredili srečanje v Trebčah, bi radi pojasnili nekatere izmed naših pogledov na kosovsko krizo, ki ste jih mogoCe Vi prezrli ali slabo razumeli. Za začetek naj povemo, da veCera niso organizirali samo Trebenci, temveč skupina mladih iz različnih krajev. Ampak preidimo h ključnim vprašanjem! Srečanje je bilo organizirano v duhu pacifizma, kot je pričala tudi zastava, ki smo jo obesili na steno, z napisom »Mir-Pace«. Tudi naše geslo na vabilih smo povzeli iz popevke nekdanjega Beatla Johna Lennona, ki je s temi besedami izkazoval svoj protest in protest svoje generacije proti vojni v Vietnamu. Zato se nam je zdelo umestno in tudi lepo, da uporabimo stavek »Ali we are sayin’is give peace a chance« tudi ob našem mirovnem protestu proti vojni v Jugoslaviji. Obenem pa smo želeli, da izpade tudi nekako provokativno do tistih, ki so danes na vladi v zadhonih državah in odločajo o vojni, medtem ko so v 60. letih tudi sami nasprotovali ameriški politiki. NihCe izmed nas se torej ne identificira ne z italijansko vlado, še manj pa z Mi-loševicevim režimom. Vsi smo odločno proti etničnemu čiščenju Albancev na Kosovu in vsi sočustvujemo z njihovo tragedijo. Zdi se nam, da je to poudaril tudi naš srbski gost Dura Vuksa, ki je tudi sam demonstriral proti Miloševiču po beograjskih ulicah. Definicije italijanskega zunanjega ministra Dinija, po katerih naj bi bilo kosovsko gibanje za osvoboditev deloma tudi mafijska organizacija, ni naša definicija. Predobro se še spominjamo (Čeprav jih nismo izkusili na lastni koži) grozot, ki jih je naš narod utrpel pod fašizmom. Prav zaradi tega trdimo, da tudi Kurdska delavska stranka ni teroristična organizacija, temveč, da se bori za pravice lastnega naroda. Vendar je to že drug problem, ki se nas v tem trenutku ne tiCe in se nas verjetno tudi v prihodnosti ne bo, saj dvomimo, da bi ZDA in njihovi zavezniki kdaj napadli Turčijo in dopustili nastanek samostojne kurdske države. Vrnimo se torej h kosovski krizi! MogoCe na ponedeljkovem večeru nismo spregovorili o kosovskih Albancih prav zaradi tega, ker se nam je zdelo sočutje s trpljenjem tega naroda samoumevno in ker nas dolge karavane izmučenih, laCnih, mokrih in obupanih beguncev pušCajo brez besed. O tem nam namreč že obširno poročajo občila. Hoteli smo izvedeti za druge stvari, na primer o Miloševiču in pokornosti srbskega naroda, pa seveda tudi o vlogi Italije in Evrope v tej vojni. Vendar to še ne pomeni, da se mi identificiramo z njim. Hoteli smo razumeti razloge vojne in skupaj s povabljenimi gosti iskati rešitev, da bi Balkan mogoče Cimprej in za Cim nižjo ceno prešel iz etničnih CišCenj v integracijski proces, ki je zajel ostale Evropske in tudi nekatere balkanske države. Ne moremo se strinjati z Vami, ko pravite, da je skrb-ski narod kriv za balkansko klanje. Naroda ne smemo nikoli postaviti na zatožno klop. Naše upanje je, da bi morali Vi kot zgodovinar biti toliko bolj objektivni. Za balkansko klanje so krive druge okoliščine, zgodovina teh narodov in tisti ljudje, ki izrabljajo svojo oblast v nepoštene namene. In zakaj ne? Danes smo tudi mi krivi, saj bombniki zahodnih zaveznikov vzletajo prav iz baz, ki se nahajajo na italijanskih tleh. Torej, da zaključimo s tem vprašanjem: Ce obsojamo ZDA pohlepa po nadvladi na svetu ter nemoč Evrope, to še ne pomeni, da poveličujemo Srbijo in njenega voditelja. Kar se tiče identifikacije s Slovenijo, o tem sploh nismo razmišljali. Zrasli smo z matično domovino Jugoslavijo v ozadju, ki nam je bila simbol bratstva, enakosti in strpnosti. S solzami v očeh smo sledili posnetkom Titovega pogreba po televiziji, zato smo razpad Jugoslavije doživeli boleče in prestrašeno. Prestrašeni smo bili pred bodočnostjo, ker je padel eden naših otroških mitov, ker nam je nenadoma zmanjkala ena gotovost. To je bila gotovost sožitja med narodi. Zmedeno smo potem prisostvovali še padcu berlinskega zidu in razkroju Sovjetske zveze. Tudi nam je vCasih težko čutiti Slovenijo kot matično domovino. Zdi se nam oropana vseh vrednot, v katere smo nekdaj verjeli. Danes se nam zdi, kakor da Slovenija samo še Čaka na vstop v Evropsko unijo in v pakt NATO ter se zaradi tega vede povsem nesamostojno in (oprostite še za izraz) "priliznjeno” do zahodnih velesil. Zato njena vlada podpira vojno, ne da bi si ob tem postavljala kakršnihkoli vprašanj. In po pravici povedano, mnenje Slovenije v tej vojni ne bi prav ničesar spremenilo. ZDA in Velika Britanija komaj še poslušajo Italijo, ki ima na svojih tleh njihove vojaške baze, iz katerih se dvigajo smrtonosna letala. Naj končamo to pismo s ponovnim pozivom, ki druži nas vse, mlade in stare, Italijane in Slovence, Srbe in Albance, mogoče še enkrat preveC utopistiCno, idealistično, naivno... NAJ BO ČIM-PREJ MIR!!! Mirko Brus, Jan Budin, Eva Ciuk, Fabio Del Coco, Roberto Ferluga, Sara Ferluga, Karen Kante, Petra Kobau, Peter Korošic, Veruška Kuk, Biserka Simoneta, Alenka Spetič, Iztok Spetič, Andrejka Starec, Anja Starec, Mitja Starec, Tanja Sternad, Nina Taha, Igor Veljak, Igor Vodopivec Kosovo in poročanje Primorskega dnevnika Kot Članica Zadruge Primorski dnevnik, kot redna bralka in kot Slovenka, ki sem vedno prispevala kolikor je v mojih močeh za ta naš dnevnik, vprašam, da bi dnevnik pravično obveščal o Natovih napadih, na Jugoslavijo. Mislim, da o beguncih, ki prvi nastradajo in so postali prve figure v tej umazani vojni je še precej pisanja. Ra^ da bi vedela, namreč, kako lahko navaden slovenski človek ki bere samo Primorski dnevnik in gleda televizijo razume resnično dogajanje na Balkanu. Do danes vemo: preko časopisa in preko raznih govorov prof. Pirjevca in nekaterih predstavnikov, ki zagovarjajo enostranski bombni napad, da so Srbi tisti, ki so povzročili vse to. Da že od vedno je ta narod krut, ki se noCe prilagoditi tako lepemu zahodnemu sistemu, zatira in muci vsakogar, ki govori drugače in ki ima drugačno vero. Praktično nam pravijo, da Srbija hoCe postati velika in etnično Cista. Slišali smo tudi od nekaterih naprednih ljudi, da Hitler, Mussolini in Miloševič so na isti ravni. Danes vidim tako imenovane demokratične države kot so: Nemčija, Francija, Anglija in Italija; ki so skozi vso zgodovino napadale in ustanavljale kolonije skoraj po vsem svetu, do o Ameriki sploh ne govorimo; ko zopet napadajo samostojno suvereno državo, in to proti vsakemu načelu OZN, ni mi znano da so Srbi, kdaj v zgodovini kaj takega poCeli. Čudno se mi zdi, da se noben časnikar, ki mu je pri srcu resnica ni nikoli poglobil v probleme, ki se tičejo obeh strani. Vprašam se zakaj do danes nisem še videla, kaj vsebuje tako imenovani sporazum »Rambuillet«, katerega ni podpisal Miloševič in zato se je Nato, tako vsaj hinavsko pravijo odločil za bombni napad na Jugoslavijo, mislim, da Ce bi bil ta sporazum tako pravičen, bi o njem stalno pisali in ne bi omenili samo njegov naslov. Sprašujem se kaj se je dogajalo na Kosovu, ko vidim da v 50. letih se je večina prebivalcev znatno spremenila: prej 80 odst. Srbov sedaj samo 10 odst. Dobro vemo, da sci bile napetosti na Kosovu tudi takrat, ko so imeli Albanci dosti pravic, mar niso nekateri od vedno zahtevali neodvisnost in celo odcepitev za Kosovo od Jugoslavije za ustanovitev velike Albanije. Danes živijo Albanci skupaj s Srbi tudi v ostalih delih Jugoslavije, kakšni so odnosi med njimi? S tem ne opravičujem niti en sam trenutek MiloševiCevo politiko. Odsojam jo! A to ne pomeni da je treba z bombami, uničiti najprej Kosovo in potem celo Jugoslavijo. Zaključujem to pismo z veliko grenkobo in žalostjo v srcu, nimam povsem jasne pojme, vseeno pa kar vre iz mene prepričanje, da se z bombnimi napadi dogaja huda in velika'krivica ki skriva zagotovo vse drugačne cilje, kot solidarnost in varnost kosovskih Albancev. Upam, da bomo na našem dnevniku prej ali slej brali kakšne so točke sporazuma »Rambouillet« in tudi pričevanja naših someščanov kot je zdravnik Andolina, ki so osebno bili prisotni na Kosovu; v teh tednih, žal tisti ki je hotel prebrati kakšne vtise in pričevanja so ti ljudje odnesli, je moral kupiti italijanski dnevnik »II Piccolo«. S spoštovanjem Stanislava Mokole Vsakdo ima pravico do svojega mnenja in Primorski dnevnik to pravico spoštuje. Mnenja posameznih podpisanih Člankov pa seveda ne gre pripisovati uredništvu. Primorski dnevnik tudi v kosovskem primeru poroCa o dogodkih, v komentarjih pa smo že prvi dan izrazili dvom o uspešnosti takega vojaškega posega. Ob tem pa seveda ne pozabljamo, da so Albanci v ZRJ manjšina in kot taki so nam blizu; razumemo njihove probleme in njihove zahteve. Lansko leto je Primorski dnevnik priredil prvo srečanje manjšinskih dnevnikov v Evropi. Nanj je prišel tudi urednik kosovskega dnevnika v albanščini Ri-lindja. Povedal je, da je bil ta dnevnik ustanovljen leta 1945, takoj ob nastanku Titove Jugoslavije, a ga je leta 1990 Miloševič ukinil. Od leta 1992 ga zopet izdajajo, vendar v Švici. To je le eden od številnih primerov, ki kažejo, da segajo korenine da- našnjih dogajanj precej daleC in da za ta razplet dogajanj zagotovo niso krivi kosovski Albanci. Navsezadnje kosovski Albanci, ki so že pred začetkom Natovih napadov zapustili rodno deželo, niso kaki turisti. O sporazumu iz Rambouil-leta smo obširno poročali, besedilo samo pa je na razpolago na internetu in je dolgo za približno deset strani Primorskega dnevnika. Menda ga ni Časopisa, ki bi ga objavil v celoti. Kar pa zadeva II Piccolo, nam res ni znano, da bi bila njegova stališča tetko protina-tovska, da bi zadovoljila tiste bralce, ki nergajo nad Primorskim dnevnikom. Res pa je, da nekateri ljudje in tudi nekatere ustanove (mednje sodi tudi dr. Andolina) o svojem delu redno obveščajo italijanske medije, na Primorski dnevnik pa pozabljajo. Če pa obstajajo bralci, ki soglašajo z Miloševičem in želijo to soglasje izpovedati, bomo njihova (podpisana) mnenja objavili tako, kot objavljamo druga mnenja. Ur. Popravek Spoštovano uredništvo! V moj sobotni članek »Gosposvetsko polje« se je vrinilo nekaj škratov in vsaj enega moram popraviti, saj zaradi zamenjave besede »enotno« namesto »etično« postane moja misel neprepoznavna. Pravilno je tako: »Morda se /.../ prebudi v Človeku iskrica /.../, ki vse svoje odločitve, besede in dejanja spravlja skozi osebno etično sito (in ne pod zastavo ideologije)...« Lepa hvala za popravek. Vera Tuta Ban Popravek jemljemo na znanje in se za napako pri prepisovanju besedila opravičujemo avtorici in bralcem. Ur. Marko Sosič o intervjuju Spoštovani, Dne 25. aprila 1999, je bil v Primorskem dnevniku objavljen intervju z menoj, ki ga je podpisala gospa Bogomila Kravos. Želim Vas obvestiti, da intervjuja nisem avtoriziral in da me je dejstvo moCno prizadelo. V pričakovanju Vašega pojasnila, prejmite moje pozdrave. Marko SosiC, ravnatelj SSG Pri objavi intervjuja je prišlo do neljubega sporazuma, za kar se Marku SosiCu opravičujemo. Ur. Zgodovinski spomin za bodočnost Vesel sem, da se vedno vec ljudi zanima za članke v Primorskem dnevniku, ki so objavljeni v rubrikah: "Žari SCe, Odprta tribuna, pa tudi v Pismih bralcev." Znani slovenski Časnikar mi je ob pregledu enega od naših Časopisov dejal: "Poglejte, ta list sploh nima rubrike pisma bralcev! To je dokaz, da je papirnat! Koliko Člankov gre mimo, ker so nezanimivi, pa tudi misli in ideje se ne kreš? ejo, to je važno! " Pri Primorskem, pa je drugaCe, ko je kakšna bolj "ostra tema", se takoj kdo oglasi, pa tudi telefoni vsaj pri meni doma redno pojejo ... Gospa dr.Nadja Maganja nas je razveselila z zanimi- vim zapisom o TIGRU že 27. marca. Med drugim piše: "Zgodovinska stroka je napisala že vrsto temeljnih študij o tigrovskem gibanju ... Prav tako se mi zdi neprimerno in omalovaževalno mnenje, da so bili tigrovci prostozidarji. Ne berem nic takega, kar bi dišalo po prostozidarstvu, v pismih Simona Kosa in drugih takratnih akterjev..."/Za-rišCe 27. 3. /. Pojdimo po vrsti! - Nikoli se nisem imel za izvedenca o vprašanju TIGR, kot tudi nisem in ne želim biti "zamejski lovec na tigre", kot so me okrtaCili v ISKRI, glasilu KPI. Rad pa bi najprej odgovoril razgledanemu'gospodu iz Trsta, ki je nekega našega Kraševca takole ogovoril, ko je prebral neki moj zapis: "Ti, kakšen je ta Kodelja? Kako da on piše o Tolminski? " ? ivel sem petnajst let v Baški Grapi in sem se tedaj, kljub vodilni idelološki oblasti, krepko sooCal z ostanki zadnje vojne. Bile so še žive priče iz tega Časa. To pa je vsekakor nekaj drugega, kot lahko napiše zgodovinska stroka iz takšnega ali drugačnega arhiva ali poročila, ki je tako ali drugače pristno ali ponarejeno. Cenjena dama menda ne ve, da so tudi meni odnesli zajetno gradivo ob preiskavi prav o tem Času in sem imel krepko sitnost pri civilni in cerkveni oblasti. Tedaj sem se počutil kot mulec, ki draži pse, pa ga je pasji gospodar prijel za uho in krepko nabil po tistem delu telesa, kjer noga izgubi lepo ime. Zato si nisem upal nic vec dokumentirati, ker sem vedel, da se bo to ponovno dogodilo... Vsi vidimo, da se prav o TIGRU nekateri članki pišejo Času primerno. Tega gotovo še ni zapazila ga. dr. Nadja Maganja, ali pa je?, saj je poklicni zgodovinar, kar jaz nisem, naučili pa so me vsaj brati! Zelo spoštujem zgodovinsko stroko, ne pa stroko, ki potvarja dejstva in piše tako, kot je za Cas primerno, pa še povrhu, da ja ne bi slučajno koga užalili! (Glej Katoliški Glas 27.4.1995. str. 5 - Pismo GMD) Mimogrede: "Te dni sem Cisto slučajno izvedel, da je bil Goriški Mohorjevi družbi ponujen rokopis knjige TIGR avtorice Mire GenciC. Avtorica ni pristala na pregled in ureditev dr. Branka Marušiča in tako je knjiga izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1997,-" MogoCe to tudi komu kaj pove! Leta 1936 je bil iz Brestovice, odkoder je soupravljal tudi Jamlje s politično zahtevo premeščen na Grahovo ob Bači duhovnik Stefan Tonkli. Ta gospod je imel pri sebi sestro. Da sta se lahko preživljala, je sestra tudi šivala, kar je bilo za tisti Cas normalno v tistem kraju. Šivalni stroj ji je kupil brat, ki je bil na domu v Breginju. Zato je prodal pol goveje Črede, ki se je sestajala iz dveh krav, kar je bilo za breginjskega kmeta v tistem Času veliko. Ta šivalni stroj je imel nazadnje v lasti zadnji živeči tigrovec v Baški Grapi. Ta si ga je prisvojil, ko je Tonkli moral ponoči zapustiti Grahovo in vse, kar je imel, ker bi ga drugače ubili. Omenjeni tigrovec je umrl pred kratkim. Kdo je, gotovo tudi ga. Nadja Maganja dobro ve! Kakšen odnos je do njega, tudi kot do tigrovca imela vodilna oblastna struktura v polpreteklem Času, pa lahko vsakdo potrdi, ki je živel v Baški Grapi! Ta odnos se krepko razlikuje od zapisov, ki jih običajno beremo o tigru in tigrovcih! Ne vem, kje je ga. dr. Nadja Maganja dobila potrditev, da so bili tigrovci prostozidarji? Sam sem napisal: "Na Grahovem v hišni SteV' 50 pri Mežnar j evih je stanoval tudi eden od tigrovcev, k1 je na podstrešju imel praV° skladišče protiverske literature, ki so jo izdajali ffain3' soni." Ce nekdo širi neko bte' raturo, ni obvezno, da je clai1 organizacije, ki to literaturo izdaja. To pove zdrava pa met! - Nikoli nisem napisa*j kdo je tigrovcem posredova framasonsko protiversko hte raturo in Ce so ti bili tudi P°' vezani, ali celo elani jugosio vanske Lože, ki je pokriva*3 tedanji slovenski prostor v kraljevini Jugoslaviji in je iz. dajala to literaturo. - To n3) raziskuje kdo drug!!! Vse te brošurice so imele navedb0, kje se dobijo in da jih iz dajaj o framasoni! Napisal p3 sem to tudi zato, ker me ) dr. Oskar SimCiC spodbud^ (!), da naj to dokumentiral11. Čeprav zopet vemo da tigrov ce v poznejših (!) letih dob1 mo včlanjene v najrazb6 nejših organizacijah. Ob koncu še nekaj o Sim0 nu Kosu. Iz vsega, kar je n® pisal on(!) in ne kdo drug- f razvidno, da je bil to srednje nacitan, zelo pošten, d° moljuben in rahlo naiv®11 fant iz Ruta ali nemškorutar s ki fant. V to vas sem peša01 šest let redno in potem še de vet prihajal z avtom. P°zliat sem vse povojne vaščane k tudi družino iz katere je izhajal Simon Kos. Ko so nje gove posmrtne ostanke prl pejali na Grahovo, ga je dale v Koriško Grapo spremljal g-Stefan Tonkli. Pogreb v Ru ^ se mi dozdeva, da ga je im® dr. Felc, nisem pa got°vn (Lahko se preveri!) Sto 1. stokrat sem se pri Krajev skupnosti v Rutu jezil, da naj na Simonovem grobu na pišejo, da je bil ustreljen ko talec, da je bil tigrovec (!)- P me nihče ni poslušal! Imel j napis: Simon Kos /letnica Padel za svobodo. Nad 1° pa je bila vklesana rdeC zvezda! Ko je umrla njeg°v mama, sem jo pokopal ja£ Tedaj sem si po maši ob 0 prtem grobu, po verske obredu dovolil nekaj, kar J bilo po tedanji Jugoslovan partijski zakonodaji prepove dano. Imel sem na grobu g0^ vor. Prebral sem tudi eno Simonovih pisem mami, k11 bilo objavljeno v Družin5 pratiki. Brat Ciril, Jože in stra so se mi pozneje c® zahvalili, tovariši iz Gorice in Tolmina pa so zel® postrani gledali in so si1®. krepko privoščili že 1 večer v gostilni pri BrižaJJ na Grahovem!!! Za men°j L govoril še tedanji tohnin3 župan ing. Ferdo Papič, ki I imel lep govor o mami v st Cankarja! - Ob tem grobu ^ je potem nadaljeval cirk Svojci so postavili novo grobno ploščo in nanjo vp^ šali tudi ime mame- tja. njim pa samo Simon z 1® . cama. Tako, da se danes z® težko dobi grob. Najde ga s mo tisti, ki pozna ime Koroščevi. Nagr° , plošCa je ista, kot je bila pr mamino smrtjo. To dokazuj slabo zbrisana - iztolcen zvezda, ki jo lahko vsa vidi na hrbtni strani plof. ’ Ce tja pogleda! Tudi žara 1 ( malomarnosti sem veliko prosil, da bi se popravila Vg. z dodatnim napisom Prl monu, pa se do danes ni-Vse to je zapisano zato, se o TIGR-u in tigrovcih P1^ pošteno, in ne tako, kot p1 . veter, kar delajo nekateri n slovesnki zgodovinar)1 krojijo zgodovino po ča®^ $e režimu! Ali pa vsi tisti, ki bojijo, da bi se komu zaJiija Cesar še zamerili! z.gouv je in ostane zgodovina, s se bo gotovo strinjala tudi g sp. dr. N» kar je za 20, 4% več li:, leta 1997 (ko je dosegel ’ 1 milijarde), je Melzi J' 'črtal izreden uspeh za-gebske Trščanske banke, g. 1® v manj kot dveh letih ^'Jfjenja dosegla skoraj n - jardo lir dobička. Del-, Carji bodo prejeli divi-rp?v znesku 550 lir za lir) ° ^e^n^co (leni 400 ». katere vrednost bo s c jjndom v skupino Uni-6uito še rasla. Skratka, _______V UL. COSTALUNGA / VČERAJ URADNO ODPRTJE_____________ V Trstu sodobna mrtvašnica Po dobrem mesecu poskusnega delovanja so včeraj uradno odprli novo mrtvašnico, ki ima svoje prostore v Ul. Costalunga (za pokopališčem pri Sv. Ani) in kjer je med drugim tudi nova, modema dvorana za obdukcije. Trenutno je mrtvašnica namenjena umrlim v tržaški pokrajini, za ljudi, ki umrejo v glavni tržaški bolnišnici pa bo do prihodnjega odprtja oddelka patološke anatomije oz. novega centra na Kati-nari (predvidoma naslednje leto) še naprej skrbela mrtvašnica v Ul. Pieta. Novo strukturo, ki je na treh nadstropjih, zaobjema štiri tisoč kvadratnih metrov in je stala okoli 14 milijard lir, so predstavili včeraj javnosti tržaški odbornik Gianni Pecol Cominotto, občinski ravnatelj pokopaliških storitev Fabio de Visentini, direktor mrtvašnice Mauro Pierazzi ter ravnatelj oddelka sodne medicine na tržaški univerzi Altamura in zdravstveni direktor tržaškega bolniškega podjetja Petronio. Novi prostori so se rodili na podlagi konvencije med Tržaško občino in tržaškim zdravstvenim podjetjem, med raznimi storitvami pa je zagotovljena stalna možnost opravljanja avtopsij, saj - so povedali - je pred pokopom pomembno poznati vzroke smrti, ko niso slednji jasni. Omeniti gre, da je v dvorani za obdukcije tudi televizijska kamera, ki posname avtopsije in s katero je neposredno povezano sodišče. Nova mrtvašnica skrbi dejansko za sprejem mrličev, njihovo nadzorovanje (poleg tega opazujejo preko kamere trupla v prvih 24 urah, da bi zaznali morebitne znake življenja). V strukturi je prostor za okoli sto mrličev, med katerimi je 16 nosil za opazovanje trupel in 39 hladnih ce- lic (tudi za radioaktivne in okužene mrliče) ter prostor za oblačenje mrličev. Trupla so pod kontrolo preko notranjega televizijskega sistema 24 ur dnevno, v mrtvašnici deluje tudi krematorijska peč (ki služi okvirno za 20% umrlih), v prihodnosti pa bodo poskrbeli za dodatno peč. Dodati gre, da se bo strukture lahko posluževala tudi Tržaška univerza. Prisotni so tudi podčrtali, da bodo pri svojem delovanju tudi vedno upoštevali različne veroizpovedi. A.G. NOVICE Di Vignano je novi upravitelj družbe ACEGAS Tomaso Tommasi di Vignano je bil včeraj po pričakovanjih imenovan za novega upravitelja dražbe ACEGAS. Novi pooblaščeni upravitelj je star 52 let in je doma iz Brescie, bil je dolgo let eden vodilnih pri telefonski družbi SIP in kasneje pri Telecomu. Za novega predsednika ACEGAS je bil že pred dnevi imenovan Giovanni Cervesi. Na Rusem mostu za mir Stalni odbor za mir in sožitje bo priredil jutri zvečer ob 21. uri baklado na Rusem mostu, na katerem bodo simulirali bombni napad in se bodo ob zvoku siren udeleženci ulegli na tla, da bi tako opomnih na žrtve bombardiranj. LD o padlih na Trsteniku Drevi ob 19. uri se bo predstavništvo sekcije levih demokratov Rojana, Grete, Barkovelj in Skorklje poklonilo spomeniku padlim antifašistom na Trsteniku: venec bodo položih na obeležju v Ul. Bruni ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Steha Spadara. Zasedanje o železniški povezavi z Ljubljano Jutri bo v avditoriju muzeja Revoltella zasedanje, ki ga prireja tržaška občinska uprava skupaj z deželno upravo in z odborom za transpadansko železnico. Tema srečanja bo prav hitra železniška povezava od Benetk skozi Trst do Ljubljane. Zasedanja se bodo udeležih minister za prevoze Tiziano Treu, zastopnik srednjeevropske pobude Jože Dekleva, vrsta krajevnih upravitelje, od župana Ihyja do predsednika deželne vlade Antonioneja, pa še več me-nažerjev kot poddirektor slovenskih železnic Marjan Rekar in predsednik pristaniške oblasti Mi-chele Lacalamita. Predstavili bodo študijo za evropsko hitro železnico, ki bo povezovala Barcelono s Kijevom, v okviru katere je še posebno pomembna posodobitev železniške povezave skozi naše kraje. Leta 2000 naj končno odpravijo smrtne kazni Tržaška občina bo priredila drevi ob 18. uri v anglikanski cerkvi v Ul. S. Michele 11 okroglo mizo prah smrtni kazni. Prelomno leto na začetku tretjega tisočletja so izbrah za svetovno kampanjo prod smrtni kazni, h kateri je pristopil tudi tržaški občinski svet. Pri drevišnji okrogli mizi bodo sodelovala razna gibanja in organizacije, kot Amnesty intema-tional, Acli, Skupnost sv. Egidija, Gibanje za življenje, Focolarini in Karitas. ZADRUGA NAŠ KRAS / OBČNI ZBOR Kraško hišo bodo spet odpili junija meseca Predvidene so novosti za letošnjo Kraško ohcet Več vzrokov je, da Kraška hiša v Repnu še ni odprta za občinstvo: negativno zadržanje in obstrukcija lastnice sosedne hiše s štev. 24, zaradi tega pozni začetek obnovitvenih del in končno izredno slabe vremenske razmere, ki so odločilno vplivale, da se pokritje strehe Kraške hiše ni zaključilo v predvidenem roku. Končno je streha ponovno prekrita s skrijami, notranja dela so v glavnem zaključena, dodatno pa bo treba zamenjati lesene pode, ki so povsem dotrajani. Poleg tega bo treba na novo urediti bivalne prostore, kar bo zopet zahtevalo precej časa, tako da bo Kraška hiša spet odprta šele enkrat v juniju. To je v svojem poročilu poudaril predsednik zadruge »Naš Kras« Egon Kraus na rednem letnem občnem zboru ter dodal, da so bila obnovitvena dela oz. prekritje strehe Kraške hiše izvedena po nasvetu Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Nove Gorice, ki se je zavzel za eno od treh možnih variant in jo je odbor zadruge tudi osvojil. Kraus je nato v svojem poročilu prikazal delovanje zadruge v pretekli poslovni dobi, potem pa se je osredo- točil na letošnjo sezono, ki sovpada z 19. izvedbo Kraške ohceti. Le-ta bo od 25. do 29. avgusta, toda zaročenca sta tokrat iz Tržiča, kar bo - tudi glede noše - novost na letošnji Kraški ohceti. Predsednik Kraus se je tudi zahvalil za dragoceno pomoč svojemu članu Stanku Jazbarju in prijatelju Adrianu Gregoriju, ki sta poskrbela za nove lesene pode v Kraški hiši. Povedal je, da so bili sprejeti novi člani, in sicer Zmago Ravbar, Karlo Grgič in Ratko Guštin, na koncu pa se je z občutenimi besedami spomnil ustanovnega člana Borisa Možine ter članov Milana Ambrožiča, Gior-gia Jazbarja in Dušana Košute, ki jih Zal ni več med nami. V razpravi, ki je sledila predložitvi bilance in poročilu nadzornega odbora, so Marino Kokoro-vec, Srečko Sedmak, Vladimir Vremec, Marta Košuta, Igor Grilanc, Edi Kraus, Miroslav Košuta, Mitja Race, Aleksij Križman in Robi Gantar z raznih zornih kotov obdelali različne teme v zvezi s problematiko zadruge, narodnih noš in Krasa na sploh. V PROSTORIH TPK SIRENA Praznik kruha in vina v Baikovljah Nagrade najboljšim vinogradnikom Pokušnja raznih vrst kruha V soboto je potekal v društvenih prostorih TPK Sirena v Barko vi j ah tradicionalni Praznik pokušnje kruha in vina, ki ga vsako leto ob tem času prireja domače kulturno društvo Barkovlje. Razpoloženje je bilo, kot vedno, prijetno in veselo. Vse, kar so organizatorji predstavili prisotnim, je bilo zelo dobro, na tisti ravni, ki so jo Barkovljani s svojim tradicionalnim praznikom, ki je povezan z ocenjevanjem vin domačih vinogradnikov, že zdavnaj dosegli. Nagrajeni vinogradniki so prejeli pokale, ki so jih darovale razne tvrdke in trgovine (nekatere od teh namenjajo že vrsto let svoja darila tej pobudi). Za bela vina so letos prejeli nagrade žirije Ivan Taučer, Franko Starec in Mario Mosetti, medtem ko so bili za rdeča vina nagrajeni Mario Grego- rT PROSEK Mini Blazini v pozdrav V petek, 23. t.m. se je veliko domačinov, prijateljev in znancev poslovilo na proseškem pokopališču od Mirota Blazine, človeka markantnega značaja, ki je bil zaradi jasnih idej, predvsem pa objektivnega razsojanja vaških in drugih problemov, zelo priljubljen med starejšo in mlajšo generacijo. Miro se je rodil v Gabrovcu 10. septembra 1920 in ker je bil oče železničar, se je moral že kot otrok v mračnem obdobju zgodovine našega naroda preseliti s starši in bratoma Pepijem in Angelom v Milan. V lombardski prestolnici družina Blazina ni nikoli zatajila svoje identitete, vsako nedeljo je zahajala v društvo, kjer so se zbirali Slovenci. Ob izbruhu svetovne vojne je kot italijanski vojak plul na podmornicah in zaradi nekaterih uspešnih akcij bil tudi odlikovan. Ameriške čete so ga v Tarantu priprle kot ujetnika, odpeljali so ga na Balearske otoke in nato na Kubo. Tudi brata Pepija so kot ujetnika odpeljati v Nemčijo, Angelo pa je bil v partizanih, tako da starši sploh niso vedeti za usodo svojih treh sinov. Po osvoboditvi se je Miro vrnil v rojstni Gabrovec in ker je dobro obvladal angleščino, se je zaposlil kot tolmač in šel v Verono, dokler ni zmagal natečaja za železničarja. Zaradi službenih obveznosti se je preselil v Milan in ko se je vračal v domače kraje, se je spoznal s Pro-sečanko Anico Ban, s katero se je nato poročil in preselil na Prosek. Aktivno se je vključil v vaško življenje in ker je bil veliki privrženec nogometa, je bil eden med tistimi sedmimi domačini, ki so se avgusta leta 1963 zbrati pod košatimi kostanji Društvene gostilne na Proseku in obnoviti SD Primorje. Pozneje je skupno s sorodniki tudi več let upravljal Društveno gostilno na Proseku in bil tudi zvest član proseške-ga zadružnega obrata. V zadnjih letih pa je svoj prosti čas posvetil Zadrugi Kulturni dom Prosek-Kontovel in si v vlogi blagajnika zelo prizadeval, da je bilo finančno stanje zadruge v najboljšem redu. Obenem pa je rad zahajal na nogometne tekme Primorja in bil vedno pripravljen za vsako debato in diskusijo in ker zaradi življenjskih izkušenj je bil zelo razgledan, so vsi vedno radi poslušali nasvet »profesorja« Blažine. Miro je prav gotovo pustil veliko vrzel v vaški skupnosti, posebno' ga bodo pogrešali odborniki in člani Zadruge Kulturni dom, ki so se oddolžili njegovemu spominu na zadnjem občnem zboru, ki je bil v petek, 23. t.m. Prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje. (b.r.) ____________SKEDENJ / OB 45. OBLETNICI KONCA VOJNE_____________________ Spominski večer v SKD Ivan Grbec Priložnostni govor Renata Kneippa - Nastop pevskega zbora od Domja Kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja je pripravilo v petek zvečer v društveni dvorani doživet Spominski večer, posvečen 54-letnici konca vojne, predvsem pa spominu vsem žrtvam, ki so dale svoja življenja za mir in svobodo. Na prireditvi je bil tokratni gost Moški zbor Fran Venturini od Domja, glavni govornik sindikalni predstavnik Renato Kneipp, z recitacijami pa so večer obogatiti člani in članice društva. Najprej je goste in poslušalce pozdravila v imenu društva Devana Černič, ki se je spomnila vseh žrtev vojne v Srbiji in na Kosovu, katerim so se vsi udeleženci večera pokloniti z enominutnim molkom. Potem je imel kratek, a zelo občuten govor Renato Kneipp, ki je poudaril, da govori v kraju, ki je okusil grozote fašističnega režima in spremlja zato z veliko zaskrbljenostjo vse to, kar se danes dogaja v Srbiji oziroma na Kosovu. »Želel bi se v svojem govoru obrniti predvsem na mlade, ki niso okusili grozot druge svetovne vojne, da bi vedeli, kaj pomeni vojna in da grozote, povezane z njo, ne morejo rešiti sporov, pa naj bodo ti še tako težki. Z odporom sem poslušal besede ameriškega predsednika, ki je ob zločinu dveh mladih na šoli v Denverju v državi Kolorado izjavil, da je treba mlade vzgajati k mirnemu razgovoru o vseh problemih in ne k sovraštvu in zločinskim napadom. »Bil sem tudi v Avianu,« je dejal, »kjer smo pred letališčem zavezniških letal protestirati proti vojni. Ob nas je bilo veliko ljudi iz raznih krajev, cele družine z otroki, ki so z občudovanjem spremljale odhod letal na bombne napade na Beograd in druge kraje in pri tem tudi ploskali. Proti takšnim pojavom se moramo boriti, postaviti si moramo ponovno za cilj borbo za resnični mir in sožitje med narodi.« Z branjem spominov domačinov, ki jo preživeli grozote nacističnih taborišč (spomini, ki jih je napisala sedaj že pokojna Vida Pahor-Werk, ki je bila sama v Ravensbrucku, njen mož Zorko je medtem bil zažgan v taborišču Mauthausen), ter z branjem raznih poezij, posvečenih boju naših ljudi za svobodo, so sodelovali Laura, Devana, Daidi, Dunja, Lojzka, Vilma, Sandro in Marjuča. Zbor od Domja (na sliki) je začel svoj nastop s pesmijo »Pozdrav« ter z »Zdravico«. Temu je nato sledil program borbenih in partizanskih pesmi kot jih pod taktirko Ivana Tavčarja znajo z vsem srcem zapeti člani zbora. Borbene pesmi, tako primerne prav za te čase, so tako navdušile poslušalce, da jih je moral zbor dodati še nekaj. Zbor, ki ga je s harmoniko spremljal Edvin Križmančič, se je nato zadržal na družabnosti, ki so mu jo pripravili člani domačega društva. Medtem pa so si obiskovalci večera ogledovali fotokopije fotografij o zadnjih dneh vojne in osvoboditvi Trsta, ki jih hrani Odsek za zgodovino pri NSK in so delo našega dolgoletnega fotoreporterja Maria Maganje. N.L. rič, Libero Puzzer in Savino Bevilacqua. Poleg uradne ocen® vin je svoj glas oddal0 tudi občinstvo, ki vedn° izbira prva štiri najbolj53 vina. Za belo vino s° tako prisotni svoje prete' renče dodelili Ivan3 Taučer ju, Franku Starci1' Martinu Kovaču in M3 riu Mosettiju, za rdece vino pa Liberu PuzzerjU' Martinu Kovaču, Manu Gregoriču in Savinu Be. vilacqui. Vsi nagrajen1 so seveda prejeli sp0 minsko kolajno. Poleg žlahtne kapljice je bilo obiskovalcem n3 voljo kar osem različni vrst kruha ter sedem vrs sladkega kruha, kot s° pince, potice itd. Kot 2® vrsto let, je vse izdelka pripravila, točneje spe* la pridna in iznajdljiva Sabina Nibrandt. Ta Pr? stna Barkovljanka prl pravlja svoja peciva P° starih receptih, ki im3)0 poleg dobrega okusa 53 to vrednost, da vredn0 ti j o stare, skorajda že p° zabij ene načine izdela^6 kruha. Za uspeh praznika 56 želi domače društv0, preko našega dnevnik3’ zahvaliti vsem, ki so prl pomogli k uspehu več® ra in dali organizatorjem še nadaljnjo spodbud0 za delo. Posebna za^vfj la naj gre TPK Sirena. k> že nekaj let daje na r3^ polago svoje prostore f razne kulturne priredi ve, kajti sedež k- Barkovlje je zaradi o novitvenih del začasn^ neuporaben. Nadalje 5 barkovljansko druSt^ zahvaljuje Bernardi 1 Andreju Miliču, ki 5 pripomogla k uspeti večera, Mariu Gregorič ^ ki je dal na razpolag^ svojo klet za ocenjevan) vin, gospe Sabini za vS^ spečene dobrote končno seveda vsem V1 nogradnikom, ki so P° darlil svoja vina pokušnjo. .0 Skratka, res lep ^ prijeten večer, iz kater ga so vsi odhajali ves® in nasmejani, še najb° seveda tisti, ki so na žr baniu nreieli notico, P1 VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 28. aprila 1999 VITAL 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Sonce vzide ob 5.58 in Zat°ne ob 20.07 - Dolži-®a. dneva 14.09 - Luna Zlde ob 17.58 in zatone °d 5.23 Jutri, ČETRTEK, 29. aprila 1999 KATARINA vreme včeraj ob URI: temperatura 15,3 stopinje, zraC-tlak 1017 mb narašča, eter vzhodnik 8 km na ro» vlaga 79-odstotna, ebo oblačno, morje sko-a) mirno, temperatura moria 12,7 stopinje. Rojstva in smrti n Rpdili so se: Federico raico, Elena Ferluga, tinamaria Marchesan, aterina DelVAntonio, ^fancesco Gulič, Loren-.,0 Bergamo, Martina Di-orria, Christian Tuccio, chenise Botean. , Umrli so: 77-letna 9'gia de Drago, 77-let-1 Mario Sugan, 85-letni prUno Osanna, 68-letni jnilio Demarin, 71-let-R' Uiuseppe Bilardello, , petni Marcello Menam, 9l-letna Olga Can-n0tll> 93-letna Maria p°nnes, 76-letna Nada la r»°S’ 66-letna Marcelih Uragovina, 95-letna olores Croci, 66-letni letro Demarchi. LEKARNE * 1 * 3 * * * 7 j ^d ponedeljka, 26., 0 sobote, 1. maja 1999 1 r^nrmalen urnik ®Karn od 8.30 do 13.00 d 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi d 13.00 do 16.00 ® Unita 4 (tel. 040 j 5840), Ul. Commercia-j^.,21 (tel. 040 421121), 2j le - Lungomare Vene- 3 3 (tel. 040 274998). c Upcine - Proseska uli-Dr jJtel. 040 215170) - s edhodnim telefonskim Zlvom in z nujnim re- CePtom. na^e^arne odprte tudi d 19-30 do 20.30 ^ I rg Unita 4, Ul. Com-le^lale 21, Trg Ospeda-v Milje - Lungomare mezia 3. go^PCine - Proseska uli-Pr 040 215170) - s edhodnim telefonskim Zlvom in z nujnim re- CePtom. 'VOCNA SLUŽBA 2n^e^arna odprta od do 8.30 n4nrg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i:. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Scherzi del cuore«, i. Sean Connery. EKCELSIOR AZ-ZURRA - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Kostner in Paul Nevvman. AMBASCIATORI - 18.00, 20.05, 22.15 »Delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage. Prepovedan mladini pod 14. letom. GIOTTO MULTISA- LA 1 (Ulica Giotto 8) - 18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni. GIOTTO MULTISA-LA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »I miserabili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Psyco«, r. Gus Van Sant, i. Vince Vau-ghn, Anne Heche. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Virus« i. Jamie Lee Curtis, Do-nald Sutherland, Joan-na Pacula. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hi-lo country«, r. Stephen Frears, Woody Herrelson, Pa-tricia Arquette. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hi-lo country«, r. Stephen Frears, i. Woody Herrelson, Pa-tricia Arquette. SPRAVA OftCINC DOLINA °6i vinogradnike n°j se v nojvečjem številu udeležijo 43. razstave vin, ki Po v Dolini od 8. do 11. moja 1999 v sklopu tradicionalne Majence in naj prinesejo svoje vzorce (dva vzorca za vsako vino) v steklenicah »Bordolesi« na županstvo donesf 28. aprila, med 17. in 19. uro. 20. uri se bo sestala ocenjevalna komisija ^ Župan: Boris Pangerc MIGNON - 16.00 - 22.00 «Praga amore mio!«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »La farne e la sete«, i. Antonio Albanese. ALCIONE - Prikaz slovenskega filma: 18.00 kratki film: Otroci na cesti, sledi Brezno r. I. Šmida; Ob 20.00 kratki film Koromandija, sledi Temni angeli usode z rock skupino Demolition Group. ti PRIREDITVE AKADEMIJA MUSIČI ARTIS (Devin 74) vabi danes, 28. aprila ob 21. uri na koncert dua Tamara Tretjak - flavta in Claudia Sedmach - klavir. Na sporedu VVidor, Faure, Martin, Ibert. KD SLOVAN Padrice vabi na proslavljanje 1. maja. Spored: v petek, 30. aprila ob 20.30 polaganje venca na spomenik padlim v NOB; ob 21. uri v prostorih Gozdne zadruge predstavitev video filma ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB na PadriCah, sledi nastop MePZ KD Slovan. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI VABI v soboto, 1. maja ob 14. uri na netek-movalno revijo GLAS HARMONIKE v Kulturni center Anton Ukmar-Mi-ro pri Domju. Na ogled bo tudi razstava slik »Prvi maj 1945« Maria Magajne. 3 OBVESTILA SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese 14, obveščajo, da potekajo vpisovanja na URP, Trg Unita 4, Se danes, 28. aprila od 12.30 do 15. ure. MOSP (Ul. Donizet-ti,3) obveSCa vse ljubitelje filmov v angleškem jeziku, da bo jutri, v četrtek, 29. aprila na sporedu naslednji film serije Learning English with Films, in sicer ameriški napeti triler THE GAME (r. David Fincher, i. Michael Douglas, Sean Penn). Začetek ob 20. uri. SKD PRIMOREC Trebče vabi jutri, v Četrtek, 29. aprila 1999 ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče na prikaz diapozitivov »Chaco y altipla-no« Bruna Križmana. Posnetki so sad potovanja po Paraguaju, Čilu in Boliviji. Ponuja se vam enkratna priložnost, da spoznate del Južne Amerike, o katerem se mnogo govori... a malo ve. Ne zamudite! SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT TRST sklicuje redni občni zbor jutri, v Četrtek, 29. aprila 1999 ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, _ ob sobotah od 10. do 13. ure JUS SRENJA REPEN vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v Četrtek, 29. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. Na dnevnem redu je poročilo glavnega odbora, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance, razno. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na prijetno družabnost, ki bo jutri, v Četrtek, 29. aprila v Ul. Donizetti 3. BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi vse prebivalce Barkovelj, pa tudi druge, v petek, 30. aprila ob 17. uri na barkovljansko pokopališče, na spominsko svečanost v počastitev padlih za svobodo. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE VZPI-ANPI in Mladinski krožek s Proseka-Kontovela prirejata prvomajsko proslavo v petek, 30. aprila, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka. Napovedovala bo tov. Ksenija Starec. SLOVENSKI KLUB obveSCa, da je denarne prispevke ZA ŽRTVE VOJNE mogoče nakazati na tekoči raCun SK pri NTKB St. 01-10071 Se do petka, 30. aprila. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline obveSCa slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da v petek, 30. aprila zapade rok za prijavo na tradicionalno razstavo domačih likovnikov v okviru Majence. Za pojasnila zglasite se v večernih urah na tel. St. 040 228562 (Ester). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS prireja od 30. aprila do 4. maja Prvomajsko slavje pod šotorom na Opčinah. V petek, 30. aprila ob 19. uri okrogla miza na temo informacija in dezinformacija vojne, nato ples z ansamblom Oasi. V soboto, 1. maja ob 13.30 odprtje kioskov, pozdravni govori, koncert Godbe na piahala V. Parma iz Trebe, ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 2. maja ob 16. uri koncert TPPZ Pinko Tomažič, ples z ansamblom Adria kvintet. V ponedeljek, 3. maja ob 19. uri debata na temo Nas ne vojni, sodeluje predstavnik državnega vodstva SKP Ramon Mantovani, koncert skupine Paolo Paolin & i rocciosi. V torek, 4. maja ob 19. uri koncert za mir z raznimi skupinami. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ prireja 1. in 2. maja v Ljudskem domu v Podlonjerju praznik. VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠT- VOM - napovedana izobraževalna tečaja za prilagoditev zakonodajnemu odloku St. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri Sagrah in podobnih prireditvah) bosta potekala v Četrtek, 6. maja v dvorani KRD Dom BrišCiki in v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem Času naj se kulturna oz. Športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627). KLUB PRIJATELJST- VA prireja v Četrtek, 6. maja ob 16. uri v UL Donizetti 3, predvajanje diapozitivov. Prof. Sonja Gregori bo predvajala Vtise s potovanja po zahodni Canadi ali Kanata takkakaw. Vljudno vabljeni! SK DEVIN vabi elane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. St. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3. KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za ša-gro. Dela potekajo vsak dan. SD BOR IN KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj v času od 28. junija do 30. julija od pone-delka do petka od 8. do 16. ure. Za vpis in informacije od 9. do 15. ure na sedežu društva ali po tel. 040-51377. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v PO- LETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije; Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK obveSCa, da organizira v okviru svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih šol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem Času. H_____________IZLETI MOSP, pod pokroviteljstvom Odbora za mladinsko pastoralo, vabi 1. in 2. maja na ogled rojstnega kraja A. M. Slomška in avstrijske Koroške. Prenočitev pri katoliškem akademskem društvu AMOS. Prijave in informacije pri Slovenski Prosveti (tel. 040-370846) do zapolnitve mest. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15. maja v novi knjigarni Fortuna-to. Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. St. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Vpisuje Zofi Sirk do 30. aprila med 10 in 13. uro (tel. 040-220251). ŽUPNIJA REPENTA- BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je Se 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. St. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * v PRODAM zemljišče, nezazidljivo, 4.000 kv. m, dostop z avtom, 200 m od ceste za Repen. Cena 48 milijonov lir. Tel. na št. 040-213267 ob urah kosila. PRODAM motorno kolo Aprilia Tuareg 50, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040-228794. PANDA 4X4, letnik 89, v odličnem stanju, dodatne štiri zimske gume s platišči, prodam za 2.000.000 lir. Tel. na št. 040-299259 v uradnih urah. DARUJEMO dve mali psički, po mesec in pol stari, majhne rasti. Kličite v popoldanskih urah na tel. St. 040-630171. V STEVERJANU se je v ponedeljek, 19. aprila izgubila psička (stara 5 mesecev) pasme angleški setter, s Črnimi lisami na belem kožuhu, z dolgimi Črnimi uhlji in Črnim ovratnikom, po imenu Vejca. Tel. St. 0481-884017. PRODAM spalnico, letnik 1920, v dobrem stanju (original tržaški model), iz Češnjevega lesa (2 omari, 2 postelji, 2 noCni omarici, predalnik). Tel. St. 040-575145. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Stan-drežu. Za informacije tel. št. 0481-20494 od 13. do 14. ure. ZA 2.200.000 lir prodam Ford Transit, na bencin, v dobrem stanju. Klicati zjutraj ali zveCer na št. 040-291145. PRODAM Seat Ibizo SE 1400, v odličnem stanju, 16.000 km, julij ’98, po ugodni ceni. Tel. št. 040-44425 v večernih urah. PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040-941065. PRODAM ZEMLJIŠČE v Zgoniku, 8.750 kv. m. Tel. št. 040-229479. V PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetle in zračno podstrešje - sobo z wc-jem, vodo in lučjo, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov. BARVNO poslikavo sten s poljubnim motivom naredimo hitro in poceni. Tel. št. 040-884161 po 19. uri. NUJNO išCem osebo iz bližnjih vasi, ki nudi lekcije matematike za višje Sole. Tel. 0335-754754 PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju s komaj opravljeno revizijo, letnik ’89, po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na St. 040-251039. OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. St. 040-213339. OSMICO je odprl Emil Puric, Repen št. 15. OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci St. 4. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot -Spjelni v Nabrežini, stara vas St. 10. OSMICO je odprl Severine Sedmak, Križ 109. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl Boris Skrek, Praprot št. 20. OSMICO je odprl Pe-pi Rapotec, Prebeneg St. 18. ToCi belo in Črno vino. GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci, St. 17. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt oh petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec St. 10. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je doprl Stubelj v Sempolaju. KMEČKI TURIZEM OstrouSka, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonel-la se priporočata za obisk. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti dragega Franca Ciac-chija daruje družina Oblak 200.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na moža in oCeta Vincenca KrižmanCiCa darujeta žena Ana in hci Leti-cija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB in umrlih v koncentracijskih taboriščih v Bazovici. Namesto cvetja na grob Liane KrišCak daruje Laura Cunja 50.000 lir za vezenje rut pri barkovljanskem društvu. V spomin na Liano KrišCak daruje Franka Slavec 50.000 lir za vezenje rut pri barkovljanskem društvu. V počastitev spomina Liane KrišCak in El-vi Slokar daruje Mara Pertot 70.000 lir za popravilo sedeža SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Karla Mikolja daruje Mara Pertot 30.000 lir za OS F.S. Finžgar v Barkovljah. V počastitev spomina Liane KriSCak darujejo Vera, Savi in Ana 60.000 lir za popravilo sedeža SKD Barkovlje. V spomin staršev darujejo Francko in Irene 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Ob izgubi drage mame Raffaelle izreka Paolu Ghezziju in družini iskreno sožalje Športno društvo Mladina KULTURA Sreda, 28. aprila 1999 TRŽAŠKO GLEDALIŠČE VERDI Predstavili letošnji simfonični sezoni Začetek spomladanske sezone bo 12. 5. v Gorici Včeraj je vodstvo gledališča »G. Verdi« predstavilo simfonično sezono, ki bo tudi letos razdeljena na pomladansko in jesensko. Otvoritev bo 12. maja, prvih dveh koncertov, ki ju bosta vodila Marc Parisotto in Stefano Ranzani, pa ne bomo poslušali v Trstu, temveč v Gorici, Humi-nu in Pordenonu. V tržaškem gledališču bo prvi simfonični koncert na sporedu 28. maja, ko bo Gary Bertini dirigiral 5. Mahler j e vo Simfonijo. Naslednji program bo 4.6. v celoti posvečen Richardu Straussu ob 50-letnici smrti, 11. junija bosta zbor in orkester gledališča Verdi izvajala deli Leoša Janačka in Sergeja Prokofjeva. Pomladanska sezona se bo zaključila 14. junija s solističnim nastopom srbskega violinista Stefana Milenkoviča, izven abonmaja pa bo 5. junija nastopil kvartet »Olivier Messiaen«. Jesensko sezono bo 17. septembra o tvoril pianist Jean-Yves Thi-baudet; 24. septembra bosta zbor in orkester tržaškega gledališča izvajala Brahmsov »Ein Deutsches Requiem«, 1. oktobra bosta francoski dirigent Alain Lombard in pianist Jean Claude Pennetier izvajala dela W.A. Mozarta in P.I. Čajkovskega, 8. oktobra pa bo izraelski dirigent Yoav Talmi nastopil s programom, ki obsega Ravela in Saint-Saensa, kitarist Manuel Barreco pa bo zaigral Rodrigovo »Fantasia para un gen-tilhombre«. 15. oktobra bo na sporedu tudi dokaj redka Suita iz opere »Oceana« istrskega skladatelja Antonia Sma-reglie. Zadnji koncert, ki bo na sporedu 22. oktobra, bo posvečen ruski glasbi. Vsi koncerti bodo v tržaškem gledališču Verdi ob petkih ob 20.30 za abonente reda A, za red B pa v nedeljah ob 18. uri (razen prvega koncerta, ki bo v Trstu v petek, 28.5. in soboto, 29.5). Izjema bo Milenkovičev violinski recital, ki bo v Trstu v torek, 15. in sredo, 16.6., Kvartet Messiaen pa bo nastopil samo v soboto, 6. junija. Skoraj vse koncerte bodo ponovili ob sobotah v por-denonskem avditoriju »Concordia«. Abonenti lahko izbirajo med pomladansko in jesensko ponudbo, lahko pa seveda potrdijo svojo prisotnost za celo sezono, kar prinaša tudi določen popust. Program so na včerajšnji tiskovni konferenci orisali superinten-dant Lorenzo Jorio, odgovoren za produkcijo Gianni Gori ter umetniški vodja Giandomeni-co Vaccari (f. KROMA). Vodilna nit umetniškega projekta naj bi bila glasba ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, t.im. »krizno obdobje« pozne ro- mantike, ki se še ni ločilo od tonalnega sistema. Vodstvo tržaškega gledališča je vedno dokaj oprezno, če že ne konzervativno, in si le redko upa prekoračiti drugo polovico našega stoletja. Mislim pa, da bi lahko namenili večjo pozornost skladateljem in izvajalcem našega prostora in časa; ovrednotenje domače ustvarjalnosti bi moralo biti kulturno poslanstvo največje glasbene ustanove naše dežele: poleg široko odprtega okna na svetovno glasbeno umetnost bi lahko poiskala in pridobila tudi specifične karakteristike, ki bi na tržaško gledališče »G. Verdi« lahko pritegnile pozornost širše javnosti. Katja Kralj ___TRST / THE ROCKY HORROR SHOW Po lanskem velik uspeh tudi letos Navdušenje za kultni mušico! 0'Briena Po letu in pol se je v tržaško Rosset-tijevo dvorano vrnil kultni musical Richarda 0’Briena »The Rocky Horror Show«, ki se s porogljivo transgresivno parodijo filmskih srhljivk od Franken-steina dalje posmehuje zlasti sodobnim konvencionalnostim in predsodkom spolnega življenja. Po velikem uspehu na začetku lanske sezone, ki je verjetno presenetil tudi organizatorje Stalnega gledališča FJK, saj so ga uvrstili v spored v zadnjem trenutku kot nadomestilo za predstavo, ki je odpadla, je tokrat musical o sladkem transvestitu Frank’n’Furterju s planeta Transexual iz transilvanske galaksije, ki je v skrivnostnem gradu Frankenstein’s Plače ustvaril lepo mišičasto bitje Rockyja, o njegovih služabnikih Magenti, Colum-biji in Riff Raffu ter o naivnih zaročencih Janet in Bradu, ki se neke viharne noči zatečeta v Frank’n’Furterjevo domovanje, pričakala množica privržencev, ki iz dela poznajo vsako besedo, vsako noto, pa tudi vsak plesni korak. Po pravici povedano ni v Trstu nihče zaplesal z nastopajočimi, kot se drugod Edith Kocjan poznamo že kar precej let kot profesorico glasbene vzgoje na slovenskih šolah, kot pevsko pedagoginjo, operno pevko in sedaj tudi kot sodelavko pri predstavah, ki potekajo v ljubljanskih gledaliških hišah. »Vrnila sem se iz Ljubljane, kjer je Linhartova veseloigra »Veseli' dan, ali Matiček se ženi« doživela v ljubljanski Drami izreden uspeh. Igralci in režiser Vito Taufer so bili deležni, ne samo spontanega aplavza, temveč tudi lepih kritik in priznanj. In tu menim, da imam tudi sama nekaj zaslug, saj sem LJUBLJANA / KONCERT BIG BANDA RTV SLOVENIJE Poklon Duku Ellingtonu Ves glasbeni svet letos praznuje stoletnico rojstva Duka Ellingtona - rojen je bil 29. aprila 1899 -, pianista, aranžerja, dirigenta in vodje orkestrov ter skupin ter enega največjih skladateljev tega stoletja. Njegov ustvarjalni opus je začel nastajati v 20. letih in se dopolnil pol stoletja kasneje. Podobno kot številni jazzovski in drugi orkestri po svetu, je tudi najboljši slovenski jazzovski veliki orkester svoj letni koncert v Cankarjevem domu posvetil glasbenemu velikanu Ellingtonu; ob tej priložnosti je orkestru dirigiral ameriški dirigent Herb Pomeroy. * Duke Ellington se je uveljavil v znamenitem newyorškem klubu Cotton, kjer je od leta 1927 do 1931 vodil orkestre z različnimi imeni. Svoj prvi ustvarjalni višek je dosegel konec tridesetih s prihodom basista Jimmya Blantona, tenorskega saksofonista Bena VVebstra ter pianista in najtesnejšega Ellingtonovega sodelavca Bil-lyja Strayhorna. Leta 1943 je prvič nastopil v dvorani Carnegie Hall, nato pa redno vsako leto do leta 1948. Ellingtonova največja uspešnica je bila plošča At Nevvport (izdala jo je Columbia), posneta na istoimenskem Nevvport-skem festivalu leta 1956. Konec petdesetih je sklenil z odličnim albumom Blues In Orbit (CBS). Leta 1962 je posnel ploščo z Johnom Coltrapeom, leto pozneje pa je snemal s Charliejem Mingusom in Maxom Roachem (Money Jungle, Blue Note). Duke Ellington je umrl maja 1974 v New Yorku. Big band RTV Slovenija bo na koncertu med drugim izvedel naslednja Ellingtonova dela: A Tone Parallel To Harlem, The Road Of The "Phoebe Snow", Rockin* In Rhythm, Chelsea Bridge. Herb Pomeroy je slavni ameriški dirigent, glasbenik in profesor. Pomeroy je poučeval mlade talente na vseučilišču Berklee College of Musič od leta 1955 vse do svoje upokojitve leta 1995. Med letoma 1963 in 1985 je bil tudi vodja oddelka za jazz na znamenitem Massachusetts Institute of Tehnology. . Ustanovil je Herb Pomeroy Big Band, s katerim je med letoma 1955 in 1962 prirejal delavnice za jazzovske glasbenike v Bostonu, ob tem pa nastopal v dvoranah Apollo, Birdland in Carnegie Hall ter tudi na festivalih Globe Jazz in Nevvport Jazz. Za svoje delovanje na glasbenem in pedagoškem področju je prejel številna priznanja, med drugim: Down Beat Jazz Edu-cation Hall of Farne (1997), IAJE Hall of Farne (1996), častni doktorat na Berklee College of Musič (1995), nagrado za življenjsko delo, IAJE (1994), nagrado za dosežke v jazzu, New England Foundation of the Arts (1993), First Annual PresidenPs Award, Berklee College of Musič (1987). Na lanskem, 39. jazz festivalu Ljubljana 1998 je dirigent Herb Pomeroy prvič dirigiral Big Bandu RTV Slovenija. Njun nastop sta pozdravila tako občinstvo kot strokovna kritika. Dosedanje zadovoljstvo nad uspešnim sodelovanjem so zaokrožili s projektom v čast Duku Ellingtonu. (STA) pripravljala dramske igralce, da so v igri tudi peli in to zelo dobro. Glasbene vložke je pripravil Igor Leonardi, sama pa sem z igralci vadila in vadila toliko časa, da smo dosegli to, kar smo želeli.« Kot rečeno, je Edith profesorica glasbene vzgoje, in sicer na nižji srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah, pa še na šoli v Nabrežini. V popoldanskih urah, ko neha s svojim delom na teh šolah, se usede v avto in odpelje v Ljubljano, kjer je pomagala, kot smo že omenili pri postavitvi veseloigre »Matiček se ženi«, kjer pa sodeluje tudi z Mladinskim gledališčem, kjer pripravljajo predstavo »Sen kresne noči«, za katero je songe spisal prav-tako Igor Leonardi. »Ravnatelja Mladinskega gledališča Petra Joviča sem spoznala v Mariboru, ko je tam gostovalo naše gledališče s predstavo »Master class«, za katero sem tudi pomagala pripravljati pevce.« Igralci Ljubljanske drame in Mladinskega gledališča so našo pevsko pedagoginjo sprejeli zelo lepo. Začetki so bili bolj skromni, sedaj pa že lahko govorimo in pišemo o pravem laboratoriju, v katerem Edith pripravlja pevske točke za predstave, sedaj pa celo za nastop junija, ko se bodo igralci Mladinskega gledališča predstavili z arijami iz oper in operet na posebnem večeru. Življenje naše intervjuvanke je zelo pestro in razgibano. V dopoldanskih urah je zaposlena na naših šolah. Sodeluje tudi z zborom Vasilij Mirk s Pro-seka-Kontovela, pa tudi z zbori v Finžgarje vem domu na Opčinah. »Po kosilu se vozim v Ljubljano. Tam potekajo vaje kar precej ur, tako da se v nočnih urah, pa še ka- sneje vračam zopet domov. A ni mi žal, nit1 težko, ker se z igralci, režiserjem in vodstvom obeh gledališč, izredno dobro razumem. Radi sodelujejo z menoj in sama sem srečna, ko vidim uspehe svojega dela.« Tako smo na kratko orisali delo, ki ga opravlja Edith Kocijan v Ljubljan' in na naših šolah. Pved tem smo Edith poznali kot solistko in operno pevko, najprej v gledališču Verdi v Trstu, kjer se je kot dramski sopran uveljavila v manjših vlogah. Pote© so se začela za njo zanimati druga gledališča. Tako je dve leti delala v operne© gledališču v Palermu, kjer je pela glavne vloge v raznih znanih operah. Nastopala je v Sloveniji, v Avstriji, v Nemčiji, mi pa j° že poznamo z njenih nastopov pri Tržaškem ansamblu narodnozabavne glasbe, ki ga je vodil pr01; Tulio Možina in Prl Tržaškem partizanske© pevskem zboru. »Res sem zelo angažirana, a opravljam svoje del° z velikim veseljem. V Ljubljani so me sprejeli izredno lepo; dobro se počutit11 z igralci in režiserje©-Pravtako sem vesela, da lahko nadaljujem s svojih1 delom na naših šolah 10 pri zborih. Ni lahko taks- no življenje, če povem, pogostoma dogaja, vendar so marsikoga pete gotovo srbele. Tri ponovitve, ki so se zvrstile v petek in soboto, so privabile res veliko gledalcev, od katerih si je kdo predstavo ogledal že lani, tako da se je tokrat lahko predajal pri nas manj običajnemu užitku, da je primerjal odlično zasedbo iz lanske sezone z enako odličnimi interpreti iz letošnje, in to v povse© enaki postavitvi; prepoznal je le Michaela Daltona v vlogi mišičastega, 8 naivnega Rockyja in Mindy Stover kot seksi, a nekoliko otročjo Columbio, ostali člani ansambla pa so zamenjani j Frank’n’Furter je energični in duhoviti Bradley Dean, energije in duhovitosti pa tudi ostalim ne manjka: Janet in Brad sta Eileen Kaden in Florian Fitz, David Nehls igra Riff Raffa, Erin Allain je Magenta, Jens-Uwe Reumschlussel je pripovedovalec, Darrel Blackburn pa ponesrečeno prvo Frank’n’Furterjevo bitje in Janetin ter Bradov učitelj profesor Scott. Enako dober je tudi zbor štirih plesalcev in pevcev ter ansambel, ki predstavo spremlja v živo. (bov) INTERVJU / EDITH KOCJAN TOKRAT V VLOGI SODELAVKE LJUBLJANSKIH GLEDALIŠČI »Obremenitev je velika, a zadoščenje še večje« V ljubljanski Drami je sodelovala pri postavitvi Linhartove komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« da se vračam iz Ljubija1)6 večkrat pozno ponoči iu sem nato zjutraj pravočasno na svojem delovne© mestu na šolah. Pa ne © zamenjala tega svojega delovnega tempa za nič na svetu. Vesela sem, ker Vidim uspehe svojega dela, vesela, ker me drži zdravje in zmorem vse te napor®' Sedaj uživam ob vesteh 6 uspehu »Matička se žem® v ljubljanski Drami. To je zame, pa za vse, ki smo v igri sodelovali, res lepo zadoščenje.« Neva Luke* OPENSKA GLASBENA SREČANJA / NIZ MLADIH INTERPRETOV TRST / PREGLED SLOVENSKEGA FILMA Tokrat sta nastopila sopranistka in harmonikar Pela je Milena Perič, na harmoniko je igral Adam Selj Film o rock skupini Demolition Group Pred predstavo bo srečanje z režiserjem Pobuda v kinu Alcione se bo končala jutri Potovanje v svet mladih izvajalcev, ki nam ga vsako leto nudi že tradicionalni pomladanski friz koncertov Openskih glasbenih srečanj, je v Nedeljo prispelo do hetje postaje. Dvorana °Penskega Prosvetnega doma je tokrat gostila sopranistko Mileno Perič d- KROMA) in harmonikarja Adama Sleja, ki ®ta si, kot je že običaj, delila spored glasbenega Popoldneva. Prva je bila na vrsti komaj triindvajsetletna s°pranistka, ki Študira s°lopetje v Ljubljani s Priznano prof. Evo Novšak-Houška. Ob kla-vrrski spremljavi Klemena Golnerja je predstavi- la program, ki je segal skozi štiri stoletja pevske umetnosti, od baroka do sodobnosti. Sestavljen je bil sicer po vZorcu šolske dejavnosti, pri kateri se mora rnladi pevecsoočati z najrazličnejšimi slogi in obdobji, čeprav je to na koncertnem odru precej zahtevno zaradi stalne rpenjave načina podajanja zelo različnih skladb. Takoimenovane »an-tične arije« so dragocena Osnova, na kateri vsak Pevec gradi svojo tehnič-110 in interpretacijsko Pripravo s preizkusom Opgate lestvice težav, od 'drtuozistične kolorature d° izraza globokih čustev. Vloga, ki jo te sk-adbe imajo pri študiju znčetnikov, je preprečila rrSo uporabo teh moj-strovin na koncertnih °drih. Prvi dve ariji na sporedu sta dokazali, da le izvedba baročnega repertoarja za pevca izziv, ker pomeni zanj iskanje primernega značaja in mu prinaša intonacij ske nevarnosti. Že od prvih not sta se poslušalcem razkrila smisel, ki ga ima slovenska sopranistka za fraziranje, kot tudi natančnost in jasnost v izgovarjavi, ki je za ljubitelje pevskih recitalov vedno dobrodošla. Henry Purcell in Mar-co Antonio Cesti sta na zelo različna načina prikazala baročno ustvarjalnost; prehod na romantično odbobje pa sta označili dve ariji Vin-cenza Bellinija. Ti skladbi nista prišli posebno do izraza zaradi prenež-nega pristopa do njih. Poleg tega velja omeniti, da Bellinijeve arije za glas in klavir gotovo ne spadajo v najboljši del opusa italijanskega skladatelja. Najbolj posrečen del programa je bila izvedba etnično obarvanih samospevov Vitezslava Novaka, Uroša Kreka in Antonina Dvoraka, pri katerih je bila občutena interpretacija veselja in razposajenosti kot tudi trpljenja in otožnosti bistvene važnosti. Milena Perič je zelo občutljiva pevka, ki zna dojeti bistvo skladbe in jo podati z veliko eleganco; njen glas ni močan, a barva je kristalna in nikoli ostra. Sopranistka je dala vedno primeren poudarek na vsebino vsake skladbe, a mrtvaški ples Ilde-branda Pizzettija, ki je zaključil njen nastop, bi potreboval bolj učinkovit pristop. Tudi harmonikar Adam Slej je v drugem delu koncerta izbral vrsto skladb iz različnih obdobij. Zgodovina harmonike pravzaprav ne pozna baročnega repertoarja, izvajalci pa pogo-stoma vključijo v koncertne sporede skladbe, ki so bile napisane za druge instrumente. Sonata v E-duru Do-menica Scarlattija je v prehodu od klavičem- bala do harmonike obdržala nežnost zvoka in seveda svoje dinamične posebnosti, a se je kljub temu preveč oddaljila od svoje pristne narave in prišla premalo do izraza. Klavirska »Italijanska polka« Sergeja Rahmaninova pa bi se veliko lažje prilagodila bogatemu zvoku harmonike; ljudsko obarvana tema pa je zazvenela v nekoliko zadržani izvedbi. Plesni ritem odlomkov iz Bolgarskega zvezka Vladimira Zubickega pa je pritegnil navdušene aplavze poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi Sonati št. 1 Anato-lija Kusjakova. Čeprav je bil harmonikar nekoliko hladen v podajanju skladb in se je omejil na skromen del bogate lestvice možnosti, ki jih ta instrument ima, je njegov nastop dosegel velik uspeh in se zaključil še s prijetnim dodatkom. Rossana Paliaga V tržaškem kinu Alcione (Ul.Madonizza 4) se nadaljuje drugi pregled slovenskega filma, ki ga prireja združenje Eurovvanderkino v sodelovanju s klubom Anthares in s Filmskim skladom Republike Slovenije. Pokrovitelj je generalni konzulat republike Slovenije, prireditev pa sta omogočila tudi SSO in SKGZ. Filmi (vstop na predstave je prost) se začenjajo ob 18. in ob 20. uri, ob 22.uri ponovijo program, ki je na sporedu ob 20.uri. Vsi filmi so v originalu z italijanskimi podnapisi. DANES Ob IS.uri: Otroci na cesti (režija Vanja Močnik); Brezno (r. Igor Šmid), ki so ga predstavili na zadnjem festivalu Alpe Adria Cinema. Ob 20.uri: Koromandija (r. Urška Žnidaršič); Temni angeli usode (r.Sašo Podgoršek). To je film o znani in priljubljeni slovenski rock skupini Demolition Group. Film (na sliki prizor) so predstavili na nedavnem festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film bo predstavil režiser Podgoršek, navzoča bo tudi predstavnica Filmskega Sklada RS Nerina Kocjančič. JUTRI Ob IS.uri Patriot (r.Tugo Štiglic). Vohunski thriller po vzoru ameriških akcijskih filmov. Ob 20.uri Adrian (r. maja Weiss); Otroci na cesti (r.Vanja Močnik); Koromandija (r. Urška Žnidaršič); Zjubo (r. Han-na A.W. Slak); Kratka himna domovini (r. B.Palčič); My First Cut (r.Zdravko Barišičk Rop stoletja (r. Urška Kos). BOLOGNA / USPEH VSAKOLETNEGA SEJMA MLADINSKE KNJIGE Izvirnost in domiselnost ilustratorjev V Bologni je bilo tudi le-°s srečanje založnikov, ilu-sbatorjev, pisateljev, peda-8°gov v okviru 33. medna-^°dnega sejma mladinske Obračun je nadvse razveseljujoč, tako z ozirom na Ponudbo, kot po rekord-6rn Številu obiskovalcev. Več kot dvatisoč ilustra-°tjev iz triintridesetih r2av je sodelovalo na sakoletnem natečaju fanta-|)ske in znanstvene ilustra-)e' Sodelujoči so v glav-e® iz evropskih držav, asti iz Italije. Pri izbora so i. Pa tokrat najbolje odreza-1 francoski ilustratorji v od-®eku fiction in Velika Brita-, la z znanstvenimi ilustra-Bn Strokovna komisija pe-j cJanov iz različnih po-°Cij vezanih na knjižno aložništvo je opravila izbor . Pno stoosemdesetih ori-tPnalov. Večinoma gre za ^atvarjalce mlajše genera-le> ki se razlikujejo po iz-nosti v pristopu, po sa-6jn osnovanem konceptu i 1 kot po aprioristični pre-erenci tehnične veščine ali prvenstveni predanosti tradicionalni likovni sporočilnosti. Domiselnost in izvirnost stopita tako v ospredje, podobe vzbujajo radovednost in znajo vzpostavljati igriv odnos z gledalcem. Komisija je svoj izbor dodatno utemeljila z izjavo, da se je namerno izognila priznanim profesionalcem, da bo bolonjsko srečanje zadoščalo prvotnemu namenu pretoka med posameznimi sooblikovalci mladinske tiskane knjige in omogočila mlajšim talentom v širšo javnost. Kot običajno sta izšla barvna kataloga, ki razstavi dokumentirata. Naslovnica fantazijskega odseka ponuja podobo čarovnice, ki željno meša po kotlu v katerem se otrok zanjo še zdaleč ne zmeni, ker vneto prebira knjigo: podoba se je rodila izpod čopiča Tomija Unge-rerja, dobitnika zadnje nagrade Andersena, najbolj prestižnega priznanja v svetu založništva za najmlajše. Po rodu iz Strasbourga, od koder se je najprej preselil v New York, nato v Kanado, končno na Irsko. Risar, kipar, avtor, zbiratelj igrač, se v zadnjih letih intenzivno ukvarja s knjižno ilustracijo in s svetom reklame. Razlikuje se po domiselnosti in duhovitosti. Njegov opus je nadvse bogat: za sabo ima preko tisoč risb in plakatov, nad sto ilustriranih knjig. Raznolik v ustvarjanju podob ostaja Ungerer na strani ljudstva in socialno angažiran, z izrazitim smislom za satiro, opira moralno vsebino na likovno sporočilnost. V intervjuju je Ungerer razkril, kako ga je bivanje v različnih državah obogatelo in izoblikovalo njegov izrazni stil: v Nemčiji je pridobil disciplino, Francija je prispevala domiselnost in ironijo, v Ameriki pa je končno odkril prilagodljivost situacijam na praktičen način s pozitivno naravnanostjo. Med ostalimi na razstavi izstopata po izraznosti, izvirnosti in tehnični dodelanosti Slovak Dušan Kallay in litovski ilustrator Kestu-tis Kasparavicius. Nemške ilustratorje razlikuje slikarska ekspresivnost in drznost, francoske eleganca in ironija, italijanske spoznamo po raznolikosti izrazov in umetniškem naboju. Kar nekaj med izbranimi eksponati ovrednoti črno bel prikaz v klasičnem črtnem narisu perorisbe, s tradicionalnimi grafičnimi tehnikami globokega tiska in lesoreza, s praskanko ali z bolj aktualnimi računalniškimi obdelavami, te dokazujejo neizčrpne možnosti, ki jih sodobna tehnologija dopušča ne da bi pri tem domiselnost otopela. Jasna Merku Drevi pri nas vrsta kvalitetnih koncertov Današnja glasbena ponudba je nadvse kvalitetna. V tržaškem gledališču Rossetti se ob 21. uri pričel recital italijanske pevke Fiorelle Man-noia. Gre za prefinjeno interpretko, ki izvaja izrecno zanjo pisane pesmi. Drugi zanimiv koncert se bo ob isti uri začel v videmskem gledališču Giovanni da Udine, kjer se bo predstavil znameniti kitarist Paco de Lucia, vrhunski poznavalec flamenka. V ljubljanski Mali hali Tivoli pa se bo ob 20. uri začelo glasbeno srečanje z legendarnim Bobom Dy-lanom, umetnikom, ki res ne potrebuje nikakršne predstavitve. Ob izidu nove plošče »Live 1966« in tokratni turneji so Dylanu pripisali nov zagon. Pan NOVICE Tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti Od 3. do 8. maja bo v Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, potekala že tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin. S ciljem, da bi javnost opozorili na propadajoče istrsko podeželje in svojske vrednote materialne in duhovne tradicije tega območja, se je vabilu na delavnico odzvalo okrog trideset ustvarjalcev iz več držav. Vsak likovnik bo tudi letos podaril eno delo Lions Clubu, ta pa bo izkupiček od prodaje namenil za človekoljubne namene, za slepe in slabovidne. Selektorica delavnice je umetnostna zgodovinarka Nives Marvin. Iz Avstrije je povabljen slikar Valentin Oman, iz Italije kiparka Giuliana Bonazza, s Hrvaške slikar H ari Ivančič, iz Nemčije kiparki Ingrid VVuttke in Inken N. VVoldsen, iz Slovenije pa slikarji Boris Benčič, Zmago Jeraj, Jurij Kalan, Luciano KLeva, Jože Kotar, Mira Ličen Krmpo-tič, Lojze Logar, Rudi Skočir, Andraž Šalamun, Tomo Vran in Žarko Vrezec, kiparja Janez Le-nassi in Milena Braniselj, fotografa Jaka Jeraša in Joco Žnidaršič, video umetnik Radovan Čok, oblikovalec Vojko Tominc, arhitekta Mirko Mršnik in Marko Smrekar ter Stanko Ivančič in Franko Krevatin iz društva Capris. V organizaciji koprske občine bo v času likovne delavnice potekala še arhitekturna delavnica skupine arhitektov in študentov, ki bo dokumentirala objekte. V času trajanja delavnice bo na delovišču v Abitantih v petek, 7. maja, tudi novinarska konferenca, istega dne popoldne pa t. i. dan odprtih vrat. (STA) Mednarodni dan plesa Ob letošnjem mednarodnem dnevu plesa, 29. aprilu, je na prošnjo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu, Mednarodnega sveta plesa (CIDD) pri Unescu ter Svetovne plesne zveze poslanico napisal pionir plesnega gledališča v Egiptu Mahmud Reda. Reda je zapisal, da ob tako posebnem trenutku, kakršen je mednarodni Dan plesa, ne najde primernih besed, ki bi ustrezale vzvišenosti umetnosti, kakršna je ples. "Mogoče bi najlaže izrazili svoja čustva s - plesom, " je zapisal Reda in s svojim sporočilom iz Egipta izrazil spoštovanje vsem, ki so posvetili svoja življenja tej žlahtni umetnosti. "V veliko čast mi je, da spadam mednje. Iskreno upam, da bo novo tisočletje videlo razcvet vseh umetnosti in še posebej plesa," je zapisal egiptovski plesalec. Mahmud Reda je prvo egiptovsko folklorno skupino ustanovil leta 1959. Med drugim je na tekmovanju arabskih držav v Aleksandriji leta 1952 dobil zlato medaljo za prosto sestavo v gimnastiki. Bil je tudi podsekretar egiptovskega ministrstva za kulturo. Željam Mahmuda Rede se pridružuje tudi Slovenija, z dodatno željo, da bi ples našel čim-več privržencev med ljubitelji - "tistimi, ki se sami ukvarjajo s plesom, kot tistimi, ki nas spremljajo kot zvesti gledalci naše umetnosti, " je ob mednarodnem Dnevu plesa sporočil predsednik slovenskega centra Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu prof. dr. Henrik Neubauer. (STA) ZDRAVSTVO / VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELE V TRSTU Podpisali dogovor za odkup Janeza od Boga Večina v občinskem svetu se je podredila ukazom Na sedežu deželne uprave v Trstu so vCeraj podpisali dogovor med deželo in verskim redom usmiljenih bratov za odkup bolnišnice Janeza od Boga v Gorici. Odkupna cena bo znašala 15,3 milijarde lir, k temu pa gre dodati še dobrih 8 milijard, ki jih bo dežela plačala redovnikom za prenovo doma za ostarele sv. Justa ter ^odškodnino (okrog 5 milijard) za izgube v upravljanju bolnišnice. Skupno bo torej operacija stala davkoplačevalce veC kot 28 milijard lir, nakar naj bi jih potrosili še okrog 50 (načrt, v katerem niso upoštevani vsi posegi, jih predvideva 46,5) za dograditev kompleksa in selitev splošne bolnišnice. Dežela bo tudi prevzela vse 30. aprila zaposleno osebje zasebne bolnišnice. Dogovor so vCeraj podpisali deželni odbornik za zdravstvo Aldo Ariis (prisoten je bil tudi odbornik za finance Romo-li), predstojnik usmiljenih bratov p. Raimondo Fabello in upravni direktor Goriške zdravstvene ustanove Pierlugi Fabris. Preliminarno pogodbo naj bi podpisali do 15. maja, ko bo dežela vplačala 35% odkupne cene, poslopje bo prevzela s 1. julijem, saldo pa izplačala do konca leta. Odbornik Ariis je izrazil upanje, da bi nato v treh letih dogradili kompleks in preselili bolnišnico. Z odkupom poslopja selitev seveda še ni nujna, saj bi lahko še vedno -Čeprav desnosredinska uprava na deželi tega noče - prevladala izbira za prenovo bolnišnice v Ul. Veneto, poslopje Janeza od Boga pa bi lahko odlično uporabili za študentki dom ali v kak drugi namen. Politična bitka za bodočnost bolnišnice se je predsinoCi odigrala v go-riškem občinskem svetu, kjer je večinski koaliciji uspelo kolikor toliko strniti vrste in sprevreči dosedanje uradno stališče proti selitvi bolnišnice, ki ga je občinski svet sprejel 26. januarja na pobudo Oljke. Na dnevnem redu sta bili dve resoluciji. Prvo je predlagala Oljka, da bi obsodila ravnanje župana, ki je doslej povsem spregledal omenjeni januarski sklep in deloval celo v nasprotju s tam jasno izraženo obvezo, naj si prizadeva za ohranitev bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto. Tej resoluciji je večina zoperstavila drugo s povsem nasprotno vsebino. V njej se v bistvu podpira delovanje župana in predvsem se občinski svet podreja odločitvi dežele za selitev splošne bolnišnice v poslopje Janeza od Boga. Ta rešitev naj bi bila najhitreje izvedljiva, cenejša, zagotovila bi smotrno rešitev za goriško zdravstvo in ne bi preprečila možnosti Čezmejnega sodelovanja. Vse te trditve so sicer sporne in jih nasprotniki selitve odločno zanikajo. V občinskem svetu je vsekakor resolucija desne sredine bila sprejeta s 24 glasovi za in 11 proti, resolucija Oljke pa zavrnjena z 10 glasovi za in 24 proti. Glasovanja so se iz protesta vzdržali trije svetovalci veCing (Baiocchi -CCD in Rando in Cašala-tina NZ), ki so proti selitvi, vsi drugi v večini in opoziciji (z izjemo treh svetovalcev Lige, ki so se vzdržali) pa so glasovali v skladu z navodili vodstev strank. »Disidenti« znotraj Forza Italia, ki so se doslej upirali selitvi, so tako ponižno klonili diktatu deželnega odbornika Romolija, prav tako pa se je nazadnje odpovedalo bitki za bolnišnico NZ, ki je morda v zameno za to konCno dobilo mesto pravobranilca za »svojega«, generala Pagliaro. Na seji je bil na dnevnem redu tudi predlog občinskega referenduma o bolnišnici, vendar so svetovalci večine množično zapustili dvorano in z nesklepčnostjo preprečili glasovanje, morda da ne bi ogrozili krhke, pravkar dosežene enotnosti. Komentar Renata Fiorellija v imenu pobudnikov referenduma je glede tega zelo oster. V izjavi za tisk ugotavlja, da so se stranka Forza Italia in predvsem njeni voditelji Romoli, župan Valenti in načelnik Tripani s tem ponovno izneverili demokratičnemu soočanju z mestno javnostjo in so hoteli vsiliti svoje izbire, ne da bi sploh vzeli v poštev drugačna stališča: s tem so žalili vse Goričane in dosegli dno svojega početja. ŠOLSTVO / NA POKRAJINI Potrjena izbira za veitikalizacijo v Doberdobu Posvet o slovenskem šolstvu Pokrajinska konferenca o reorganizaciji šolske mreže se je na pobudo predsednika pokrajine Giorgia Brandolina ponovno sestala v prejšnjih dneh in potrdila sklep o vertikalizaciji obveznega slovenskega šolstva na območju doberdobskega didaktičnega ravnateljstva. Kot je bilo pred Časom dogovorjeno s slovenskimi upravitelji, bodo na Do-berdobskem upravno povezali vrtce, osnovne šole in oddelek srednje šole Trinko, v Gorici pa ostaneta ločeni didaktično ravnateljstvo in srednja šola. Brandolin je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je dežela 26. marca odobrila načrt šolske mreže za goriško pokrajino, ki je bil sprejet decembra lani. Načrt bodo sedaj dopolnili še z odločitvijo za ver-tikalizacijo v Doberdobu, tako da bo nov ustroj zaCel veljati že s prihodnjim šolskim letom. Na konferenci so tudi skleniti, da bodo v teku leta 1999 priredili študijski posvet o tem, kako ovrednotiti prisotnost slovenskega šolstva na Goriškem. Na seji so še odločiti, da bodo zaprosili šolsko ministrstvo, naj vsaj v prvem letu izvajanja reforme obdrži sedanjo dotacijo upravnega osebja. Za šolske gradnje in popravila stavb bodo od države dobili 5.170 milijonov, pokrajina pa bo pristavila še 1, 5 milijarde lir. Prednost bodo dali posegom v okviru naCrta o šolskih avtonomijah. Potrjena izvolitev slovenske konzuite Z goriške občine smo včeraj izvedeli, da je deželni kotrolni odbor konCno potrdil sklep o imenovanju Konzuite za vprašanja slovenske manjšine, ki ga je občinski svet izglasoval pred dvema mesecema. Med elani kontrolnega organa jih je pet glasovalo za potrditev, pet pa proti. Sklep je vsekakor potrjen, saj predpisi določajo, da so v primeru izenačenega glasovanja sklepi sprejeti. Pričakovati je, da bo sedaj župan Valenti nemudoma sklical konzulto na prvo sejo. Ob glasovanju v občinskem svetu se je pojavil problem, ko je bil ob kandidatih Oljke in FI v konzulto izvoljen tudi predstavnik Severne lige, ki je dobil glasove, iz vrst FI, na ta raCun pa je pogorel kandidat NZ. Predstavniki NZ so protestirali, češ da morata biti po pravilniku izvoljena dva predstavnika večine in eden opozicije. Kot kaže pa je prevladalo tolmačenje, da mora opoziciji pripadati vsaj en predstavnik, lahko pa jih je tudi veC, Ce zanje glasuje tudi del svetovalcev večine. NOVICE ŠTANDREŽ / TRADICIONALNO TEKMOVANJE PRISELJEVANJE Pobude odbora proti vojni Odbor proti vojni prireja jutri ob 20.30 v Fogarjevem avditoriju (Korzo verdi 4) srečanje z ravnateljem Ca-ritasa Ruggerom Dipiazzo, ki bo prinesel pričevanje iz Beograda, kjer je na misiji te dni. V petek ob 20.30 bodo mirovniki spet simbohcno zastražih most pri Zagraju, še nekaj pobud pa bo v naslednjih dneh. Predstavitev štirih pesnikov V Državni knjižnici v Ul. Mameb bo danes ob 18. uri v okviru niza Pravica do poezije prof. Gianfiranco Turco predstavil štiri mlade goriške pesnike. To so urednik revije»I Giardini di Hermann«Roberto Marino Mašini, urednika Časopisa*Via libera«Giovanni Fierro in Francesco Tornada ter Enrico Barba, sodelavec pri obeh publikacijah. Poezije bo brala Mario-lina De Feo, igral bo saksofonist Pierpaolo Gregorig. Posvet o pravicah otrok V grofovi dvorani na gradu bo jutri od 9. ure dalje posvet o pravicah otrok Na njem bo govor o izvajanju deželnega zakona 285/97 in o triletnem planu 1998/2000 v 16 občinah pri Gorici, kjer izvajajo deset načrtov za uveljavljanje pravic otrok. Govorili bosta deželna funkcionarka Aimamaria Carii, občinska odbornica Marilena Francioso, izvajalci posameznih načrtov pa bodo predstavib njihovo vsebino in cilje. Okrogla miza o turizmu Na pobudo pokrajinskega odbomištva za kulturo in Združenja prijateljev muzejev bo jutri ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani okrogla miza na temo Prikriti resurzi turizma na Goriškem: narava, kuhinja, muzeji. Sodelovab bodo Giovanna Ludo-vici, Joško Sirk, Giobatta Panzera, Maria Masau Dan in Luca Primavera. Izbrali so najboljšo salamo Zmagal je Jože Cotič, Gabre, ki živi v devisnko-nabrežinski občini Aretirali tri vodnike Oceniti dvainštirideset vrst salame in med temi izbrati tri najboljše, ni enostavna zadeva. To najbolje vedo organizatorji že tradicionalnega ocenjevanja -pokušnje domaCe salame v Standrežu, še bolj pa elani komisije, ki so v soboto popoldne garali nekaj ur in konCno razglasili zmagovalce in podelili nagrade v obliki pokalov. Prvo mesto si je prislužil Jožek Cotič, Gabre, ki sicer živi v devin-sko-nabrežinski občini, drugo nagrado je odnesel Santino Rizzo iz LoCnika, tretjo pa Graziano Zaccaron iz Rupe. Prireditelji so letos odločili, da poleg zmagovalcev objavijo tudi ime mesarja, ki je suhomesnati izdelek pripravil. Kakovost je namreč odvisna od številnih dejavnikov, pri Čemer je obdelava svežega mesa, takoimenovane pašte ali mase, med pomembnejšimi. Tako lahko povemo, da je meso za salamo, ki je bila nagrajena s prvim mestom, obdelal Rado Buzin, drugouvrščeno Lojzko Paškulin, medtem ko je Graziano Zaccaron poskrbel sam tudi za predelavo. Tekmovanje za najboljšo domaCo salamo v Standrežu so priredili Lojzko Paškulin, Davorin Marvin, Robert Paškulin, Marko Zavadlav in Nevio Do-nati. V nagradni sklad pa so prispevali gostilna Turri, podjetje Roitz import-ex-port ter trgovina s kmetijskimi potrebščinami Zavadlav. Velik odziv letošnjega tekmovanja - v domu Andreja Budala je bilo v soboto živo kot redkokdaj - je spodbuda, da bodo tekmovanje izvedli tudi leta 2000, napovedujejo prireditelji, ki se obenem zahvaljujejo vsem za udeležbo in sodelovanje. Na sliki (foto Bumbaca) skupina izvedencem med pokušnjo in ocenjevanjem domačih salam Policija je predsinoCi okrog 22.30 v Ul. III. ar-mata aretirala tri jugoslovanske državljane z bivališčem v Nemčiji, ki so bili na tem, da vkrcajo na avtomobile skupino ilegalnih priseljencev, prav tako jugoslovanskih državljanov, ki so prihajali Cez mejo tam v bližini. Spremljal jih je komaj 16-letni vodnik, ki so ga legitimirali in prijavili sodstvu. Vodnikom so tudi zaplenili dva od treh avtomobilov, s katerimi so Čakali pribežnike, in sicer mar-cedes ter audi 80. Zaplenili so jim tudi približno 1.400 nemških mark in tri prenosne telefone. Policija je posegla, ko so priženiki šele prihajali Cez mejo. Štiri, ki so že bili tostran so prijeli in jih vCeraj izročili slovenskim oblastem, večji del, med osem in deset, pa jih je pred posegom policije zbežalo spet Cez mejo. KINO GORICA VTITORIA 1 18.00-20.00-22.00 »Psycho«. Rež. Gus van Sant, i. Anne Heche. VTITORIA 3 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. CORSO Rdeča dvorana: 17.15-19.40-22.00»Scherzi del cuore«. I. Sean Connery in Dermis Quaid. Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 »8 mm - delitto a luči rosse«. i. Nicholas Gage. Prep. ml. pod 14. letom. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Pioggia infema-le». M. Freeman in C. Slater. TRZIC EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »A civil action«. . a PRIREDITVE SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE priredi v Jamljah pri Marjotu Pahorju družabno srečanje jutri ob 18. uri. Za veselo družbo bo poskrbel harmonikar Karlo. KD BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja ob 1. maju na Dvom v Steverjanu v dneh 1. maja, ob 16.30 ter 2. maja, ob 9.30 s Startom 20. spominskega pohoda Steverjan-GonjaCe. Ob tej priložnosti bo društvo nagradilo zveste udeležence vseh dosedanjih pohodov. Za informacije: tel. 0481-884187 (Maja). KD BRIŠKI GRIČ vabi na IGRE BREZ MEJA, tekmovalno srečanje športno-zabavne-ga značaja, v sklopu praznovanj ob 1. maju na Dvom v Steverjanu, v nedeljo, 2. maja, ob 14.30. Prijave pri Maji (tel. 0481) 884187 do vključno 1. maja. PD RUPA-PEC vabi v Ru-po na tradicionalni Praznik Frtalje v soboto, 1. maja, in nedeljo, 2. maja, od 16.30 dalje. OBVESTILA ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo napovedani izobraževalni tečaj za prilagoditev zak. odloku št. 155/97 - upoštevanje higijenskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah - v sredo, 5. maja, v knjižnici D. Feigel od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo za prijavo vsaj enega udeleženca v uradih ZSKD (tel. 0481-531495) ah ZSSDI (tel. 0481-33029). S____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8. maja celodnevni avtobusni izlet v Gardaland. V znesku, ki ga je treba vplačati ob vpisu, je vključena vožnja, vstopnina v zabaviščni park in kosilo. Prijave in informacije na sedežu društva in pri poverjenikih do 30. aprila. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, začasno v Ul. Faiti 13/A, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. pogreb! Danes v Gorid: 9.30, Laura Quartara vd. Stabon iz Ul-Višini 23 v Ločnik; 10.00, Aldo Salomon iz bolnišnice sv-Justa v Tržič; 11.00 Anka Faj-gelj iz mrliške veže splošne bolnišnice; 11.30, Čarobna Princi iz splošne bolnišnice na glavno pokopabšče. CELOVEC / PRISPEVEK K SOŽITJU Odpili Kulturni teden koroških Slovencev Prireditev poteka tokrat v VVolfsbergu v Labotski dolini - Jorga Haiderja ni bilo CELOVEC - V VVolfsbergu v Labotski dolini, ki je po številu prebivalcev tretje Hajvecje mesto na Koroškem, so v ponedeljek zvečer slovesno odprli 7. Kulturni teden koroških Slovencev. Otvoritverni večer so oblikovali kulturni ustvarjalci koroških Slovencev kot tudi iz gostiteljskega rnesta. Na slavnostnega govornika, napovedan je bil deželni glavar Jorg Haider, je Publika čakala zaman. Baje se z letalom ni Pravočasno vrnil iz Londona. Zamisel kulturnega tedna je približati kulturo in življenje koroških Slovencev nemško govorečemu prebivalstvu izven uvtohtonega naselitvenega območja slovenske manjšine in s tem krepiti dialog med večino in manjšino. Pri prvih šestih Prireditvah, ki so jih priredili v Spitalu ob Dravi, Trgu, Šentvidu ob Glini, Gmiindu, Borovljah in lansko leto v Brezah, je bil Clj vsekakor dosežen. To predvsem po za-sjugi organizatorjev prireditve, Urada za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi skupno ter obeh osrednjih kulturnih organizaciji koroških Slovencev, Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) in Krščansko kulturno zvezo (KKZ). Na izredno dobro obiskani otvoritveni slovesnosti v prireditvenem centru v ‘Volsbergu so navzočim spregovorili namestnik direktorja deželnega urada Karl ^ndervvald, vodja biroja za koroške Slo- vence Marija N o vak-T rampusch, župan mesta VVolfsberg Gerhard Seifried ter tudi predstavnik generalnega konzulata R Slovenije v Celovcu Jure Žmauc. Kulturni del večerja so oblikovali učenci Glasbenih šol iz Celovca in VVolfsberga, uvodne besede k razstavi del bratov Čeme pa je s kritično analizo položaja kulture na Koroškem spregovoril kulturni urednik dnevnika »Karntner Tageszeitung« Ber-tram Steiner. Kulturni teden se je včeraj nadaljeval z literarnim večerom, na katerem sta brala Fabjan Hafner in VVilhelm Kueh, danes pa bo v mestni hiši koncert klasične glasbe. Nastopali bodo mdr. Andreja Wuzel-la-Močilnik (klavir), Margit Gastrager (klavir), Kristijan Filipič (prečna flavta), Gabriel Lipuš (bariton). 3. maja bo nastopil »Originalni sosedski duo« s kataretom na osvnovi besedil slovenskega pisatelja Janka Messnerja. 7. kulturni teden koroških Slovencev se bo iztekel v torek, 4. maja zvečer z zborovskim koncertom v mestni hiši na katerem bodo sodelovali Oktet Suha, zbor AGV Frantschach, zbor Singkreis VVolfsberg in Mešani pevski zbor Radiše. Ivan Lukan. Na fotografiji Smrtnikovi fantje iz Železne Kaple so navdušili prisotne LJUBLJANA / JAVNO ZBOROVANJE ZZB NOB V PARKU KODELJEVO n Z uporom v svobodo, svobodni v Evropo Vrsta proslav ob Dnevu upora proti okupatorju LJUBLJANA - V Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani je bilo ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, javno zborovanje z geslom Z uporom v svobodo - svobodni v Evropo, ki ga je pripravila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljane in Slovenije. Številne udeležence zborovanja iz vse Slovenije ter iz Italije, Avstrije in Hrvaške, zbralo se jih je najmanj 3000, sta pozdravila predsednik ZZB NOB Ljubljana Janko Heberle in ljubljanska županja Vika Potočnik, osrednji govor pa je imel predsednik sveta ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik (na sliki). V kulturnem programu sta sodelovala Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje 55. obletnico ustanovitve, z dirigentom Francetom Gornikom in orkester Slovenske vojske pod vodstvom Janija Salamona. Stanovnik je v govoru podrobno predstavil čas nastanka Osvobodilne fronte in njen osrednji program, ki ni predvideval le osvoboditev naroda izpod okupatorja, temveč tudi zedinjeno Slovenijo. »Ne le da smo Slovenci gradili in izgradili lastno državo, postavili smo si pravzaprav za cilj izgradnjo dosledne ljudske demokracije, preobrazbo slovenskega narodnega značaja, zal, neposredno po vojni nismo izgradili dosledno demokracije,« je nadaljeval Stanovnik in dodal, da je ta del programa moral počakati še nadaljnjih 50 let. »Slovenci smo se skupaj z evropsko civilizacijo opredelili za vrednote, ki jih je ta civilizacija zgodovinsko negovala in gradila in jih v očiščevalnem procesu zmage nad fašizmom restavrirala,« je dejal Stanovnik in poudaril, da »smo mi del te civilizacije«. Danes se ta civilizacija srečuje z izzivom, ki prihaja z Balkana s politiko, ki je diametralno nasprotna civilizacijskim vrednotam, za katerimi stoji Evropa in stojimo mi, je še opozoril. Po njegovem mnenju bi se ta konflikt moral čimprej končati, ampak z uveljavitvijo in zmago načela človekove svobode in človekovih pravic. Stanovnik pričakuje, da bo po koncu tega vojne- ga plesa prišlo do mirnega pogovora in mednarodne konference, na kateri se bo slišal tudi njihov glas, glas civilne družbe. Osrednja državna slovesnost ob letošnjem prazniku pa je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pripravil jo je koordinacijski odbor vlade za izvedbo protokolarnih pravil. Slavnostni govornik je bil akademik Boris Paternu, ki je po-membnen del svojega znanstvenega dela posvetil raziskovanju umetniške ustvarjalnosti v času NOB. V umetniškem programu, s katerim se je prireditev začela, so nastopili orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Francija Rizmala, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Franca Gornika, dramske igralke in igralci Maja Sever, Petra Govc, Daša Dobršek, Zvone Hribar, Aleš Ravnik in Primož Ranik ter harmonikar Milče Stegu. Prireditev je režiral Jože Vozny, scenograf je Ico Koritnik, kostumografinja pa Mojca Makuc. Slovesnost sta prenašala radijski in televizijski program RTV Slovenija. Združenje borcev in udeležencev NOB iz Ajdovščine in Vipave je ob dnevu upora proti okupatorju in v spomin na nanoško bitko pri spomeniku padlih na Nanosu pripravilo tradicionalno proslavo. Slavnostni govornik minister za kulturo Jožef Školč je med drugim poudaril, da 27. april odraža veliko enotnost slovenskega naroda. Do leta 1991 so Slovenci 27. april praznovali kot dan ustanovitve Osvobodilne fronte, od leta 1992 pa ga praznujejo kot dan upora proti okupatorju. 27. aprila 1941 je bila v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda, ki je razpletla lastno organizacijsko mrežo, v katero je zajela večino naprednih Slovencev. Se istega leta je OF oblikovala program v devetih točkah: napovedala je boj okupatorju do zmagovitega konca, razglasila lojalnost vseh skupin OF ter sklenila, da bo OF po končani vojni prevzela oblast na Slovenskem in uvedla ljudsko demokracijo. Ljubljana / veterinarska uprava LJUBLJANA / V DRUGI POLOVICI MAJA NOVICE Vakcinacija lisic Vabe z vakcino bodo trosili z letali Konferenca o vprašanju odvisnosti To bo prva vseslovenska konferenca, napovedanih veliko tujih izvedencev LJUBLJANA - Veterinarska uprava Republike Slovenije IVURS) bo do predvidoma 26. maja polagala vabe za oral-110 imunizacijo lisic proti steklini. Odmetavanje vab, napolnjenih z vakcino, bodo v tem času z višine 300 metrov Opravljali piloti z za to prirejenimi letali z letališč v Mariboru, Ajdovščini, Murski Soboti, Celju, Bovcu in Novem bjostu po celotnem ozemlju Slovenije. Spomladansko vak-ofriacijo lisic proti steklini opravlja VURS predvsem zaradi Posrednega varovanja ljudi proti tej izredno nevarni bolez-nL pri tem pa opozarja, da je v tem času prepovedano pro-sl° gibanje psom, pri čemer so izvzeti službeni psi. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako ži-Vali kot tudi ljudi. Ob izkorenitvi t.i. urbane stekline z red-bo vakcinacijo psov, predstavlja steklina, ki je prisotna pri isicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni prek domačih uvali na ljudi. Ker je vakcinacija edina oblika boja proti tej olezni, se je VURS vključila v Evropsko komisijo za zati-stekline pri divjih živalih s pomočjo omenjenih vab. Rmenjeni način polaganja vab, ki je bil v Sloveniji prvič ^eden leta 1995, zagotavlja enakomernejšo razporeditev a° po celotnem ozemlju Slovenije. Po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije je po-jbno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stek-,e živali. Ge pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, |e Potrebno to mesto dobro izprati in umiti z milom ter °i obiskati najbližjo antirabično ambulanto območnega nravstvenega zavoda. Sicer pa je vaba za pse neškodljiva in se z njo po aUžitju zagotovi le imunizacija, vendar pa je vaba namenjena le divjim živalim, psi pa morajo biti po zako-n obvezno vsakoletno vakcinirani najkasneje do 15. ^a)a tekočega leta, po dopolnjenem četrtem mesecu starosti. (STA) LJUBLJANA - V organizaciji koordinacije Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri ministrstvu za zdravstvo ter neodvisne in samostojne ustanove Odsev se sliši bo od 20. do 22. maja v Ljubljani 1. slovenska konferenca o odvisnosti, s katero želijo organizatorji opozoriti na resnost problema vseh vrst odvisnosti, ne le zgolj na področju t.i. kemične odvisnosti (uporaba legalnih in ilegalnih drog), temveč tudi odvisnosti, ki izhajajo iz stilov življenja (motnje pri hranjenju, odvisnost od odnosov, dela, medijev, iger ipd.). Konferenca je namenjena vsem, ki se v okviru svojega dela ali v zasebnem življenju srečujejo s problemom odvisnosti. Omenjena konferenca, ki je prva tovrstna vsesloveska konferenca o vseh vrstah odvisnosti, bo poleg seznanjanja in osveščanja javnosti s problemom odvisnosti tudi priložnost za spoznavanje in vzpostavitev medsebojnega sodelovanja z vsemi, ki se s to problematiko srečujejo, ter za začetek novih in boljših možnosti obravnave, čemur bodo namenjene posebne interdisciplinarne tematske delavnice. Konferenca je v strokovnih krogih dokaj odmevna, saj so organizatorji do zdaj prejeli več kot 150 prispevkov, udeleželi pa naj bi se je tudi nekateri tuji strokovnjaki (Italija, Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija in ZDA), ki se pri svojem delu srečujejo z odvisnostjo. V okviru konference bodo skušali osvetliti zgodovinske, sociološke, kulturološke, etične in moralne vidike odvisnosti in njegovega preprečevanje, programe obravnave uživalcev drog, detoksikacijo, terapevtske skupnosti, osredotočih pa se bodo tu-dina ranljive skupine (otroci, nosečnice...), samoorganiziranje uživalcev drog, vrednotenje programov ipd. Ob konferenci pa bodo organizirane številne spremljajoče dejavnosti. Tako bodo pripravljeni številni programski bloki oz. okrogle mize za predstavnike posameznih področij (pedagoške delavce, medicinske sestre in druge delavce v zdravstveni negi, socialne delavce, ipd.), sklepni dan konference pa bo potekala okrogla miza za vsa strokovna področja. Poleg tega pa bo širši javnosti na voljo tudi predstavitev aktivnosti in organizacij s področja preprečevanja in zdravljenja odvisnosti v Sloveniji z razstavo literature, številne okrogle mize in predstavitvene dejavnosti pa bodo javnosti tudi brezplačno predstavljene. Število uživalcev trdih drog v Evropi presega dva milijona in se še povečuje. Več kot 60 odstotkov intravenoznih uživalcev je okuženih z virusom hepatitisa C, 40 odstotkov vse primerov okuženosti z aidsom je posledica vbizgavanja drog. Ocene o številu zasvojenih v Sloveniji epi-demološka služba še nima, na resnost problema pa med drugim kaže tudi število oseb, ki iščejo pomoC. (STA) Dijaki DTTZ Zoisa iz Gorice v deželnem svetu TRST - Včeraj so obiskali deželni svet dijaki DTTZ Žige Zoisa iz Gorice. Mladim, ki jih je spremljal prof. Livio Semolič, je delovanje sveta orisala svetovalka Bruna Zorzini Spetič Na Škofijah medregijski sindikalni svet ŠKOFIJE - Na mejnem prehodu na Škofijah se bo danes sestal medregijski sidnikalni svet za FJK in SLovenijo. Na srečanju bodo opozorili na nekatera odprta vprašanja, ki zadevajo nadalnji razvoj obmejnih regij ob vstopanju Slovenije v EU. Slovenski veleposlanik pri podpredsedniku sabora ZAGREB - Podpredsednik hrvaškega sabora Vladimir Seks je danes sprejel slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Boštjana Kovačiča, s katerim sta govorila o slovenski skupnosti na Hrvaškem, o deklaraciji o hrvaško-slovenskih odnosih, ki jo je nedavno sprejel sabor, in o nerešenih dvostranskih vprašanjih. Strinjala sta se, da je slednje treba rešiti sporazumno. Slovenskega veleposlanika je zanimalo, ah obstaja možnost za spremembno dela hrvaške ustave, ki govori o narodnih manjšinah, iz katerega so bili Slovenci pred kratkim izpuščeni. Podpredsednik sabora Seks je dejal, da takšne spremembe sicer niso predvidene, vendar pa naj bi Hrvaška sprejala zakon o naradnih manjšinah, ki bo usklajen z ustrezno evropsko konvencijo. Kot je znano, je hrvaški sabor iz preambule k ustavi, v kateri so naštete nacionalne manjšine na Hrvaškem, izpustil slovensko in muslimansko manjšino. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 GORICA / S PONEDELJKOVE SKUPŠČINE DELNIČARJEV Kmečka banka si je v lanskem letu zopet pridobila zaupanje klientov Za novega predsednika upravnega sveta je bil izvolje dr. Diego Marvin GORICA / GORIŠKA HRANILNICA Odslej v holdingu »Casse venete« Banka bo pri delovanju ostala samostojna GORICA - Dr. Diego Marvin (na sliki) je od ponedeljka zveCer novi predsednik upravnega odbora Kmečke banke v Gorici. Potem ko so delničarji na občnem zboru izvolili člane novega odbora se je sestal upravni odbor. Takoj so porazdelili funkcije v izvršnem odboru. Za predsednika je bil izvoljen dr. Diego Marvin, za podpredsednika dr. Luigi Bandiera, za člane pa geom. Fer-nando Frascaroli, rač. Gracco Gotti in odv. Roberto Ziani. Na volitvah za člane upravnega odbora in nadzorstva je bilo zastopanih 86,76 odstotkov delnic. Predstavljeni sta bili dve listi kandidatov. Prva je bila odraz predvsem domačih malih in srednjih delničarjev in je dobila 50,67 odstotkov glasov, druga pa odraz finančne grupe Caer, in je dobila 35,93 odstotkov. Za prvo je bilo izvoljenih šest članov upravnega sveta, za drugo pa so bili izvoljeni trije. Enak rezultat je bil pri volitvah za nadzorni odbor, kjer sta bila izvoljena dva člana za prvo, en član za drugo listo. Namestnika zastopata po eden vsako listo. V upravni svet so bili torej izvoljeni: za prvo listo dr. Diego Marvin, odv. Roberto Ziani, dr. Mitja Močilnik, dr. Karlo Devetak, dr. Mitja Bau-zon, Ivan Plesničar, za drugo pa dr. Luigi Bandiera, geom. Fernando Frascaroli in rač. Gracco Gotti. Marvin in zastopniki druge liste so bili že prej člani izvršnega odbora. Kot nadzorniki so bili izvoljeni, oziroma potrjeni dr. Alberto Vetrih, dr. Marija Marc in dr. Mauro Verdimonti. Namestnika sta dr. Roberto Lonzar in dr. Marisa Provedel. V upravnem svetu je prišlo do precejšnje prenove, kar je odraz domačih delničarjev. Prejšnji predsednik odv. Peter Sanzin je povedal, da se odpoveduje nadalj-nemu vodenju Kmečke banke, potem ko mu je uspelo s sodelavci izvleči iz težav, ki so bile posledica komisarske uprave. Članom in strankam so povrnili zaupanje vanjo. Kmečka banka se je še zlasti v zadnjem letu utrdila, povečala poslovanje, povečala Cisti dobiček, svoj kapital, delničarji dobijo večjo dividendo od lanske. Konkurence je vse več. Na Goriškem imamo skoraj 90 poslovalnic raznih bank. V zadnjem času so v ta prostor vdrle še druge banke. Zaradi težav s trgovino z vzhodno Evropo pa ni kdovekaj velikih poslov, zato si morajo banke prizadevati za vsako stranko. Vrh vsega je padec inflacije povzročil tudi zmanjšanje zaslužka pri vseh bankah. Samo z boljšim poslovanjem in povečanjem klientele ter nudenja uslug bodo banke lahko ohranile dosedanje številke in tudi imele večje uspehe. V sedanjem trenutku velike koncentracije bank v Italiji pa to ne bo lahko. V Kmečki banki so lani nabrali nekaj nad 331 milijard lir vlog. Od tezh jih je bilo 199 milijard neposrednih vlog, kar je sicer za 3,14 odstotkov manj kot leto prej, in 131 milijard posrednih vlog, kar je 8,33 več kot leto prej. Medtem ko so varčevalci pred leti v glavnem kupovali državne vrednotnice so se v zadnjem času odločili za nakup delnic večji finančnih in industrijskih družb in še zlasti paketov različnih delnic, ki jih ponujajo finančne družbe. Posojila so lani znašala skoraj 142 milijard lir, kar je bilo za 10, 90 odstotkov več kot leto prej. V goriškem poprečju znaša ta povišek 9, 38 odstotkov, kar pomeni, da se položaj izboljšuje, in da mu Kmečka banka po-bliže sledi. Povečalo se je zlasti število ljudi, ki si želijo dolgoročno posojila za stanovanjske potrebe. Se podatek o težko izterljivih posojilih. Imajo jih za 3.406 milijonov lir. Zmanjšala so se za 33, 65 odstotkov. Banko bremenijo z 2,40 odstotkov, dočim so jo pred letom dni bremenili za 4, 01 odstotkov. Kot je znano ima finančna grupa Caer 35,65 odstotkov delnic. Nova Ljubljanska banka ima 4, 95 odstotkov (njen zastopnik dr. Mitja Močilnik je bil izvoljen v upravni odbor). V banki je bilo konec leta 465 delničarjev. Dr. Karel Devetak je v diskusiji na občnem zboru povedal, da se je skupina delničarjev povezala v sindikatu delničarjev (zakoni to omogočajo), kar so javili bodisi upravnemu svetu banke kot nadzornemu organu Ban-ca dTtalia. Marko VValtritsch GORICA - Goriška hranilnica - Cassa di Risparmio di Gorizia je po novem vključena v bančni holding Casse Venete. Ta ima svoj sedež v Padovi, vanjo sodijo hranilnice v Padovi, Benetkah, Vidmu in Gorici. Čeprav bo strateško vodenje tega holdinga enovito, bodo banke ohranile svojo operativno samostojnost na domačem že poznanem ozemlju. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal dr. Antonio Tripa-ni, predsednik upravnega sveta goriške hranilnice. Fundacija te banke je skoraj celotni paket delnic prodala ustanovi iz Benetk. Ta ima sedaj 96 odstotkov delnic, le 4 odstotke je ohranila go-riška fundacija. Kot je povedal tudi generalni direktor Giorgio Miloc-co, je lani goriška banka delovala še na samostojni podlagi. Kosmatega dobička so imeli 17 milijard lir, kar je za 23 odstotkov več kot leto prej. Posle so povečali za 8, 4 odstotkov. Zmanjšali so režijske stroške za 10, 1 odstotkov. To predvsem po zaslugi predčasnih upokojitev osebja. Pred nekaj leti so imeli 459 uslužbencev, 31. decembra lani pa samo 398. Letos so vzeli v službo nekaj mladih ljudi. Čistega dobička so ustvarih 5.600 milijonov lir. Vrednost premoženja je narasla na 222 milijard lir. Do združitve je prišlo šele pred kratkim, zato je v teku preosnova holdinga. “Možgane” bodo osredotočili v Mestrah, zato bo možno, da bo tja odšel kak funkcionar banke tudi iz Gorice. Da ne bo škode za Gorico jamči prisotnost go- riškega zastopnika v upravnem svetu holdinga. Precej je bilo govora o možnostih za združitev holdingov Casse Venete in Caer. Do tega naj bi prišlo še pred poletjem. Predsednik Tripani je menil, da bi to zelo koristilo razvoju bančništva pri nas in tudi po- slom čez mejo. Ze sedaj imajo stike z bankami v Sloveniji in tudi z navadno slovensko klientelo. Pozorno sledijo razvoju bančništva v Sloveniji, tudi s tem, da se v glavnem naslanjajo na eno banko iz neposrednega zaledja na drugi strani meje. M.W. Hrvaški zunanji dolg 8,5 milijarde dolarjev ZAGREB - Hrvaški zunanji dolg je konec minulega leta dosegel 8,49 milijarde dolarjev, kar je za 650 milijonov dolarjev več kot ob koncu tretjega trimesečja lani, je sporočila Hrvaška narodna banka.Večji del dolga, 7,9 milijarde dolarjev, odpade na srednje- in dolgoročna posojila, ki so se povečala za 699,8 milijona dolarjev. Preostali del dolga pa se nanaša na kratkotočna posojila, ki so bila manjša za 49,8 milijona dolarjev. (STA/Hina) Padec izvoza japonskih avtomobilov TOKIO - Kljub večji prodaji v Evropi se je izvoz japonskih avtomobilov v poslovnem letu 1998 občutno zmanjšal. Japonska podjetja so v fiskalnem letu, ki se je končalo 31. marca leta 1999, izvozila skupno 4,52 milijona osebnih in gospodarskih vozil, kar je za 3,3 odstotka manj kot leto prej, je danes v Tokiu sporočilo združenje JAMA. Izvoz avtomobilov v EU se je povečal že tretje leto zapored in se zvišal za 8,9 odstotka na 1,174 milijona vozil. (STA/dpa) Globalne finančne krize ogrožajo revne VVASHINGTON - Globalne finančne krize utegnejo še poslabšati položaj več milijonov revnih ljudi na svetu, je navedeno v poročilu o svetovnih pokazateljih razvoja za leto 1999, ki sta ga na rednih pomladnih srečanjih oblikovala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovna banka v poročilu opozarja, da finančni paketi za pomoč državam, ki se soočajo s finančno krizo, pogosto škodijo revnim ljudem in znova pahnejo v revščino tiste, ki so že dosegli srednji socialni razred. Predsednik Svetovne banke James VVolfensohn v poročilu navaja, da je banka pred letom dni napovedovala, da je mogoče prepoloviti število revnih v svetu. Ti cilji pa so po besedah VVolfen-sohna zdaj ogroženi, zato je treba preoblikovati dosedanjo strategijo. Glavna naloga Svetovne banke je z razvojnimi načrti in financiranjem pomagati revnim. TEČAJNICE I EVRO= 1.936,27 LIRE EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. APRIL 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 27.04. 26.04. ameriški dolar 1,0630 1,0614 japonski jen 127,34 126,22 grška drahma 325,70 326,22 danska krona 7,4346 7,4335 švedska krona 8,9030 8,8945 britanski funt 0,6587 0,6669 norveška krona 8,2765 8,2668 deška krona 37,683 37,710 ciprska lira 0,5788 0,5787 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,74 251,70 poljski zlot 4,2457 4,2377 slovenski tolar 192,3027 192,9845 švicarski frank 1,6047 1,6027 kanadski dolar 1,5744 1,5692 avstralski dolar 1,6429 1,6349 novozelandski dolar 1,9423 1,9358 27. APRIL 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE NAKUP EVRO ameriški dolar 1,0727 1,0559 britanski funt 0,6656 0,6524 švicarski frank 1,6192 1,5860 danska krona 7,5749 7,2891 norveška krona 8,4664 8,0868 švedska krona 9,1129 8,6771 kanadski dolar 1,6004 1,5414 grška drahma 342,25 297,91 japonski jen 131,49 123,53 avstralski dolar 1,7251 1,6115 slovenski tolar 195,58 190,77 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 Češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 PRODAJA, ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 27. APRIL 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja. ameriški dolar 1,0732 1,0528 1804 1839 britanski funt 0,6699 0,6550 2890 2956 kanadski dolar 1,5878 1,5500 1219 1249 japonsk i jen 129,2709 126,1824 14,98 15,35 švicarski frank 1,6222 1,5912 1194 1217 norveška krona 8,4124 8,2155 230,17 235,68 švedska krona 9,0421 8,8298 214,14 219,29 grška drahma 325,8260 319,9062 5,94 6,05 danska krona 7,5551 7,3788 256,29 262,41 avstralski dolar 1,6695 1,6333 1160 1185 slovenski tolar 194,6000 190,7655 9,95 10,15 hrvaška kuna 8,239 7,9532 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO nemška marka 1,95583 francoski frank 6,55957 nizozemski gulden 2,20371 belgijski frank 40,3399 avstrijski šiling 13,7603 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 portugalski eskudo 200,482 irski funt 0,787564 lira 1936,27 UM 989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555 MILANSKI BORZNI TRG 27. APRIL 1999 INDEKS MIB 30: +2,05%\ delnica cena € var.% delnica cena € var/*- AEM 2,061 +0,78 INA 2,511 +0,52 AUTAUA 2,962 -1,66 ITALGAS 4,070 -1.04 ALLEANZA 10,797 +2,25 MEDIASET 8,028 +LO9 AUTOSTRADE 6,752 -1,90 MEDIOBANCA 11,771 +1.2' BNL 3,323 +0,72 MEDIOLANUM 6,382 +2,57 COMU 7,459 +1,34 MONTEDISON 0,921 +1,57 BCA Dl ROMA 1,584 +0,38 OLIVETTI 3,255 +0,49 FIDEURAM 5,395 +0,35 PIRELLISPA 2,910 +0,4' IN1ESA 5,318 -1,11 RAS 10,070 +1,1° BCA POP BS 31,090 +1,80 ROLO BCA 1473 23,090 +0,78 EDISON 8,461 -0,73 SAN PAOLO IMI 14,683 +2,'5 ENI 6,040 +0,68 TIM 5,684 +1,12 FIAT 3,223 -0,06 TELECOM ITA 9,933 +0,2' FINMECCANICA 0,910 +0,19 UNICREDIT 4,958 +0,02 GENERALI 36,860 +1,04 UNIM 0,515 +0,^ fr ■ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljublja^^J POLITIKA / PREDSEDNIK REPUBLIKE POLITIKA / POLEMIKE NOVICE 13.maja začetek glasovanj v zbornici Veltroni »popravil« somišljenika Salvija V Polu svoboščin vlada velika previdnost Evropske volitve naprej razdvajajo vladno koalicijo Napetosti tudi v Finijevi stranki ter med Cossigo in vodstvom LS RIM - Glasovanja za izvolitev novega predsednika republike se °odo pričela 13.maja. Tako je včeraj določil Predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-iante na srečanju načelnikov poslanskih skupin, ki so se podrobno sporazumeli za potek Siasovanj. Za izvolitev Predsednika je v prvih treh glasovanjih potrebna dvotretjinska večina, zatem pa zadostuje absolutna večina. Novega državnega poglavarja, k°t znano, na skupnem zasedanju v poslanski zbornici volijo poslan-ci> senatorji in zastopniki deželnih svetov. Načelnik senatorjev TD Cesare Salvi je nakazal možnost, da bo ^ecinska koalicija predlagala opoziciji seznam jnožnih kandidatov za Rvirinal. Salvija pa je kmalu zatem demantiral VValter Veltroni, ki je nejal, da se to ne bo Zgodilo in da bo leva sredina predlagala le enega kandidata, ki bo ^ajbrž minister Carlo ^zeglio Ciampi. Pol svoboščin se o tej kandidaturi še ni jasno iz-rekel, voditelji opozicije Pa so glede tega precej Previdni, tudi zato, ker dobro vedo, da Ciampi nziva med ljudmi velik ugled. Za Kvirinal se vsaj na Papirju potegujeta tudi fodikalka Emma Bonino jn ministrica za no-b^nje zadeve Rosa Rus-s° Jervolino (Ljudska stranka). Včeraj sta pred tv kamerami in pred °toaparati obljubili, da .sta tekmovali lojalno tn brez nizkih udarcev. Boninova in Jervolinova napovedujeta lojalno »tekmo«(Ap) RIM - Priprave na junijske evropske volitve že povzročajo prepire in razhajanja tako v večinski koaliciji, kot tudi v desnosredinski opoziciji, še posebej v Nacionalnem zavezništvu. V polemiko se je vključil tudi nekdanji predsednik republike France-sco Cossiga, ki ima spet na muhi Ljudsko stranko. Očita ji, da je v volilnem simbolu pozabila na znak evropske Ljudske stranke. V Oljki ali v bivši Oljki so se priprave na volitve prelevile v pravo politično obračunavanje med nekaterimi vidni predstavniki LD in Demokratov. Najbolj glasen je načelnik senatorjev LD Cesare Salvi, ki oCita somišljenikom Romana Prodija, da uničujejo namesto da bi gradili sodelovanje v levi sredini. Milo za drago mu odgovarja Antonio Di Pie-tro, ki je vsekakor polemično razpoložen predvsem do »starih sovražnikov« Ljudske stranke in Zelene liste. Očita jim, da so pokopali nedavni volilni referendum in da sedaj skušajo uničiti vse, kar je še ostalo od leve sredine. Napeto je tudi v Finijevi stranki, kjer marsikdo ni prebavil volilnega dogovora z Mariom Segnijem in z nekaterimi bivšimi pristaši FI, med katerimi je tudi nekdanji radikalec Marco Taradash. Kaže pa, da bodo kritični glasovi na koncu utihnili in da bo volilni sporazum s Segnijem brez težav prodrl na seji vodstva NZ. LETALIŠČA / SKLEP MINISTRA ZA PREVOZE TREUA Posebna komisija za problem Malpense Krajevni upravitelji so napovedali odločen protest, če vprašanje ne bo rešeno RIM, MILAN - Napetost okoli novega milanskega letališča Malpensa 2000 narašča. Prebivalci okoliških vasi so vse bolj obupani in pritiskajo na krajevne upravitelje, hrup je po njihovem mnenju že nesnosen. Sodu potrpljenja pa je izbilo dno dejstvo, da so letala med pristajanjem v zadnjem Času kar nekajkrat zaporedoma dobesedno odpihnila strešnike nekaterih hiš. Ljudje so tudi vse bolj prestrašeni, ker se bojijo, da bi morebitna nesreCa med pristajanjem lahko povzročila pravo katastrofo. Zupana občine Lo-nate Palazzolo Gio-vanni Canziani je včeraj napovedal, da bi se upravitelji lahko odločili za zelo ostro protestno potezo (vrnitev glasovnic za evropske volitve, zasedba Dežele ali kakega ministrstva) Ce se zadeva ne bo uredila. Zupan je tudi izrazil upanje, da bo vlada pripravljena sprejeti konkretne ukrepe, sicer bo »odločen protest neizbežen«. O problemu Malpense so vCeraj raz-poravljali na srečanju, ki sta ga sklicala minister za prevoze Tiziano Treu in podtajnik na istem ministrstvu Luca Da-nese. Treu je ugotovil, da so incidenti zadnjih Časov nekaj nenavadnega, saj prej do njih ni prišlo kljub temu, da letala po isti smeri pristajajo že 15 let. Treu je vsekakor napovedal, da je bila imenovana posebna tehnična komisija, ki bo preučila posnetke radarskih tras poletov zadnjih dni. Komisija pa bo tudi skušala ugotoviti, ali so se zaselki v okolici aerodroma širili kljub temu, da je bil projekt za širitev letališča dobro znan. Komisija bo vsekakor skušala ugotoviti morebitne odgovornosti in bo dala ministrstvu prvi odgovor v nekaj dneh. D’Alema poziva večino, naj jamči sklepčnost zbornice RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema je včeraj naslovil poziv vsem poslancem večinskega zavezništva, naj s svojo prisotnostjo jamčijo sklepčnost zbopmice, ki razpravlja o pomembnem finančnem ukrepu. Včeraj dopoldne namreč skupščina ni bila sklepčna zaradi odstotnosti številnih poslancev. Premier v svojem pozivu trdi, da je opozicija v tem primeru zelo toga in se marsikdaj poslužuje obstrukcije. Zato je naloga poslancev večine, da s svojo prisotnostjo jamčijo sklepčnost. D’Alema je tudi dejal, da je vlada na včerajšnji seji sklenila, da bo zahtevala zaupnico, če bi to bilo potrebno za odobritev davčnega zakona. Po tem ukrepu ne sega rade volje, vendar je odločena narediti vse, kar je v njeni moCi, da bo odobren ukrep, ki je koristen za državo. D’Alema zato poziva večino, naj strnjeno podpre vlado. Stopnjuje se volilni absentizem RIM - Izvedenci za raziskovanje javnega mnenja so se zbrali na notranjem ministrstvu, da bi preučili problem volilnega absentizma, ki je dosegel višek pred nedavnim ob referendumu o volilnih pravilih. Po oceni izvedencev se v Italiji ni oblikovala neka »stranka absentistov«, razlogi, da se upravičenci ne odpravijo na volišča so različni, toda trend je nedvomno zaskrbljujoč. Se zlasti skrbi izvedence dejstvo, da je v zadnjem Času absentizem zaznavnejši v severni Italiji. Absentizem je tem hujši, ker je bila v Italiji še pred nekaj leti udeležba zelo visoka. Po podatkih izvedencev so ženske, ki so presegle 60 let, najmanj zainteresirane za volitve, sledijo jim pripadniki stariostnega razreda 18-60 let obeh spolov, ki živijo v severnih mestih z veC kot 100.000 prebivalci. Protestni absentizem pa je najbolj opazen med fanti v starostnem razredu 18-25 let. Telecom: Nemčija in Italija iščeta dogovor WASHINGTON - Izvedenci italijanske in nemške vlade skušajo oblikovati kompromisno rešitev, ki bi lahko jamčila paritetno upravljanje Telecom Itaha in Deutche Telekoma, Ce se bosta družbi dokončno spojili. Tako izhaja iz italijanskih krogov v Wa-shingtonu, kjer je v teku zasedanje MDS. Kaže pa vsekakor, da bodo nemški upravitelji le s težavo dali zadovoljiva jamstva, da bo Deutche Telekom privatiziran v doglednem Času. Nemška vlada je sicer potrdila, da bo podjetje privatizirano, vendar pravi, da noče razprodati delnic. Kot nekoč na »divjem zapadu « NEAPELJ - tolpi mladih sta se v nedeljo zveCer v neapeljski četrti Giuliano pomerili v pravem slogu »divjega zapada«. Policija je aretirala dva udeleženca spopada, trije so bili ranjeni in se zdravijo v bolnici. Vzrok spopada, med katerim je bilo izstreljenih veliko nabojev, je bil spor zaradi nekega dekleta. Po dosedanjih izsledkih kaže, da sta se zaljubljenca srečala v nedeljo dopoldne v nekem komercialnem središču in se hudo sprla zaradi dekleta, ki sta ji oba dvorila nekaj mesecev. Vsakemu prepirljivci so priskočili na pomoč prijatelji, tolpi (skupaj 10 do 15 ljudi) sta nato sklenili, da obračunata kot nekoč na divjem zapadu. Se sreča, da ni nihče izgubil življenja. PROCES / UMOR ILARIE ALPI IN MIRANA HROVATINA RIM / PREDSTAVIL JE SVOJO KNJIGO Gen. Flore: »Eksekucija je delo islamskih skrajnežev« RIM - »Eksekucija,« je gen. Carmine Fio-re> poveljnik italijanske-8^ kontingenta v Somaliji 0i to srečanje odigrali v drugih okoliščinah. Voj-na> ki razsaja v bližnjem Kosovu, tako da so morali anticipirati tekmo pd 20.30 na 17. uro, kar je precej razburilo duho-P6 pri odgovornih Rai, ln po mnenju vodstev Lazia in Milana neugoden datum za odigranje jega srečanja, je sprožilo par nekaj polemik v italijanskih nogometnih krogih. Tako ali drugače, Pa tekma danes bo in še Posebno pomembna bo ^a Paola Maldinija, ki bo danes igral svojo 100. srečanje v dresu državne feprezentance. Verjetni postavi . HRVASKA:Ladič, Ju-Hč, Simič, MilinkoviC, Stanič, Soldo, Asanovič, |arni, VlaoviC, Suker, Bokšic. ITALIJA: Buffon; Pa-ttUcci, Negro, Nesta, Kfaldini; Fuser, Alberti-ni' Ambrosini, Di Fran-Oesco; Vieri, Inzaghi. Neposreden prenos ob l7- uri po Rail. Danes v Ljubljani Slovenija - Finska FINSKA - Slovenska Nogometna reprezentan-bo danes ob 18. uri v Mubljani igrala prijateljsko tekmo proti Finski, t-eprav nobena od ekip Fe bo nastopila v naj-°ljsi postavi, pa bo tek-rita za oba selektorja, fin-j ega Richarda Moel-®rja Nielsna in sloven-skega Srečka Katanca, Poinembna tudi za Pfeizkus novih nogome- tašev in taktik pred nadaljevanjem kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Finska reprezentanca bo v Ljubljani nastopila brez poškodovanega najboljšega igralca Jarija Litmanena, manjkala pa bosta še Juha Reini in Jo-nathan Johansson, ki sta nastopila na zadnji preizkušnji v kvalifikacijah. Finska je takrat na gostovanju v Nemčiji izgubila z 0:2. Postava Slovenije: Mladen Dabanovič (Rudar Velenje), Spasoje Bulajič (FC Koeln), Marinko Galic (Maribor Teatanic), Željko Milino-vic (Linz), Željko Mitrakovič (HiT Gorica), Sašo Gajser (Rudar Velenje), Amir Karič (Maribor Teatanic), Zlatko Zahovič (Porto), Mile Ačimovič (C. zvezda), Sebastjan GimerotiC (Ha-poel), Matjaž Florjančič (Fidelis Andria). Hodgson do konca sezone pri Interju! MILAN - Milanski nogometni klub Inter je štiri kroge pred koncem prvenstva odpustil trenerja Luciana Castellinija. Do konca prvenstva bo na vroCi Interjev trenerski stolček sedel Anglež Roy Hodgson. V letošnji sezoni je Hodgson že Četrti trener Interja. Moštvu trenutno ne kaže najbolje, saj je šele deveto na lestvici, tako da je vprašljiva celo uvrstitev v pokal UEFA. V Milanu že kroži dovtip: »Nekdaj je bil Inter rekorder v zmagah, sedaj pa je v zamenjavi trenerjev.« VARESE - Bolonjski Kinder je poskrbel za lep podvig in v dramatičnem finalu polfinalne končnice italijanskega košarkarskega prvenstva zmagal s točko v Vareseju in tako preprečil, da bi domaCe moštvo slavila v tekmah kar s 3:0. Kinder ima jutri celo možnost, da v Bologni stanje izenači in izsili peto tekmo. Brez težav pa je zmagal Teamsystem, ki je v Bologni zanesljivo odpravil Benetton iz Trevisa kar s 25 točkami razlike in sedaj vodi z 2:1. Varese - Kinder 81:82 (50:38) VARESE: Pozzecco 16 (4:6, 2:5), Bianchie, Mršič 14 (2:6, 2:6), Vescovi 3 (1:3), De Pol 15 (2:6, 2:4), Ga-landa 13 (3:4, 2:2), Meneghin 12 (3:4, 2:8), Giadini, Z anus Fortes, Santiago 8 (3:6). KINDER: DaniloviC 2 (1:2, 0:1), Crippa (0:1), Abbio 14 (4:5, 1:1), NesteroviC 22 (7:11), Edvvards 19 (3:3, 3:4), Sconochini 6 (2:5, 0:3), Binelli 4 (2:2), Frosini 2 (0:1), 0‘Sullivan, Rigaudeau 13 (2:3, 3:6). Teamsystem - Benetton 79:54 (29:32) TEAMSYSTEM: Mulaomerovič 17 (1:3, 4:5), JariC 3 (0:2, 1:3), FuCka 20 (8:11), Damiao 15 (6:7), Basile (0:1), Myers 14 (2:5, 1:3), Gay (0:1), Karnišovas 10 (1:3, 2:4), Betts (0:1), Cittadini. BENETTON: Nicola 9 (3:5, 0:3), Jofresa 10 (0:1, 3:6), Sekunda 2 (1:1), Pittis 1 (0:2), Marconato 5 (1:1), Bonora 3 (0:2, 1:3), RebraCa 11 (2:4), Di Spalatro, VVilliams 13 (3:6,1:4), Narr. ŠPORT NA KOROŠKEM / NOGOMET SAK je spet ostal praznih rok CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v Šestem krogu vigredne-ga dela prvenstva v regionalni ligi-sredina v gosteh izgubili proti enjasterici VVelsa z 0:3 (0:1). Moštvo trenerja-igralca Dinka Vrabca proti zgomjeavstrijskemu moštvu ni imelo resnih možnosti za osvojitev vsaj ene točke, saj so si domačini od začetka tekme ustvarili veliko terensko premoč. Wels je tekmo odločil z zadetkoma tik pred polčasom in takoj po menjavi strani. SAK je z 22 točkami drsnil na deseto mesto na 14-mestni lestvici in še ni resen vseh skrbi glede izpada iz 3. avstrijske lige. Na sporedu je Se sedem tekem. SK Dob še naprej v 1. zvezni ligi CELOVEC - Odbojkarji SK Zadruga Dob so si z zmago v osmem krogu kvalifikacijskega tekmovanja več ali manj že zagotovili obstanek v 1. avstrijski zvezni ligi. Varovanci slovaškega trenerja-igralca Pridala so ob močni podpori skoraj 300 navijačev v novi športni dvorani v Pliberku gladko premagali četrtou- vrščeno ekipo na lestvici Dobling s 3:0 (17/19/19). Po šesti zaporedni zmagi je Dob z 12 točkami in naskokom dveh točk ter znatno boljši razliki pri nizih pred tretjeuvrSčenim Steyrom drugi na Šestmestni lestvici. Za obstanek v najvisji avstrijski zvezni ligi zadostuje drugo mesto, na sporedu pa sta samo še dve tekmi. Sahisti SSZ izpadli iz 2. lige CELOVEC - Sahisti Slovenske športne zveze/Zveza Bank iz Celovca so izpadli iz 2. koroške lige (podliga). V zadnjem krogu play off- tekmovanja so izgubili odločilen dvoboj s prvo ekipo iz Bistrice v Dravski dolini (Fei-stritz-Paternion) s 3:5. Na prvi deski sta si po napeti igri delila točko mladi Žiga Žvan (igralec SD Tomo Zupan Kranj) in slovenski Fide-mojster Rudolf Osterman, ki že dolga leta igra za Bistrico. Edino zmago za SSZ je dosegel mag. Gorazd Zivkovič, remizirali pa so poleg Žvana še Dunja in Aleksander Lukan der Robert Hedenik. Ivan Lukan Bo Juventus prvenstvene tekme igral v Trstu? Kot strela z jasnega je te dni v Trstu pronicnila vest, da bi prva dama italijanskega nogometa, Juventus igral prvenstvene tekme A lige na tržaškem stadionu Nereo Rocco. In to že s prihodnjo sezono. Zadnja leta je med tu-rinsko občinsko upravo in Juventusom precej trenja glede uporabe stadiona Delle Alpi, ki se zdaleč ne zadošCa potrebam takega kluba, kot je Juventus. Vodstvo tu-rinskega moštva in možje tržaške občinske uprave naj bi se te dni že sestali. KOŠARKA / DREVI V PORDENONU KOŠARKA / MLADINCI Jadranovci na vse ali nič Poraz borovcev Nujno morajo premagati Arteno, da bi izsilili tretje srečanje Jadran Nuova Kreditna bo drevi ob enakovredni Arteni in da slabše kot v jH. uri v Pordenonu igral drugo tekmo soboto v napadu zares ne morejo igrati, končnice košarkarskega prvenstva C li- Spet pa bo izredno pomembna za naše 8e proti Arteni. Jadranovci so v soboto moštvo igra v obrambi. V primeru zma-dorna zasluženo izgubili (53:58) proti ge bi jadranovci izsilili tretjo tekmo, ki drevišnjemu nasprotniku, ki je predv- bo v soboto spet pri BrišCildh, v prime-Sem v drugem polčasu bolje igral od ru poraza pa bi naši fantje končali le-daših košarkarjev. V Jadranovem tabo- tošnje nastope v tej ligi. se sicer zavedajo, da jih drevi v Pordenonu Čaka izredno težka naloga, to- Na sliki KROMA: jadranovci med da zavedajo se tudi, da so povsem minuto odmora. Premagala jih je Chiarbola v zadnji sekundi Bor Friulexport - Chiarbola 71:73 (38:33) BOR: Hrovatin 2 (0 PM, 1:5 2T; 0:1 3T), Smilovich 6 (1:4,1:5,1:3), Mura 4 (0, 2:7, 0), Paoletic 18 (2:2, 5:13, 2:4), Lovriha 2 (0, 1:3, 0), Guštin 4 (0, 2:5, 0:2), Krčalič 2 (0, 1:3, (jK Bogateč, Valente 19 (0, 5:11, 3:4), Stokelj 14 (0, 4:6, 2:2), trener: Martini. SON: 20; PM: 3:6; 3T: Valente 3, Paoletič in Stokelj 2, Smilovich 1. Borovci so tokrat v zadnji sekundi doma presenetljivo klonili pred tržaško Chiarbo-lo. Spodrsljaj je bil sicer že nekaj časa tako rekoč v zraku, saj združena ekipa že precej kol ne igra več, kot je zmožna. Fantom je po porazih proti Barcolani in Ital-monfalconeju najbrž zmanjkalo motivacij in prepričanja, kar je potrdil tudi trener Lucio Martini. Na ponedeljkovem srečanju so gostje po borbenosti zaslužili zmago, četudi so po dolgo časa trajajočem vodstvu dve minuti pred koncem zaostajali za borovci že za 7 točk (71:64). Tu pa so domačini poskrbeli za pravi Športni samomor, saj niso več zadeli in pustili Chiarboli nekaj lahkih prodorov na koš. Gostje so v kratkem času tako nadoknadili ves zaostanek in pri izidu 71:70 z najmlajsim igralcem ob zvoku sirene poslali skozi mrežico zmagovito trojko iz razdalje 10 metrov. Ne glede na nesrečni zaključni razplet so gostitelji zaslužili poraz, saj so spet zaigrali brez prave volje. Da pa v napadu niso bili nevarni, priča dejstvo, da so v vsej tekmi izvedli le 6 prostih metov. (N. S.) Kras - Fogliano v nedeljo v Štarancanu Polfinalna tekma konCnice 3. nogomen-te amaterske lige med Krasom in Foglianom bo v nedeljo, 2. maja ob 16. uri v Staranca-nu. NOVICE Forconiju draga etapa PASSO MENDOLA (TRENTO) - V druge etapi mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem ( Linz - Passo Medonal, 167 km) je v sprintu zmagal 29-letni Italijan Riccardo Forconi pred Špancem Claverom in rojakom Marcom Pantanijem. Na skupni razvrstitvi je še naprej prvi Itlaijan Paolo Savol-delli, drugi je njegov rojak Simoni (+9 sekund), tretji pa Clavero (+10). Danes bo tretja etapa Fondo - Malcesine (161 km). Kučera zaradi poškodbe odhaja iz Miinchna MUENCHEN - Slovaški teniški igralec Karol Kuce-ra je zaradi vnetja veza v torek odpovedal sodelovanje na 500.000 dolarjev vrednem turnirju v Miin-chnu, na katerem je bil prvi nosilec. 1. krog: Christian Vinck (Nem) - Ramon Delgado (Par) 6:4,3:6, 7:5, Lars Burgsmueller (Nem) - Gerard Solves (Fra) 3:6, 6:3, 6:2; Andrei Pavel (Rom) - Igor Komijenko (Rus) 6:4, 6:0; Tomas Zib (Ceš) Marat SafinfRus) 1:6, 6:1, 7:5 Eduardo Nicolas (Spa) - Jan Kroslak (Sik) 6:2,6:0. Jugoslovani da in ne MAGDEBURG - Mednarodna rokometna zveza (MF) se je odločila, da jugoslovanske reprezentance ne bo izključila iz junijskega svetovnega prvenstva v Egiptu. S tem so na MF sledili priporočilu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki se je tudi zavzel za nesankcioniranje jugoslovanskega športa. Nasprotno pa so ravnah pri Mednarodni namiznoteniški zvezi (ETTU), kjer so zaenkrat vse klube iz ZRJ izključili iz mednarodnih tekmovanj. "Na MOK so nam priporočili, naj tako ravnamo, in tudi smo. Stojimo za MOK, saj bojkoti nikoli ne prinašajo nic dobrega, " je povedal generalni sekretar MF Raymond Hahn, njegova kolegica iz ETTU Jeanny Dom pa je bila drugačnega mnenja: "Naša odločitev sledi priporočilu Evropske unije, ki se je zavzela za bojkot jugoslovanskega športa. O tem smo obvestih že tudi zvezo v ZRJ." Radmanovič ni več trener HIT Gorice NOVA GORICA - Vlado Radmanovič ni veC trener novogoriškega prvoligaša HIT Gorice. Uprava nogometnega kluba je sporočila, da sta se trener Radma-novie in HIT Gorica zaradi neuspehov v zadnjem obdobju sporazumno razšla. Uprava kluba bo izbrala novega trenerja, ki bo moštvo vodil do'konca letošnje sezone, za zdaj pa bo nogometaše treniral dosedanji pomočnik Pavel Pinni. Enajsterica najbogatejših nogometašev na svetu PARIZ - Francoska športna revija France Football je objavila seznam 11 najbogatejših nogoemtašev na svetu. Na prvem mestu je seveda Interjev nogometaš Ronadlo, ki letno vnovči (plaCa, nagrade in sponsorizacije) kar 16, 5 milijard lir. Sledijo: Beckham (Manchester Utd) 8, 7; Zidane (Juventus) 8, 55; Vieri (Lazio) 8,1 5; Rivaldo (Barcelona) 7,95; Del Piero (Juve) 7, 8; Roberto Carlos (Real Madrid) 7, 62; Alan Shearer (Nevvcastle) 7, 5; Batistuta (Fio-rentina) 7, 29; Effenberg (Bayem Munchen) 7, 2; Owen (Liverpool) 6, 78. Obvestila KD BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja ob 1. maju na Dvoru v Steverjanu v soboto, 1. maja, s pričetkom ob 16.30 in v nedeljo, 2. maja s pričetkom ob 9.30 s Startom 20. spominskega pohoda Steverjan-Gonjače. Ob tej priložnosti bo društvo nagradilo zveste udeležence vseh dosedanjih pohodov. Kdor bo pri vpisu predložil kolajne vseh pohodov, bo prejel primerno nagrado za zvestobo. Za informacije: tel. št. 0481-884187 (Maja). KD BRIŠKI GRIČ vabi na IGRE BREZ MEJA, tekmovalno srečanje šport-no-zabavnega značaja, v sklopu praznovanj ob 1. maju na Dvoru v Šte-verjanu, v nedeljo, 2. maja ob 14.30. Prijave pri Maji (tel. 0481-884187) do vključno 1. maja 1999. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Šempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. ZSSDI sklicuje jutri, v četrtek, 29. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani pevskih zborov v Devinu 28. REDNI OBČNI ZBOR. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo redni občni zbor društva danes, 28. aprila v občinski telovadnici Silvestri na Proseku ob 19.30 v drugem sklicanju. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da so se pričeli tečaji-treningi za mladino ob sobotah, od 15. do 17. ure na sedežu društva, Miramarski drevored 32. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Od 30. aprila do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) Danes, 28. in jutri, 29. aprila »2. pregled slovenskega filma«. Pričetek ob 18. uri. Trg zedinjenja Italije Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod Šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«. Gledališče Miela 4. in 5. maja ob 21.00, bo v okviru gledališkega prepletanja na sporedu delo »II cervello nudo«, ki ga bo izvajalo gledališče La Contrada. Režija L. Crismani. GORICA Kulturni dom V okviru Gorica kinema bodo jutri, 29. aprila ob 20.45 predvajali film »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno' ob 21.00 naslednje predstave: 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu. VIDEM Gledališče Zanon Jutri, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi Societas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Režija Romeo Castellucci. Gledališče »Giovanni da Udine« Jutri, 29., v petek, 30. aprila in 1. maja ob 20.30 Luigi Pirandello »Henrik IV«. ____________________SLOVENIJA___________________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko V torek, 4., 5., 6., 7. in 8. maja ob 20.00, Bernard ShaW »Pigmalion«. ____________________KOROŠKA____________________ CELOVEC Mestno gledališče Danes, 28. in 30. aprila ob 19.30 - Prebujanje pomladi - Frank VVedekind, otoška tragedija. Jutri, 29. aprila ob 19.30 - premiera, 4., 5., 6. in 7. maja ob 19.30 -Gola poblaznelost - Farsa, Michael Frayn. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: danes, 28., v Četrtek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v četrtek, 6. maja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo priredi 3. maja koncert na katerem nastopajo Recher-che trio in Victoria Schnei-der. Danes, 28. aprila ob 21.00, nastopa Fiorella Mannoia. DOMJO Kulturni center Anton Ukmar - Miro V soboto, 1. maja ob 14. uri tradicionalna revija diatoničnih harmonik Glas harmonike. Na ogled bo tudi razstava slik »Prvi maj 1945« Maria Magajne. DEVIN Akademija Musiči artis (Devin 74) Danes, 28. aprila ob 21. uri koncert dua Tamara Tretjak - flavta in Klavdija Sedmak - klavir (na sliki). MILJE Big buffalo pub, v petek, 30. aprila ob 22. uri nastop skupine Kraški ovčarji. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki. Velika dvorana Študijskega centra V Četrtek, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa. ____________TRIDENTINSKA ROVERETO Gledališče Zandonai V ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich. ____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 1. maja ob 20.30 slavnostni prvomajski koncert Mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Benjamina Makovca. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. Jutri, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih uCencev kitare primorskih glasbenih Sol. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine V torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, izreden koncert v spomin na skladatelja Gottfrieda von Einema, nastopa Godalni kvartet Tartini. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. maja razstava pod naslovom »sedmo srečanje umetnikov«. Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote ter 1. maja od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih (na sliki). Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Katerine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio Cosmini in Graziella Felician. Ogled bo možen do 5. maja. TK Galerija Tržaška knjigarna: razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom »Odsevi solin« slikarke AljoSe Križ. Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta do 7. maja in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE' Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogjed je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _________SLOVENIJA_____________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 30. aprila je na ogled razstava originalnih ilustracij beneške slikarke Luise Tomasetig. PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pu-cer), 066/781028. SOCERB Grad: stalna prodajna razstava. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Ur- nik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure. NOVA GORICA V Primorskem dramskem gledališču je do Tomaja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. Poslovni center HIT - paviljon: razstava gratu*-Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. Fotoklub skupina 75 Gorica: v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici, razstava izbora elanov. Ogled možen do 30. aprila. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava-»Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do l0-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejsk® zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsaK dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije<<’ Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava o0 stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Otvoritev bo danes, 28. aprila ob L-1, uri. Razstava bo odprta do 23. maja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalo® razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maj® razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki j° je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o TriglavskeUJ narodnem parku in etnološka zbirka, staln1 razstavi. RAI 3 slovenski program RAI 2 RAI 1 Euronevvs ||| Dnevnik Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 go- spodarstvo Film: La mafia lo chia- mava il Santo ma era un acstigo di Dio (krim., VB ’73, i. Roger Moore, lan hendy) Dnevnik Aktualna odd.: La vec- J chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Nan.: 11 tocco di un ange- lo (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet - Pti- ce Paracasa Mladinski variete: Solle- tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. H Lassie, 17.00 mladinski dnevnik GT, nato nan. Zorro IR Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima - Predvsem kronika (vodi jKJR David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: 11 fatto Nogomet: Hrvaška - Ita- lija (prijateljska) Dnevnik Dokumenti: Nekoč je bila Rusija - Moskva danes (vodi Arrigo Levi) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Il grillo Varjete za najmlajse Nan.: L’ arca del dr. Bayer Aktualno: Un mondo a co-lori Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, Šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Un prete tra noi (i. M. Dapporto, G. Ralli) Aktualna odd.: Pinoc-chio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme TV film: Alla fine del tunnel (thriller, ZDA '94, i. Patsy Kensit) Aktualno: Periferie RAI 3 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lenima Aktualna odd.: Harem Nan.: Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Nogomet: Hrvaška - Italija Under 21 (prijat.) T3,16.45 T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Friends Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti . Aktualna odd.: Blu notte Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Rai news 24 - Superzap -Pregled tiska - Vreme §2 RETE 4 ITALIA1 {r Slovenija 1 {f Slovenija 2 Nad.: Un volto, due don- Nan.: Ocean Girl, nato Vremenska panorama Vremenska panorama ne, 6.50 Renzo in Luci a otroški variete, vmes TV prodaja Napovedniki Nan.: Pregled tiska Ciao ciao mattina Počitniški program: Tedenski izbor: Video- Nad.: Aroma de cafe, Nan.: Chips Veter v vrbah (ris.), 9.10 ring - Oldies, 10.30 9.45 Huracan, 10.45 Feb- Fibn: I due toreri (kom., It. Glasbena šala (šola), 9.25 Nadaljevanka: Saint Tro- bre d’ amore '64, i. Franco Franchi, Cie- Briši piši: Za zeleni grič, pez (Fr., 5. del) Dnevnik cio Ingrassia) 9.40 Zlatko Zakladko: Gaj Turistične akcije Aktualno: Forum Šport, 12.25 Odprti stu- za zamudnike, 9.55 nad. Euronevvs Dnevnik dio Najlepše počitnice (3.) TV prodaja Kviz: Kolo sreCe Nan.: V osmih pod eno Dogodivščine iz živalske- Film: Bivša prostitutka Nad.: Sentieri - Steze streho ga vrta (ZDA 1991, r. Lou Anto- Film: Bufere (dram., It. Risanke Mednarodna obzorja ni, i. Sonia Braga, Wil ’52, i. J. Gabin, S. Pampa- Risanke: Simpsonovi Omizje: Vojna za Kosovo VVheaton) nini, C. Del Poggio) Varieteja: Colpo di fulmi- Poročila, vreme, šport TV igrica: Kolo sreče Kviz: OK, il prezzo e giu- ne, 15.00 Fuego! (vodi Vremenska panorama Po Sloveniji sto Tamara Donik) Tedenski izbor : Obzorja Nogomet: Slovenija - Fin- Dnevnik in vreme Nan.: Gli amici del cuore duha, 14.05 Ljudje in ska (prijateljska) Nan.: Colombo (i. Helene Rolles) zemlja, 14.55 dok. Canova Nanizanka: Dr. Schvvartz Dokumenti: La macchina Variete za najmlajse in ri- v drobcih, 15.30 Pomp in dr. Martinova (Nem., i. del tempo sanke Mozaik Senta Berger, Fridrich Film: Un pezzo da 20 Nan.: Baywatch Nove sile (predstavitev no- von Tuhn, 4. ep.) (kom., ZDA '93, i. L. Odprti studio vib kratkih filmov) TV igraica: Kolo sreče Hunt, D. Rasche) Šport Obzornik, vreme, šport Videoring s Tino Pregled tiska Nan.: Družina tretjega ti- Humoristična oddaja: Dokumentarna oddaja: Film: II mito, la violenza pa, 19.30 Tata Kdo je na vrsti? Tretji zemlejski pol e 1’ amore (dram.. It. ’65) Glasb, oddaja: Sarabanda Nad.: Sara (r. Robin Cri- Film: Angel(Irska-VB Film: Il mio piccolo ge- chton, 5. del) 1982, r. Neil Jordan, i. nio - Little Man Tate Dobrodošli doma Stephen rea, Veronica |5| CANALE 5 (kom., ZDA '91, r.-i. Jo- Risanka Quillingan, Alan Devlin) die Poster, Adam Hann- Dnevnik, vreme, šport Nogomet: Hrvaška - Ita- Byrd, D. VViest) Film: Sedmi pečat - Deže- lija (prijateljska) Vampiro a Brooklyn la in svoboda (VB 1996, r. Na prvi strani, vremen- (kom., ZDA '95, r. Wess Ken Loach, i. lan Hart, Ro- ska napoved Craven, i. E. Murphy) sana Pastor, Tom Gilroy) Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio, šport Odmevi, vreme, kultura Aktualna oddaja: Vivere 2*5 Šport, marketing bene benessere (vodi Ma- Osmi dan ria Teresa Ruta) S TELE 4 Portret pozavnista Lind- Variete: Maurizio Costan- berga: Odisej s pozavno zo Show Poročila Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis), 12.30 Hiša Via- 16.45, 19.30, 23.00 Do- nello godki in odmevi Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: David Copperfield Vendetta di una donna « Koper Nad.: Beautiful, 14.20 Vi- Aktualna oddaja vere (i. Fabio Mazzari, Quadrato Fiorenza Marchegiani) Osebnosti in mnenja Euronevvs Aktualna odd.: Uomini e Zoom Gorica Gugalnica donne - Moški in ženske II supplemento Dok.: Marco Polo (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaaja Tržaške popevke TV PRIMORKA Alpe-Jadran Globus Aktualna odd.: Verissimo Film: Vamp Pogovorimo se o... (vodi C. Parodi) Program v slovenskem je- Variete: Passaparola (vo- 15.30 Videostrani ziku: Sok di Claudio Lippi) Dnevnik ® MONTECARLO Videospot dneva Za boljši vid Primorska kronika Tv dnevnik, šport Variete: Striscia la noti- Trgovina klasje Otroška odd.: Gugalnica zia (vodita Gerry Scotti Ob dnevu upora Sredozemlje in Gene Gnocchi) 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- Oddaja za zamejce v Ita- Dok.: Formula 1 Aktualna odd.: Coppie - nik, 12.30, 20.10 Šport liji: Med Sočo in Nadižo Aktualna odd.: Meridiani Pari (vodi Maria De Filip- Nan.: Il Santo Nogomet: Slovenija - Fin- Vsedanes - TV dnevnik pi) Film: Dominique - Feb- ska U 21 (prijateljska) Nogomet: Italija - Hrvaška Variete: Maurizio Costan- bre d’ amore (biog., ’65) Program za otroke (prijateljska) zo Shovv vBmi Variete: Tappeto volante Videostrani Vsedanes - TV dnevnik, Nočni dnevnik Aktualno: Giocamondo Dnevnik, vreme, iz tiska vreme Wm Striscia la notizia Film: Fracchia, la belva Zdravje iz narave Kmetijska oddaja HM Nan.: Hill Street umana (kom., It. ’81) Vivere bene Film Postaja GO, dnevnik "N Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17,00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Martin Čemur (D.-Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.35 Potpuri; 10.00 Koncert opeme glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Primorska poje 99:2PZ Tabor; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Pri-ma; 18.00 Literarne podobe: V srce sezajoče besede (M. Nadlišek); 18.30 Soul mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 9 30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranbji pr,; 6.45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Na rešetu, odgovori na vprašanja poslušalcev; 11.00 Aktualno: cestni zakon: 12.30 Opold-hevnik; 13.00-15.00 Daj, povej.... Živalski blues. Za obloženo mizo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika s primorskih koncertnih prizorišč; 19.30-22.00 Športna sreda. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kulturna srečanjar; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 14.45 Taki smo bili; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Dance clas-sics; 18.45 Igra; 19.25 Sigla single; 20.00 RK. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra: The Bothy Band - Live in Concert. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Igra; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Srednjeevropski magazin; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SlT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ r ,. SREDiSCE 20 Sreda, 28. aprila 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SUKA Nad Pirenejskim polotokom je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje z jugovzhodnimi vetrovi razmeroma vlažen zrak. 1030 liHumJfc iii> mu. 6 OSLO STOCKHOLM 3/15 ° a,,* o HELSINKI 6/15 6/15 z - - \ s 6^ K0BENHAVI) — - vi ..............6 C MOSKVA o 5/21 6 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.07. Dolžina dneva 14.09. (LUNINE MENeIIMIHS Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 5.23. PLIMOVANJE Danes: ob 3.31 najnižje -42 cm, ob 9.28 najvišje 30 cm, ob 15.14 najnižje -36 cm, ob 21.29 najvišje 51 cm. Jutri: ob 3.57 najnižje -48 cm, ob 10.00 najvišje 32 cm, ob 15.40 najnižje -34 cm, ob 21.50 najvišje 51 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme ne bo pomembneje vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 16 2000 m 3 1000 m 11 2500 m -1 1500 m 6 2864 m -3 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA J DANES . dSi GRADEC 8/20 TRBIŽ CELOVEC O 5/19 M. SOBOTA O 8/21 3/17 -n KRANJS S KRANJSKA GORA A O TRŽIČ 6/20 O KRANJ O S. GRADEC 4/19 v 7/22 O PTUJ 8/22 LJUBLJANA 8/21 ČEDAD' ^ 10/21 O ^ O VIDEM 10/21 ■■^N. GORICA 8/22 GORICA o O X POSTOJNA o 5/19 KOČEVJE , x ° PORTOROŽ 75°”^ ^ X 0 ° 10/2' >»,^«^RNOMEU, CELJE o 6/22 __ 46 ^ , UIDI IA M A u ' N. MESTO 7/21 O ZAGREB 8/22 - torož Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Zahodno od nas bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. JUTRI GRADEC 8/21 6? TRBIŽ CELOVEC O 5/20 KRANJi m