Kazalo
Sodobnost 1–2 januar–februar 2025
Uvodnik
Klemen Lah: O plagiatu 3
Mnenja, izkušnje, vizije
Sven Regener: Med depresijo in 
zasvojenostjo s šalami 12
Pogovori s sodobniki
Majda Travnik Vode s Slavom Šercem 23
Sodobna poezija
Brane Senegačnik: Štiri balade 37
Miklavž Komelj: Pismo tovarišu Beletu 43
Katja Gornik: Korespondence 53
Marija Kisilak: naravoslovje za milenijce 62
Sodobna slovenska proza
Lucija Stepančič: Za nami potop 69
Rok Sanda: Večna dolžina časa 76
Zdenko Kodrič: Volvo 81
Likovni forum
Borko Tepina: Ko ustvarjalnost postane 
institucija 94
Tuja obzorja
Peter Høeg: Otroci skrbnikov slonov 103
Sodobnost 2025 Letnik 89
Sodobnost 2025 Kazalo
Spomini
122 Uroš Zupan: Dnevnik 1993
Sprehodi po knjižnem trgu
Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza 
140 (Maja Murnik)
Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj 
145 (Martina Potisk)
Boštjan Videmšek: Mir in vojna: Ozadja 
149 ključnih kriz našega časa (Žiga Valetič)
153 Petra Koršič: Ciprese (Lara Gobec)
Mlada Sodobnost
Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem 
157 kavču z mano (Majda Travnik Vode)
Žiga Valetič: Bitka na bazenu  
161 (Nada Breznik)
Gledališki dnevnik
Maja Murnik: Dve pripovedi o sodobnem 
164 svetu
Jubilej
Boris A. Novak: Literarni opus čarovniškega 
171 mojstra Evalda Flisarja
Alenka Urh: Evald Flisar – neutrudni 
179 popotnik po času, prostoru in zgodbah
185 Marko Pavliha: Pismo prijatelju Evaldu
Letnik 89 Sodobnost 2025
Uvodnik
Klemen Lah
O plagiatu
Včasih se zdi, da se določen zgodovinski dogodek zgodi presenetljivo 
pozno, čeprav so bili pogoji zanj ustvarjeni že prej. Lahko sicer ugibamo, 
zakaj določen preobrat, sprememba ali preboj nastopi šele v točno dolo­
čenem trenutku, ne prej ne pozneje, a zdi se, da sledijo zakonitostim, ki 
jih v danem trenutku ne moremo docela zapopasti.
Zakaj šele zdaj, sem se spraševal tudi, ko je izbruhnila afera ob izidu 
romana Za angele, da jim ne bo dolgčas Gabriele Babnik Ouattara (v njem je 
objavila neoznačene odlomke iz dela Samo en ples Maline Schmidt Snoj). 
Čeprav so se nad definicijo plagiata že dolgo zgrinjali črni oblaki, se je šele 
takrat zazdelo, da se je razprava razklala na dva neločljiva bregova; ne samo 
da med razpravljavci ni prišlo do soglasja o tem, ali to delo resnično pred­
stavlja plagiat, zdelo se je, da so se med diskusijo celo najbolj strokovno 
podkovani vkopali vsak na svojem bregu. Tega do zdaj nismo bili vajeni, 
spomnimo se le nekaj domačih primerov v zadnjih letih: javnost je enotno 
obsodila prepisano diplomo nekdanjega mariborskega župana, v kateri je 
bila originalna le izjava o izvirnosti naloge, prav tako gledališčnika, ki je 
na javni natečaj za izvirno komedijo poslal plagiat La prova generale itali­
janskega avtorja Alda Nicolaja, odkritje prepisanih kolumn je za avtorice 
in avtorje pomenilo takojšnjo odpoved sodelovanja … Plagiat je veljal za 
plagiat; meja je bila jasno začrtana in sprejeta na najširši družbeni ravni. 
Vse od davnega leta 1868, ko je bila beseda prvič zapisana v Slovenskem 
Sodobnost 2025 3
Klemen Lah O plagiatu
narodu. Kadar je kdo očiten plagiat vseeno branil, je običajno hitro postalo 
očitno, da nestrinjanje ne izvira toliko iz nejasnosti opredelitve, kaj plagiat 
je, kot iz vzgibov, pri katerih v ospredju ni strokovna zadrega. Glede osnov­
ne definicije plagiata smo, vsemu navkljub, znotraj literarne stroke dolgo 
ostajali razmeroma soglasni. Lani pa je to, kar se je doslej zdelo kolikor to­
liko samoumevno, nenadoma postalo ne samo točka razdora, temveč tudi 
precedenčna točka: na najširši družbeni ravni smo se soočili s spoznanjem, 
da meja med ustvarjanjem in prisvajanjem ni več nedvoumno zakoličena, 
javna razprava pa ne pripomore k jasnejši opredelitvi meja ustvarjalne svo­
bode, temveč le poglablja konceptualne nejasnosti in dodatno razpihuje 
žerjavico. Bolj kot kdaj prej se je pokazalo, da problem plagiata že dolgo ni 
več pravna sankcija sporne prakse, temveč premislek o njenih širših impli­
kacijah za zaupanje v avtorsko integriteto in verodostojnost literarnega 
ustvarjanja, širši epistemološki premislek o naravi avtorstva, ustvarjalnosti 
in lastnine v književnosti. Na kratko: ključno vprašanje že dolgo ni več, ali 
je ta in ta knjiga plagiat, temveč kaj plagiat sploh je.
Kako to, da se je prelom zgodil prav lani? Roko na srce, daleč od tega, da 
tega pri plagiatu ne bi bili vajeni. Če je kakšna beseda v zgodovini menjala 
svoj pomen hitreje kot povojna Italija vlade, če smo se za kakšni besedo 
res spraševali, kaj pomeni, potem je to prav plagiat – v času svojega obsto­
ja je doživel nebroj pomenskih turbulenc in metamorfoz. Kar je ne samo 
pričakovano, ampak tudi razumljivo: definicija plagiata je bila skozi zgo­
dovino nerazvezljivo povezana s spreminjajočimi se pojmovanji avtorstva, 
izvirnosti in intelektualne lastnine. Ne samo pomen, spreminjalo se je tudi 
vrednotenje: v antiki, na primer, je bilo posnemanje pogosto družbeno 
čislan način, kako se pokloniti največjim, ključni imperativ pa predvsem 
izboljšanje izvornega oziroma izhodiščnega dela. Prvo uporabo te nesreč­
ne besede v književnosti pripisujemo rimskemu pesniku Martialu: ko je 
odkril, da si je stanovski kolega Fidentin brez privoljenja prisvojil njegove 
verze, je jezen napisal novo pesem, verjetno prvi diss track v zgodovini 
(pesmi, napisane z namenom, da oblatijo ali napadejo določeno osebo ali 
skupino). Fidentina je ozmerjal s slabšalnim izrazom plagiarius, tj. ugra­
bitelj, kradljivec. Kako drugačno je bilo takrat dojemanje takega dejanja, 
dokazuje dejstvo, da Martiala ni toliko pogrela uporaba brez privoljenja 
oziroma navedbe avtorstva kot  – neplačilo. V dobesednem prevodu je 
zapisal: “Če želiš, da jih imenujejo moje, ti jih pošljem brezplačno. / Če 
pa želiš, da jih imenujejo tvoje, jih kupi, da ne bodo več moje.” Tak odnos 
laže razumemo, če vemo, da je bil t. i. ghost writer – pisec, ki za plačilo piše 
4 Sodobnost 2025
O plagiatu Klemen Lah
besedila za naročnika, ta pa jih objavlja kot svoja, kar je bil takrat običajen 
način zaslužka za rimske pesnike.
V naslednjem obdobju, srednjem veku, se je plagiat na lestvici družbene 
sprejemljivosti povzpel še stopničko više: prepisovanje, povzemanje in 
prilagajanje besedil je bilo zaradi oslabitve koncepta avtorstva – umetni­
ško ustvarjanje naj bi izviralo iz božjega navdiha, ne pa individualnega 
 genija – docela neoporečno, saj je bil poudarek na prenosu znanja, ne na 
inovaciji. Tudi na Slovenskem: če bi merili po današnjih vatlih, je celo 
sam nadškof Tomaž Hren zagrešil plagiat, saj je podpisal Evangelije inu 
listuve, prevod Nove zaveze, ki ga je jezikovno priredil Janez Čandek, in to 
po Dalmatinovi Bibliji (a verjetno to ni najhujše, kar ga je bremenilo pred 
nebeškim tronom).
Šele v novem veku, ko so avtorji počasi začeli uveljavljati pravico do svo­
je ustvarjalnosti, si je plagiatorstvo dokončno nakopalo negativen prizvok 
moralno zavržnega početja – vse bolj je označevalo neetično in nezakonito 
prisvajanje tujih besedil, idej in izraznih sredstev brez ustrezne navedbe 
avtorstva.
Preden se lotimo vprašanja, zakaj prav zdaj, pa je vseeno nujno ome­
niti, da vsaj zaradi enega razloga razkrivanje plagiata nikdar ni bilo prav 
lahkotno početje. Nemogoče je namreč določiti pravo oziroma nujno 
mero izvirnosti, tisto prelomno točko, ki bi nedvoumno ločila izvirnik 
od plagiata. Tudi plagiat sodi pod t. i. problem sorites (gr. kopica): če iz 
kopice zrn počasi jemljemo zrno za zrnom, so trdili že starogrški filozofi, 
je težko natančno prepoznati, kdaj se kopica spremeni v nekaj, kar ni več 
kopica. Vprašanje, kdaj se izvirno delo spremeni v plagiat (ali obratno), so 
v sodobni književnosti dodatno zapletle postmoderne literarne prakse, kot 
so medbesedilnost, pastiš, kolaž, apropriacija. Zapletle, a kako to, da se o 
plagiatu ne moremo poenotiti prav zdaj, pa čeprav so se omenjene post­
moderne prakse, ki so preizpraševale mejo med izvirnostjo in plagiatom, 
pojavile že dolgo pred tem.
Najverjetnejši odgovor se skriva v sočasnem dogajanju v svetu, ki je 
prvo spustilo duha iz steklenice – drugače vzniku novih digitalnih orodij, 
predvsem robotskih klepetalnikov, ki jih poganja umetna inteligenca (UI), 
ne moremo reči. Ti so po eni strani olajšali pisno ustvarjanje, po drugi 
strani pa so ne samo premaknili, ampak zabrisali mejo med izvirnikom 
in plagiatom – Noam Chomsky jih je zaradi tega celo označil kot stroje za 
plagiatorstvo. So res? Odgovor ni enostaven, saj je postalo nejasno celo, kaj 
plagiat je. Definicija plagiata se je na prehodu iz analogne v digitalno dobo 
zameglila, saj se možnost plagiatorstva, tako namernega kot nenamernega, 
Sodobnost 2025 5
Klemen Lah O plagiatu
zaradi izjemne dostopnosti informacij v vsakem v trenutku in povsod ter 
številnih orodij za enostavno kopiranje in prenašanje vsebin neizmerno 
povečuje. Do te mere, da se je ta odklonski pojav v zgolj nekaj letih norma­
liziral – če je nekaj večinsko, pač ne more biti hkrati odklonsko – in izgubil 
negativen prizvok (naključje ali ne, s podobno dilemo se soočamo pri 
 diagnozi narcistične osebnostne motnje: zaradi njene vse večje pogostosti 
se mnogi strokovnjaki glasno sprašujejo, ali jo sploh še obravnavati kot 
patološko motnjo ali zgolj kot značilnost sodobne družbe). Plagiatorstvo, 
danes vsakodnevni pojav, ni več prepoznano le kot prisvajanje tujega, tem­
več tudi kot pragmatično prilagajanje hitremu življenjskemu in delovnemu 
tempu ter nujna uporabna veščina. Ironično, a digitalna kompetenca je 
prva kompetenca, ki je prisvajanje tujega spremenila v vrlino. Vprašanje, 
kje potegniti mejo med prilagajanjem hitrim družbenim spremembam, 
ki jih prinaša digitalizacija, in žrtvovanjem temeljnih etičnih vrednot, pa 
ostaja ob strani. Za zdaj.
Zaradi take rabe sodobnih digitalnih orodij se zdi, da je dostop do 
znanja dokončno “demokratiziran”: dih jemajoča spletna dostopnost po­
ljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov, blogov, forumov 
in drugih vsebin vsakomur omogoča, da hitro napiše, pardon, kopipejsta 
besedila, ne da bi jih moral oziroma znal ustvariti sam, napredni jezikovni 
modeli, kot je razvpiti ChatGPT, pa vsem, tudi najbolj zapriseženim anal­
fabetom, napišejo strokovno prepričljivo in, kakopak, “originalno” bese­
dilo. Anglizem kopipejst se je tako razširil in uveljavil, da je v pogovornem 
jeziku postal sopomenka za plagiat – le da je razbremenjen negativnega 
prizvena. Cinično lahko dodamo, da se je z razvojem tovrstnih digitalnih 
orodij zmanjšala ovira, ki je do zdaj nepoučene najbolj ovirala pri pisanju 
zahtevnejših besedil – ovira, imenovana znanje.
Je torej ChatGPT (ali kateri koli drugi robotski klepetalnik) “stroj za 
plagiatorstvo”? Po eni strani lahko rečemo, da ne, saj ne kopipejsta izvirnih 
avtorskih besedil, temveč generira novo besedilo na podlagi obsežnih jezi­
kovnih vzorcev, in to z avtomatiziranim preoblikovanjem besedil (uporabo 
algoritmov in orodij, na primer parafrazatorjev), ne da bi – kar je bistveno – 
spremenil njihovo vsebinsko oziroma idejno jedro. Kadar študent odda 
seminarsko nalogo, ki jo je v celoti ustvarila UI, lahko, ne bi mu bilo treba 
treniti z očesom, mirno trdi, da ni ukradel dela drugega avtorja. Ker ga ni: 
v resnici takšno besedilo do zdaj ni obstajalo, napisano je na novo, če pa 
je uporabljen kateri od sodobnejših robotskih klepetalnikov, pa je oprem­
ljeno tudi z ustreznimi viri, navedki, referencami, citati ipd., tako da je 
poskrbljeno tudi za ta del. In vendar: ta študent ni dejanski avtor besedila, 
6 Sodobnost 2025
O plagiatu Klemen Lah
saj ni vložil lastnega napora – vsaj intelektualnega ne. A sporna je še vrsta 
drugih pomembnih stvari. Študent za tako ustvarjeno seminarsko nalogo 
ne žrtvuje samo svoje osnovne poštenosti, temveč tudi študijske cilje, ki 
naj bi jih razvijal s samostojnim razmislekom, iskanjem virov, pisanjem in 
podobnim; ko mu nalogo generira UI, ne razvija ne analitičnega mišljenja, 
ne veščin raziskovanja, ne zmožnosti utemeljevanja … V tem primeru lah­
ko torej govorimo o dodatnem zavajanju: študenti si pripisujejo znanje, ki 
ga dejansko nimajo. In tako sleparijo svoje učitelje oziroma izobraževalni 
sistem. Pri tem jim, žal, asistira neurejena zakonodaja, ki praviloma ne 
določa navajanja virov, povezanih z UI. Na tem področju so rešitve še v 
povojih, saj večina izobraževalnih ustanov še ni določila enotnih smernic, 
kako pravilno navajati generirane vsebine (kako na primer citirati besedilo, 
ki ga je ustvaril ChatGPT): nekateri dopuščajo delno uporabo takih orodij 
kot upravičeno in etično, kadar avtor uporablja UI zgolj za iskanje idej in 
informacij, izdelavo osnutkov, izboljšanje pravopisne in slogovne podobe 
besedila, razlago pojmov, preverjanje skladnosti argumentacije, pisanje 
povzetkov … Drugi temu nasprotujejo in – spet smo tu – opozarjajo na 
 kopico: ker je težko določiti mejo, kdaj je raba še etična, trdijo, da je uporaba 
UI v študijske namene sporna že sama po sebi.
Naj bo tako ali drugače, razlika med legitimno uporabo takih orodij in 
plagiatorstvom je v odgovoru na ključno vprašanje – kdo je avtor. Kadar 
študent le prekopira besedilo, ki ga ustvari UI  – brez razumevanja in 
last nega prispevka –, gre za plagiatorstvo, a ne zgolj v analognem, tem­
več v digitalnem pomenu besede (avtomatsko generirano sleparjenje). 
 Možnosti, ki jih izkoriščajo digitalni “pionirji” v širnem svetu, pa so skoraj 
neomejene, zlasti komercialne: pred kratkim sem bral o “inovatorju”, ki 
na priljubljeni spletni platformi prodaja že osmi gobji priročnik. Vsi so bili 
avtomatsko generirani in vprašamo se lahko, koliko ljudi je zaradi tega šlo 
po gobe tudi v prenesenem pomenu besede.
Izjemna razširjenost vsakovrstnih besedil in “strojev za plagiatorstvo” 
pa nista edina dejavnika, ki ugonabljata izvirnost. Vzporedni proces, ki je 
izvirnost dokončno spravil na kolena, je izjemno – kako naj temu rečem – 
sproščen odnos do avtorstva oziroma načinov, kako ga (ne) označujemo. 
V skladu s standardi, ki jih lahko zdaj dokončno označimo kot tradicio nalne, 
če ne že starokopitne, je bilo navajanje virov ključni element kre dibilnosti. 
S hitrim razvojem spleta pa so začele informacije krožiti izven konteksta, 
v katerem so nastale, ali brez sklicevanja na vire. Zlasti je to vidno na dru­
žabnih omrežjih, kjer se pogosto delijo citati brez avtorja ali navedbe dela, 
iz katerega so iztrgani, ne da bi se to zdelo vprašljivo. Ne koč sem želel na to 
opozoriti: ustvaril sem mem, na katerega sem napisal naslednje besedilo:
Sodobnost 2025 7
Klemen Lah O plagiatu
Dragi časovni potnik, ne pozabi, da živiš v multiverzumu – v svetu neštetih svetov. 
To pomeni, da imaš vse, kar je mogoče imeti: v enem od vzporednih svetov gotovo 
imaš to, kar pogrešaš v tem. Kadar torej obžaluješ, ker nečesa nimaš, pogrešaš 
samo to, kar nekje že imaš.
In kot je to na družabnih omrežjih običajno, sem dodal podpis in fotogra­
fijo – Alberta Einsteina. Znanstvenika, ki se mu na družabnih omrežjih 
pripisuje toliko citatov, da bi lahko neprekinjeno govoril celo življenje, 
pa ne bi mogel izreči vse, kar naj bi izrekel. Prepričan, da bodo ljudje pre­
poznali, na kaj želim opozoriti – na to, kako se zlorablja imena znanih ljudi 
za podpis misli, ki niso njihove –, sem ta mem delil. In hitro dojel, kako 
zelo sem se motil: ni jih bilo malo, ki so brez pomislekov delili mem kot 
Einsteinov. Všečkov in srčkov pa tudi ni bilo malo.
Prosto po Rolandu Barthesu – avtorji so mrtvi, avtorjev ni več. Mnogi 
se ne trudijo več niti z “Einsteinom” oziroma navajanjem kakršnega koli 
avtorja, niti lažnega, skoraj povsem se je normaliziralo t. i. avtorstvo brez 
avtorja, za katerega je značilno, da informacije preprosto obstajajo, ne da 
bi vedeli, od kod izvirajo. Za tem stoji uspešen poslovni model, ki temelji 
na anonimizaciji informacij: prav ta omogoča bistveno večjo hitrost de­
ljenja in celo viralnost (širjenje, ki ga je mogoče primerjati z epidemijo 
izjemno nalezljivega virusa). Navajanje avtorja bi širitev upočasnila, zato 
je anonimn ost nujni pogoj. V takem neavtorskem svetu postane resnično 
oziroma verodostojno predvsem to, kar je popularno, bi lahko povzeli 
idejo. Pri tovrstnih informacijah ni več pomembno, ali držijo, ali so prever­
jene in od kod izvirajo, temveč to, kako močan čustven odziv vzbujajo (na 
družabnih omrežjih je merilo za to število delitev, všečkov, komentarjev), 
resničnost pa posamezniki, zaprti v mehurčke somišljenikov, pogosto 
merijo zgolj po tem, v kolikšni meri določena informacija potrjuje njihove 
poglede – bolj jih potrjuje, bolj resnična je (“resnično je to, v kar verjamem 
tudi sam”). Algoritmi omrežij to podpihujejo: ne nagrajujejo resničnosti, 
temveč zmožnost (hitrega) širjenja. V takšnem informacijskem ekosiste­
mu teorije zarot, polresnice, laži in zavajajoče informacije zlahka pridobijo 
večjo težo kot (znanstveno) preverjena dejstva. Hierarhijo verodostojnosti 
smo tako podrli oziroma celo obrnili na glavo: ločnica med preverjenimi 
in nepreverjenimi viri je zabrisana, intelektualna lastnina razvrednotena, 
prepoznavanje plagiatov nikoli zahtevnejše, možnost masovnega manipu­
liranja z informacijami pa nikoli lažja.
K zatonu avtorstva nemalo prispevajo tudi dolga veriga deliteljev in šte­
vilne vmesne reinterpretacije in modifikacije, kar spet ustvarja vtis, da gre 
8 Sodobnost 2025
O plagiatu Klemen Lah
za javne vsebine brez avtorja. Informacije obstajajo in krožijo ne glede na 
to, kdo jih je ustvaril, zaradi česar lahko govorimo celo o nekem novodob­
nem ljudskem slovstvu. Ob tem je zanimivo, da občutek odgovornosti za 
navajanje avtorja ni povsem zamrl, celo v subkulturi memov, kjer koncept 
avtorstva velja za arhaičen pojem, ne. Ob deljenju memov zainteresirani 
v  komentarju pod določeno objavo včasih napišejo “Kradem!”, s čimer 
napovejo, da bodo kopirali mem in ga objavili na svojem zidu – običajno 
ne da bi povedali, od kod izvira. A vsaj sporočili so, da bodo to storili.
Tovrstna spletna subkultura, v kateri navajanje avtorja ni na prvem 
mestu, pa ima seveda znaten vpliv tudi izven interneta, zlasti so zanjo 
dojemljivi t. i. digitalni domorodci, to je generacija, ki je bila rojena v času, 
ko so se digitalne naprave in orodja že polno uveljavili. Tudi kadar pišejo 
svoja besedila, le redko navajajo vire ali kakšne druge reference. Posledič­
no se vsi postopoma navajamo na svet, v katerem se zdi, da informacije 
preprosto so – ne da bi bilo treba preveriti, kdo je njihov avtor oziroma kje 
ali kako so nastale.
Tovrstno mehčanje našega odnosa do avtorskih pravic omogoča pla­
giatorske situacije, ki se jih ne bi sramovali niti v satiričnih oddajah. Eden 
takih paradoksalnih položajev, ki so nastali po vstopu digitalnih orodij 
v izobraževalni proces, je dvojna oziroma obojestranska avtomatizacija aka­
demskega dela: UI kot orodje, ki nadomešča kognitivne procese in veščine, 
ne služi zgolj učencem/dijakom/študentom, temveč tudi – uči teljem! Kadar 
namreč študent med pisanjem seminarske naloge uporabi robotski klepe­
talnik in nato učitelj za ocenjevanje prav tako uporabi UI (!), se postavlja 
vprašanje: kdo je v takem izobraževalnem procesu sploh še potreben, kdo 
je tisti, ki razmišlja, uči, dela? In – ali ima tak proces sploh še kak pomen 
in namen? Uporaba UI pri ocenjevanju vodi v avtomatizacijo, ki minima­
lizira in razvrednoti vlogo učitelja: problem ni zgolj to, da se ocenjevanje 
reducira na algoritmično analizo, ki ne upošteva konteksta, ustvarjalnih 
dosežkov ali posebnosti posameznega študenta, temveč je postavljen pod 
vprašaj smisel pedagoškega poklica. S takšnim početjem učitelji dejansko 
implicitno legitimirajo tako prikrito študentsko uporabo robotskih klepe­
talnikov kot idejo, da lahko UI v bližnji prihodnosti stopi na njihovo mesto 
(posebej na univerzitetni ravni, kjer je izobraževanje “osvobojeno” vzgoje 
in so pomembne predvsem informacije). Prve lastovke so že tu: v časopisju 
pravkar prebiram, da bodo na nekaterih tujih univerzah študentje dobili 
vsak svojega UI­pomočnika. Here we go, bi rekli v angleškem jeziku.
Kaj to pomeni za prihodnost? Za šolstvo je jasno: nezmožnost ločiti 
 plagiat od izvirnika vodi v spremembo same učne paradigme – vse, kar je 
Sodobnost 2025 9
Klemen Lah O plagiatu
mogoče prikrito avtomatizirati, v učnem procesu ne bomo smeli ocenje­
vati, če želimo ohraniti verodostojnost in uresničevati temeljne vzgoj­
no­izobraževalne cilje. Več pozornosti bomo morali nameniti kreiranju 
in celostnemu učenju, klasične pisne naloge in seminarske naloge bodo 
morale doživeti preobrazbo: več ustnih preverjanj, poglobljenih disku­
sij, ustvarjalnih projektov in nalog, skratka vsega tistega, pri čemer golo 
generiranje besedila ne zadostuje. Učitelji pa bodo morali opustiti vlogo 
posrednika znanja in v večji meri delovati kot mentorji, ki usmerjajo učen­
ce/dijake/študente k ustreznim virom znanja in jih ozaveščajo o pasteh, 
pri tem pa razviti tisto, kar nas (vsaj za zdaj) loči od UI – pristen človeški 
odnos, ki podpira učenje.
Vsem nam pa sodobna digitalna kultura prinaša paradoksalno spozna­
nje: robotski klepetalniki so potrdili staro misel, da pod zvezdami ni nič 
novega, da je skoraj vsaka naša misel, naj se zdi še tako nova, le ponovitev 
že izrečenega. “Vse poti so večno stare,” pravi Kajetan Kovič v svoji zna­
meniti Beli pravljici, a zdaj lahko dodamo tudi: “Vse misli so večno stare!” 
Splet nam namreč zdaj omogoča hipen dostop do nepreglednega korpusa 
znanja, kjer lahko vsako svojo novo (za)misel preverimo v iskalniku in 
 hitro ugotovimo, da so o njej razpravljali že Stari ali pa je predmet nedavne 
doktorske disertacije. Ta občutek vseprisotnega in večnega ponavljanja 
idej odpira dodatna vprašanja o izvirnosti v dobi informacijskega absolu­
ta. Kaj ni vsa naša sodobna umetnost le velikanski katalog plagiatov? Je 
sploh kakšna misel, ki ni citat? Če smo se poprej lahko o tem (retorično) 
spraševali, so zdaj robotski klepetalniki neizprosni: ne, vse, kar misliš, je 
bilo že mišljeno, vse, kar izrečeš, izrečeno. Po navadi bolje.
Vrnimo se k “strojem za plagiatorstvo”. Ti ne veljajo za plagiatorske 
zgolj zaradi tega, kar naj bi omogočali, temveč tudi zaradi načina, kako so 
nastali: z množičnim zajemom besedil brez izrecnega dovoljenja avtorjev. 
In brez kakršnega koli pravičnega nadomestila za ustvarjalce vsebin, ki 
so prispevali k razvoju teh modelov. Dejstvo, da zdaj generira odgovore 
na podlagi verjetnostnih vzorcev v jeziku (in ne na reprodukciji besedil), 
pomeni, da ustvarja nove kombinacije besed. Kar pa ne pomeni, da ne 
obstaja sivo področje: če je bil jezikovni model usposobljen na nečem, kar 
so napisali drugi, in potem generira zelo podobne vsebine, je jasno, da so 
vsi ti predhodni teksti uporabljeni vsaj posredno. Ali celo neposredno: 
mnoge prevajalske agencije, na primer, so v preteklih letih uporabile pre­
vode človeških prevajalcev za treniranje sistemov strojnega prevajanja. To 
je ustvarilo žalosten paradoks: ljudje so pomagali izpopolniti tehnologijo, 
ki jih je nato nadomestila. Večinoma brezplačno so pomagali ukiniti svoj 
10 Sodobnost 2025
O plagiatu Klemen Lah
poklic! Ta problem ni omejen le na prevajalstvo: podobne zgodbe slišimo 
iz sveta novinarstva, umetnosti, glasbe in celo programiranja. Ključno, 
a premalo slišano vprašanje sedanjosti je, kako zaščititi delavce in ustvar­
jalce pred tem, da bi jih UI, ustvarjen na njihovem delu (indirektnem 
plagiatorstvu), izrinil s trga kot nepotrebno in odvečno delovno silo. Nato 
pa urediti pravična nadomestila in zagotoviti transparentnost (predvsem, 
od kod izvirajo podatki).
Do takrat nam ostane nadaljnje opazovanje, kako se razvijajo digitalna 
orodja in kako to vpliva na plagiatorstvo. Za zdaj kaže, da nas tudi to ne 
bo presenetilo, da tudi to ne bo kaj novega ali izvirnega: vsaj ne za tiste, ki 
smo v teh krajih odraščali ob stripih Alana Forda. Ena izmed posrečenih 
misli iz tega legendarnega stripa je tudi ideja, da ni nič hujšega, kot če lopov 
krade lopovu: in ko opazujemo, kako lastniki klepetalnika ChatGPT, stroja 
za plagiatorstvo, obtožujejo ustvarjalce novega klepetalnika Deepseeka 
plagiatorstva, se lahko samo nasmehnemo. Prihajamo v dobo plagiatov 
plagiatov.
O tempora, o mores, je nekoč davno vzkliknil Cicero.
Sodobnost 2025 11
Mnenja, 
izkušnje, vizije
Sven Regener
Med depresijo  
in zasvojenostjo  
s šalami
Humor v literaturi
Naslov pričujočega eseja pogojuje dejstvo, da se moja literatura vedno 
giblje na ozkem robu, saj resne, žalostne zgodbe pripovedujem tako, da se 
je ob njih mogoče veliko smejati. Za tem ne stoji nobena posebna namera. 
Svoje knjige pišem od začetka proti koncu, in to brez posebnega načrta; 
romana ne začenjam z ničimer drugim kot z grobo predstavo o splošnem 
dogajanju, na primer takole: v krčmi je zaposlen moški, ki se zaljubi, vendar 
potem ta ljubezen spodleti, njegovemu najboljšemu prijatelju se zmeša in 
na koncu pade Berlinski zid – približno taka je bila predstava na začetku 
pisanja romana Gospod Lehmann. Pisanje začenjam z eno, največ dvema 
junakoma, ki ju nato spustim v svet, ob pisanju pa potem nastajajo še drugi 
junaki, kakor jih pač potrebujem ali kakor se mi vsiljujejo, in več junakov 
spontano in intuitivno iznajdem v prvih poglavjih, toliko bolj mi potem ti na 
koncu koristijo. Literarni junaki nato med ustvarjalnim proc esom zaživijo 
svoje lastno življenje in potem počnejo stvari, ki jih sploh nisem predvidel. 
Tako je na primer naneslo, da v romanu Gospod Lehmann Katrin Warmers 
Franka Lehmanna zapusti zaradi Kristall­Rainerja, ne izogibnega, nenehno 
za barskim pultom visečega pivca pšeničnega piva. Potreboval sem nekoga 
za to vlogo in iznašel Kristall­Rainerja, ki sem ga prvotno izumil pravzaprav 
12 Sodobnost 2025
Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Sven Regener
le zato, da bi nekoliko popestril sceno v krčmi. Moje pisanje je namreč zelo 
spontano, lahko bi celo rekel, da je nekako neorganizirano; literarni junaki, 
šale, dogajalne linije in dialogi nastajajo v toku ustvarjalnega procesa, zgod­
ba raste sama iz sebe. In pri tem obstaja še veliko prostora za nezavedno, za 
to, da se razigraš. Kakor koli pač humor zaide v te žalostne zgodbe, nikdar 
ne gre za načrtovan proces, niti za zavestnega ne. Kljub temu je humor 
v mojih romanih konstanta, brez humorja si jih ni mogoče predstavljati. 
Morda sem prav zato v svojem svečanem nagovoru lavreata Franka Schul­
za ob podelitvi nagrade mesta Kassel za groteskni humor navedel tezo, da 
humor v literaturi ni vse, a brez humorja literatura ni nič. Ob natančnejšem 
razmisleku je ta izjava seveda problematična. Izrekel sem jo bolj zase, svo­
jo poetiko sem preveč posplošil. Saj ni nujno, da to, kar ustreza mojemu 
ustvarjanju, velja tudi za vse druge umetnostne zvrsti. Hitro lahko namreč 
ugotovimo, da obstaja veliko literature brez humorja, ki je najbrž upraviče­
no zelo priljubljena. Pri tem ne mislim samo na pogrošne romane, kot so na 
primer John Sinclair, lovilec duhov, Lassiter, Perry Rhodan in podobne serije 
romanov, in na znanstveno fantastiko, grozljivke in fantazijsko literaturo, 
ki lahko shaja bolj ali manj brez humorja, in to v veliki meri seveda velja 
tudi za nabožno literaturo, kriminalne romane in trilerje. V zgodovinskih 
romanih ni veliko šal, tudi za dobri stari meščanski roman velja, da se v njih 
šale pojavljajo le redko. Obstajajo celo tendence, da bi ljudi, ki se ukvarjajo s 
šalami, imenovali humoristi, s čimer bi jih postavili v posebno nišo. Zaradi 
vsega tega seveda moja teza, da brez humorja v literaturi ni ničesar, postane 
zelo problematična, bolje rečeno: nevzdržna.
Kljub temu je bila ta teza dobro sprejeta, še posebej zato, ker sem jo iz­
rekel ob podelitvi nagrade za humor. Humor je pač na splošno priljubljen. 
Nihče noče biti brez humorja. Kdor nima smisla za humor, je že izgubljen. 
Humor vendarle velja za nekaj dobrega. V nasprotju s šalo. Pri šalah ra­
di razlikujemo med duhovitimi in neslanimi šalami, med duhovitimi in 
pri mitivnimi, žaljivimi in nedolžnimi. Nihče ne mara očitka, da je brez 
humorja, a le malo je tistih, ki hočejo biti šaljivi. Zame v tem obstaja neko 
nasprotje. Zato bi rad v svojem razmisleku o odnosu med humorjem in lite­
raturo najprej omenil nekaj splošnih misli o pojmih humor in umetnost. 
Seveda nimajo pretenzije, da bi bile najvišja modrost, vendar je to osnova 
moje poetike, so torej kot matematični aksiomi, ki jih ni mogoče dokazati, 
a jih vendarle potrebujemo, da bi lahko prišli do nekaterih spoznanj. 
Humor je, tako kot umetnost, dober in slab. Brezplodno bi bilo zanikati, 
da imajo tudi slabe šale nekaj opraviti s humorjem, kakor je tudi povsem 
Sodobnost 2025 13
Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami
nesmiselno, da bi ob pogledu na slabo umetniško delo to argumentirali s 
trditvijo To ni nobena umetnost. V mojem romanu Der kleine Bruder Karl 
Schmidt izreče misel, da umetnost obstaja takrat, ko nekdo oceni, da je to 
umetnost. In da potem potrebuje vsaj še nekoga, ki v to verjame. Približ­
no tako je tudi s humorjem: o humorju govorimo, kadar je kaj smešno, 
in  smešno je takrat, kadar se kdo temu smeji. Če je šala dobra ali slaba, 
hudobna ali prijazna, če je izrečena na račun drugih ali na račun pripovedo­
valca šal, vse to sprva ne igra nobene vloge. In tudi nasprotno velja: samo 
zato, ker je nekaj smešno, še nikakor ni tudi dobro ali prav, in samo zato, 
ker se nekdo pač ima za komika, satirika, kabaretista ali celo za humorista, 
še zdaleč ni prav vse, kar izreče. Politična izjava, ki je na primer izrečena 
šaljivo, ni per se bolj resnična od tiste, ki je izrečena brez humorja, kvečje­
mu bo dosegla večji manipulativni učinek.
Humor in umetnost sta, povedano poenostavljeno, odvečen luksuz. O 
tem je prepričanih veliko ljudi. Tega ne opazimo samo zato, ker mnogi 
humor ali umetnost odklanjajo; veliko bolj se to odraža v dejstvu, da 
humorju ali umetnosti priznavajo pravico do obstajanja samo takrat, ka­
dar se legitimirata z dodatnimi učinki. Humor naj bi bil torej duhovit in 
srčna kultura, politično učinkovit in poučen. Neumnosti, norčije, cenena 
komika, metanje “torte v obraz” so deležni prezira, veljajo za nizkotne 
oblike, v najboljšem primeru za odvečne, večinoma pa celo za škodljive, 
ker so otročje, poneumljajoče in ker z njimi zapravljamo čas. Podobno 
je pri umetnosti. Umetnost naj bi bila politično učinkovita, ljudi naj bi 
izobra ževala in vzgajala, služila naj bi zdravju in kaj vem čemu še. In če 
tega ne počne, hitro obvelja, da gre za eskapizem: obvelja za nepomembno, 
povsem dekorativno, gre za larpurlartizem, za zapravljanje časa in denar­
ja. Sicer je vedno mogoče, da kakšni umetnini z nekaj sofizma ogrnemo 
plašč pomembnosti, da bi jo zaščitili pred takšnimi očitki; tako lahko na 
primer Buffy, lovko na demone, če se nam zdi sijajna in ji želimo nekako 
pripisati višje cilje, stiliziramo v prvoborko proti modernemu liberalnemu 
kapita lizmu in z nekaj dobre volje lahko tudi nizkotne šale s fekalijami in 
prdci idealiziramo v upor proti vsestranski nuji intelektualne razpolož­
ljivosti v modernem mezdnem delu. Vendar so taka dejanja defenzivna 
in se ujamejo na limanice prezirajoče tendence, da bi humor in umetnost 
degradirali v orodji političnih, vzgojnih ali izobraževalnih namer. 
Prepričan sem namreč, da imata umetnost in humor pomembno funk­
cijo: ustvarjata distanco do lastne eksistence. Človek ni samo, kot je menil 
Ferdinando Galiani, patron moje založbe, “absurdna žival”, je predvsem, 
in v tem se razlikuje od vseh drugih, melanholična žival: zaveda se svoje 
14 Sodobnost 2025
Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Sven Regener
smrtnosti in zaradi tega trpi. Vse odraslo človeško življenje je določeno in 
zasenčeno z zavedanjem lastne minljivosti. Temu se pridružujejo še napori 
vsakdanjega življenja in dela, zdravstvene in finančne skrbi, bojazni, utru­
jenost, razočaranja. Življenje je težko in na koncu umremo. Da bi si olajšal 
breme melanholije, da bi omilil breme svojih skrbi in zavedanja minljivosti 
naše eksistence, si je človek izmislil marsikaj, med drugim umetnost in 
humor, pa tudi religijo, droge, šport in igre.
Umetnost nudi človeku dopust od umrljivosti, ko ga prestavi v druge 
kraje, v druga življenja, s tem ko je lahko soudeležen pri občutkih, usodah, 
svetovih drugih, fiktivnih ljudi, ko vidi stvari, ki jih še ni videl, ko zasliši 
zvoke, ki jih v običajnem življenju ni, ko v njem izzove čustva, ki jih sicer 
ne bi občutil. Umetnost nas osvobaja melanholije tako, da jo preusmerja, 
saj je v umetnosti tudi žalostno lahko lepo in grdo sijajno, mizerno razbur­
ljivo, popolno napačno in izjalovljeno je lahko čudovito. Umetnost nam 
ne pokaže tistega, če povzamemo in posplošimo Aristotelovo tezo glede 
tragedije, kar je bilo in je, temveč to, kar bi lahko bilo. Ustvarja distanco do 
nas samih, do naših skrbi in stisk, celo še posebno tedaj, kadar o teh skrbeh 
in stiskah pripoveduje, saj nam omogoča pogled na nas same z distance, 
tako kot je že kromanjonec s pomočjo jamskih poslikav ustvaril distanciran 
pogled na lasten lov na bivole, ki ga pri vsakdanjem lovu ni mogel imeti.
Tudi humor ustvarja osvoboditev z distanco, vendar z drugimi sredstvi: 
kjer umetnost ustvarja soobčutke, omogoča sočutje z usodami drugih in 
sopričakovanja ter ob tem lastno bedo postavlja v ozadje, ustvarja humor z 
distanco s preseganjem občutkov oziroma nam – kot se je izrazil Sigmund 
Freund – daje užitek z zadržanimi občutki. Če se komu smejite, se od njega 
distancirate, imate odmik, in to velja tudi takrat, ko se smejite samemu 
sebi. Če s kom sočustvujemo, potem se tega lahko osvobodimo s smehom. 
Humor je hladna tehnika, brezsrčna, brez sočutja. Prijazen humor ne ob­
staja. Prav to je njegov osvobajajoči učinek, tudi tedaj – in ravno tedaj –, ko 
kdo zbija šale na lasten račun, saj je takrat odmik od lastnega Jaza največji.
Medtem ko torej umetnost občutke vzbuja, jih humor razbija. Če ima v 
umetnosti prste vmes humor, slednji deluje kot sredstvo za uravnavanje 
občutkov. V umetnosti lahko to, kar smo zgradili z občutki, s humorjem 
kadar koli podremo. To ni nujno vedno hoteno, izkaže se lahko celo, od­
visno od umetniške zvrsti, da je bolj ali manj težavno ali problematično. 
Tako je glasba, na primer, brez humorja, tudi potrebuje ga ne. V glasbi 
se nimamo čemu smejati. Glasba je skrivnostna umetnost in njen učinek 
se prenaša neposredno na občutja, tako kot grozdni sladkor neposredno 
prehaja v kri. Če se ne pojavi ravno kak smešen napev, se ob glasbi ne 
Sodobnost 2025 15
Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami
smeji nihče. Če obstaja nekaj takega kot glasbena šala, potem so to citati 
in zakulisne šale, ki jih brez predznanja ne moremo razumeti in ki veči­
noma tudi niso preveč zabavne. Kdor želi napisati zabavno pesem, mora 
besedilno uganjati precejšnje neumnosti in glasbeno zelo regresivno in 
citatno nastopiti, da bi dosegel smeh, in dosega ga vedno navzlic, ne pa 
zaradi glasbe. In ravno to je čar norčavih bardov: ta nasprotujoča si ele­
menta, šala in glasba, v norčavi pesmi obstajata v nenehnem klinču. Isto 
velja tudi za opero, pri kateri morajo komični elementi, kot na primer pri 
operi buffa, močno delovati s tipiziranjem in z brahialnim sklicevanjem na 
šalo in humor, da bi vsaj omogočili obrambo humorja. Vendar je v komič­
ni operi smeha malo ali skorajda nič, omembe vredna prihranitev čustev 
v Freudovem smislu se ne zgodi, učinek glasbe je veliko premočen, glasba 
je vse preveč razburkana, da bi do tega lahko prišlo. Temu pritrjuje tudi 
izkušnja mojega benda Element of Crime: naj bodo besedila še tako zabavna, 
če je glasba melanholična – in katera glasba ni? –, pomete vse ostalo; glasba 
določa osnovni vtis.
Tudi upodabljajoča umetnost lahko shaja brez humorja. V muzejih 
s tradi cionalno likovno umetnostjo ni veliko razlogov za smeh. Če govori­
mo o šalah na slikah, smo hitro pri karikaturi in ta velja za mejno področje, 
četudi je upodobljena na platnu, kot na primer pri Wolfgangu Herrndor­
fu ali Michaelu Sowi. Izjeme, kot sta na primer Martin Kippenberger in 
Thomas Egeler (z umetniškim imenom 4000), ki pa vendarle ustvarjajo s 
številnimi napisi, potrjujejo to pravilo. 
Po mojem prepričanju potrebuje humor predvsem jezik. Tudi slikovne 
šale so smešne šele, ko so povezane z jezikom, torej z napisi, in so ti po­
vezani z upodobljeno situacijo. Seveda obstaja tudi nema komika, vendar 
so to mejna področja, kot na primer pantomima ali izumrli žanri, kot so 
burleske iz obdobja nemega filma. 
Kjer torej v umetnosti domuje jezik, je doma tudi humor. Če ga le želimo 
pripustiti vanjo. In tako pridemo do upodabljajoče umetnosti in literature.
V upodabljajoči umetnosti v oči bode predvsem razmejitev med kome­
dijo in tragedijo. Poskušali so poiskati razliko. Ena pozna humor, druga ne. 
Tragedija pripoveduje o usodnih zapletih posameznika, o njegovi nemoči 
v odnosu do bogov in njihovega početja. Komedija pa pripoveduje o svetu 
ljudi, o njihovem burkaštvu, o njihovih občutkih, a ne o najplemenitejših. 
Tragedija je v svojem tonu vzvišena, pripoveduje se v verzih, pojavlja se 
zbor, učinkovala naj bi vzvišeno ter imela tudi vzgojni učinek, prinašala naj 
bi naštetemu ustrezne afekte. In če se še enkrat navežemo na Aristot ela: 
stokanje in zgražanje. V nasprotju s tem je komedija robata, groba, neumna, 
16 Sodobnost 2025
Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Sven Regener
njen ton je vsakdanji, nič človeškega ji ni tuje, vendar tudi nič človeškega 
sveto, zboru se lahko odpove. Če kdo poje, potem je to po sameznik, in ta 
posameznik večinoma sporoča kaj neumnega ali porogljive ga, komedija 
naj bi učinkovala zabavno, prinašala naj bi sprostitev in veselje, bistveni 
afekt pa je smeh. Skratka, tragedija ne pozna humorja, komedija pa ga je 
polna. Tragedija noče, da bi poslopja s plemenitimi občutki in sočutjem, ki 
so bila mukoma zgrajena, s šalami spet porušili. V komediji pa resne točke 
in globoka čustva delujejo kot zaviralci zabave. V mislih je treba imeti, da 
gre za uprizarjajočo umetnost, ki mora zaradi občinstva slediti lastnim 
zakonom. Tako je na primer težko občinstvo spraviti v smeh, podobno, 
kot je težko zagnati okoren motor. Prvi vrivek, žalosten trenutek, deluje 
kot napačno tolmačenje, ki motor spet zaustavi. Še več: ker je komedija 
občinstvo že spravila v smeh, lahko pride ob žalostnih trenutkih na odru 
hitro do napačnega tolmačenja, ljudje se v takih primerih smejijo na napač­
nih mestih in imajo zato slabo vest. Prav to me je najbrž dolgo motiviralo, 
da sem na literarnih večerih, na katerih se literatura nahaja na področju 
uprizarjajočih umetnosti, bral samo smešne odlomke.
Jasna meja med tragedijo in komedijo pa je lahko postavljena samo 
pogojno in boleče. Tragedije brez humorja so naporne in zahtevajo veliko 
mero pripravljenosti na trpljenje in sočutje. Nič nimam proti tarnanju in 
zgražanju, a kot je nekoč dejal moj prijatelj Leander Haußmann: Zaradi 
raka ne grem v kino, raka imam tudi doma. Če se ne zgodi osvoboditev 
čustev, ki jo obljublja humor, potem se mora zgoditi osvoboditev vsakdana, 
odstranitev vsakdanjih izkušenj, sicer postane vse skupaj hitro nevzdržno. 
In tako imamo v tragediji jezik v verzih, zbor, maske, vzvišeno dogajanje, 
drzna dejanja, sožitje med kralji in njihovimi otroki v nekem nam tujem 
svetu – in tako naprej in tako naprej. Bolj ko je dogajanje oddaljeno od gle­
dalca, bolj je lahko brez smisla za humor. To pojasnjuje tudi, zakaj filmski 
ali literarni žanri, na primer znanstvena fantastika, fantazijska literatura, 
grozljivke in tako naprej, zelo pogosto shajajo povsem brez humorja: pri 
njih je tarnanje in zgražanje tako zelo oddajeno od vsakdanjega, relativ­
no mirnega modernega sveta občinstva, da ne potrebuje več sprostitve 
s  humorjem, s krohotanjem, torej z zavračanjem občutkov – to je celo 
nezaželeno, saj bi bilo s šalami že tako težko poistovetenje z dogajanjem 
in protagonisti dodatno oteženo.
V gledališču pa je težko shajati povsem brez humorja, tako igralci kot 
občinstvo to težko prenašajo. Humor zato prihaja skozi stranska vrata. 
V tragediji je podoben truplu iz močvirja, ki se vedno znova pojavi na ne­
pričakovanih mestih, bodisi da je visok ton, plemenit vzgib tako pretiran, 
Sodobnost 2025 17
Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami
da spontano postane komično vse, bodisi da je dramatik ali najpozneje 
režiser milosten in dovoli humor v pravšnji obliki. Posebno opazno je to 
pri Shakespearju, ki v svojih kraljevih dramah med scenami visoke politike, 
visokih čustev in pomembnih odločitev, povezanih, na primer, s stoletno 
vojno, naplete scene, v katerih ljudje, na primer John Falstaff, skozi podrast 
te vojne marodirajo, uganjajo majhne norčije, pijančujejo, se prepirajo. 
Pri tem je jasno vidna sprememba jezikovnih sredstev: scene s kralji in 
plemstvom potekajo v visokem tonu in v verzih, v scenah s Falstaffom pa 
vlada groba proza, pojavljajo se kvantaške šale in hude žalitve. To potrjuje 
mojo tezo, da se mora pomanjkanje humorja izenačiti z drugimi sredstvi: 
govorjenje v verzih prinaša v jezik glasbo, ton in ritem na umetniški način 
ustvarjata distanco do dogajanja in hkrati vzbujata občutek, da smo priča 
nečemu vzvišenemu. Kjer se pojavi robatost in se življenjska izkušnja pri­
bliža gledalcu, pa se v igri pojavi humor.
Težko pa je zdržati tudi nekaj takega kot čisto komedijo – temu idealu 
se približajo le posebno formalizirane različice, kot so na primer lutkovne 
predstave, televizijske serije ali burleske iz obdobja nemega filma. A tudi 
tukaj ne pride do izliva čustev kar tako. Znova in znova se pojavljajo gan­
ljivi, resni trenutki, pogosto v ljubezenskih zadevah. Zdi se, kakor da bi 
morali občinstvo vmes vsakič napolniti s čustvi ali gledalce vsaj spomniti 
na obstoj takšnih čustev, da bi jih nato s pomočjo šal teh spet osvobodili. 
Tam, kjer se to morda zgodi še najmanj pogosto, v lutkovnih predstavah, 
se vse dogaja zelo artificirano: kostumi, alegorično tipiziranje, formalno 
dogajanje in tako naprej so odškodnina za popolno izgubo čustev oziro­
ma čustva postulirajo skozi gole trditve ali z alegorično grajo, ne da bi od 
gledalca zahtevali, da bi sočustvoval.
Ideja čiste tragedije ali čiste komedije je torej težko izvedljiva. Zato 
namig na depresijo in odvisnost od zbijanja šal v naslovu tega eseja. Čista 
tragedija bi ustrezala enemu, čista komedija drugemu pojmu. Oba pojma 
sta iz psihopatologije, označujeta duševno stisko oziroma prisilno vedenje. 
Depresija obupuje sama nad sabo, ne najde distance do dozdevne lastne 
eksistence ali do dejanske bede le­te, odvisnež od šal je tuj sebi in svojim 
občutkom, je pod pritiskom, da vse, kar zaznava, odvrže z zbijanjem šal. 
Depresivnež je prevzet od lastnih čustev, čustva ga dušijo, odvisnež od 
šal jih prisilno in nenehno ubija. Položaj, do katerega tragedija dovoljuje 
humor in komedija čustva, se nahaja med obema poloma, med depresijo 
in odvisnostjo od šal. V sredini se drenjajo vmesne oblike, kakor koli jih 
že imenujemo, tragikomedija je morda najpogostejša oznaka, v operi – in 
tu že nekoliko ironično – dramma giacosa, tako sta na primer označeni 
18 Sodobnost 2025
Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Sven Regener
Da Pontejeva in Mozartova opera Don Giovanni, romantična komedija že v 
oznaki vsebuje napotek, da je v njej rezerviran del za čustva, namreč tisti, 
ki obravnava ljubezen in ki praviloma ne vključuje šal. Da bi si sredi spektra 
pri razvrščanju malce pomagali, bi morda lahko rekli, da je neko delo bliže 
tragediji, če se nesrečno konča, in bliže komediji, če ima srečen konec. 
A tudi to velikokrat ne pomaga kaj dosti. Pri številnih delih, na primer v 
uprizarjajoči umetnosti, za katero tukaj pravzaprav gre, predvsem pa v 
romaneskni prozi, tega sploh ne moremo natančno določiti.
Tako je na primer tudi v mojih romanih. Ne vem čisto gotovo, ali ima 
Gospod Lehmann srečen konec. Prej bi rekel, da ga nima. Frank Lehmann 
na koncu izgubi punco in njegov najboljši prijatelj konča na psihiatriji. Da 
pade Berlinski zid, ni nič takega, kar bi ga v tem trenutku lahko razveselilo. 
Vendar ga to vsaj prevzame. In sam nikakor ni na koncu. Noben udarec 
usode ga ne more premagati, ne potrebuje nobenega deus ex machina, ki bi 
ga rešil, razrešiti ni treba nobenih niti – zbere se in začne znova. S tem se 
knjiga konča. Konec ni vesel in tudi ne žalosten, je nekako oboje.
Romani so seveda drugačni od dramskih del ali filmov. Nimajo določe­
nega časovnega okvira, vsak bralec lahko sam določi, kako hitro ali počasi, 
kako skrbno ali površno bo roman prebral. In medtem ko v gledališču ali 
kinu komaj kdo lahko zapusti dvorano pred koncem, se lahko bralec ro­
mana branju kadar koli odpove in knjigo za vedno zapre. Kot avtor svojih 
romanov sem tudi njihov prvi bralec. Če se pri pisanju dolgočasim, ne 
morem pričakovati, da bi bili nad knjigo navdušeni drugi.
Osebe in dogajanja v mojih romanih so zelo realistični. Nisem sposoben 
pisati avanturistične, fantazijske ali znanstvenofantastične literature, prav 
tako ne grozljivk ali kriminalnih zgodb. V mojih romanih se sicer veliko 
dogaja, vendar je pri tem dogajanju malo spektakularnega. Doslej v mojih 
romanih še nihče ni umrl, in če bi se to zgodilo, bi ga najbrž povozil avto 
ali pa bi umrl zaradi raka ali srčnega infarkta, nikakor pa nanj ne bi padel 
kak klavir, ki ga je v zrak dvignil žerjav, da bi ga odložil v drugem nadstropju 
sosednje hiše, kjer je moj protagonist ravnokar pozvonil, da bi si izposodil 
skodelico sladkorja ali laserski meč. Moji junaki stanujejo v hipijevskih in 
študentskih četrtih, na primer v četrti Kreuzberg v Berlinu ali Steintor 
v Bremnu. Moj opus magnum je dobil naslov po novi stanovanjski četrti 
Neue Vahr Süd v vzhodnem delu Bremna. Če se v moji literaturi že zgodi 
kaj spektakularnega, potem o tem najraje pripovedujem iz perspektive 
kake ga posameznika v vrvežu, torej iz perspektive, iz katere doživljajo John 
Falstaff in njegova filistrska družba stoletno vojno. Pri meni padec Ber­
linskega zidu ni televizijska slika, ki kaže totalni posnetek, kako ljudje na 
Sodobnost 2025 19
Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami
mejnih prehodih trkajo po avtomobilih, ki vozijo mimo, pri meni se padec 
Zidu zgodi tako, da se Frank Lehmann odpravi v svojo krčmo in za dogodek 
izve, ko pije pivo. Ko pride na mejni prehod, je tisti del s trkanjem na avto­
mobile že mimo in z Vzhoda se s Heinrich­Heine­Straße na M oritzplatz 
vali le še neskončen avtomobilski val. Velike izgrede ob zaprisegi rekrutov 
leta 1980 pred stadionom nogometnega kluba Werder v romanu Neue 
Vahr Süd Frank Lehmann kot vojak v službeni uniformi, ki nosi baklo, v 
megli stadiona zazna le kot hrup v ozadju; na modro obarvanem grušču 
potem njega in njegove kolege napadejo razkropljeni demonstranti, da bi 
nazadnje ranjenega pankerja iz kroga svojih znancev zvlekel v bližnjo bol­
nišnico. To je perspektiva, iz katere pripovedujem svoje zgodbe, to je tisto, 
kar me zanima. Velika totalnost, pogled vojskovodje s hriba, glamuroz­
nost, svet bogatih, skratka celoten “Henry Saint – John Bolingbroke” del 
zgodovine ni moja stvar. Za tem ne stoji nobena politična ali poetološka 
namera, vsekakor ne taka, za katero bi si kaj domišljal, ne gre za nikakršno 
proletarsko zasnovo ali za to, da bi hotel biti branitelj malih ljudi. Svojih 
oseb ne vidim tako. Slike padca Berlinskega zidu v totalnem posnetku 
poznamo s televizije, poznamo tudi fotografije, ki nam prikazujejo, kako 
ljudje stojijo na zidu ob Brandenburških vratih. Mene pa zanima eden 
od teh ljudi in kako v tem trenutku, v katerem je bila posneta fotografija, 
opazi, da ima hladne noge in da ga je strah, da bi se prehladil, kar bi bilo 
slabo, saj ima čez dva dni avdicijo na igralski akademiji. Moji junaki so 
natakarji za barskim pultom v krčmah, umetniki, kuharji, galeristi, izučeni 
trgovci, mladeniči na služenju obveznega vojaškega roka, študenti, ljudje, 
ki so okupirali hiše, rejverji in tako naprej. Celo kadar so svinjsko bogati, 
kot na primer Ferdi in Raimund v romanu Magical Mystery ali Vrnitev Karla 
Schmidta, se jim to ne pozna veliko. Nekateri govorijo o antijunakih, a jaz 
te oznake ne maram. Zame so pravi junaki – in to so moji junaki. Nekateri 
so neumni, drugi premeteni, nekateri počnejo imenitne stvari, drugim 
spodleti, nekateri so prijazni, nekateri nesramni, spet tretji narkomani, 
pogosto govorijo nesmisle – tudi žlampajo radi, pogosto se ga napijejo. 
Mnogi med njimi trdo delajo, in to, kar počnejo, je v družbi pogosto prema­
lo cenjeno. Javnost je gospoda Lehmanna zaznala in označila s pojmi, kot 
so oblomovski junak in nepridiprav, govora je o nekom, ki samo pohajkuje 
in nima nobenih ambicij – in še je podobnih oznak. Pomislili bi, da Frank 
Lehmann živi od socialne podpore. V resnici pa opravlja delo, pri katerem 
bi večina recenzentov pljuvala kri. Vsi radi hodijo v krčme, vsi se pritožuje­
jo nad slabo postrežbo, če pa je tam kdo, ki svoje delo opravlja z veseljem, 
trči ob splošen prezir, če ne celo ob zaničevanje. Sicer pa stvar tudi zame 
20 Sodobnost 2025
Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Sven Regener
ni bolj preprosta, saj poznam svet, v katerem se odvijajo moji romani. Prav 
nasprotno: ob pisanju realističnih romanov ne smemo biti prepričani, da je 
dovolj, da je bilo tako ali da bi lahko bilo tako, kot smo opisali. To nikogar 
ne zanima. Umetnost ni podaljšana roka novinarstva, roman ni reportaža. 
Samo zato, ker je nekaj realistično ali morda celo – to je eden od najbolj 
neumnih atributov za umetniška dela – “družbeno relevantno”, to še zda­
leč ni dovolj za dobro romaneskno snov. Zgolj to, da si nekaj podobnega 
že doživel ali bi to lahko doživel ali bi to rad doživel, še zdaleč ne pomeni, 
da je to treba zapisati, natisniti in drugim ponuditi v branje.
Tu morda govori glasbenik v meni, a vendarle mislim, da mora literatura 
ljudi tudi zabavati in jih očarati. Nič nimam proti gradnji, tvorjenju, raz­
širitvi zavesti, sporočanje odličnih političnih namer, sproženju družbenih 
razprav in podobnemu, vse to je lahko dobro in prav, a najpomembnejše 
v  umetnosti in prozi je to, da ljudi pritegne, da v njih vzbuja občutke, 
rado vednost, ljubezen, odpor, da so pri branju polni pričakovanj in da se 
v zgodbo poglobijo, da se identificirajo z junaki, da se veselijo, smejejo in 
še kaj več. Skratka: da se zabavajo. Kdor želi ljudi pripraviti do tega, da 
se cele ure, dneve in tedne ukvarjajo z njegovim romanom, da ga vedno 
znova vzamejo v roke in ga preberejo do konca, mora poskrbeti za to, da 
se nevidna nit med bralcem in knjigo ne pretrga. Bralca ni treba narediti 
pametnejšega, v zavest mu ni treba jasneje priklicati problemov, ni ga treba 
razsvetljevati ali ga pripraviti do tega, da bi bil bolj moralen, skratka, iz nje­
ga ni treba narediti boljšega človeka, vendar je pomembno, da je srečnejši. 
Včasih se to zgodi tudi tako, da ga je mogoče razveseliti, poučiti, razsvet­
liti. A to so samo stranski učinki, pogosto celo umišljeni stranski učinki. 
A ne moremo se izogniti temu, da bralca ne bi nekako zabavali, da ga ne 
bi očarali s knjigo, katere branje ne pozna točno določenega časa, kot na 
primer glasba, film ali gledališka predstava. Angleški založnik Geoff Mulli­
gan z založbe Secker & Warburg mi je ob neki priložnosti rekel, da obstaja 
nemška beseda, ki je nikakor more razumeti, in sicer Unterhaltungsliteratur 
(zabavna literatura). Kakšna naj bi sploh bila beletristika, ki ne bi zabavala? 
Zakaj naj bi jo potem sploh brali? Zakaj to potem ni strokovna literatura?
Kakor koli, postavlja se vprašanje, kako naj ljudi pritegnemo, če pišemo 
zelo realistične romane, ki temeljijo bolj na vsakodnevnih izkušnjah ljudi 
kot pa na begu v velike, široke svetove, prepolne domišljije. Kaj naj bi bilo 
pri tem tako fascinantno? Ali če poskušam razširiti že prej omenjeno iz­
javo Leandra Hausmanna: saj doma nimam samo raka, temveč tudi delo, 
mačka po zabavi, krčmo, berlinsko Wiener Straße ali še kaj. Mislim, da je 
najpomembnejše sredstvo za to identifikacija z enim ali več junaki nekega 
Sodobnost 2025 21
Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami
romana. Celo takrat, kadar je neki junak še tako realističen, neglamurozen, 
kot si je le mogoče zamisliti: če se je z njim mogoče poistovetiti, potem 
smuknemo v kožo nekoga drugega. To velja tudi za avtorja, čeprav mnogi 
tega morda ne priznajo. Najpogosteje namreč slišim vprašanje, v kolikšni 
meri sem kot avtor identičen s protagonistom svojega romana. To gre celo 
tako daleč, da se ljudem zdi zabavno, da me imenujejo gospod Lehmann. 
Potem vedno odgovorim, da je v njem sedemintrideset odstotkov mene, 
ob čemer se nato večini zdi, da se šalim. Vendar v tem tiči veliko resnice. 
Mi vsi smo najbrž vsem drugim ljudem na svetu vsaj sedemintrideset od­
stotkov podobni. Tako na primer jaz še nikdar nisem delal za šankom. Ves 
roman Gospod Lehmann pa temelji na tem, da Frank Lehmann počne ravno 
to. In da, v nasprotju z večino ljudi v njegovi bližini, nima ničesar opraviti z 
umetnostjo. Hočem reči: vsakdo se lahko potencialno identificira z vsakim 
drugim človekom, čeprav so ujemanja v neposredni kulturni, biografski, 
socialni, spolni podobnosti bolj majhna. Vedno obstajajo razlike in skupne 
točke. Če prevladujejo skupne točke, potem je identifikacija kar hitro dol­
gočasna. To velja tudi za avtorja. Če prevladujejo razlike, je identifikacija 
vedno težja, dokler bralec nazadnje ne postane samo voyeur (gleduh). To 
je lahko tudi povsem simpatično, vendar je za trajno zanimanje za roman 
nezadostno. Avtor mora vse opremiti še z drugimi stvarmi, jezikovno­glas­
benimi, stilističnimi, tematskimi, in to povezati v napeto zgodbo, da bi vse 
lahko kompenziral.
Identifikacija z enim ali celo z več junaki v realističnem romanu je torej 
precej koristna. A bolj ko se identificiraš, bolj boleči so zaradi sočustvova­
nja tudi neprijetni in mučni doživljaji. Udarci usode, slab seks, socialna 
nesposobnost, neumnost, blamaže in še veliko drugega postanejo muka. 
In potem se v igri pojavi humor kot sredstvo za ustvarjanje distance, tiste 
distance, zaradi katere pravzaprav vso umetnost vedno znova ustvarjamo, 
ki pa se v realističnih romanih z maloštevilnimi velikimi efekti in z vzviše­
nim slogom lahko hitro tudi izgubi.
Prevedel Slavo Šerc
22 Sodobnost 2025
Pogovori 
s sodobniki
Majda Travnik Vode s
Slavom 
Šercem
Travnik Vode: Rodili ste se v Mariboru in na Studencih obiskovali osnovno 
šolo, vendar ste otroštvo pravzaprav preživeli pri babici v Lovrencu na 
Pohorju. Njej ste posvetili tudi svojo prvo knjigo esejev. Kakšne spomine 
imate na obdobje pred vstopom v šolo?
Šerc: Res sem rojen v  Mariboru, vendar sem prvih sedem let svojega 
otro štva preživel v Lovrencu na Pohorju, točneje v Kurji vasi, ki leži med 
Sv. Lovr encem in Puščavo. Spomini na to obdobje nihajo med občutki idi­
ličnosti in podeželske stvarnosti. Veliko časa sem prebil v naravi, v gozdu, 
kjer sem plezal po drevesih in gradil “hiško”. V potoku Radoljna smo se 
otroci poleti kopali in opazovali ribe, pozimi smo se sankali na bližnjem 
bregu ali se drsali. Spomnim se tudi, da je pozimi pogosto zapadlo veliko 
snega, česar smo se otroci veselili, odrasli, ki niso mogli do Maribora in 
okoliških krajev, pa zime niso marali. Blizu Kurje vasi sta stali kovaška 
delavnica in žaga. Ko je pozneje oboje preraslo v večje podjetje, v Marles 
oziroma Tovarno srpov in kos, se je izgubil občutek arkadijskosti, ki sem 
ga v teh krajih doživljal kot otrok. Od tam je sicer izviral moj oče, ki je 
pri desetih letih izgubil očeta – kot partizan je spomladi 1945 padel v Ko­
čevskem rogu in je v Lovrencu zapisan na spominski tabli. Moja babica 
oziroma mama, kot sem jo klical, je postala partizanska vdova. Pisala se je 
Zofija Šerc, po domače so jo klicali Zofka. Prav ona je v meni prva vzbudila 
Sodobnost 2025 23
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
Foto: Umberto Agnello
24 Sodobnost 2025
Slavo Šerc
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
veselje do knjig. Da je znala izredno dobro pripovedovati razne zgodbe 
in anekdote, mi je povedala tudi Zlata Vokač, profesorica ruskega jezika 
in književnosti na mariborski univerzi. Stara mama je namreč delala kot 
hišna pomočnica pri družini Medic v Puščavi; Medic je bil dekliški priimek 
Zlate Vokač. Vzgajala je Zlato in njeno sestro. Ko mi je poklonila roman 
Marpurgi, mi je Zlata Vokač zaupala, da ji je bila pri pisanju romana v velik 
navdih prav moja stara mama. 
Če je bilo moje otroštvo po eni strani idilično, pa se tistega ruralnega 
sveta spominjam tudi po surovosti in svojevrstnem soočanju s  smrtjo. 
Sestavni del vaškega življenja so bile koline, velik vtis so name naredili 
tudi pogrebi; na sedmine sem hodil s staro mamo, ki je običajno kuhala za 
številne pogrebce, ob porokah pa za svate. Tako sem v mladosti doživljal 
eros in tanatos. Hitro je sledilo spoznanje, da nisem nesmrten, sploh po 
smrti stare mame, ko mi je bilo šestnajst let. 
Travnik Vode: Že od leta 1985 delujete tudi kot lektor slovenskega jezika, 
sprva ste poučevali na univerzi v Regensburgu, nato deset let v Münchnu, 
trenutno vnovič v Regensburgu, tem pomembnem bavarskem kulturnem 
središču. Kako deluje lektorat slovenščine na univerzi in v kolikšni meri 
je slovenščina nasploh prisotna v Nemčiji?
Šerc: Ko sem se po končanem študiju slovenščine in primerjalne književ­
nosti ter zaključku vojaškega roka leta 1984 odpravil na podiplomski študij 
v Hamburg, nisem slutil, da bom v Nemčiji ostal več desetletij. Hamburg 
mi je predstavljal nekakšen mini mundus in vrata v svet (Tor zur Welt), kot 
to mesto imenujejo zaradi pomembnosti njegovega pristanišča. Tam sem 
začel obiskovati predavanja iz nemščine in ob tem za sociološki inštitut in­
tervjuval jugoslovanske zdomce, tako imenovane gastarbajterje. Študija na 
osnovi teh intervjujev naj bi pokazala, kako je z njihovo integracijo. Seveda 
niso bili vsi navdušeni nad menoj, nekateri me niti niso spustili v stano­
vanje, spet drugi pa so me prijazno povabili na kavo in rekli, da nočejo, da 
bi si karkoli zapisoval. Ob tem so mi mimogrede zaupali še več, kot je bilo 
predvideno z vprašanji, ki so se vrtela predvsem okrog tega, katere radijske 
in televizijske programe spremljajo in katere časopise berejo ter kakšne so 
njihove prehrambne navade. Dobro se še spomnim, da sem za vsakega od 
desetih intervjujev, kolikor sem jih opravil, dobil petdeset mark. To je bil 
moj prvi zaslužek v Nemčiji. V tistem času je izšla knjiga Petra Sloterdij­
ka Kritika ciničnega uma, ki je bila filozofska uspešnica in sem jo pozneje 
prevedel za takratno Študentsko založbo, današnjo Beletrino. Hamburg 
Sodobnost 2025 25
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
je zame še vedno najlepše nemško (vele)mesto, a zaradi oddaljenosti od 
Slovenije ni bil najbolj priročen kraj za bivanje, zato sem se s poznejšo ženo 
preselil na Bavarsko. V tem času se je odločala moja usoda: ali se bom vrnil 
v Slovenijo ali bom – najbrž za vedno – ostal v Nemčiji.
Slovenščino sem začel poučevati leta 1985, najprej v Regensburgu in 
leto pozneje še na univerzi v  Münchnu. Status slovenščine (pri čemer 
mislim predvsem na število študentov, ki obiskujejo lektorat) se je skozi 
leta spreminjal: največja evforija je vladala v devetdesetih letih, ko se je 
slovenščina nekako emancipirala in je postalo očitno, da v Jugoslaviji ob 
srbohrvaščini (ki so jo v Nemčiji imenovali Jugoslavisch) obstajajo še drugi 
jeziki. Spomnim se, da je bilo takrat – predvsem v Münchnu – vpisanih 
veliko študentov, vsekakor več kot dvajset, ki so seveda imeli različne cilje 
in motivacijo za učenje slovenščine. V tistem času so imele katedre za sla­
vistiko veliko študentov tudi zaradi preselitve ruskih Nemcev v Nemčijo. 
V zadnjih letih zanimanje za slavistiko upada. V Regensburgu položaj rešu­
jemo s poučevanjem predmeta Slowenisch Kompakt v okviru študijskega 
programa, ki ga obiskujejo študentje vseh študijskih smeri in tisti, ki so 
se pred kratkim vrnili s študijskih izmenjav v Sloveniji ali pa se tja prek 
Erasmusa šele odpravljajo. V tem smislu nismo nič na slabšem kot večji 
slovanski jeziki, na primer poljščina. Slowenisch Kompakt sodi v okvir inter­
disciplinarnega študijskega programa Europaeum, ki usposablja predvsem 
bodoče uslužbence v organih Evropske unije. 
Kar zadeva prevajanje iz slovenščine v nemščino se prihodnji uspešni 
literarni prevajalci pojavijo morda na vsakih deset ali dvajset let. Pred leti 
sem imel srečo, da se je – zgolj zato, ker so bili njeni sosedje Slovenc i – na 
tečaj slovenščine na Ludwig­Maximilians­Universität v Münchnu vpisala 
Ann Catrin Apstein­Müller, ki se po poroki piše Ann Catrin Bolton. Njen 
seznam prevodov slovenskih avtorjev v nemščino je impozanten, saj vklju­
čuje dela Aleša Štegra, Tadeja Goloba, Evalda Flisarja, Davorina Lenka, 
Mihe Mazzinija, Marka Sosiča, Jane Bauer, Maje Gal Štromar, Veron ike 
Dintinjane, Toneta Škrjanca, od gledaliških ustvarjalcev dela Simone Se­
menič in Evalda Flisarja, poezijo številnih pesnikov in pesnic je prevedla 
za različne antologije … 
Na začetku svojega poučevanja v Regensburgu, v devetdesetih letih, se je 
na lektorat vpisala Nina oziroma Kristina Kallert. Povedal sem ji, da imamo 
tudi v slovenski literaturi Nino – Cankarjevo. Lotila se je prevoda in se 
z njim napotila na Dunaj k znanemu prevajalcu iz slovenščine v nemščino, 
Erwinu Köstlerju. Knjiga je nato leta 1999 izšla pri založbi Drava. Kristina 
Kallert se je po koncu študija – čeprav je bilo že dogovorjeno, da se bo 
26 Sodobnost 2025
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
izpopolnjevala v Ljubljani – prek fundacije DAAD zaposlila kot lektorica 
v Brnu in bila s tem žal izgubljena za slovensko književnost. 
Če se vrnem k vprašanju, kakšen je odnos tujcev do slovenščine in v ko­
likšni meri jih zanima, bi rekel, da je najprej pomembno, kako sami skrbi­
mo za slovenščino. Ob predlogu, da naj bi bil študijski jezik na slovenskih 
univerzah angleščina, me zmrazi. Iz številnih razlogov se to ne sme zgoditi. 
Travnik Vode: V svoji karieri ste spoznali, intervjuvali in Slovencem pred­
stavili tako rekoč vsa velika imena nemške povojne književnosti, od Nobe­
lovih nagrajencev Günterja Grassa, Elfriede Jelinek, Herte Müller in Petra 
Handkeja do Petra Sloterdijka, Uweja Timma, Martina Walserja, Tho­
masa Brussiga, Petra Stamma, Radeka Knappa, Inga Schulzeja, Feriduna 
Zaimoglu ja, Juli Zeh, Markusa Wernerja in drugih. Kako ste razvijali ta 
znanstva?
Šerc: Največ intervjujev sem pripravil za časnik Delo, sodeloval sem tudi 
pri Delovem projektu Poletne zgodbe pod uredniško taktirko Zdravka 
 Duše. Zgodbe so izhajale julija in avgusta ob sobotah, izbrane so bile zgod­
be štirih domačih in štirih tujih avtorjev. Mislim, da se je ta skupni literarni 
projekt časnika Delo, Cankarjeve založbe in podjetja Telekom začel leta 
2002. Pisateljski honorarji za zgodbe so bili na začetku nadvse spodobni. 
Besedila so morala obsegati približno 30.000 znakov, tako da je, ko si stran 
razrezal, nastala knjižica s  šestnajstimi stranmi oziroma obsegom ene 
avtorske pole. Na zadnji strani je bila avtorjeva fotografija in citat iz zgod­
be, spodaj pa logotip podjetja Telekom. Kmalu po začetku projekta me je 
poklical Zdravko Duša in ponudil sem mu zgodbo Petra Stamma Odgovor, 
ki sem jo slišal na literarnem festivalu v Solothurnu v Švici. Stamm se je 
strinjal, honorar je bil vabljiv, rekel sem mu tudi, da ga bo obiskal fotograf, 
zato naj pove, kje se bo zadrževal v prihodnjih dneh. Bil je navdušen nad 
tem, kaj se dogaja v Sloveniji, in tudi zame je bilo sodelovanje pri Poletju 
v zgodbi ena najlepših literarnih izkušenj nasploh.
Navedli ste kar nekaj imen, ki sem jih intervjuval – naj dodam še Melin­
do Nadj Abonji in Wernerja Morlanga, ki sicer ni bil pisatelj, temveč lite­
rarni zgodovinar in bibliofil. Ob prevodu romana Ropar Roberta Walserja 
sem pripravil tudi pogovor z Wernerjem Morlangom o tem pomembnem 
avtorju in njegovem delu.
V zvezi z intervjuji se rad spominjam prigode ob prevajanju romana Na 
strmini Markusa Wernerja, ki je eden mojih najljubših avtorjev; doslej sem 
prevedel dva od sedmih romanov, ki jih je izdal med letoma 1984 in 2004. 
Sodobnost 2025 27
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
Werner je umrl leta 2016 in zadnjih deset let svojega življenja ni mogel več 
pisati, ker je bolehal za pljučnim emfizemom. Pred izidom njegovega prve­
ga slovenskega prevoda sva se skoraj dve uri pogovarjala po telefonu. Med 
zelo razgibanim in prijetnim pomenkom je potožil nad svojim zdravstve­
nim stanjem, češ da ne more več potovati; pot od Schaffhausna do Berna, 
kjer je Nacionalni knjižnici oddal svoje rokopise, je bila njegovo zadnje 
potovanje v življenju. Obisk Slovenije torej ni prišel v poštev, privolil pa 
je v intervju na daljavo, ki ga je nato pisal več dni, saj zaradi pomanjkanja 
kisika in utrujenosti ni mogel dolgo ostati zbran. Skupaj z besedilom je 
poslal tudi fotografijo, na kateri je bilo zelo opazno njegovo zdravstveno 
stanje. Fotografijo sem poslal na uredništvo Delovih Književnih listov, 
nato pa, še preden sem sam prejel izvod časopisa, po elektronski pošti že 
prejel Wernerjevo sporočilo, da je navdušen nad ažurnostjo slovenskega 
veleposlaništva v Bernu, kjer so opazili intervju, poizvedeli po njegovem 
naslovu ter mu poslali časopis. Ob članku so objavili njegovo nekoliko 
starejšo fotografijo s spleta. V elektronskem sporočilu se mi je zahvalil 
tudi za to, da smo ga pomladili.
Skratka, z avtorji sem prihajal v stik na najrazličnejše načine: na literar­
nih festivalih, branjih v literarnih hišah, ali pa sem jim kratko malo pisal. 
Odziv je bil običajno dober, le redki so me zavrnili. Z nekaterimi, na primer 
s  Svenom Regenerjem, Uwejem Timmom, Ingom Schulzejem, Petrom 
Stammom in Lukasom Bärfussom, sem razvil skorajda prijateljski odnos. 
Zanimivo izkušnjo sem doživel tudi ob prevajanju romanov Feriduna 
Zaimogluja, ki sem ga srečal na prevajalski delavnici v Straelnu, kjer smo 
razpravljali o romanu Leyla, ki so ga nato lepo sprejeli tudi slovenski bralci. 
Najbrž pa le redkokdo ve, da Zaimoglu ne uporablja elektronske pošte in 
še vedno piše na pisalni stroj Olivetti. Urednik potem rokopis tudi uredi, 
saj običajno nima ne odstavkov ne poglavij … Spomnim se, kako napeto je 
bilo z njegovo zgodbo za Poletje v zgodbi: takrat se je mudil v vili Massi­
mo v Rimu na enoletni rezidenčni štipendiji, jaz pa sem vsak dan čakal 
pošiljko, da bi lahko začel prevajati. Ker sem vedel, da italijanska pošta ni 
preveč zanesljiva, je vse skupaj postajalo pravcata nočna mora. No, zadnji 
hip je zgodba vendarle priromala in potem izšla v dogovorjenem roku.
Travnik Vode: V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ste poleg objav od­
lomkov iz sodobnih nemških romanov v reviji Literatura in v Novi reviji, 
ki so nato pogosto prerasli v prevode celotnih del, za časopis Delo pisali 
kolumne z naslovom Nemški literarni kompas. Te so dolgo pomenile naše 
okno v svet nemške književnosti, kot s skupnim izrazom označujemo vse 
28 Sodobnost 2025
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
tri književnosti nemškega govornega območja, tudi avstrijsko in švicarsko.
Šerc: Kolumn za prilogo Književni listi nisem pisal le v devetdesetih le­
tih preteklega stoletja, ampak še na začetku novega tisočletja. Spomn im 
se, da sva se sprva izmenjavala z Brino Svit, ki je pisala o francoskem 
literarnem prizorišču. Pozneje so se pridružili še drugi in moje kolumne 
so izhajale enkrat mesečno. Že od ustanovitve revije Literatura sem so­
deloval tudi z Andrejem Blatnikom, ki je urejal rubriko Zadnja izmena. 
Poleg nemško govorečih avtorjev sem za Literaturo prevajal še iz drugih 
jezikov, na pri mer nizozemskega pisatelja Ceesa Nootebooma, švedskega 
avtorja Larsa Gustafssona in še nekatere. Največkrat so sledili knjižni 
prevodi, bodisi sem dela prevedel sam bodisi drugi. Tako je na primer 
odlomek iz roma na Ljubimki poznejše nobelovke Elfriede Jelinek prvič 
izšel v Literaturi, roman pa je leta 1996 izdala Cankarjeva založba v zbirki 
XX. stoletje. Zelo sem vesel, da je Mladinsko gledališče po mojem prevo­
du lani na oder pos tavilo gledališko predstavo, osnovano na tem romanu; 
ponovitve se od vijajo ravno v tem času. Ob ogledu premiere sem lahko 
v živo videl, kaj so ustvarili gledališki ustvarjalci z režiserko Nino Ramšak 
Markovič na čelu. 
Kolumne, v katerih sem na začetku pisal pretežno o knjigah, so pozneje 
prerasle v krajše eseje. Spomnim se na primer razmišljanja o pisateljih in 
avtomobilih, o alkoholu in literaturi, o multikulturnosti nemške literature, 
pisateljih in potovanjih itd. Ko jih prebiram zdaj, se mi nekatere še vedno 
zdijo vznemirljive; morda jih bom lahko predelal v daljše eseje …
Travnik Vode: Vaše delovanje poteka tudi v obratni smeri, saj intenzivno 
sodelujete pri organizaciji predstavitev naših avtorjev v Nemčiji, pri če­
mer večkrat sodelujete s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik 
ter Goethejevim inštitutom. Na kakšen način in kako pogosto potekajo ta 
srečanja? Kdo se jih udeležuje, kakšen je njihov odmev?
Šerc: Do nastopov, knjižnih izdaj ali dogodkov prihaja na zelo različne na­
čine, nekateri so načrtovani, drugi ne. Naj na primer povem, kako je prišlo 
do izdaje knjižne zbirke Daneta Zajca Hinter den Übergängen: G edichte und 
Stimmen leta 2003 v  prevodu Fabjana Hafnerja pri založbi Klett­Cot ta. 
Po elektronski pošti se je name obrnil mladi urednik Max Dorner in me 
prosil za nasvet, katerega pesnika iz Slovenije bi lahko prevedli, ker je za­
ložba nameravala izdati nekaj zbirk poezije iz srednjeevropskega pros tora. 
Domenila sva se, da se srečava v Münchnu, in prepričal sem ga, da bi bil 
Sodobnost 2025 29
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
najprimernejši Dane Zajc, nakar me je prosil za kratek zapis o Zajcu z bio­ 
in bibliografijo. Ko sem besedilo zaključil, sem ga napotil še na Študentsko 
založbo, kjer je dobil CD z glasbeno spremljavo Janeza Škofa. Spominjam 
se Zajčevega in Škofovega nastopa v Münchnu na Goethej evem inštitutu. 
Daneta je spremljala žena Jerneja. Po nastopu je bilo tako prijetno, da smo 
pozabili na čas, tudi Janez Škof, ki bi moral ponoči nazaj v Ljubljano, saj 
je imel naslednji dan dopoldne vaje. Peljal sem ga na postajo, šlo je za mi­
nute, in še danes ne vem, ali je tisti vlak ujel ali ne. Vse doslej si ga nisem 
upal vprašati …
Zanimivo je tudi ozadje prevoda Šalamunove pesniške zbirke Vier Fra­
gen der Melancholie, ki je izšla pri založbi Edition Korrespondenzen na 
Dunaju leta 2003. Tomaž se je nemškega govornega področja skorajda 
izogibal, bolj je bil usmerjen v Ameriko, menil je, da je nemško področje že 
nekako “zapolnjeno” z deli njegove prve žene Maruše Krese. Ko je prejel 
letno štipendijo, pa se je vendarle odpravil v Berlin. Na poti tja se je z ženo 
Metko Kraševec ustavil pri meni in dva dni sta bila moja gosta. S Tomažem 
sva se videvala priložnostno, največkrat na kakšnem branju, na otvoritvah 
slikarskih razstav v Ljubljani, na poletnem vrtu džez kluba Gajo ali po na­
ključju na ulici. Pogosteje sva se srečevala predvsem v devetdesetih letih 
prejšnjega stoletja in na prehodu v novo tisočletje. Pripovedoval mi je, 
da bere moje prevode in prispevke o nemški književnosti. Leta 2003 sva 
si redno dopisovala in med pošto so se zelo pogosto znašli tudi prevodi 
njegovih pesniških zbirk v različne jezike – kot da bi mi hotel namigniti, 
da je skrajni čas, da izda pesniško zbirko tudi v nemščini. Imel je že preva­
jalca, Petra Urbana, ki ga je v šestdesetih letih spoznal v Beogradu. Peter 
Urban je ogromno prevajal predvsem iz ruščine in srbohrvaščine in bil za 
svoje delo večkrat nagrajen, med drugim je leta 1998 prejel naziv častnega 
doktorja Univerze v Regensburgu. Januarja 2003 je Peter Urban Tomažu 
poslal pismo, v katerem mu je sporočil, da ima pred seboj vse potrebno 
gradivo za prevod in da je pripravljen prevajati, da pa bi potreboval nekoga, 
ki bi prevod preveril. Tomaž se je spomnil name, in ker sem privolil, sem 
kaj kmalu prejel pošiljko s spremnim pismom iz Weidmoosa, vasice blizu 
Frankfurta, kjer je Urban živel. Peter Urban je sovražil tehnologijo in ni 
uporabljal računalnika in elektronske pošte, kar je seveda oteževalo tudi 
moje delo. Svoje pripombe sem zabeležil na liste, sam pa je vse še enkrat 
pretipkal, vsega skupaj 170 strani … V zvezi s  tem prevodom je nastala 
zabavna anekdota, ki sem jo ob neki priložnosti pripovedoval Mateju 
Bogataju in Urošu Zupanu. Ena od Tomaževih pesmi iz prevedene zbirke 
namreč vsebuje tudi verz “medo s taco”. Peter Urban v slovarju seveda ni 
30 Sodobnost 2025
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
mogel videti, da gre za medveda, zato je predvideval, da se verz nanaša na 
med, tako da je verz prevedel kot “med s taco” (Honig mit Tatze). Matej in 
Uroš sta me v šali pokarala, da ne bi smel opozoriti na napako, saj bi bil 
s tem prevod še bolj “šalamunski”. 
Prevoda zadnjih dveh knjig v nemščino, pri katerih sem sodeloval, pa 
sta plod naključnega srečanja z založnico Moniko Lustig v prevajalski hiši 
Looren. Založnica je bila navdušena nad mojim pripovedovanjem o slo­
venski književnosti in tako je prišlo do prevodov romanov Mihe Mazzinija 
Izbrisana (Du existierst nicht) in Maje Gal Štromar Misli name, ko ti je lepo 
(Denk an mich, auch in guten Zeiten). K romanu Maje Gal Štromar sem na­
pisal spremno besedo, v kateri sem na kratko orisal značilnosti sodobne 
slovenske književnosti in Slovenije nasploh. Med drugim sem omenil, 
zakaj je knjiga za Slovence še danes tako pomembna. Obe knjigi sta bili 
predstavljeni na lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu.
Travnik Vode: Koliko gostovanj slovenskih pesnikov in pisateljev ste pri­
pravili v Nemčiji in kako so potekala?
Šerc: Gostovanj slovenskih avtorjev, pri katerih sem sodeloval, jih orga­
niziral ali vodil pogovor, je bilo zares veliko, tako da moram natanko 
premisliti, da ne bi koga izpustil. Spominjam se Draga Jančarja, Tomaža Ša­
lamuna, Evalda Flisarja, Gregorja Podlogarja, Primoža Čučnika,  Andreja Ho­
čevarja, Janija Kovačiča, Janija Virka, Gorazda Kocijančiča, Vinka Mödern­
dorferja, Mihe Mazzinija, Maje Gal Štromar, Jele Krečič, Iztoka Osojnika, 
Barbare Korun, Taje Kramberger …, pa tudi profesorjev, Jožeta Toporišiča, 
Borisa Paternuja, Igorja Grdine, Mirana Hladnika. O Pandurjevem gleda­
lišču je predaval Vasja Predan. Veliko branj se mi je neizbrisno vtisnilo 
v spomin, vendar želim posebej omeniti Borisa Pahorja in Marka Sosiča; 
predvsem zato, ker teh dveh čudovitih osebnosti žal ni več med nami. 
Boris Pahor je obiskal koncentracijsko taborišče Dachau novembra 
2012. Pogovor z  njim je bil napovedan za zvečer, jaz pa sem se z  njim 
srečal že popoldne. Pripovedoval mi je o svojem letu iz Trsta v München 
in potožil, da mu je zvečer natakarica v hotelu suknjič polila s kavo. Na 
recepciji je prosil, da bi suknjič poslali v čistilnico. Obljubili so mu, da ga 
bo dobil do devetih zjutraj, vendar ga niti ob desetih še vedno ni bilo. Boris 
Pahor je nadaljeval: “Potem pa sem se kar v pižami sprehodil po mestu do 
prve trafike, da kupim časopis. Kaj mi pa morejo, saj sem preživel Dachau 
in še cel kup taborišč.” Zvečer na pogovoru je bil seveda zgledno urejen, 
s svilenim šalom, kot vedno … 
Sodobnost 2025 31
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
Dobro se spomnim tudi Pahorjeve pripovedi o obisku Edvarda Kocbeka 
v Münchnu februarja 1980. Pahor je Kocbeka imenoval Edi, moj dragi pri­
jatelj in mentor. Januarja 1980 je prejel Kocbekovo pismo, v katerem mu je 
ta pisal o strašni nesreči, ki ga je zadela, zdravstvenih težavah z govorom 
in o hudi prizadetosti miselnih funkcij. Kocbek je v pismu Pahorju zaupal, 
da sta z Zdravko odkrila zdravnika v Münchnu, ki bi mu lahko olajšal trp­
ljenje ali ga celo ozdravil. Kocbek je bil tam nastanjen v Hotelu Fürst na 
Kardinal­Döpfner Strasse 8, in šele tam sta se prijatelja, ki se nista videla 
pet let, vnovič srečala, saj so Pahorju decembra 1977 jugoslovanske obla­
sti prepovedale vstop v Jugoslavijo. Po tej prepovedi Pahor ni več skušal 
prečkati meje, saj je menil, da samo človek brez časti hodi do meje in nazaj, 
potem ko je enkrat spoznal, da je nezaželen. O tem Pahor piše v svoji knjigi 
dnevniških zapisov Ta ocean strašno odprt, ki je izšla leta 1989 pri Slovenski 
matici in je posvečena Ediju … Tu lahko beremo tudi o ganljivem slovesu 
prijateljev, ki se pozneje nista nikoli več videla. Poleg tega da je obiskal 
 Kocbeka, se je Pahor leta 1980 odpravil tudi do Dachaua in hodil okrog 
zidu. Ni namreč vedel, da je nekdanje taborišče odprto za obiskovalce in 
da bi si ga lahko ogledal – približno tri desetletja po tem, ko je kratek bival 
v njem, kmalu so ga namreč poslali naprej v  taborišče Dora. Pahorjevo 
gostovanje leta 2012 je bilo hkrati njegovo prvo in zadnje v Münchnu.
Rad se spominjam tudi obiska Marka Sosiča na univerzi v Regensburgu. 
Takoj je name naredil močan vtis in zelo hitro se je med nama oblikoval ob­
čutek zaupanja in povezanosti. Dobil sem vtis, da je nenavadno empatičen. 
Ko sva se kasneje še nekajkrat srečala v Trstu ali v Ljubljani, me je vedno 
najprej vprašal, ali je moje srce mirno. To vprašanje je bilo mnogoznačno, 
želel je vedeti, ali sem srečen oziroma ali me kaj teži. Spomnim se najinega 
sprehoda po Regensburgu ter obiska zgodovinske stavbe Wurstkuchl ob 
starem mostu. Pripovedoval mi je o svoji družini in stricu, ki je odpotoval 
v Avstralijo. Leta 1955 bi tja moral odpotovati tudi njegov oče, toda to bi 
pomenilo, da bi se Marko rodil v  Avstraliji in bi slovenska književnost 
ostala brez njega … Novica o njegovi mnogo prezgodnji smrti me je zadela 
kot strela in kasneje sem večkrat razmišljal, da se mu je v slovenskem lite­
rarnem prostoru godila krivica, saj ni nikoli dobil nobene literarne nagrad e, 
čeprav je bil nekajkrat nominiran. Še vedno sem mnenja, da je bil prezrt. 
Ostaja njegova imenitna literatura, skozi katero še naprej živi med nami.
 
Travnik Vode: V okvir približevanja nemške književnosti slovenski jav­
nosti lahko uvrstimo tudi vaše tri esejistične knjige: Nemška književnost 
danes (1996), In potem je padel zid (2010) in Posebneži in neznanci v nemški 
32 Sodobnost 2025
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
literaturi (2020). Vsako od teh del zlahka beremo kot svojevrsten duhov­
nozgodovinski oris nemške povojne književnosti.
Šerc: Eseji iz prve zbirke Nemška književnost danes zajemajo časovno ob­
dobje od leta 1988 do 1996 in so sad mojega spremljanja nemške literature 
od zgodnjih osemdesetih let naprej. Sprva sprotno, večinoma krajše po­
ročanje o nemški literaturi, predvsem za Književne liste in Literaturo, je 
preraslo v bolj zgoščene eseje, ki so neredko nastali kot spremne besede h 
knjižnim prevodom. V knjigi In potem je padel zid so zbrani eseji o Thomasu 
Brussigu, Svenu Regenerju, Ingu Schulzeju, Herti Müller, Petru Handkeju, 
Thomasu Bernhardu, Uweju Timmu in drugih. Ti eseji so nastajali več kot 
desetletje, od poznih devetdesetih let pa vse do izida v začetka leta 2010. 
V tem obdobju smo bili v Nemčiji priča živahnemu dogajanju na literarni 
sceni, tudi zato, ker je padel Berlinski zid. Na literarno prizorišče so ne­
nadoma vstopili avtorji z Vzhoda in tudi sam sem intenzivno začel iskati 
zanimiva besedila. V svoji zadnji knjigi Posebneži in neznanci v nemški litera­
turi, ki je izšla leta 2020, pa predstavljam predvsem pisatelje in pisateljice 
z družbenega roba, seveda iz Nemčije, Avstrije in Švice.
Travnik Vode: Zgodovinske prelomnice se zrcalijo tudi v vašem razno­
likem prevajalskem opusu, ki obsega skoraj petdeset knjižnih naslovov. 
Poleg klasičnih besedil ste večkrat prevajali tudi sodobne avtorje, ki jih je 
čas moral šele potrditi. Vsaka odločitev za prevod pomeni določeno tvega­
nje, ki je tem večje, kolikor krajši je čas po izidu knjige. Kakšen razmislek 
opravite, preden se odločite za prevod?
Šerc: Prevajanje sodobnih avtorjev je posledica rednega spremljanja no­
vitet v nemškem literarnem prostoru. Gre za knjige, ki so tako ali drugače 
vzbudile pozornost, ki sem jih opazil v  nemških medijih, na literarnih 
festivalih ali na branjih v literarnih hišah. Seveda pa je po tem, ko “odkri­
ješ” kakšnega avtorja, treba najti tudi založbo, ki bi delo izdala, presoditi, 
v  katero zbirko bi se ga lahko uvrstilo. Včasih je treba zagotoviti tudi 
finan ciranje, prepričati urednika ipd. Osnovni razmislek pa je seveda, ali bi 
bila knjiga, ki me je navdušila, lahko zanimiva za druge bralce. Včasih igra 
pomembno vlogo tudi dejstvo, da pisatelja poznam ali sem z njim v stiku. 
Avtorji so namreč večinoma prav tako zanimivi kot njihova dela.
Travnik Vode: Med vašimi prevodi najdemo tudi zahtevna filozofska be­
sedila (Peter Sloterdijk, Walter Benjamin, Theodor W. Adorno) in dela, ki 
Sodobnost 2025 33
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
spadajo skorajda med literarne kuriozitete, kot na primer roman Ginster 
Siegfrieda Kracauerja ali dela Uweja Johnsona. Večpomenska, skorajda 
hermetična so besedila Roberta Walserja, Arna Schmidta in Herte Müller. 
Kakšno ustvarjalno zadoščenje vam predstavlja prevajanje takšnih besedil 
in zakaj je pomembno, da izhajajo tudi takšna dela? 
Šerc: Če se strinjamo, da je prevajalec  – tako kot bralec  – hkrati tudi 
interpret, potem je jasno, da v  tem smislu nosi posebno odgovornost. 
Prevajalec naj bi bil “idealen” bralec; torej bralec z ogromno bralnimi in 
interpretacijskimi izkušnjami, ki je zmožen iz izvirnika ustrezno povzema­
ti informacije in pomene ter se mu s tem kar najbolj približati. Prevajanje 
omenjenih avtorjev je bilo hkrati izziv, izkušnja in preizkušnja. Vrstile so 
se številne težave, ki se sicer v manjši ali večji meri pojavljajo pri vsakem 
prevajanju, torej na leksikalni, sintaktični, morfološki in semantični ravni. 
Pri Herti Müller je – kot je večkrat poudarila tudi sama –, treba upoštevati, 
da so v ozadju njenih del vedno navzoči romunski jezik, nemška manjšina 
in diktatura, v kateri je odraščala. Pri prevajanju njenih besedil je ključ­
no tudi zaznavanje in prenašanje ritma jezika, ki je sicer pomemben del 
vsakega prevoda, a je pri njeni pisavi to še toliko bolj v ospredju, ker jo 
zaznamujejo kratki, odsekani stavki, ki šele v sklopu cele strani razvijejo 
popoln ritmični učinek.
Velik izziv mi je predstavljalo prevajanje romana Ropar Roberta Walser­
ja, kasneje tudi njegovih kratkih zgodb. Pisavo Roberta Walserja odlikuje 
zelo samosvoja jezikovna struktura, iz katere se poraja igriva, čudaška, 
nenavadna literatura. Prepoznamo ga po nenavadnih stavkih, ki jih ne 
bi mogel ustvariti nihče drug, kot mi je Walserjevo ustvarjalnost opisal 
njegov poznavalec Werner Morlang. Walserjevo jezikovno bogastvo je 
res brez primere. V ilustracijo naj navedem naključno izbran stavek iz 
romana Ropar, ki govori o tem, kakšne lastnosti naj bi imela dama: “Dama 
ima na sebi nedotakljivo in ni treba, da je poosebljena brezhibnost, samo 
s tančico imenitnosti se razlikuje od drugih žensk, najimenitnejše pa je to, 
da si kje in nekako v korist ali se zabavaš in da tiho živiš in da tako počasi 
zoriš kot sadež na drevesu, zaščiten z listi, in ljudje, ki takšno žensko za­
gledajo, prav tako samohotno zaznajo nekaj imenitnega, se pri pogledu na 
to bitje nehote nečesa naučijo, s kretnjo, s pogledom lahko takoj izrazijo 
spoštovanje, kajti pozornost je osnova, steber ali bolje temelj, na katerega 
se opira družba.” 
Zadnja leta se veliko ukvarjam z Uwejem Johnsonom, tudi on je izjemen 
stilist. Tudi pri Arnu Schmidtu v ospredju nista vsebina in zgodba, temveč 
34 Sodobnost 2025
Slavo Šerc Pogovori s sodobniki
oblika in jezik, zato velja za vrhunskega jezikovnega akrobata. Mimogrede: 
Arno Schmidt je svetoval tudi Maxu Frischu in občasno lektoriral njegova 
besedila. Frischeve stavke je marsikdaj temeljito skrajšal in tako povečal 
njihovo intenzivnost.
Travnik Vode: Zdi se, da ste z leti postali tudi poznavalec kratke zgodbe – 
sestavili ste dve antologiji nemških kratkih zgodb in eno antologijo švicar­
skih, izšle so pod naslovi To ni vsa moja zgodba, Na robu bele tišine in Zgodbe 
iz Nemčije. Kako so nastajale te zbirke, katerih zgodbe so v marsičem zgled 
tudi za slovenske pisce kratkih zgodb? 
Šerc: Prva antologija nemške kratke proze z naslovom To ni vsa moja zgodba 
je izšla leta 1999 v zbirki Kondor. Zelo sem bil vesel, da jo je urednik Aleš Ber­
ger uvrstil v program, saj so antologije izhajale v Kondorju le izjemoma. Ta 
antologija mi je še posebej ljuba tudi zato, ker je na naslovnici repro dukcija 
slike nemškega modernističnega slikarja Georga Baselitza, ki jo je izbral moj 
prijatelj iz študentskih časov, umetnostni zgodovinar, prevajalec in esejist 
Igor Zabel. Z Igorjem, ki je žal mnogo prezgodaj tragično umrl, sem bil v sti­
ku tudi po preselitvi v Nemčijo, in ta naslovnica je moj trajni spomin nanj. 
V antologijo sem uvrstil avtorje iz Nemčije, Avstrije in Švice; mnogi med 
njimi so medtem postali klasiki, Martin Walser, Robert Menasse, Thomas 
Hürlimann, Adolf Muschg, Alex Capus … V spremni besedi sem raziskoval 
formalno definicijo in bistvo kratke zgodbe v lite rarni zgodovini.
Tudi druga antologija kratkih zgodb, Na robu bele tišine, je izšla v Kon­
dorju, in sicer leta 2012. V njej so predstavljeni nemško pišoči švicarski 
avtorji, kot so Franz Hohler, Aglaja Veteranyi, Peter Stamm, Klaus Merz, 
Ruth Schweikert, Monique Schwitter, Hugo Loetscher, Paul Nizon in 
drugi. Na naslovnici je slika enega mojih najljubših slikarjev, Ferdinanda 
Hodlerja. V spremni besedi sem poskusil opredeliti značilnosti švicarske 
literature, pisane v nemščini.
Zgodbe iz Nemčije pa so izšle leta 2021 in prinašajo zgodbe, ki so nastale 
v  Nemčiji po letu 2000  – izbor predstavlja nekakšen povzetek mojega 
skoraj četrtstoletnega ukvarjanja s kratko prozo, hkrati pa ta antologija 
nekako dopolnjuje oziroma nadaljuje prejšnji dve. V času nastanka teh 
zgodb sta bili nemška kratka zgodba in na splošno nemška literatura 
v mednarodnem prostoru zelo pomembni. Med letoma 1999 in 2019 so 
Nobelovo nagrado prejeli kar štirje nemško pišoči avtorji: Günter Grass 
leta 1999, Elfriede Jelinek 2004, Herta Müller 2009 in Peter Handke 2019. 
Elfriede Jelinek in Peter Handke sta seveda Avstrijca. 
Sodobnost 2025 35
Pogovori s sodobniki Slavo Šerc
Travnik Vode: V spremni besedi k Zgodbam iz Nemčije zapišete, da nemški 
književnosti že dolgo ni šlo tako dobro kot v zadnjih letih oziroma da še 
nikdar ni bilo tako lahko dobiti štipendije, subvencije ali nagrade – in da 
tudi zato nastaja toliko dobrih knjig. Zdi se, da v slovenski kulturni politiki 
prevladuje nasprotno mnenje: težje, kot so razmere, boljša literatura naj 
bi nastajala. Ali so razmere za književnost v Nemčiji še vedno dobre in 
kako pomembne so po vašem mnenju socialne in materialne razmere za 
nastajanje literature?
Šerc: Da, res sem zapisal misel, da v Nemčiji – in nič drugače ni v Švici ali 
v Avstriji – še nikdar ni bilo lažje izdati knjige, dobiti finančno podporo, 
štipendijo ali nagrado kot v zadnjih dveh ali treh desetletjih. Literarnih 
nagrad je v Nemčiji toliko, da bi lahko podelili eno vsak dan v  letu; ob 
tem so pomemben vir dohodkov pisateljev tudi literarna branja. Seveda 
je zelo pomembno, da se lahko pisatelj osredotoči samo na svoje delo, da 
je osvobojen družbenih pritiskov in strahu, kako preživeti. Še v sedemde­
setih letih prejšnjega stoletja je prevladovalo mnenje, da bi morali avtorji 
poznati delovne procese, nekaj časa delati v tovarnah in podobno. Včasih 
se ob tem omenja primer Franza Kafke, ki je bil zaposlen v zavarovalnic i 
Generali in kasneje na oddelku za nezgodno zavarovanje neke druge zava­
rovalnice, pa kljub temu napisal enega najpomembnejših opusov moderne 
književnosti. Če bi sledili temu napotku, bi to lahko pripeljalo do duhovne 
katastrofe, saj tovarne ne vlagajo v  izobraževanje in duhovni razvoj  … 
Po napornem delu se malokdo odloči za odhod v gledališče ali za branje 
 resne literature. Pisatelji morajo imeti več časa za branje, izobraž evanje 
in ustvarjanje. Pa tudi za sanjarjenje. 
36 Sodobnost 2025
Sodobna 
slovenska 
poezija
Brane Senegačnik
Štiri balade
Balada št. 1: Ura
Kdo ve, kaj pomeni: 
bližina, smisel, sreča, ti –
besede, ki jih lahko prebereš le od znotraj,
vse tisto, kar lahko samo okusiš,
kot prste med svojimi prsti,
kot z ustnicami ustnice,
ki jih ni več?
V okusu neke žalosti,
od zmeraj davne,
se ti razlijejo po nebu,
v komaj znosni razvidnosti
se zarišejo 
tvoj prej in potem,
tvoj vedno in nikoli,
 
Sodobnost 2025 37
Foto: Tone Stojko
Brane Senegačnik Štiri balade
tako pride in se razprostre 
življenje, 
tako zasije v hipu brez obal,
tako se odpre,
tako se izroči:
bližina, smisel, sreča, ti –
vse se presipa 
kot zlati pesek v uri,
ki je nihče več ne obrne.
38 Sodobnost 2025
Štiri balade Brane Senegačnik
Balada št. 2: Roka
Toliko tebe v tej dlani,
slik, glasov, osuplosti,
toliko ureznin,
obljub, zapisanih v pozabljenem jeziku,
toliko minulega, nikdaršnjega, 
edino mojega,
toliko dni, 
zmeraj globokih, zmeraj jutrišnjih,
utripa v njej,
kot da je naša edina mera 
brezmejnost,
toliko besed: 
nalahno prislonjenih k licu,
k vekam, k ustnicam,
k obzorju.
Kot prstne blaznice samote
drsijo
in rišejo svoje podobe:
kot da ni, kakor je,
kot da je, kakor ni,
kot da bo, kakor ne bo.
Sodobnost 2025 39
Brane Senegačnik Štiri balade
Balada št. 3: Ustnice
Do zadnje pore zastekljene 
besede:
da ne dihajo,
da se v njih vidi življenje,
ki ni več življenje,
sapa poljubov
zamrzuje na njih
in odseva moj slepi pogled,
med porezanimi prsti se drobijo
podobe juter,
neka svetloba 
še zmeraj mezi med njimi,
ustnice 
so ustnice
in besede in misli
in prihodnost, 
neka svetloba,
minute, ki poplavljajo življenje – 
preblizu je bilo
neimenljivo,
da bi mogla razumeti
besedo konec:
zaslutiti 
krdela demonov,
skrita v petih črkah,
ki planejo ob tisti uri
iz vseh štirih strani življenja,
40 Sodobnost 2025
Štiri balade Brane Senegačnik
in kako potem pride to,
da naenkrat nikoli ničesar ni bilo,
in kako pride to,
da tišina, ki je cvetela v besedah,
tako postekleni,
se tako drobi,
tako piše s črepinjami
po čelu, ustnicah, dlaneh
in sanjah,
da se nič več ne zlepi,
in plava zdrobljeni led
po žilah 
skozi čas.
Sodobnost 2025 41
Brane Senegačnik Štiri balade
Balada št. 4: Ti 
Ti, spomin na prihodnost,
ti, spomin na tebe,
ti, moj spomin name,
slepega od modrine,
z očmi, polnimi vinogradov in prašne svetlobe
in pokrajine brez časa,
z očmi, polnimi resničnih dni:
drevesa in hiše in mesta
rastejo iz poletja v neko drugo, prosojno poletje
in vsi dotiki so 
dotiki prihodnosti
in sonce obstane
in je čas le zlata laž,
ti, spomin 
na pisano sadje besed,
na svežo pulpo smisla,
z odtisi dvojih ustnic,
ki izgovarjajo neimenljivo,
ti, najbolj čudežna samota,
ti, 
samo še neki zvoki,
tisti, saj veš,
ti veš,
samo še daljava 
odzvanja
ti, daljava, ki je vse dala,
ti, ki si tudi to,
da te ni več.
42 Sodobnost 2025
Sodobna 
slovenska 
poezija
Miklavž Komelj
Pismo tovarišu 
Beletu
Tovariš Bele,
                       zdaj 
                              hočejo
povedati 
                izkušnjo 
                               tvoje 
                                        generacije
z moralizmom. 
                          Tovariš, 
                                        hlipajoče jo
hočejo 
            povezati 
                           z občutjem 
                                               resignacije.
Hočejo 
             infantilno verjeti, 
                                            da so dosegli 
                                                                   zrelost,
ker so sprejeli 
                         svojo malo 
                                             končnost 
                                                              in smrtnost.
Sodobnost 2024 43
Foto: Matej Metlikovič
Miklavž Komelj Pismo tovarišu Beletu
In da jih bo 
                     zdaj 
                             pomirjal 
                                            ta melos.
In da jim bo 
                      podpirala 
                                        hrbet 
                                                  zahrbtnost.
Ti pa 
          si videl, 
                       kaj se je 
                                     res 
                                           odprlo
skozi to, kar 
                      zdaj drugi 
                                        pomilujejo kot 
                                                                  naivnost.
Prosim, 
              ti povej! 
                            Skozi tvoje 
                                                grlo
mora, 
          mora 
                   vsa ta 
                             intenzivnost.
Ptica 
         se spušča v morje 
                                        in prinaša 
                                                          z njegovega 
                                                                               dna
zrno 
        za zrnom 
                         peska. 
                                    Tako
                                             je nastalo 
                                                              kopno.
To ni 
         osmišljanje sveta. 
44 Sodobnost 2024
Pismo tovarišu Beletu Miklavž Komelj
                                         To je 
                                                  stvarjenje sveta.
Tebi 
         je to 
                 popolnoma 
                                      dostopno.
Gledam 
              zgodovino ljudi. 
                                           Kaj vse so 
                                                             naredili
in kaj vse 
                 delajo 
                            še naprej,
samo da bi se 
                        izmaknili 
                                         svoji lastni 
                                                             sili,
ki je v njih 
                   samih 
                              in ki so 
                                          sami 
                                                  v njej!
In če se je 
                 levica 
                           ujela 
                                    v liberalizem
in so se 
             mladci 
                         ujeli 
                                 v staranje,
je to zate 
                lahko 
                          “Ves svet naj zgrizem”,
ampak 
            ne more 
                           biti 
                                 razočaranje,
ker 
      kdor vidi, 
Sodobnost 2024 45
Miklavž Komelj Pismo tovarišu Beletu
                       kaj 
                            se je 
                                    zgodilo,
ne more 
              biti 
                    razočaran,
ker to, 
           da vidi, 
                        pomeni 
                                     silo,
ki lahko 
              vse to 
                        takoj 
                                 razpara.
Ampak 
            kaj 
                 pomeni 
                              razparati 
                                              “vse to”?
Tako hitro  
                  lahko 
                           človek 
                                      pri tem
razpara 
             svoje lastno 
                                  telo,
tako hitro 
                 lahko 
                          ostane nem.
Tovariš, 
              ti se 
                      ne bojiš realnosti,
ti  
   samo 
            nočeš 
                      nobene laži.
Še Žižek 
               je rekel 
                            (kljub občasni banalnosti):
46 Sodobnost 2024
Pismo tovarišu Beletu Miklavž Komelj
“Realnost 
                  je za tistega, 
                                        ki sanj 
                                                   ne vzdrži.”
Tovariš, 
              nositi 
                        ves svet
je laže 
           kot izreči 
                            eno samo 
                                             laž.
Ker ni laži. 
                   Samo 
                             krvava sled
za tistimi, 
                  ki jih ljubiš 
                                      in spoznaš.
Eno 
       postane 
                     dvoje.
Kdaj se 
             eno 
                    in drugo 
                                   spoznata?
Tvoje 
          skrivno 
                       ime je 
                                  Noe.
Moral 
           si stopiti 
                           na vrh 
                                      Ararata.
Moral si
               z Burroughsom
                                           spoznati
Staline
            in
                Mao Cetunge,
Sodobnost 2024 47
Miklavž Komelj Pismo tovarišu Beletu
da si zmogel
                      zame
                               tiho
                                      pobrati
ta
    kamenček
                      s Kangčendzenge,
                                                      s Kančenjunge.
Metka Krašovec 
                            je rekla, 
                                          da na visoki 
                                                               gori
modra plastična 
                             vrečka 
                                         žari kot 
                                                       Matisse.
Gora 
         ni nora. 
                       Tisti 
                               so nori,
ki jim je 
              osmišljanje 
                                  zarotitveni ris.
“Ves nesmisel je odpravljen”,  
                                                    je vstop 
                                                                  v psihozo.
In Schreberjevo 
                            dolgo 
                                      spreminjanje spola.
Celo 
         vse to 
                    pomeni 
                                  zavzeti 
                                               neko pozo.
Resnica 
              pa je 
                       gola.
48 Sodobnost 2024
Pismo tovarišu Beletu Miklavž Komelj
Tovariš, 
              ti si tak 
                           kot jaz. 
                                        Ti si direkten
bolj, kot 
               smisel ali 
                                nesmisel 
                                                to dovoli.
Nobenega 
                  “kot”. 
                             Zakaj bi bil 
                                                 politično 
                                                                 korekten?
Ti si jaz. 
               Zato si 
                            lahko 
                                      kdor koli.
Si videl pred 
                      trideset tisoč 
                                              leti
naslikane 
                 živali 
                           v jami 
                                      Chauvet?
Šele 
        to so 
                 resnični 
                               portreti:
vsaka 
          lahko 
                    skozi vsako 
                                        drugo gre.
Ti 
    konji! 
              Te 
                   levinje!
Sublimno 
                 ne potrebuje 
                                        sublimacij.
Sodobnost 2024 49
Miklavž Komelj Pismo tovarišu Beletu
Fernando Pessoa 
                               je na dno svoje 
                                                          skrinje
skril 
         nekaj 
                   teh 
                         vibracij.
Ali 
      nekoč 
                 v Lizboni
pomešani 
                  jata galebov 
                                        in jata 
                                                   človeških 
                                                                    otrok …
Ali 
      govorjenje 
                          o neki 
                                     ikoni,
da ni 
          delo 
                  človeških 
                                   rok …
Tovariš, 
              razsvetljenstvo 
                                         in kartuzijanski samostani,
Sartre 
           in gotske katedrale, 
                                              priznaj,
vse to je 
               nenadoma 
                                  na isti strani
proti 
         temu, 
                    kar je 
                              zdaj.
In vendar 
                  je vse to, 
                                  kar je bilo,
50 Sodobnost 2024
Pismo tovarišu Beletu Miklavž Komelj
samo 
          zdaj. 
                   In 
                        nezavedno
se v jeziku, 
                    ki ga zdaj govoriva, 
                                                      prebere tako:
ne 
     za 
         vedno.
“Si v centru 
                     kozmosa,” 
                                        je Srečko Kosovel
rekel 
          sredi 
                   kaosa.
Tebi 
         pa reče 
                      Miklavž Komelj:
“Kozmos 
                 je vzdržanje 
                                       kaosa.”
Tovariš, 
              zaman so 
                               zastrupitve.
Tovariš, 
               vsak poskus 
                                    izgubitve 
                                                     je smešen.
Tovariš,
               samo zato 
                                 ni 
                                     rešitve,
ker ni 
          ničesar, 
                       česar 
                                 bi moral biti 
                                                       rešen.
Sodobnost 2024 51
Miklavž Komelj Pismo tovarišu Beletu
Ampak to 
                  je revolucionarna 
                                                  sila
našega 
             poslednjega 
                                   boja.
Tovariš, 
               zdaj se je 
                                zgodila
totalna 
             mobilizacija 
                                   sil opoja.
52 Sodobnost 2024
Sodobna 
slovenska 
poezija
Katja Gornik
Korespondence
Postanek
Ne gre mi to postajanje nečesa
ne plazenje po poti zapuščine,
iskanje službe, nizke najemnine,
pogled v mrtvi kot, kolone stresa.
Stopinje na odeji so od plesa,
pod njo pa le namišljene vsebine,
zmečkani krajci stare posteljnine.
Ne gre mi to postajanje nečesa.
Ne vem, kaj je za druge vmesno stanje,
saj ni zanič, je pa porazna scena.
Postajanje, postavljanje, postanek, 
vse to so zame pravljična imena.
Ker vse, kar bi želela, je, da ne bi
otročje mislila, da bom kar ena.
Sodobnost 2025 53
Katja Gornik Korespondence
Struge
Po licih se mi lepijo odtisi,
medtem ko v naglici ožemam krpo.
Prijemajo se nežno, drugič čvrsto,
zažirajo se v polt, potem v misli.
Na vratu se razprejo kot opisi,
nenadoma so zbrani v ravno vrsto.
Pograbim črke, v rokah čutim rjo,
pogovore zamakajo zapiski.
Ne moti me naliv, brzeče vode,
ožemam, stiskam, zvijam v brisače
vse tisto, kar ne kapne v posode.
In kaj potem, če pač ne znam drugače.
Dlanem so čiste vode vsakič nove,
nalivom solz pa struge gub domače.
54 Sodobnost 2025
Korespondence Katja Gornik
Sidranje I
Sva se zasidrali na eni kavi.
Bilo je pozno jutro, bolj popoldan,
pod žarometi ulice neznancev,
v okrožju blizu najinega hostla.
Bilo je pozno jutro, bolj popoldan,
ljudje so mrgoleli po vseh koncih
v okrožju blizu najinega hostla.
Poslušali sva zvoke polne ceste.
Ljudje so mrgoleli po vseh koncih,
takrat sva midve šele pili kavo.
Poslušali sva zvoke polne ceste
ob vzdihljajih tras podzemnih vlakov.
Takrat sva midve šele pili kavo,
brez plana, jutra, evrov, šminke, midve
ob vzdihljajih tras podzemnih vlakov
na pločniku ob Köpenicker Straße.
Brez plana, jutra, evrov, šminke, midve
pod žarometi ulice neznancev.
Na pločniku ob Köpenicker Straße
sva se zasidrali na eni kavi.
Sodobnost 2025 55
Katja Gornik Korespondence
Sidranje II
Ti vlečeš sidro, jaz sovražim morje.
No, zagotovo ne prenesem ladij.
Ko se prepirava kot ponavadi,
se ne razburka strah, ampak ugodje.
Ti sanjaš mir, jaz pa podim golobe.
Ni res, v mojih morah so Kikladi.
Ko zategujem usta, gledaš stran in
ob močnih sunkih molka ni opore.
Ti šteješ zvezde, jaz spim pod palubo.
Slabo mi je od valovanja in od
prahu, tesnobe, slutnje pred izgubo.
Jaz plavam, ti si vedno mrtvo tiho.
Če skočim v vodo, ti držiš obljubo. 
In če ne gre naprej, jaz vržem sidro.
56 Sodobnost 2025
Korespondence Katja Gornik
Sidranje III
Pod roko sva marširali po poti
spominov, ko še nisem znala brati.
Ko sem namesto „pot“ prebrala „top“,
sva se smejali in učili hkrati.
Težko mi je bilo držati svinčnik,
kracati prve črke abecede,
kasneje pa povedi v dvojini.
Jaz zdaj pišem, ti pozabljaš na besede.
Morda te iščem zaradi tolažbe,
da veš, da sem še tu, da se lahko ti
kar s celo težo kdaj nasloniš name.
Morda pa so razlogi globlji, moji.
Med hojo me nekdo drži za rame,
objem in plašč od moje stare mame.
Sodobnost 2025 57
Katja Gornik Korespondence
Vrh
Ta vrh kjer grizem kožo
in me ne prekinjaš
ker lezeš pod njo
je vrh zaradi tebe.
Ta vrh na katerega plezava
ima šestnajst stopnic
zavarovanih s tanko verigo
in nekaj prijemi za vrat.
Ta vrh ima položno pot
na stekleni strehi
z leseno ograjo
vsaj tako praviš.
Ta vrh je prej vrt
ali stara mestna oaza
na ograji sem umazala
nove adidas samba.
Ta vrh je postanek
vzdržen nemir
samo da zvijem čik
za en neroden ples.
58 Sodobnost 2025
Korespondence Katja Gornik
Frekvenca
K tebi pridem enkrat drugič
boš namesto z mano sam
mojstrsko se mi nastavljaš
nerodno ti mežikam v objektiv
občasno pogledujem na ekran
okorno se poslavljava
dotik z rameni ne zamenja črk
k tebi pridem enkrat tretjič
s tabo sem najraje sam
pridem veder in zveneč
bom namesto radia.
Sodobnost 2025 59
Katja Gornik Korespondence
Korespondence
Hočeva z glavo skoz zid
ne sprejmeva da je zima
po licih mi lepiš bleščice
pa ves čas padajo dol.
Praviš da imaš težave
sprejemaš slabe odločitve
ne prenašaš bližnjic.
Govorim ti da imam težave
divje se ne preneseva
laževa da ne marava rutine.
Ko greva ven greva do krajcev
za božič nas ni doma
treba je zaključiti noč.
Podnevi v zategnjeni kravati
klecam v črnih salonarjih.
Kdo lahko nasprotuje
brezkompromisnim željam.
Saj naju noben ne gleda
se mi smeješ
in sprašuješ
kako težko je včasih
stati naravnost
čeprav si še vedno lep.
60 Sodobnost 2025
Korespondence Katja Gornik
Dežurati
pod žarometi januarja
potovati po praznem mestu
negovati nabor odgovorov
uspešno hliniti slutnjo
da so neki zblojenci
v impregniranih škornjih
hodili po tvojih stopinjah
pa ni padal sneg
kolebati za mizo
v vprašljivih okoliščinah
mežikati večeru
pod vplivom intuicije
prekleto zajebano
vračati replike
začiniti konec dneva
mogoče ne po telefonu
natisniti sporočila
v vednost
če se tako pač pogovarja.
Sodobnost 2025 61
Sodobna 
slovenska 
poezija
Marija Kisilak
naravoslovje za 
milenijce
naravoslovje za milenijce
jasa se potaplja vame. teža zemlje pod mano je nenasitna. ptice na viso­
kih vejah so potihnile v strahu pred letenjem. trohneča debla Rožnika so 
velblodi v puščavi iz katere ni izhoda in nihče se nikoli več ne bo zmenil 
zanje. slišim kako zemlja pod mano hrska prasketa kakor lomljenje trsk. 
neznana bitja se premikajo globoko pod mojimi nogami brezbrižna do 
sveta svetlobe. svetlobe ki stiska v tla in nas razkraja. počasi in vztrajno. 
neslišno. dih je varljiv zato dvoživke v luži dihajo skozi kožo. počepnem. 
če bom bližje tlom bom morda lažja. 
62 Sodobnost 2025
Foto: LR Photography
naravoslovje za milenijce Marija Kisilak
drstenje 
 
s soncem polita pokrajina februarskih barv. v daljavi cesta s stalnim tokom 
avtomobilov. lososi ki se drstijo. stekleno pročelje stavbe je jezero ki odbija 
svetlobo da nam je ne zmanjka. dihamo zgoščen zrak skoraj bi ga lahko 
pili. majhni smo čeprav še rastemo. ne znamo se učiti od dreves premalo 
vej poganjamo in preveč tečemo. evolucija se nas že leta trudi nahraniti 
s soncem. ostajamo lačni. vetra nam ne zmanjka z njim si pošiljamo spo­
ročila na drugo stran gozda. tok avtomobilov se ustavi letos ne bo mladic.
Sodobnost 2025 63
Marija Kisilak naravoslovje za milenijce
rastna krivulja 
 
odložiti roke na omaro. pospraviti in zakleniti predale. usesti se na tla in 
zavekati. ihteti. roditi otroka in ga oddati v rejo boljšim ljudem. odkriti 
svojo resnico in biti ravno prav ponosen nanjo. truditi se tako da nekaj 
nastane a od tebe ne terja preveč. postaviti vzorce v vrsto. osmisliti vsta­
janje. osmisliti umiranje celic. razelektriti razpadle vzorce očetovstva in 
biti sam svoja mama in brat. zagovarjati svoje razloge za trošenje. sprejeti 
bistvo kakršno koli že je. pomiriti se z molekulami in elektroni. naučiti se 
na novo pogovarjati s sabo. naučiti se odhajati naučiti se – 
64 Sodobnost 2025
naravoslovje za milenijce Marija Kisilak
solsticij 
 
mrliče smo ob zimskem solsticiju 
znosili na kup zunaj mesta.
 
na srečo takrat nihče ni vohal ničesar 
z izjemo potepuških psov 
ki so se nabrali lučaj stran od plamenov 
in bevskali v luno 
v krajcu ali ščipu 
preostale ženske so si razpraskale obraze 
bolje kakor njive pozimi. 
 
na kupe smo metali materine dušice 
in žajblja 
vseeno bi bilo če bi metali tudi mokre trave 
gost spaljen lenoben dim se je dvigal 
v brezvetrni prostor neizrečenih besed 
komaj nekaj metrov nad tlemi 
v takem ozračju duše ne morejo nikamor 
mogoče zato psi lajajo 
mi pa še kar mečemo dušice in žajblja
vseeno bi bilo 
če bi metali mokre trave 
razmočeni dim nam leze v zatilja 
lebdi obstaja 
zrak je prežet s tuljenjem psov 
in pokljanjem 
mi smo tihi resnobni zdolgočaseni 
jutri nas čaka nov dan. 
Sodobnost 2025 65
Marija Kisilak naravoslovje za milenijce
novodobni sel
nosiš tri težke vrečke živil
in na svojem pametnem telefonu
iščeš naslov z veliko šumniki
čeprav komaj bereš latinico.
pločevina se drenja po cestah
ki se križajo pod čudnimi koti
avtomobili vrvijo
kot gnuji v vročičnem stampedu
petka pred prazniki.
stečeš čez cesto
nenadno kot mlada srna
ker ti prijazni mimoidoči reče
da je Šišenska
over there.
golob pismonoša si
brez magnetita v kljunu
tvoj cilj se izmika.
66 Sodobnost 2025
naravoslovje za milenijce Marija Kisilak
spomin bliskavice1
spomnim se sprehoda po makadamski poti
ob zidu preraslem z vzpenjalko.
spomnim se hreščanja pod nogami.
spomnim se da se mi je zid zdel star
čeprav takrat še nisem razumela trajanja.
spomnim se svetlobe ki je grela
in širila prostore dihanja.
spomnim se lahkotnosti
kakor je pač otrok pri štirih lahko lahek
ker misli da je bober ali ivanjščica.
spomnim se da je bila verjetno pomlad
ali zgodnje poletje
zrak je brnel z zvoki bivanja.
spomnim se vraščanja
v makadam
v zid
v žarjenje.
1 v angleščini flashbulb memory; živ spomin z veliko podrobnostmi, običajno na neki po­
memben, pretresljiv ali zelo čustven dogodek.
Sodobnost 2025 67
Marija Kisilak naravoslovje za milenijce
Mediteran maja
mrtvo morje.
modrina mestoma miruje.
maševanje mrčesa
matastih muh.
mandrači muslinastega mesta
menjujejo mornarje
mandljevec meša
mehek maestral.
mastne maslíne
mitozno množenje mastike.
motet meddneva
marmorira molk.
68 Sodobnost 2025
Sodobna 
slovenska 
proza
Lucija Stepančič
Za nami potop
Tako na hitro in temeljito se je pooblačilo, da je treba po vsej vili že priž­
gati luči, in tako se opazovalcu od zunaj ponuja pogled na goste, ki se 
premikajo za velikimi panoramskimi okni. Kot sence, mogoče sence samih 
sebe. Še veliko več jih je kot takrat, ko sem bila nazadnje tukaj, pa čeprav 
so začuda tišji. Le na vrtu nikogar razen najete delovne sile, ki pospravlja, 
kar je bilo pripravljeno za zabavo zunaj. Nekakšen hehet se oglaša, in to z 
več strani, kot dodatek k tujerodnim invazivnim drevesom, ki so posajena 
tukaj zaradi eksotičnih cvetov. Sameva tudi bazen, kjer je visoka in najvišja 
družba svoje čase menda uganjala silne orgije. Kar vsej Ljubljani na očeh, 
tako da je nazadnje postalo že naravnost dolgočasno objaviti sliko kakšne 
slavne gole riti, posnete skozi vrtno ograjo ali živo mejo. Slišati je, kot bi se 
režale nabrgljane damice, opite ali zadete, mogoče so celo iste kot takrat, 
ali pa tudi ne, kdo bi vedel, na polni sončni svetlobi bi se verjetno izžgale 
nazaj v svoj fantomski svet. Prav lahko pa bi bile tudi iz harema, o katerem 
je leta in leta ugibala vesoljna domovina. Hihitanje je zaradi vsesplošne 
pridušenosti slišati grozljivo ali vsaj čudaško. 
Za danes popoldne so vremenarji obljubljali sonce, vendar v resnici že diši 
po morju in po dežju. Nebo uganja nekakšne barvne spektakle, ki se prebijajo 
skozi črne oblake. Kot v sanjah, ampak tukaj to nikogar ne zanima. Mladca, ki 
sta na straži, gorili tako rekoč, me spustita naprej, in to z nasmehom. Torej 
bo res, da zadnje čase niti vabila ni treba pokazati? Potem moram samo še 
Sodobnost 2025 69
Lucija Stepančič Za nami potop
skozi na stežaj odprta vrata. Tu se že leta množijo nespodobne javne skrivno­
sti; najbolj sočna med njimi, ki je že prerasla v urbano legendo, ve povedati, 
da so gostje tukaj dolga leta tekmovali, kdo bo več pokradel, da jih kmalu niti 
sram ni bilo več in da je nekdo celo stavil, da mu bo uspelo odnesti v Parizu 
kupljeno preprogo za dvanajst tisoč evrov, ponos dnevne sobe. Kot vidim, 
je ta po novem minimalistično opremljena, poudarki so v temno modrih in 
zelenih odtenkih, vse izraža okus in zadržanost, daleč od nekdanjega vlaču­
garskega kiča. Še vedno pa se govori, da nihče niti muksnil ni, ko je gost, eden 
od najbolj zategnjenih snobov, začel odmikati sedežno garnituro in klubske 
mizice. Nihče ga ni niti poskusil ustaviti, vsi so se mu ustrežljivo umikali. 
Nazadnje si je oprtal dragoceni tepih in se rokoval s hišnim gospodarjem. 
Vse to v brezhibni maniri, ki se je ne bi bilo treba sramovati na nobenem 
dvoru in ki je tukajšnji gazda seveda ne premore. Celo gorile so se pretvar­
jale, da ničesar ne opazijo. Res je tako, kot pravi Miro, starega je dolga leta 
neskončno zabavalo, da mu je vsa največja snobarija, kar je najdeš blizu in 
daleč, lagala, kradla, ga goljufala in obrekovala, obenem pa mu lezla v rit. 
Dokler mu še to ni postalo dolgočasno.
Nič kaj se nikomur ne mudi do debelega starega malika, ki v svoji tako 
imenovani knjižnici sprejema v avdienco, čeprav je znano, da še vedno drži 
vse niti v rokah, da še ni popolnoma dementen in da zna biti maščevalen. Da 
se mu, čeprav ga zanaša vsem na očeh, še vedno splača prilizniti, hkrati pa je 
zabavno ugibati, kdaj se bo zbrihtal in kaj bo naredil. Nekaj domišljije menda 
še premore, in kadar se mu strga, zna biti prav odštekano. Tako pravijo.
Že od daleč me zagleda, to je pa res. Se pravi že na tri metre, že od vrat. 
In tudi razveseli se me, pa kako. Ko mi za povrh pomaha, se vidi, da tudi 
še ni čisto pijan. “Prebral sem, vse sem prebral, sijajno, sijajno! Takoj bo­
mo objavili, takoj! Dame in gospodje, predstavljam vam genialno mlado 
pisateljico!” Pri tem kot da ne nagovarja tistih nekaj lizunov, ki so prišli 
poplesovat okrog njega, ampak nekakšno nevidno občinstvo, ki je prav 
gotovo velikansko, bistveno večje od tega tu.
“Ampak jaz sploh ne pišem, to bo pomota,” se uprem in, čudo od čuda, 
sliši me. 
“Da ne pišete, o, to je pa škoda! Takoj začnite, v vas je nekaj, to se vidi.”
“Ampak jaz sem prišla samo povedat, da je mama izginila.”
Na to se očitno pije, saj se ozira naokrog po kakšni pijački. Flaša, ki se znaj­
de v njegovih rokah, bi utegnila stati na stotine evrov in že mi naliva iz nje.
“Mama! Nemogoče! Kako žalostno! In vaš oče? Oh, gotovo je strašno 
prizadet! Materina smrt, pardon, izginotje, to je nekaj najtežjega za vsako 
družino!”
70 Sodobnost 2025
Za nami potop Lucija Stepančič
Mu niti ne rečem kreten stari, moj foter si ti, naj bi še tako želela reči 
prav to. Ali pa tudi bom, samo da najprej nekaj spijem, nisem si mislila, 
da bom tako živčna. Le kako bi me lahko prepoznal, ko pa naju je z mamo 
zapustil, ko sem imela dve leti. Od takrat sem menda kar nekaj zrasla. Še 
dobro, da mu nisem niti malo podobna, tako laže ostajam inkognito. V 
bistvu niti ne vem več dobro, kaj sploh delam tu. Le kaj sem si mislila? 
Da ga bo zanimalo, kako sem se po treh mesecih vrnila domov in našla 
stanovanje odklenjeno, mame pa nikjer? Da se ne ganem več iz njenega 
stanovanja, nje pa še vedno od nikoder? Da policija ni našla nobene sledi? 
Nobenega odgovora nikjer, v knjižnico brez knjig pa se vsuje hihitajoča 
babja truma, prav mogoče, da so iste kot prej na vrtu, prav neokusno se 
zvijajo okoli starega. Torej bo res, kar se govori, da se odslužene priležnice 
do njega obnašajo kot do nekakšnega svojega velikega očka. Prav nič mu 
torej ni treba še ene hčerke, sploh ne take, kot sem sama, zato raje odidem 
in namerno pustim vrata odprta.
Miro, ki stoji ob mizi z narezki, ne da bi se sploh česa pritaknil (kaj šele, 
da bi sunil katero od srebrnih posod), se naredi, da me ne pozna, enako 
se pretvarjam tudi sama. Tako bo še najbolje. Edini iz starih časov, edini, 
ki se mu je zdelo vredno, da naju z mamo obiskuje v najini bedi. Sicer pa 
se tu nihče niti najmanj ne zmeni ne zame ne zanj, med gosti veselo za­
žubori opravljanje, končno se je nekaj zgodilo. Le kaj si mislijo te ženske, 
da pridejo tako oblečene, bi hišnega gospodarja rade spravile v zadrego? 
Naj bodo take, ko so sami, ne pa pred ljudmi. Še sama postanem firbčna, 
je sploh mogoče, da nisem opazila njihovih oblek? In ko radovedno izteg­
nem nos proti njim, šele vidim, da so do vratu zapete, vse v nekih temnih 
cenenih oblačilih, kot Jehovove priče. Gostje, ki še predobro vejo, da si je 
stari sicer v samem štartu omislil izjemen harem, ga je pa že davno tega 
nehal redno pomlajevati s svežo robo (in odstranjevanjem stare), se ob 
tem nepopisno zabavajo, popolnost je seveda dolgočasna, naj živi nepo­
polnost! Edini, ki v prizoru ne uživa, je Miro, ki si je ves čas prizadeval, da 
bi naju z mamo obvaroval pred novicami, ki pa so vedno prišle davno pred 
njim. Stari je že kot sveži ločenec začel posnemati Hefnerja, se pravi že 
takrat, ko je bil precej navaden novobogataški pofukelj, nič posebnega, kot 
sto drugih. Frajle so mu vsi, vsaj moški, noro zavidali, čeprav so naokrog 
strupeno čvekali, da bi bil lahko bolj diskreten, da bi se s tem pokazal kot 
pravi gospod, ampak nič zato, slab okus in bogastvo že nekaj časa hodita 
z roko v roki in se vse bolj zaljubljeno gledata. A kot je povedal Miro, so 
se doma z boljšimi polovicami vsi zgražali, kako da dela z nama, še med 
najbolj povzpetniškimi bogatuni, tako nama je zagotavljal, je družina prva 
Sodobnost 2025 71
Lucija Stepančič Za nami potop
vrednota, ekonomski morilec ima lahko sto ljubic, pa bo njegova žena še 
vedno ali prav zato ovešena z zlatom in krznom, ločenke so pa sploh kra­
ljice, nobeni ni treba tolči revščine kot nama.
Še čisto majhna sem pri zaprtih vratih vlekla na ušesa, ko je Miro pre­
pričeval mamo, da se je stari zagnusil celo tajkunom, da ga obsojajo tudi 
oni, ki ne poznajo prav nobenega sramu, in da prav kmalu nikogar več ne 
bo k njemu. Pa so mu očitno vse odpustili, ko je začel z zabavami v slogu 
velikega Gatsbyja. Vse je drlo k njemu, malo zaradi zabav, kot jih vidiš samo 
v filmih, še bolj pa zaradi ugibanj, kdaj bo vendar bankrotiral, tudi stave so 
padale, v tem so vsi neznansko uživali. Miro, ki je bil vedno zraven, nama je 
sproti vse nosil na nos. Z mamo sta se za dolge ure zaklepala v kuhinjo, in 
kljub temu da sem vse slišala samo napol, razumela pa še manj, se ničesar 
ni dalo skriti pred mano, nesramno iskrena resnica je bila ves čas v zraku. 
V naslednjih letih se niti ni več trudil, da bi utišal govorice, ki so ga 
še vedno z velikim zamahom prehitevale in nam nad glavami pokale kot 
najbolj barvit ognjemet, vesoljna domovina je vedela, da je z vsemi največ­
jimi bogataši stavil, da ne more bankrotirati, da je celo povabil goste, naj 
ukradejo, kar hočejo. Orgije ob bazenu so postale stalnica in so kmalu vse 
po vrsti dolgočasile, tako udeležence kot bralce rumenega tiska, ki so o njih 
prebirali zjutraj ob kafetu iz cikorije. Miro je smisel življenja našel v tem, 
da je skušal mamo prepričati, da je kot bivša žena popolnoma varna pred 
neumnostmi, ki jih zganja stari, kar je bilo skoraj težje kot to, da je tudi 
meni uredil, da se kot dedinja nekoč v prihodnosti izognem ogromnemu 
dolgu, ki se že razteza nekje na obzorju. Pri kakšnih desetih letih sem ma­
mo nehala spraševati, kdaj se bosta z Mirom poročila, uganila sem, da je že 
poročen, pri dvanajstih sem tudi izvedela, s kom, pri petnajstih pa dojela, 
zakaj si ne more privoščiti ločitve in kaj vse lahko ženska (pod pogojem, 
da ni moja mama) naredi dedcu. 
Proti koncu gimnazije sem si zamišljala, da se stari verjetno zabava ob 
pogledu na človeško nizkotnost, pripravljala sem se na študij zgodovine 
in si predstavljala njegov filozofski užitek v slogu rimskih cesarjev. Takrat 
sem se tam tudi večkrat pojavila, vedno inkognito, gostje pa so še najbolj 
uživali v debatah, ali je stari res nor ali pa se norega le dela, o tem so raz­
pravljali kar njemu pred nosom ali pa vsaj pred njegovimi priležnicami, ki 
so bile v vili vseprisotne. Slutnja, da se nekaj takega lahko konča le z veli­
kansko katastrofo, ga je delala neubranljivega, naj je postajal še tako debel 
in grd. A kot je bilo videti, je užival celo v svoji grdoti.
Ko je tudi zabavljanje na račun hišnega gospodarja postalo dolgočasno 
(predstavljala sem si, da vse dojema kot milo prošnjo, naj si spet kaj i zmisli, 
72 Sodobnost 2025
Za nami potop Lucija Stepančič
naj jih vendar vsaj še enkrat preseneti), je javno razglasil, da je idejo za ne­
nehno in neustavljivo bogatenje dobil v sanjah. Slavni intervju je potolkel 
vse rekorde gledanosti, ljudem, vzvišenim nad starimi vražami, se je bledl o, 
s peresom bi jih podrl (kaj veš, mogoče je pa res?), mama je bila prepriča­
na, da se mu je dokončno utrgalo, celo Miro je padel na finto in sklepal, 
da je to manever za prikrivanje bankrota, kot njegov advokat je imel čuda 
povedati o tem, čeprav je šlo tehnično gledano za izdajanje insajderskih 
informacij. Stari pa se je požvižgal celo na to, da se mu je vse smejalo. 
Ampak ljudje so vseeno tvegali, da jih vidijo v njegovi družbi, kljub vsemu 
je vsak zase sumil, da stari ve nekaj, česar ne ve nihče drug, in vsakdo bi 
mu hotel izmakniti skrivnost. Miro je imel dosti povedati o obsedencih, 
o denarnih vampirjih in krvosesih, ki so se ne glede na svoj nepreklicni 
materializem vrtinčili okrog njega v vse manjših krogih. Prav vsi, z njim 
vred, pa so ugibali, kaj ima v resnici za bregom in kakšen bo naslednji šok. 
Če že kaj, je bilo jasno edino to, da nihče ne bo uganil. Okoli njega je bilo 
spet vse naelektreno, saj to je tudi hotel.
Ko je vnovič usekal, je usekal tako, da so čisto vsi padli na rit, zgodilo se 
je edino, česar od njega nikoli ne bi pričakovali, razglasil je namreč, da je 
postal Jehovova priča in da mu je Vsemogočni (v sanjah seveda) sporočil 
točen datum vesoljnega potopa (ne pa tudi načrta za ladjo). Zdaj bi šele 
morali vsi počiti od smeha, mama je kar pozabila, da naju nihče več ne 
povezuje z njim, in se je krivila pod težo sramote, ampak ne, okrog njega 
je utihnila še najmanjša sled posmeha. Ni bilo mogoče ugotoviti, če ni tole 
spokorništvo samo nov trik, ampak ljudi je to še najmanj zanimalo, čeprav 
si nihče ni hotel priznati, da lahko verjame nekaj takega. Ko je z užitkom 
blebetal, da je razpustil svoj harem in da s frajlami vse noči skupaj molijo, 
se niti ni več tako očitno naslajal, da ima neskončno moč nad vsakomer. 
In seveda, zabave so se nadaljevale, le da v umirjenem, familijarnem slogu, 
kot prijetno druženje poštenjakov. Niti lahkoživih damic se ni zavračalo, 
morda se bo pa katera od njih zamislila nad sabo in se spokorila. In damice, 
spokorjene ali pa tudi ne, tako še kar bezljajo, čeprav je že kar grozljivo, da 
se nihče ne zmeni za njihovo bezljanje. Le stari jih mimogrede ošine s pri­
jaznim fotrovsko­stričevskim pogledom, vzvišenim nad vsakršno skušnja­
vo. Ko bi bil vsaj toliko prijazen, da bi pretiraval s pobožnjaštvom in dal 
povod za vsaj malo posmeha. Ampak ne, velikodušna, nevsiljiva vrlina, ki 
bi na komer koli drugem učinkovala popolno, je na njem strašljiva.
Je mogoče, da obiskovalci prihajajo samo zato, da bi pokazali, da se ne 
bojijo? Tukaj nihče več ne krade, tako kot je konec tudi vse kurbarije. Moški 
so enako stereotipni kot ženske, le da pod tem skrivajo nekaj več različnih 
Sodobnost 2025 73
Lucija Stepančič Za nami potop
vlog, od vrhov gospodarstva in politike do najbolj pritlehnega kriminala, 
čeprav tudi tu v praksi ni veliko razlik. Še kakšen kulturnik se najde zraven, 
pod pogojen, da je v enaki meri usekan na denar, kar prav tako ni redkost. 
Že po desetih minutah je kar precej jasno, kako je kateri od njih prišel do 
vabila na zabavo, ali pa kar na vse zabave, kdo pa se je samo prištulil, ni 
pa mogoče uganiti, kaj si kdo misli. Kar precej na široko se izognem trem 
tipom, ki bi lahko bili policaji v civilu, da bi poiskala koga prijaznega, če je 
to sploh mogoče. Ni. V ozadju začuda umirjeno žubori pogovor o Barbari 
Crobath in mednarodni tiralici, ki je razpisana nanjo zaradi njene firme za 
razlago sanj. Če že kaj, se vsi pogumno pretvarjajo, da vejo, kaj se razkrije, 
ko precedimo na tisoče sanj, in kakšni svetovni interesi se skrivajo za tem. 
In zakaj bi bilo to treba sodno preganjati, prav res, le zakaj?
Stari je od glave do peta oblečen v belo, v klasični in gotovo prestižni 
tridelni moški obleki je, in to opazim šele takrat, ko se nepričakovano 
pojavi med gosti, kot da ni prav on tu doma. Bogve kako dolgo že šviga 
po lastni dnevni sobi in z zanimanjem vleče na ušesa, bela obleka je za 
nekoga tako nizkega in zavaljenega naravnost smešna, vendar poudarja 
večno zagorelost bogataša. Le zakaj se mora prav vsak ob pogledu nanj 
zdrzniti? Ko se prepriča, da smo ga prav vsi opazili, se prijazno odhrka in 
naznani, da bo vsak čas zmanjkalo elektrike, kar je predstopnja vesoljnega 
potopa, ta pa je predstopnja konca človeštva in zatem tudi konca sveta. 
Konca vesolja, če smo se sploh kdaj vprašali, od kod izraz vesoljni potop. 
Konca vsega, če smo čisto natančni. Tokrat se niti barke ne splača graditi, 
še vesoljske ladje ne.
Saj ne, da bi mu kdo verjel, ko je trenutek zatem zares vsa vila v temi, 
ali pa tega nihče ne bi priznal, vsekakor pa temo v hipu razsvetlijo tele­
foni z modrino svojih ekranov. Prav lep prizor, z vsemi kriki, medtem ko 
brskamo, iščemo in najdemo ali pa ne najdemo. Svetovni električni mrk, 
tako je mogoče sklepati po paniki, ki se usuje iz sporočil od vsepovsod, 
črna tinta je očitno zalila ves svet. Stari pa nam prav prijazno razlaga, kar 
si lahko mislimo že sami: “Samo elektrike zmanjka, pa se sesujejo čisto 
vsi sistemi. Policaji grejo domov. Zdravniki grejo domov. Še vrtnarji grejo 
domov. Še bolj strahotno pa bi bilo, če ne bi bilo mogoče izvedeti, da je 
elektrike zmanjkalo tudi povsod drugod, čisto po vsem svetu. Čeprav to 
seveda ni nobena tolažba.”
In to bo trajalo, dokler nam delajo vsaj še baterije na telefonih, ki jih 
nikoli več ne bo mogoče napolniti. Od zunaj, kjer se zaradi vremena 
s pospešk om temni, je slišati le še speljevanje avtomobilov, gostje, ki se 
niti poslovit ne pridejo, v velikem roju zapuščajo prizorišče. Ko se  srečava, 
74 Sodobnost 2025
Za nami potop Lucija Stepančič
so ostali le še najrazumnejši, a še oni le zato, da bi se izognili gužvi in 
nepopisni zmedi na parkirišču, naj bi bili zdajle še tako radi nekje drugje.
“Bom kar odkrit z vami, vaša mama je bila verjetno ugrabljena, policija 
vam tega ne bo povedala, ker so ugrabitve zadnje čase v takem porastu, 
da sami ne vejo, kaj naj naredijo.” Na dolgo potegne iz cigare, ampak čisto 
brez užitka. “Meni so na primer napovedali, da bodo ugrabili mojo hčer. Ne 
vem, če vejo, da je že kakšnih dvajset let nisem videl in da sploh ni moja, 
da sem zato spodil njeno mater, ampak ji vseeno nočem hudega. Nič več. 
Pa čeprav je njen oče eden mojih najbližjih sodelavcev, moj advokat, če vas 
zanima. Ampak vam povem, še sovraštvo z leti mine.”
Miro, ki naju gleda od daleč, otrpne in pri priči mi je vse jasno. Tudi 
advokatu se to lahko zgodi. Čez hip ga ni nikjer več. 
“Zato sem res vesel, da se danes začenjata vesoljni potop in pomor vsega 
človeštva. Edino to lahko prepreči ugrabitev. Punca si tega ni zaslužila. Saj 
si niti predstavljati ne morete, kako krute so danes ugrabitve. Ne, tega, kar 
delajo ugrabljenim, niti jaz ne morem podpirati.”
Zavzdihne in vzdih podčrta z zlato cigaretnico. Odpre jo in mi ponudi 
cigareto. Prižge mi jo z zlatim vžigalnikom. Vse kaže, da ne bomo več  mogli 
dolgo kaditi, obdobje ognja, dima, iskric in plamenčkov bo zamenjalo 
obdobje vode. Ogromnih vodovij. Sredi vesoljnega potopa si je nemogoče 
prižgati cigareto.
Razen naju so tu le še frajle, a  kot se zdi, niti ne dojemajo resnosti 
 situacije, tu in tam se katera od njih še vedno na kratko zaheheta, sicer pa 
brez posebnega razburjenja čivkajo o tem, da je vremenar po najnovejših 
meteoroloških podatkih tako ali tako že pred eno uro preklical sončno 
vreme tudi za vnaprej, za vse večne čase pravzaprav, in napovedal vesoljni 
potop. In da imamo za ta teden tako ali tako vsi enak horoskop, ne glede 
na rojstno znamenje, vsem brez razlike je napovedana smrt najpozneje 
v treh dneh. Ena od njih je nekoliko v dvomih, prejšnji teden je bilo njej, 
ki je vodnarka, napovedano, da jo čaka obisk starejše sorodnice z dobro 
novico, pa se to ni zgodilo, le kako naj potem še verjame v horoskope, le 
zakaj bi se potem zgodil vesoljni potop?
Midva pa molčiva, ko si ogledujeva prve dežne kaplje, ki so prav lepe. 
Tudi oblaki so impresivni, lahko bi rekla svečani, če dobro pomislim, so 
svečane tudi kaplje. Sublimne, ja, to bo prava beseda. Ampak to je šele 
začetek. Začetek konca. Zato se ga naglejmo, dežja, preden nam zrase prek 
glave. In to dobesedno. 
Sodobnost 2025 75
Sodobna 
slovenska 
proza
Rok Sanda
Večna dolžina časa
Zdaj sem samo še ležal. Pozabljen v tej travi. In čas je mineval okoli mene 
in edino, kar mi je še ostalo, je bilo obžalovanje. Ti zadnji trenutki, ko 
sem krvavel zadaj za našo domačijo, so trajali celo večnost. Koliko tisoč­
letij se je človeštvo obračalo k nebu v želji po trajanju, ne vedoč, da smrt 
ne prinaša končne zvestobe trenutku. Da tistih zadnjih nekaj utripov; da 
tiste zadnje kaplje krvi, ki se pretakajo iz tvojega telesa; da so one tiste, 
ki prinašajo to časovno veličino neminevanja. Ne bog, ampak kaplje krvi, 
ujete v tišini ene same dobe.
Ko sem ležal tam na travi, sem se spomnil na tisto misel o Ahilu in želvi. 
O hitrem tekaču, ki nikoli ne dohiti lenih korakov. V trenutku, ko doseže 
točko, na kateri je želva začela, se ta že premakne naprej; in ko doseže 
naslednjo, je znova prepozen; dlje in dlje, znova in znova.
Tako tudi moja kri beži iz telesa v upadajočem ritmu, ki nikoli ne usahne. 
Vsak utrip pride kasneje; vendar pride. Vedno počasneje se vrača, utrip za 
utripom, da se razmiki med ritmičnimi trzljaji raztezajo čez neskončno 
praznino.
Nekoč bom umrl.
Ampak do takrat je še daleč.
Do moje smrti je še cela razdalja neskončnega časa in v tej večni dolžini 
ostajam sam. Z obžalovanji. S svojimi mnogimi izgubami.
Ostajam sam, medtem ko srce joče iz mene zadnje trenutke življenja.
76 Sodobnost 2025
Foto: Klemen Štih
Večna dolžina časa Rok Sanda
Brat me je dobro poznal. Že kot majhnega me je edini zares razumel. 
 Nič kolikokrat je videl skozi moje male laži, skozi moje pretveze, moje 
trenutke utvar in prevar.
“Kam je izginil denar?” je vprašala mama. Gledala je Ambroža. On je bil 
starejši. Seveda ga je on ukradel, si je najbrž mislila.
Tudi jaz sem ga pogledal.
Ambrož pa je pogledal mene in v zadnjem trenutku ujel nasmešek, ki se 
mi je zabliskal čez obraz. Samo za trenutek sem si dovolil to zmagoslavje, 
ampak že ta trenutek je bil preveč.
Požrl je mamino kazen. Zame jo je požrl. Takrat morda prvič, saj sem 
šele odkrival sladkobe laži, a vsekakor ne zadnjič.
A tudi on meni ni ostajal dolžan.
Jaz sem lagal, on je mikastil.
“Kdo te je?” me je spraševala mama. “Kdo te je udaril, Matija? Takoj da 
mi poveš!”
Tudi takrat sem lagal.
Za brata sem največkrat lagal.
Ko so prvič prišli italijanski vojaki spraševat po Ambrožu, sem tudi lagal.
“Gje je? Ambroggio. Do­ve?”
Skomignil sem.
“Nisem ga videl že par mesecev,” sem odgovoril patru, ki je hodil z njimi 
in jim pomagal s prevajanjem.
“Reci mu,” je bil pater ves prijazen, “naj se oglasi na žandarmeriji do 
dvanajstih.” Zaskrbljeno me je pogledal in še dodal: “Drugače boš imel ti 
probleme, Matija.” Nežno se je dotaknil moje roke, nato so ga Italijani že 
vlekli do naslednje hiše.
Pater je bil družinski prijatelj, zato je dobro vedel, da se Ambrož skriva 
v hiši. Iskali so ga že od jutra. Klican je bil, da se pridruži drugim. Vsi de­
linkventi na kup. Vsi, ki jih je pater moral sam napisati na seznam.
Večino so že zbrali na trgu pri sodnikovi hiši, samo še Ambroža so iskali, 
gor in dol po vasi, in vsake pol ure prišli nazaj trkat k nam – najprej patrovi 
nežni prsti na naša vrata, nato vojaške pesti na naše okno, nato že s ko­
pitom puške po tramovih našega skednja in z bajoneti med kosmi slame.
Ko so odšli tretjič, se je deska pod mizo pomaknila na stran in moj brat 
je zlezel ven. Mucka zmečkane pajčevine mu je visela s kodrov, ki so mi 
vedno štrleli pred očmi.
“V katero smer so šli?” me je vprašal, medtem ko je že stopal proti oknu, 
da si sam ogleda situacijo.
Sodobnost 2025 77
Rok Sanda Večna dolžina časa
“Pazi! Te bodo še videli!”
“Aha, proti trgu so šli,” je odgovoril. “Zdaj je pravi čas.”
Pograbil je svoj nahrbtnik iz luknje pod mizo in se postavil z njim na 
sredino naše male sobe.
“A greš al ne greš?” me je vprašal.
Bil sem neodločen.
So trenutki v življenju, ko se čas upočasni, in so trenutki v življenju, ko ni­
kakor ne moreš ustaviti divjega časa, ki kar drvi in drvi in, če še tako hočeš, 
ne popusti v svojem ritmu, ko divja proti končnemu cilju.
Rekel sem, da ne grem z njim.
Imel sem veliko izgovorov. Mama bo sama ostala. Nekdo mora skrbeti 
za njivo. V šolo grem čez en mesec.
Kakšna šola, se je drl nazaj. A ne razumeš, da se je zdaj vse spremenilo.
Še danes mi odzvanjajo njegove besede.
Čas je čudna stvar.
Ko so me ustrelili – leta kasneje – so rekli, da zato, ker sem sodeloval 
z okupatorjem. Takrat se je s časom zgodilo nekaj nenavadnega.
Sam sem bil tam zadaj za našo hišo, ko so prišli. Ravno sem dajal kuram 
za jest. Trije so bili. Že kak teden nazaj je bilo vsega konec, pa so vseeno 
prišli. Stali so tam kot opomba iz preteklosti, ki se še ni zaključila.
“Pusti ga, naj izkrvavi, gnida nagravžna,” je rekel njihov glavni. Stanko 
so ga klicali. Smrdel je po vinu in scalini.
V trenutku, ko so me ustrelili, me je dlan še vedno skelela od njegove 
hrapave kože. Ko sem se jim upiral, sem podrgnil z njo po njegovem ne­
obritem obrazu. Mislil sem, da se ne bom upiral. Mislil sem, da se bom 
imel priložnost zlagati. Da bom lahko vsaj kaj rekel. Ampak ni bilo dovolj 
časa. Prehitro je počilo.
Trije streli. Vsak je zabolel drugače. Kot trije toni iste piščali so zarezali 
vame.
En …
Dva …
Tri.
Gledal sem svoje krvavenje in čas se je vztrajno ustavljal.
Nekaj se je zgodilo; tam za našo hišo. Medtem ko je življenje počasi od­
hajalo na svojo neskončno dolgo pot izginotja, se je nekaj moralo zgoditi 
s časom samim.
78 Sodobnost 2025
Večna dolžina časa Rok Sanda
Ostal sem tam, na tisti travi, in krvavel iz svojih ran, medtem ko se 
je svet premikal naprej. Dnevi, meseci, leta, jaz pa sem še vedno počasi 
umiral.
Nihče ni nikoli prišel vprašat zame, nihče ni nikoli iskal mojega groba. 
Ker sem ostal tam, krvaveč v večnosti časa.
V našo hišo so se vselili novi ljudje. Sosedje so izgubili svoj dom v požaru, 
ki je vzel tri četrt vasi, pa so jih naselili v našo hišo, ker je bila prazna.
Vendar so se kmalu izselili. Slišal sem jih govoriti skozi okno, kako da 
gredo v Cerknico, kjer je oče dobil neko odlično priložnost. Gledal sem, 
kako so nosili svoje kovčke v hišo in kako so jih odnašali iz nje.
Gledal in krvavel in srce je še vedno utripalo. En utrip za prihod, drugi 
za odhod.
Vse se je spremenilo. Zavest se je lomila, krhala; vse manj je bilo tistega, kar 
je tvorilo misli. ‚Jaz‘ je izginjal in postajal samo še tisto tam, kar je ležalo. 
Samo še neka ideja, ki je brlela in utripala in igrala zadnji ton melodije, ki 
bo vztrajal, dokler ne bo izdahnil skupaj z vesoljem.
Odhajal je.
A prepočasi.
Leta so minevala in on je opazoval neizprosnost časa z dvorišča za hišo, 
kjer je včasih kuram trosil hrano. Nemočno je gledal, kako je njihova do­
mačija počasi propadala. Videl je bršljan, ki se je plazil kot lačna ličinka po 
stenah njihove hiše in jo objemal v svojo zeleno pozabo. Gledal je razpoko 
na zadnji steni hiše, ki jo je narisal potres, in skozi leta opazoval, kako sta 
veter in dež razpoko širila in kako se je bršljan zarinil vanjo v svoji lakoti 
po oprijemu.
Na drugi strani ceste je videl rušenje sosedove hiše in štel moške s kram­
pi, lopatami in samokolnicami, ki so kopali nekaj novega izven njegovega 
vidnega polja. Počasi se je izza ograje začela dvigati nova stavba, ki je kar 
rasla in rasla. Tako visoke stavbe še ni videl. Ogromna kocka je njihovo 
staro domačijo kmalu odela v večno senco.
Čas je tekel počasi in hitro, istočasno in vzporedno. Videval je dan in 
noč – kot dva odtisa istega trenutka, svetloba in tema sta bila eno.
A čutil je vse. Bolj intenzivno kot prej, ko je bil še del sveta; močneje je 
zdaj čutil vse druge utripe, njihovo ritmično stokanje proti neizogibnemu 
koncu.
Sodobnost 2025 79
Rok Sanda Večna dolžina časa
Čutil je ljudi, kako se premikajo v svojih večnih skrbeh in strahovih. Sli­
šal jih je govoriti o novi vojni, o atomskem orožju, o Američanih in Rusih; 
slišal jih je govoriti o koncu miru. O začetku nove dobe. Vse to je slišal, 
vendar je bilo premajhno zanj.
Slišal in čutil in utripal je skupaj s svetom, ki je prihajal in odhajal v va­
lovih norosti. In nove misli. In nove želje. In nov bes in novo veselje. V 
cikličnem ritmu, v katerem se je utapljalo njegovo zavedanje sebe.
Odzvanjal je v ritmu časa. Postajal je krik, ki ga nihče ne sliši.
… Poslušajte me.
Kako grozno je to življenje, ki se ne konča. Kako mučne so misli, ki nimajo 
konca in ki znova in znova udarjajo ob robove zavesti, da ne ostane nič 
več, samo še širna prostranost časa, ki se razteza v vse pore moje zavesti in 
me skubi in lušči z mene še zadnje odtenke tistega, kar sem jaz, še zadnje 
odtenke, ki rišejo moje misli na to prazno neskončnost. A nikoli me ne 
vzame s seboj v pozabo, ta čas, ki me srka v svoje boleče praznine. Le trza 
in praska po mojem spominu, da vse se razlije v eno in nič; in se sestavlja 
nazaj v te pike črnine na osi te moje brezkončne zavesti.
Hočem konec. A konec ne pride.
Vrača se le bes; med ljudi.
Vrača se norija, ki sem jo enkrat že slišal.
Tu sem in krvavim, medtem ko ta svet znova izgublja zavest.
80 Sodobnost 2025
Sodobna 
slovenska 
proza
Zdenko Kodrič
Volvo
Odlomek
Radijski studio.
– Trema?
– Niti ne.
– Vodo?
– Prosim.
– Ne bom ovinkarila. Direktna bom.
– To sem pričakoval.
– Bolj se boste izmikali, bolj bom vrtala.
– Kar dajte.
– Kaj pa, če pridejo na dan svinjarije …
– Naj pridejo. Zato sem tu.
– Me sploh poznate, se zavedate, kdo sem?
– Se.
– Okej. En nasvet vam dam. Dobro poslušajte moja vprašanja. Velja? 
Psst! Napoved oddaje.
–  Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, današnji gost Nedeljske­
ga po govora je Fredi Rozman. Fredi iz Račjega Dvora. Gorila spletnega 
omrežja. Fantastični slovenski youtuber. Influencer na TikToku. Ima de­
vetdeset tisoč sledilcev. Zanimiv je njegov poklic: je varnostnik in dispečer 
tovornja kov v tovarni aluminija. A to še ni vse. Fredi Rozman je zgodovinar, 
Sodobnost 2025 81
Foto: Igor Napast
Zdenko Kodrič Volvo
 poliglot, astrolog, starinar, gasilec in dobrotnik. Sodeloval je pri gašenju 
tristo požarov, iz gorečih hlevov reševal svinje, krave, konje, iz ognjenih 
zubljev rešil spečo žensko in fantka, ki je padel v vodnjak. Z gospodom 
Rozmanom se bo pogovarjala novinarka Vidka Kajzer. Izvolita! Beseda je 
vajina.
– Ta napoved … Smo zadeli?
– Ste. Hvala.
– Vam hvala za obisk na našem radiu. Greva k bistvu. Povedali ste mi, 
da imate v svoji hiši na hribčku opazovalnico. Kakšno?
–  Lepo. Hiša ima štirinajst sob, v njih so teleskopi, daljnogledi in 
 fotoaparati.
– Ne morem verjet. Pravo bogastvo. In kaj gledate s temi aparati?
– Vse živo. Gledam zvezde, vidim, kje gori, kaj delajo sosedje …
– Sosedje? To bi me zanimalo. Kdo so, koliko jih imate?
– Štirinajst. Običajni ljudje … Eni so grozni, drugi nesramni … V eni od 
hiš se bičajo, v drugi pijejo, v tretji vse živo … Opazujem kmete, župnika 
in njegovo sestrično, sodnika … zanimivo …
– In nezakonito, gospod Rozman!
– Kje pa! Jaz sem astrolog, k meni prihaja deca iz osnovne in srednje 
šole; v eni od sob imam teleskop z astrološko karto, na njej našo galak­
sijo, spremljam komete, nazadnje sem se zafrkaval s kometom 12P/Pons­ 
Brooks  … Pravzaprav, nazadnje sem opazoval soseda  … Pravijo, da je 
bodoči evropski poslanec.
– Njega ste opazovali? Urbana Suhadolca?
– S svojo novo ljubico se je pripeljal, z novim volvom …
– Trenutek, gospod Rozman. Sami ste izbirali glasbo. Kaj bova poslušala?
– Gustava Holsta. Skladbo Mars.
Pred avtom.
– Čudno.
– Kaj?
– Da nisva ostala v avtu. Nonstop sva v njem; govoriva o najini prihod­
nosti, o tvoji službi, politiki, jeva, pijeva … Urban, vse v avtu.
– Mojca, kaj manjka mojemu volvu?
– Ti.
– Ne bodi otročja. Vsi so v avtih in vsi čisto normalno funkcionirajo, ti 
pa – naenkrat …
82 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
– Ni mi všeč. Nedelja je, lahko bi se sprehajala, kaj pojedla, s tabo bi 
hotela govorit … razumeš …
– Zakaj se ne pridružiš mojemu štabu, moji volilni kampanji? Dobro 
veš, da rabim ljudi; zanesljive, poštene, take, ki govorijo in nekaj vejo … Te 
volitve moram dobit, pa naj stane, kolikor hoče.
– Urban, rekla sem ti že, politika me ne zanima.
–  Volitve niso politika. Gre za poslanstvo, gre za nekaj več, za vpliv 
ljudstva na politiko …
– Larifari. Čisto sprenevedanje. Če bi jaz rekla, da gre meni za nekaj 
več, bi se režal. Po tvoje ženska v sebi nima nič takega, da bi razumela 
tisto nekaj več.
– Po moje? Tega nisem rekel.
– Si, si. Pred mojimi in svojimi kolegi. Ko si začel s kampanjo, si rekel, 
v štabu rabim …
– Vem, kaj sem rekel, rabim ženske glasove in moško moč.
– S tem si vse povedal. Ženske bomo obkrožile tvoje ime, moški pa bodo 
slavili zmago.
–  Rekel sem tudi, da so ženske nežne in lepe zato, da jih moški ne 
spregledajo. Jaz tebe nisem in te nikoli ne bom. Sicer pa – draga moja, vse 
je odvisno od izbire. Midva sva se izbrala. Ti si poleg mene izbrala še ki­
rurgijo, jaz politično poslanstvo, moje delo je prepričevanje ljudi v dobro, 
ti si se odločila za njihovo zdravje. Do sem vse lepo in prav, ampak … Ti 
si znotraj družbenih norm, jaz zunaj … Zunaj so ovire, znotraj je lagodje. 
Imam izkušnje, Mojca.
– Imaš. Kaj pa zdravje? Ga imaš dovolj za premagovanje ovir?
– Imam. Če si za to, obiščiva mojega prijatelja. V gradu živi. Za znoret 
lepa hiša. Si za to?
– Nisem.
Radijski studio.
– Spoštovani, spoštovane! Nazaj sva. Danes govorim s Fredijem Rozma­
nom. Znana osebnost našega … Kako naj rečem …
– Našega naselišča, gospa novinarka. Tisto … Znana osebnost pozabiva; 
če že, znana osebnost z malima začetnicama.
– Bi rekla z velikima. Kakšna je sploh razlika, gospod Rozman?
– Velika.
– Pred oddajo Nedeljski pogovor ste mi povedali, da bi namesto vas moral 
nastopiti Urban Suhadolc. Tudi znana osebnost našega naselišča. Vrhunski 
Sodobnost 2025 83
Zdenko Kodrič Volvo
inovator, podjetnik, sodelavec Nase in Evropske vesoljske agencije, njego­
va mariborska firma Opera …
– Sonata­Sonic!
– Hvala. O nagradah …
– Ja. Puhov nagrajenec je, dobitnik občinske zlate plakete, podjetnik 
leta, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in …
– In kandidat za evropskega poslanca.
– Ja.
– Opazovanje ali oprezanje? Oboje vzbuja strah. Kaj pravite?
– Imam srečo, da moja hišurina stoji na vzpetini, da ima veliko sob in še 
več oken, z njih opazujem naravo, predvsem ljudi, kot sem rekel, štirinajst 
hiš, štirinajst postaj križevega pota …
– Zanimivo. Nadaljujte, prosim!
– Z mojo hišo ali …
– S sosedi, ki jih vidite skozi okna!
– V redu. Sosedje so … kako naj rečem … eno samo sranje … Oprostite, 
mislil sem reči, da so moji sosedje obraz tega kraja …
– Naselišča.
– Ja. Brez sosedov bi bila moja hiša …
– Več kot grad na vzpetini?
– Ja. Bila bi središče sveta, zdaj pa … Ker jo obkrožajo svinjarije, je, revica, 
grdi raček sredi sveta … Na primer: na severni strani sta Benkov odpad in 
avtopralnica, na južni župnišče, na vzhodu so kmetije s traktorji, kombajni, 
svinjami in kravami, zraven sta bedni kočuri in učiteljski blok, t rgovina, bife 
in bankomat, na zahodu vrtovi, plotovi, trgovine, Suha dolčeva baj ta … Ni več 
njegova, v najemu je, v njem stanujeta sodnik in medicinska sestra, zraven 
sta Slekovec in njegov kombi, v katerem je var, naprava za nogometno igro 
– saj veste, ofsajd, igralčeva roka v kazenskem prostoru in tako dalje – malo 
naprej so Štromajerji, ne vem, če lahko javno o tem? Pa kdo mi kaj more! Ti 
ljudje se ob verskih praznikih bičajo … bi­ča­jo, draga novinarka …
–  Ne bi o tem, nadaljujva o vašem spletnem angažmaju. Devetdeset 
tisoč sledilcev …
– Ja. Gorila slovenskega interneta …
– Tukaj bova prekinila. Glasba po vašem izboru!
– Lambrini Girls. Love.
Vrt z Marijinim kipcem.
– Večna slast za vse tiste, ki te ljubijo, radost, ki presega vsako drugo radost 
in vsako željo … Pokazal si, da nimaš večjega zadovoljstva, kakor da si med 
84 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
ljudmi … O, gospod, spomni se zadnje večerje s svojimi učenci, ko si jim 
umival noge, jim dal svoje sveto telo in svojo dragoceno kri … Spomni se 
žalosti in grenkobe, ki si ju občutil v svoji duši, ko si rekel, moja duša je 
žalostna do smrti, spomni se ustrahovanja, tesnobe in bolečin … Kako si 
krvavi pot potil ob času svoje trikratne molitve … Podeli mi milost, da se 
popolnoma pokesam … S tabo sem v Getsemanskem vrtu, ki sem ga zate 
naredila, obdelala, zasejalaamenamenamanamenkkkkhahaggfferrtoooooo­
zuksatuhellavsgčaččphhhhpa
V avtu.
–  Urban, njo, Verico Medved, imaš v volilnem štabu? To vrtnarico, to 
cerkveno miš?
– Ne samo njo, tudi njen vrt. Čista novotarija. Vrt brez zemlje, le voda 
in svetloba in lesen Marijin kipec. Ko ji prinesem še svoje solarne panele, 
bo to svetovni vrt, na njen račun bom osvajal … glasove …
– Slovenskih vrtnaric!
– Ja. Nimaš pojma, koliko jih je, samo v moji volilni enoti devet tisoč. 
Poslušaj to! Izračunal sem, da za izvolitev v evropski parlament kandidat 
potrebuje 27,6 odstotka glasov na državni ravni pod pogojem, da v nedeljo 
voli najmanj 35 odstotkov volivcev in da zmaga v svoji volilni enoti. Za 
mojo volilno enoto izračun predvideva, da ob 36­odstotni volilni udeležbi 
in oddanih 73.000 veljavnih in 3000 neveljavnih glasovnicah dobim 4120 
glasov; na okroglo izračunani podatki pomenijo, da bo več kot šest od­
stotkov volivcev na moji strani, za preboj v Bruselj potrebujem 52 tisoč 
glasov, moja lista pa najmanj sedem odstotkov glasov na državni ravni … 
Na dan volitev bom dobil enajst odstotkov glasov in se z listo uvrstil na 
tretje mesto izbranih evropskih poslancev. Zapomni si to!
– Utopija, utopična utopija, Urban, kdo te je nafilal s temi številkami?
– Ni važno … Nekaj me moti … Fleki so na obeh sedežih … Ti jih, seveda, 
ne vidiš, enkrat bi lahko vzela kako čistilo v roke …
– Prosim?
– Sama si rekla, da je najin avto dom …
– Avtodom? Tega nisem rekla. 
– Seveda si. Najin volvo je najin drugi dom. To imam v mislih, to si rekla.
– Aja? Prosim zapelji me v UKC, zamudila bom … Danes bom pozna, 
najprej operacija, potem še dežuram na urgenci. Opolnoči se vidiva. Daj 
mi ljubčka!
Sodobnost 2025 85
Zdenko Kodrič Volvo
– Dam, če me boš volila.
– Veš, da te bom.
Radijski studio.
– Spet sva nazaj, dragi poslušalci, drage poslušalke, z mano je Fredi Roz­
man. Gospod Rozman, pripovedujte nam o vaših sosedih. Najine poslu­
šalce bo to zanimalo. Preden odgovorite … Med glasbo sem pogledala ka­
zenski zakonik Republike Slovenije in v 134.a členu je zapisano, da je stalno 
zalezovanje in opazovanje ogrožanje drugega, kazen je celo dve leti zapora. 
Zapisano je tudi, da zalezovanje in opazovanje povzroča prestrašenost in 
ogroženost. Zreli ste za prijavo.
– Zame to ne velja. Nikogar ne ogrožam, nikogar ne strašim. Pika. Jaz si 
zaradi svojega premoženja in imidža privoščim malo več kot drugi.
– Ne vem, če veste, skrivaj opazovani ljudje kmalu postanejo vzkipljivi in 
nevarni. Oprezanje jih lahko pahne v nasilje. Iz prijazne osebe se prelevijo 
v krutega maščevalca.
– Dajte, no! Močno pretiravate!
– Kako bi opredelili svoje opazovanje? Kako bi ga opisali?
– Jaz ne bi bil jaz, če ne bi dan za dnem oprezal za ljudmi. Oprezanje je 
študiranje materije pod povečevalnim steklom. Opazovanje pa je navezo­
vanje stikov z okoljem. Tako dušo imam, da lahko skupaj z njo cel dan zrem 
skozi okno. Ne kukam v spalnice in veceje, v lonce in denarnice. Gledam 
obraze, oblačila, predmete, opazujem delo svojih sosedov in njihove na­
vade. Ne fotografiram jih. Moj daljnogled je obiskovalec vrtov, hiš in ljudi. 
Gledanje pod prste imam v krvi. Že nekaj časa imam na piki svojo sosedo 
Verico Medved in sosede Štromajerje, še pred mesecem ali dvema sem s 
tega okna čez cesto opazoval soseda Mateja Slekovca … Brez razloga sem se 
ga lotil … Zanimiv človek se mi je zdel zaradi svojega poklica: programer in 
računalniški ekspert za delovanje in nadzorovanje video sistema. Najbolj 
primitivna aplikacija. Šibki algoritmi. Pomnilnik pa kot navadna baterija 
za lučko na nočni omarici. Poznate to?
– Razložite, gospod Rozman!
– Video assistant referee. Računalniški čudež na nogometnem igrišču. Na­
prava, ki sodnikom prikazuje prepovedane momente, kot so  prepovedan 
položaj in roka v kazenskem prostoru. Črn kombi s klimo na strehi parkira 
na dvorišču, čeprav sem njegovo punco slišal, nihče ne sme vedet, da je 
vpleten v to zadevo. Nihče ne ve, ji je ugovarjal Slekovec. Ona pa, kako 
86 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
da ne, vsako soboto in nedeljo se nekam odpelješ, naslednji dan pa zračiš 
svoje mašine in jih kažeš ljudem, ki gredo mimo najine hiške. Ta Slekovec 
je klimatik …
– Prosim?
– Podnebni aktivist. Pod napuščem hiše, v zavetrju, je obesil napis Letzte 
Generation, Berlin 2023. Poklikajte Google!
– Lepilci na asfalt?
– Točno. Namažejo si dlani s sekundnim lepilom in se prilepijo na asfalt; 
na avtocestah so, v mestih, v muzejih. On pa zraven sveti. Kdo bi si mislil? 
Z njim sem se pogovarjal o tem. Bister tip, upornik od mladega, ta njegov 
kleberaj je učinkovit … Nazadnje je bil v Berlinu. Kakih dvajset lepilcev je 
protestiralo, njega so policaji zadnjega odlepili, zaprli čez noč in mu zagro­
zili z izgonom iz Nemčije, nikoli več ne bo prestopil nemške meje … Vas 
Slekovec ne zanima? Njegovih ni več, samo brat Aleks. Odvetnik v mestu …
– Pozneje, pozneje o Slekovcu. Opišite življenje v svoji hiši! Bogastvo 
se tu kopiči in skriva.
– Očitno ste nekaj začutili. Dojemljiva ženska …
– Brezupen primer.
– Kje sem ostal? Ja, v moji hiši je lepo živet. Še lepše bi bilo brez lažno­
ustnih sosedov.
– Dobra iztočnica … Povejte kaj o vaši sosedi Verici Medved! Kaj vas je 
pritegnilo na njej? Zaradi nje ste poklicali naš radio?
– Ja. Kako naj se izrazim? Moja soseda je v hišo prinesla predmet. Pali­
čico … Takole cevko … dvajset, trideset centimetrov dolgo, zložljivo, za 
čaranje … Preden nadaljujeva, vas moram pokritizirat … Dolgo ste potre­
bovali za vabilo. Kje, za vraga, ste hodili toliko časa? Medtem se je marsikaj 
zgodilo, nabavil sem si top za sosede strašit …
– Oprostite. Nisem vedela, da ste …
– Resnica je včasih grozljivo grda, pogovor o njej pa je zmeraj nepre­
cenljiv … Pozabite, kar sem rekel … Omenil sem cevko. Če ne bi uporabil 
daljnogleda … Pač ena reč, mogoče uporabna za kako oporo, lahko bi bila 
tudi okras v Veričini letni kuhinji. Pogled skoz daljnogled je razkril … Cevka 
je posebna, polna ornamentov; v nekem trenutku se mi je zazdelo, da lebdi 
v zraku. Sama! Razumete! Brez pomoči. Zmrazilo me je. Mogoče ne veste, 
Veričin ata je bil čarodej …
– Je s tem poklicem kaj narobe?
– Ni. Ampak … Gre za lebdečo palico. Ni mi vseeno, če v moji bližini 
prebiva neka oseba s hipnotizerskimi in čarovniškimi nagnjenji. Taka reč 
lahko premakne hišo. Mojo. Me razumete?
Sodobnost 2025 87
Zdenko Kodrič Volvo
– Ne! Na eni strani vse te vaše elektronske naprave, govorite o vesolju, 
na drugi pa cirkus zaradi preproste paličice. Nadaljujte, prosim!
– Moj poklic … Po osnovni izobrazbi sem elektrotehnik, trenutno dispe­
čer, varnostnik … Mogoče sem zato nezaupljiv. V moji naravi je, da opazu­
jem, predvidevam, opozarjam in tako naprej. To imam v krvi in težko se 
je znebit teh manir, te perfekcije, mislim, tega reda. Tu naokrog stanujejo 
različni ljudje. Kmeti, delavci, sodnik, za mojo hišo župnik in tako nap rej. 
Vašega urednika sem poklical preventivno. V današnjem času je čarovnik ov 
malo. Mogoče se motim. Ta pogovor bo širše opozoril, ja, samo opozoril, 
da imajo ljudje čudne predmete v svoji lasti in da nad njimi ni kontrole.
– In vaša soseda ima čuden predmet v svoji lasti.
– Ja. Točno, gospa novinarka … Zakaj se smejete?
– Ker ste tako zagreti za kontrolo.
–  Zagret? Niti ne. Najprej  … najprej sem delal v Zlatorogu kot redni 
vzdrževalec električnih, toplotnih, kurilnih in dimnih naprav, še prej sem 
bil kratek čas varilec v bivši Metalni. Poklica sta me izurila. Kontrola, 
vzdržljivost in natančnost na vsakem koraku. Si predstavljate, da zaradi 
moje malomarnosti voda iz glavne cevi zalije fabriko; da zaradi moje ma­
lomarnosti iskra iz glavne peči zaneti požar; da zaradi moje malomarnosti 
v pisarnah uprave radiatorji ne grejejo, da ne svetijo luči? V Zlatorogu 
smo bili trije vzdrževalci; poleg mene še vzdrževalec vodovoda in vodja 
logistike. Vsak od nas je imel nekaj pomočnikov, jaz štiri, v vsakem obratu 
dežurnega. Izobraženi ljudje … Spet se režite. Zakaj?
– Tako navdušeno opisujete svoje delo v tovarni.
– Nikoli se nisem tepel za svoj položaj. Zato sem, kjer sem … Če me 
Suhadolc obišče, veste, kaj bo delal pri meni?
– Povejte!
– Gledal filme, stare filme; ve, da jih imam, ve, da ga bom še povabil, on 
ve, da svet brez filmov ne obstaja.
– Ste za glasbo po vašem izboru, gospod Rozman?
– Sem. Limp Bizkit. My Way.
Vrt z Marijinim kipcem.
– Zdrava Marija milosti polna, o, Bog pokliči me k sebi, naj živim in umrem 
v tvojem naročju, naj bom večna v tvojem vročem objemu hhkisaamhauuu­
srtvzžžshashokozfahaammmgookiisssslaaaomazzkooosgaaahgagaho­
vvvzzzlumerntuuuvizzkkkllmoncccertpetzuusssskhhhhpppppzzzZdrava 
88 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
Marija, mati božjahčghkisaamhauuusrtvzžžshashokozfahaagookiamenm­
mkksksksusuuzzsttttttaa
V avtu.
– Berem tvoj volilni program …
– In?
– Črno­bel, moško siv, slab in dober, zvito preračunljiv … Kje je sreča? 
Kje so ženske? Niti besede o vlogi ženske v družbi in politiki. Govoriš pa 
o ognju, iskrah v očeh, o dimu in prahu v naravi; kje so ženske roke, kje 
so … Nismo le čarovnice, rojevamo, tolažimo, grejemo, dojimo … Kje so 
moje lastnosti, sem jaz zdravnica ali zdravnik, sem nevrokirurginja ali 
nevrokirurg? Očitno si imel mrzlo peč, mrzlo posteljo, mraz pozimi in 
poleti, plesen v kuhinji in glavi … Misliš, da te bojo volile, ker si lep, ker 
imaš čupo, močne prsi in bicepse.
– Ustavi se, Mojca! Pa ja nisi kaj požrla na nevrokirurgiji? Trpinčiš me z 
nakladanjem … Kot da nisi ženska …
– Hudič sem, ne? Prasica?
– Več verzij imam, vsak govor, ki ga sestavim, ima določeno publiko, 
določene ljudi … Sinoči sem govoril gasilcem – vpil sem na pomoč. V zdrav­
stvenem domu bom naskočil zdravnike, branil paciente, na televiziji bom 
obziren, enak do vseh, preštel bom besede, preštel ženski in moški spol, 
srednjega ne bom vmešaval …
– Pristranski si, bojim se te … Nekaj mi boš naredil …
– Poljubil …
– Ne, ne, nasilen boš … Čutim to …
–  Ne boj se  … Mojca, razmišljal sem, da bi mogoče imela otroka  … 
 Mislim … Materinstvo sicer za nekaj časa otežuje naraven razvoj, po drugi 
strani pa je materinstvo edino, kar te bo obdržalo nad vodo, nad človekom, 
nad …
– Odpri vrata! Slabo mi je, ven moram …
Radijski studio.
–  Sva že nazaj, spoštovani poslušalci  … Nepričakovana izbira glasbe, 
gospod Rozman. Ne bi je pripisala gasilcu, dobrotniku, zgodovinarju, 
astrologu …
Sodobnost 2025 89
Zdenko Kodrič Volvo
– Pridite v mojo hišo! Tri tisoč longplejk, več kot tisoč kaset, tisoč ključ­
kov z glasbo … Veste, lani sem celo leto poslušal Ramonse, si predstavljate 
– Fredi iz Račjega Dvora nabija dinozavre …
– Vaše opazovanje … Ne da mi miru … Kam so največkrat obrnjeni vaši 
daljnogledi in teleskopi?
– V hišo Verice Medved.
– Zakaj?
– Ta nora vrtnarica je v svojo kuhinjo prinesla nekega vraga … Cevko, 
rekel sem že, zložljivo palico za čaranje, razumete? Ona zdaj čara … Čara 
v spalnici, mogoče v kopalnici in veceju, kamor pa jaz ne kukam … Fredi 
intimnih prostorov ne opazuje … To je moj aksiom … Razumete?
– Ja, ja – ampak … Nekaj vam moram zaupati. Urednik našega radia – vas 
zelo dobro pozna in spoštuje – je predlagal, naj intervju dobi neko razsež­
nost, intervju v nadaljevanjih, kot filmske serije, kot feljtoni v časnikih, 
izrazil je željo, da naš radio uvrstijo v Guinnessovo knjigo rekordov, naj­
daljši intervju na svetu, z istima akterjema, z vami in mano. Kaj pravite?
– Zajebano … Oprostite … Grozen turnus imam, delam podnevi, ponoči, 
popoldne, dopoldne, od sredine noči do opoldneva …
– Nedelja potemtakem odpade. 
– Ne. Včasih je nedelja v ponedeljek, ponedeljek v torek in tako naprej.
– Ne smeva se izogniti temu vprašanju: obstaja možnost, da Urban Suha­
dolc dobi dovolj glasov za vstop v evropski parlament? Volitve se bližajo …
– Če končno najde pravo stranko, potem je zmaga njegova.
– Kam ga zanaša? Levo, desno, v sredino?
– Poskušal je z Desnico.si, a ga fantje niso sprejeli, zdaj je pri zelencih 
in tu se bo ustalil.
– Zeleni.si?
– Ja. Na tej listi lahko zmaga tudi s preferenčnimi glasovi … Mislim, v 
naši volilni enoti.
– Komu boste dali glas?
– Se ve. Gasilcu!
– Suhadolc je podpredsednik gasilskega društva …
– In namestnik poveljnika. Sarža in pol.
– Na njegovih plakatih je ženska …
– Verica Medved. Tukajšnja vrtnarica, šefica vrtnarije … Super ideja … In 
kako se gledata na tistih plakatih, kot šolarčka, malo zaljubljeno, malo pri­
smojeno … Dopade se mi. Tudi slogan Vedno skupaj je v redu. Kaj pravite?
– Režija, malo glasbe, prosim!
90 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
Vrt z Marijinim kipcem.
– Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj! Stoj mi noč in dan ob 
strani, vsega hudega me brani! Prav prisrčno prosim te: varuj me in vodi 
me! Amen. Blagoslovi, o Gospod, mene in darove, bolonjske solze, ki jih 
boš po moji dobroti sprejel. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Hvalimo 
te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ navekeamen­
svetamarijamatibožjavahssekllkmmmmoooossisvekajaojaovstamizinkk
Ššššasksksšpččččmnshsuztššššekekeameneamenššššsksksgggfajhhhh­
haaokkksijss.
V avtu.
– Urban, vroče je? Klima ne dela?
– Kaj? To je volvo, Mojca!
– Ko berem … knjige … zgodbe … Mislim … Trend je, da moški pišejo 
o ženskah, tudi v prvi osebi, in obratno … Ženske so mogoče za odtenek 
izvirnejše, ko pišejo o moških, vseeno ali v prvi ali tretji osebi, na koncu 
pa … Oba spola tako in tako pišeta o sebi, moški o moškem, ženska o žen­
skem principu … 
– Mojca, kaj bi mi rada povedala?
– Kaj? Ti si na plakatu z žensko. Z Verico Medved. Imenitna poteza. 
Zapeljiva vizija. Čestitam za izvirnost. Ampak …
–  Ta tvoj ampak  … Spodkopavaš mojo kampanjo. To je zdaj več kot 
očitno.
– Včeraj sem operirala mlajšega moškega, ob pomoči primarija, seveda, 
trideset let, mogoče kako leto več, tumor … Tik ob lobanji, tu zadaj, ko ga 
odstranim, ko ustavimo kri in ko se operacija obrne proti koncu, primarij 
skoz masko in skoz smeh reče, kolegica, edina si, ki lahko moškim opereš 
možgane … Pogledala sem ga, odkimala in odhitela iz operacijske … Uža­
loščena, jezna in razočarana … Morala sem sesti, prizadel me je njegov 
ton, tak ironičen, zabavljaški, če bi njegove besede zvenele resno, me ne 
bi zadelo …
– Zafrkaval se je.
– Ne, ni se, v tem je poanta … Podcenjuje na vsakem koraku … Ko pri­
mem za skalpel, se zdrzne, najbrž si misli, da ga bom zabodla … Kar naprej 
me opominja, to je napak, tisto je drugače … 
Sodobnost 2025 91
Zdenko Kodrič Volvo
– Pri tebi se nikoli ne ve …
– Kaj se ne ve? Da sem zanič … 
– Dobra zdravnica si, edina na oddelku govoriš latinsko, hodiš na sve­
tovne kongrese, raziskuješ vpliv nanoplastike v krvi in možganih … To še 
ne pomeni … Volitve bodo čez štirinajst dni. Se tega zavedaš? Nikoli jih ne 
omeniš, misliš, da bom vse sam opravil. Mojca, tvojo pomoč potrebujem!
– V kakem smislu?
– V ženskem smislu, spremljat me moraš; z mano moraš v dvorane, na 
trge, v vrtce in šole, v trgovine, na shode …
– Boš v operacijsko hodil ti namesto mene?
– Tak odgovor sem pričakoval.
– Danes me nisi vprašal, kako sem, kako se počutim, niti roke se nisi 
dotaknil … Me pobožal. Kje pa … Daj mi roko! Prisloni jo, no, daj!
– Tam ni srca, Mojca.
– Je, je, pod joški je srčece, še eno …
– Od kdaj …
– Kak mesec … Najina puhica že raste …
– Puhica?
– Ja. Puhica. Zvezdica …
– Ni mi spodletelo …
– Če bi ti, se stvari nisi lotil, kot bi hotel.
Radijski studio.
– Spoštovano poslušalstvo, moj gost je Fredi Rozman. Če bi bila v vaši 
hiši, v katero sobo bi me najprej postavili?
– V spalnico … Ne, ne, najprej v tisto na južni strani, ogledala bi si Veri­
čino hišo, s teleskopom bi šla v njeno kuhinjo. Ko bi zagledali njeno kovin­
sko palico, vas bi streslo. Čarodeji jo uporabljajo, z njo mahajo po zraku, 
izrekajo čudežne besede. Verica je svojo zložljivo palico našla v vrtnariji. 
Ko je prekopavala gredo .. Jaz to vem, ker sem njen sosed in prijatelj … Po 
smrti njenega moža sva se zbližala … Ne za dolgo …
– Kaj vidite pri drugih?
– Marsikaj. Štirinajst sosedov me obkroža, sosedje so kot postaje kri­
ževega pota. V vsaki hiši neka posebnost, neko sranje, Veričini sosedi so 
Štromajerji. Bičajo se. Si predstavljate? S tankimi, prožnimi palicami se 
udarjajo po dlaneh. Najprej stara starša s tanko in dolgo šibo bičata svoja 
otroka, potem mlada starša tepeta svoje tri otroke, tudi najstarejšega 
92 Sodobnost 2025
Volvo Zdenko Kodrič
 sina … Ko je tega obreda konec, se zadeva obrne. Otroci šibajo svoja starša, 
ta pa svoja … Včasih do krvi, zadnja v tej žalostni vrsti je Zalika, njo biča­
jo vsi … Kaj takega še nisem videl in o tem prvič govorim … Na televiziji 
nogometna tekma Slovenija – Kazahstan, Štromajerji pa se bičajo in stari 
Štromajer prosi, dovoli Bog, da grešim!
– Na kateri postaji križevega pota pa so Štromajerji?
– Tretja postaja. Jezus prvič pade pod križem.
– Kje ste vi?
– Nikjer. 
–  Bojim se, da bova zašla. Obrekovanje ni moje področje. Ste kdaj 
pomislil, da hišo prepustite javnosti, občini, državi, da bi postala muzej? 
Astrološki, filmski, tehnični … Koliko stolov je v vaši kino dvoranici?
– Sedemindvajset. Veste, kdo je moj redni obiskovalec?
– Povejte!
– Urban Suhadolc, kandidat za evropskega poslanca.
– Gleda filme? 
– Kaj pa drugega.
– Kaj pa gleda?
– Zadnje dni najpogosteje Taksista. Z Robertom de Nirom v glavni vlogi.
– Zakaj?
– Gleda tisti prizor, ko taksist, Robert De Niro, vadi svoj znameniti sta­
vek Are you talking to me?. Vsakič … stokrat, no, malo manj, ponavlja ga kot 
zmešan. V njegovem slogu hoče nastopat pred volivci.
– To bi pa rada videla. Sta z gospodom Suhadolcem prijatelja?
– Sva. Iz gasilskih vrst sva oba. On je nad mano … Ampak v redu človek, 
požrtvovalen, natančen, dober, vsestranski, pa še vesoljski inovator.
– Njegova firma posluje z Naso in z Evropsko vesoljsko agencijo.
– Njegovi solarni paneli so tanki kot papir, zložljivi, skoraj neuničljivi, 
to je brend, ki vleče. Oktobra bodo njegovi paneli v vesolju, pritrjeni na 
raketo Europa Clipper. Gor na Jupiter gre …
– Malo premora, gospod Rozman. Glasba, prosim!
Sodobnost 2025 93
Likovni  
forum
Borko Tepina
Ko ustvarjalnost 
postane institucija
Tehnologije in možnosti današnjega časa vnašajo tudi precej zmede. Vsak­
do lahko s pomočjo svojega pametnega telefona beleži nepreštevno število 
posnetkov, povsem naključno in neselektivno zbranih utrinkov. To stanje 
je Thomas Bernhard v knjigi Izbris opisal takole: “S hudičevo tehniko 
fotografiranja ujamemo le enega od milijonov in milijard trenutkov v 
življenju dveh ljudi in nato omenjena fotografiranca obtožujemo zaradi 
tega edinega trenutka, ki prikazuje porogljiva obraza.” In tako se ohranijo 
ne le posamezni, posebni, ampak nešteti, tudi povsem naključno izbrani 
trenutki in videzi. 
Pogosto se zgodi, da človek na fotografiji ne prepozna niti samega sebe, 
kaj šele da bi ga lahko prepoznali drugi, še posebej tisti, ki z njim niso prav 
pogosto v stiku. Tudi če izpustimo naključne prostorske reze, estetske in 
osebnostne poteze upodobljenca, ločimo toliko različnih izrazov, čust­
venih stanj, kot so skrb, veselje, smeh, jok, zadovoljstvo, strah, in toliko 
najrazličnejših drž, grimas, tudi pačenj. Do iznajdbe fotografije so takšne in 
drugačne prizore upodabljali klasični in tudi še poznejši slikarski mojstri. 
Po iznajdbi fotografije je vse to (lahko) prevzel fotoaparat, z iznajdbo filma 
pa je bilo temu dodano še gibanje, časovni element. 
Ne smemo tudi pozabiti, da človek prepoznava obraze, osebe tako na 
daljavo kot od blizu, ne da bi mogel natančno pojasniti, na podlagi katerih 
posebnosti se ta prepoznava zgodi. Že z abstraktno sliko je drugače. Na 
94 Sodobnost 2025
Ko ustvarjalnost postane institucija Borko Tepina
 daljavo ali po opisu lahko ugotovimo, kdo je avtor slike, ki visi na zidu, 
četudi slike nikoli prej še videli nismo, je to Rothko, Mondrian ali recimo 
Pollock. Tako kot lahko recimo ločimo psa od človeka, če malo poenosta­
vim. Ne moremo pa z lahkoto razlikovati med posameznimi abstraktnimi 
slikami določenega avtorja, medtem ko obraze ljudi, ki so si po fiziognomiji 
lahko celo zelo podobni, ločujemo. Natančno se jih opisati sploh ne da – ali 
pa vsaj težko in v zelo redkih primerih. Pri abstraktni sliki torej z lahkoto 
ločujemo neko splošnost, neki tip podobe, še pred ugotavljanjem njenih 
posebnosti, njene prepoznavnosti. Temu lahko rečemo tudi slog. Nevarno 
pa je, če se umetnik ujame v zanko pretiranega ponavljanja samega sebe in 
se začne s tem vrteti v krogu.
Po iznajdbi fotografije je slikarjem v času impresionizma, lahko mu 
rečemo barvni naturalizem, še uspevalo ohranjati prioriteto v denotaciji 
realnega, pri čemer pa ni bila naslikana samo upodobitev nekega kraja 
ali ljudi, ampak je bilo iz podobe mogoče razbrati še čas, v katerem se 
je dogajanje odvijalo. Slikarji niso slikali le predmetov in ljudi, slikali so 
tudi atmosfero prostora, slikali so po več platen v istem dnevu in platna 
zaključevali različno glede na dnevni čas nastajanja. Paul Cézanne je bil do 
takšnega slikanja kritičen, bil je slikar trdnih, teoretsko razdelanih izho­
dišč (na podlagi redukcije na osnovna geometrijska telesa, valj, kroglo in 
stožec, je slikal svoja tihožitja z jabolki, vrči … celo draperijo), ko je trdil, 
da impresionisti s tem, ko slikajo “zrak in svetlobo”, slikajo minljivost in 
da bo takšno slikarstvo težko našlo pot v muzeje. Claudu Monetu je sicer 
priznaval mojstrstvo z besedami “Kakšno oko!”, vendar je ravno Monet, 
odličen umetnik, proti koncu življenja vse bolj slikal obmorske motive, 
ki so res spominjali na turistične razglednice. To je bila tudi posledica 
ne kakšnega tekmovanja s fotografijo, ki je bila takrat sicer še vedno črno­ 
­bela, kompozicije pa so bile lahko oblikovane s pomočjo kadriranja (tako 
kot pri fotografiji) in takšen je bil tudi postopek impresionističnih krajinar­
jev, ki so tak način dopolnjevali s kompozicijo po principu tehtnice. Slikarji 
so nanašali na platno bolj čiste barve od tistih v naravi, na voljo so imeli 
pigmente, pridobljene iz mineralov z vsega sveta, ki so se pozneje mešali 
v očesu, in to je vodilo, kljub (natur)realističnim tendencam, v ploskovno 
razumevanje slikovne površine, kar je pozneje odprlo pot modernizmu.
Vendar modernizem ni samo eden, modernizmov je več. Prav toliko je 
tudi razlag, v čem je bistvo modernizma. Tista najbolj razvpita razlaga, 
mati vseh razlag, se povezuje z besedo “redukcija”. V zvezi z njo najprej 
“krivimo” Paula Cézanna, ki naj bi svet zreduciral na nekaj osnovnih 
geometrijskih teles in tako odprl pot kubizmu, s tem pa posledično tudi 
Sodobnost 2025 95
Borko Tepina Ko ustvarjalnost postane institucija
abstraktnemu slikarstvu. Napaka. Abstrahiranje realnosti je bila vedno pot 
do večje vizualne prepričljivosti podobe, in to v vseh časih, od Altamire do 
antike, od renesanse do danes. Brez tega preprosto nikoli ni šlo. Če bi Tho­
mas Bernhardt hotel dobiti čim bolj pravo podobo fotografiranca, bi moral 
iz raznih posnetkov sestaviti sliko, ki bi združevala njegove najbolj tipične 
poteze. S tem v zvezi mi je nekoč mojster fotografije, zdaj žal že pokojni 
Jendo Štoviček potožil, da ima slikarstvo za tovrstna sestavljanja različnih 
pogledov veliko več možnosti in s tem tudi veliko prednost pred fotogra­
fijo. V tem smislu niti ni tako velika razlika med Monetom in  Cézannom, 
oba sta kontrastirala in s tem krepila prepričljivost podobe, le da ne na 
enak način in ne z enakimi sredstvi oziroma metodo. Prvi z barvo, drugi 
z barvo in obliko. Za razliko od drugih medijev ima slikarstvo oziroma 
vizualni mediji eno hudičevo zapleteno lastnost, da postane zelena barva, 
položena poleg rdeče, neizmerno bolj zelena od tiste, ki je položena poleg 
še ene zelene. Temu se reče simultani kontrast. In zaradi tega kontrasta v 
likovni umetnosti ni mogoč “absolutni posluh”, kakršnega recimo pozna 
glasba. Niti sintetični kubizem, ki je uvedel tehniko kolaža, ni abstrakten, 
čeprav je v metodi in praksi docela ploskoven. Ali pa vsaj materialen, že za­
to ni. To tezo je tudi sam Pablo Picasso ves čas odklanjal v svojih sicer zelo 
kratkih izjavah. Naj parafraziram le eno izmed njegovih misli: Slikarstvo 
je prevara, ki nas vodi do resnice. O trdnih estetskih kriterijih je seveda že 
od impresionizma naprej zelo tvegano govoriti.  
Na tem mestu seveda ni dovolj prostora za vse možne izpeljave, zato 
naj le še citiram slikarja Roberta Lozarja, ki se je nekoč slikovito izrazil: 
“Slika je v polju podob v določenem smislu preprosto brez konkurence. 
Združuje dve popolnoma različni substanci: nematerialno podobo, ki se 
lahko včasih na videz umakne v neskončne širjave iluzije, včasih pa, kot 
pri Rothku, seva pred sliko in materijo samo, se pravi barvno snov. Noben 
drug medij ni zmožen ustvariti take napetosti med njima.” Da so umetniki 
lahko učinkovito upodabljali in prenašali optične zaznamke v svoj medij, 
so morali uporabljati drobljive, mazljive, gnetljive in tekoče materiale in 
veziva, ki so jih pogosto v infinitezimalnih odmerkih nanašali na temeljnik 
ali odvzemali z njega in jim tako dajali želeno obliko, pri tem pa so se v naj­
večji možni meri izogibali privajenosti, maniri in se posvečali natančnemu 
opazovanju. Manira je vedno veljala za izgubo slikarske občutljivosti, kar 
ne smemo mešati s prizadevanjem za slogovno čistost. Vendar po drugi 
strani razdalja med idejo in materialno izvedbo dobro razloži dejstvo, 
da se tekste še vedno piše, glasbo še vedno igra (pa tudi to ne vedno), 
vizualna (tudi likovna) umetnost pa z lahkoto prehaja med mnogimi zelo 
96 Sodobnost 2025
Ko ustvarjalnost postane institucija Borko Tepina
težko združljivimi mediji in umetniškimi koncepti, uporablja zelo različna 
sredstva, materiale, včasih niti teh ne.
Bistvo kulturne dediščine, predvsem likovne, ali če uporabim še sta­
rejši izraz, upodabljajoče umetnosti, je v času neverjetnega razvoja no­
vih medijev in sredstev komuniciranja, neizmernih možnosti vizualnega 
zamrzovanja dogodkov in predočenja sveta postalo sodobnemu človeku 
povsem tuje. V času odraščanja in v okviru izobraževalnih programov od 
vrtcev do likovnih akademij beseda “likovna” ostaja le v imenu in v teh 
okvirih še vedno do neke mere obvezen del klasičnega izobraževanja, si­
cer pa se ta zamenjuje z besedo “vizualna”. Nepredstavljivo je, kako se je 
ves epistemološki potencial slikarskega medija, ki se je manifestiral skozi 
prizadevanja in delo klasičnih mojstrov, ujel v pasti neoliberalnega trga 
in podlegel  zahtevnim normam kapitala. Informacijska poplava dnevno 
proizvaja hibrid na zlitja novih z že obstoječimi mediji in le še kakšni kla­
sično dovolj dobro izobraženi umetnostni zgodovinarji ohranjajo precej 
zmedeno predstavo o tem, kar so si še do pred kratkim predstavljali pod 
pojmom patos klasične lepote. V temelju povsem nasprotni izhodišči 
dveh zelo spoštovanih avtorjev – “… slike so lepe” in “… zelo razširjeno 
prepričanje, da naj bi vizualna stvaritev ustrezala pojmovanju estetike kot 
zahteve po lepem, je pravzaprav zastarelo, saj spada v pojmovnik prejšnjih 
generacij” – se lahko pojavita v isti publikaciji, v monografiji nekega sodob­
nega umetnika, le nekaj strani narazen. In kažeta vso zmedenost trenutne 
situacije. Estetski kriteriji so se v mnogočem res povsem spremenili, pojem 
ustvarjalnosti pa niti ne. Danes je hitrost vizualne informacije tudi precej 
pomembnejša od njene kvalitete, pri čemer pa je treba posebej poudariti 
paradoks, da ravno likovna kvaliteta, če to res je, precej prispeva k njeni 
hitrosti. Vsaj morala bi. Dokaz za to lahko najdemo že na slabem primeru 
slovenske zastave.
Med Picassovo sliko in današnjimi pojmi o umetnosti zeva razkol ga­
laktičnih dimenzij, veliko večji od tistega, ki loči njegovo sliko od tiste 
v Altamiri. V isti sapi pa lahko takoj dodamo, da še nikoli ni bilo toliko 
ponavljanja starih (ali prevzetih) vzorcev kot danes. Umetniški predmet 
(slika ali kip) se je v umetnosti po drugi svetovni vojni najprej dokončno 
in povsem materializiral in postal “kos” (ang. piece), postal je predmet per 
se. Od tega trenutka naprej je bilo možno vse. Banana na zidu je le še ne­
dolžna šala. Že zdavnaj bi morala biti sodobna umetnost videna predvsem 
kot proizvod generativnega duha in intelekta, kot sled tega, ne pa le kot 
(njegov) materialni produkt, ki pa se seveda v njem oziroma z njim, ne pa 
izven njega, formalno manifestira oziroma implementira. Banana na zidu 
Sodobnost 2025 97
Borko Tepina Ko ustvarjalnost postane institucija
ali pa Duchampov Pisoar zato nista likovna izdelka, sta le navadna predme­
ta, prenesena v nov kontekst, iz prostora v prostor. S tem se ni spremenila 
njuna oblika, spremenil se je prostor, v tem primeru galerija. To je samo 
dokaz, kako zelo se je galerija in z njo umetnost institucionalizirala. 
V sedemdesetih, osemdesetih letih prejšnjega stoletja (začelo se je že 
prej, le da do takrat tega še niso resno obravnavali) je vzniknilo umetni­
ško gibanje, imenovano nova podoba, ki se je začelo najprej v Evropi in z 
zamikom v Ameriki. Za to gibanje je bil značilen modus umetnosti čistega 
užitka in larpurlartizma, ki so ga umetniki z zanosom zagovarjali. Enzo 
Cucchi, eden od najvplivnejših umetnikov tistega časa, je celo izjavljal, 
da ga simboli sploh ne zanimajo, zanimata ga samo še svetloba in senca. 
Po obdobju nove podobe pa je prišel čas konteksta, ko forma sama po 
sebi sploh ni bila več zavezujoča, s čimer je posledično prišlo ne samo 
do odmika, ampak tudi do razvrednotenja, “dekonstrukcije” medija kot 
takega, kar se v zadnjem času kaže kot manifestacija družbenopolitične 
problematike skozi umetnost. Da ne bo pomote, umetnost je bila pogosto 
še kako družbeno kritična (Goya, Otto Dix, da ne naštevam naprej), a če je 
pri tem prišlo do preveč nazorne (populistične) politične agende, kot reci­
mo v primeru socrealizma, je bilo to umetnosti tuje. Nikoli še nismo živeli 
v tako kompleksnem in za človeka in naravo tako nepredvidljivem času, 
a vendar, nepredvidljivost se kaže tudi v prihodu umetne inteligence in v 
strahovitem upadu kognitivnih sposobnosti, tako starih kot mladih in še 
posebej tistih, ki so aktivni v politiki in ki vodijo, da ne rečem vrtijo, ta svet. 
Kot sem že prej zapisal, institucionalizacija je najslabše, kar se umetnosti 
lahko zgodi. Vendar se ne bo zgodila sama sebi, zgodila se bo člove(štv)ku.
Treba je dodati, da ima politika bistveno večji vpliv na umetnost kot 
obratno. Pomislimo le, kako pomembno vlogo imajo mediji v informacij­
ski dobi, ko so sredstva javnega obveščanja, razna družbena omrežja in 
internet nasploh, veliko bolj vplivni, saj lahko v realnem času prenesejo 
neizmerno več informacij javnega (in zasebnega) značaja kot kateri koli 
drug (umetniški) medij, veliko več kot umetnik v eni od galerij s tremi 
obiskovalci na dan. Tudi v primeru še tako nazorne (in prozaične) vsebine 
pa mora biti “izdelek” tudi ustrezno oblikovan, da je lahko sporočilen.
Kot rečeno, so politika in z njo obe svetovni vojni bistveno bolj spreme­
nile umetnost kot obratno. To v eni od svojih odličnih televizijskih oddaj o 
umetnosti in njenem zgodovinskem ozadju razlaga Waldemar Januszczak, 
angleški umetnostni kritik, ki pravi, da se je po prvi svetovni vojni celo 
 Picasso moral obrniti proč od kubističnega eksperimentiranja, saj je bilo za 
ljudi s še svežimi spomini na vojna razdejanja, v jarkih raztreščena telesa in 
98 Sodobnost 2025
Ko ustvarjalnost postane institucija Borko Tepina
kamuflažna vozila, ki so spominjala na kubistične slike, tega preveč. Tako 
se je raje usmeril v neoklasicizem in k bolj realističnim temam (čeprav 
v svojem, “picassovskem” slogu). O tej sunkoviti premeni v letih po koncu 
prve svetovne vojne govori tudi Jean Claire, francoski esejist in umetnost ni 
zgodovinar, ki zaključi, da se je po letu 1918 v umetnosti končalo obdobje 
“gibanja ideje in oblike”.
Po drugi svetovni vojni je bilo podobno, le da je šlo za veliko, tudi poli­
tično podporo abstraktnemu ekspresionizmu, ki naj bi v času hladne vojne 
inavguriral svobodnjaške ideje Amerike in sploh zahodnega sveta. Pop art 
je to prekinil, a le do te mere, da sta svobodnjaški model abstraktne slike 
zamenjala Coca­Cola in Marilyn Monroe.
Pač pa se z nastopom informacijske dobe zgodi še en obrat. Pionirji 
 digitalne dobe so hkrati z uvajanjem novih tehnologij začeli brez predsod­
kov secirati ne samo podobo, ampak tudi njen status. Posebej jih je zanimal 
kognitivni proces v človeških možganih, ki bi lahko pomembno vplival 
na razumevanje in procesiranje digitalnega medija. Lev Manovich, eden 
najvplivnejših oziroma verjetno celo najvplivnejši teoretik na področju 
digitalne kulture in novih medijev sploh, pravi namreč takole: “… podobe 
so na splošno napačno prepoznane kot objektivno obstoječe strukture”. 
To v marsikaterem pogledu vrača podobo v čas, ki se je še ni kalciniralo 
v predmet. Res je, da je zdaj tudi v tehnološkem smislu postala povsem 
nematerialna, z lahkoto prenosljiva na daljavo. Digitalno kodirano jo je bilo 
izjemno preprosto bliskovito modificirati, vračati v izhodiščne položaje, 
pošiljati na daljavo in prenašati v različna okolja. Seveda pa so kmalu ugo­
tovili, da je za to treba imeti tudi nekaj klasičnega znanja.
Kar posebej niti ne preseneča, saj Manovich v eni od svojih temeljnih 
knjig The Language of New Media našteje pet temeljnih principov novih 
elektronskih medijev, ki so v precejšni skladnosti z izhodiščnimi postulati 
modernega slikarstva, tistimi, ki so izšli še iz impresionizma, postimpre­
sionizma do vključno kubizma. Postulati, ki jih je teoretično najbolje ute­
meljil predstavnik zgodnjega modernizma, Paul Cézanne, ki jih je strnil v 
treh francoskih besedah: modulation, variation et contrastation (modulacija, 
variacija in kontrast). Ti torej že zelo zgodaj napovejo Manovicheve postu­
late digitalnega medija (vsaj prva dva, vrstni red je namenoma prirejen), 
kot so angleško modularity, variability, numerical representation, automation 
and transcoding (numerična predstavitev, modularnost, avtomatizacija, 
variabilnost in transkodiranje). Tako v duhu kot dejansko. Manovich se 
vrne v še bolj daljno preteklost, ko pravi, da je že klasična umetnost tradi­
cionalno zahtevala interaktivno udeležbo človeških čutnih in kognitivnih 
Sodobnost 2025 99
Borko Tepina Ko ustvarjalnost postane institucija
procesov. To naj bi po mnenju teoretikov novih medijev pripravilo teren za 
interaktivno računalniško inštalacijo v poznem 20. stoletju. V mnogočem 
vizualne materije nikoli ne bi smeli zamenjati za statično prostorsko ali 
telesno gmoto, ampak za gibljivo snov, ki od gledalca zahteva intenzivno 
soudeležbo, čutno, čustveno in mentalno. Če Manovich pikro doda, da 
slikarji še danes slikajo s čopičem, tako kot so to počeli impresionisti, 
bi k temu lahko zlobno dodal, da se tudi pri delu z računalnikom stvari 
niso nikamor premaknile, pritiskamo tipke, ravno tako kot na (starem) 
pisalnem stroju. A stvari so se tudi v dojemanju prostora do danes precej 
spremenile. No, res je, da se še danes lahko izražamo na klasičen način, 
prav tako je tudi res, da računalnik lahko uporabljamo namesto pisalnega 
stroja. In s tem ni čisto nič narobe. 
Madeleine Sorapure pa v okviru svojega študijskega programa na Kali­
fornijski univerzi v Santa Barbari preigrava Manovicheve postulate digi­
talnega medija in svojem v prispevku z naslovom Five Principles of New 
Media: Or, Playing Lev Manovich omenja delo s študenti in kolaž kot enega 
od temeljnih principov dela z novimi mediji, tako pri pisanju kot pri ob­
delovanju slikovnega materiala, statičnega in tistega v gibanju. S tem ko 
pokaže dobre primere tehnike kolaža v slikarstvu in predstavi njegove 
delovne postopke, obravnava tudi bistvene prednosti praktičnega dela 
z njimi. Seveda je na podoben način mogoče sestavljati tudi verbalne zna­
ke, o čemer piše v delu, ki se nanaša na kreativno pisanje. 
Drugi pojem, ki ga Madeleine Sorapure obravnava v zvezi z layerji na 
računalniku, je surrealizem. Madeleine Sorapure je z njim skušala izraziti 
vso svobodo, kar najbolj svobodno prehajanje z enega (nepovezanega) dela 
digitalnega zapisa na drugega, in sicer z mešanjem in sestavljanjem layer­
jev, raznih izrezanih delov, celih podob ali geometrijskih likov. Tudi sam 
sem pri delu s študenti visoke šole za medije in informatike uvajal digitalni 
kolaž in pri tem odkrival nekatere izjemne rešitve, ki so mi jih študenti 
pošiljali kar prek elektronske pošte. A ker je vidni prostor treba videti in ga 
razumeti, je prostoročna risba od vsega še vedno najbolj elementarno sred­
stvo, prvinski komunikacijski most, risba ni le zapis resničnega prosto ra, 
je še vedno didaktični in analitični pripomoček za razumevanje njegovih 
temeljnih prostorskih odnosov.
Takšna in podobna vračanja v preteklost so se dogajala že prej, če se 
vrnemo v čas nastajanja prvih filmov, odkritja filmskih montaž, skokovitih 
prehodov, kadriranja in časovnih zamikov, kar vse je od gledalca zahtevalo 
novo občutljivost ob doživljanju te, v času in trajanju zelo gibljive vizualne 
materije. Takrat si je Sergej Eisenstein od slikarstva izposodil izraz “kolaž” 
100 Sodobnost 2025
Ko ustvarjalnost postane institucija Borko Tepina
in ga prenesel v filmski “tipaž”, sestavljanje različnih pogledov in tipov 
obraza, enega temeljnih principov filmske montaže. Ker nememu filmu 
umanjka besedna razlaga, se zateče v tipaž: zaporedno nizanje “tipov”, 
posameznih tipičnih časovnih sekvenc in kadrov, s čimer posamezne zna­
ke in kadre poveže v tekst.
“Učinek Kulešov” je bil nekaj podobnega. Lev Kulešov (1899–1970) je 
izmenično kombiniral isti obraz s posnetki krožnika juhe (lakota), krste z 
mrtvo žensko (žalost) in deklice pri igri (veselje) – posnetek enega igralca 
(Možuhina), vedno en in isti obraz, vsakič nov pomen.
Naj za konec povem še to, da bi bilo zelo narobe, če bi kolaž poskušali 
razlagati le kot slikanje s konkretnimi materiali, kot konkretno slikarstvo, in 
to samo zato, ker izdelovalci v tej tehniki lepijo različne kose konkretn ega 
materiala (tiskovin, lesa, pletenja ...). V resnici gre za nenavadne kombinacije 
(zato “gibanje oblike in ideje”), za nenadne likovne preskoke, s katerimi se 
da izvesti “atentat” na privajeno videnje, “napad” na to, česar smo vajeni in 
kar že poznamo, gre za vizualna presenečenja, ki jih zgolj  vešča roka ali oko 
niti ne bi mogla predvideti (ali pa bi ji to le stežka uspelo).
V zvezi s temi široko razvejanimi možnostmi, predvsem pa v zvezi z 
dostopnostjo sredstev osebnega izražanja v javnih medijih, v poglavju o 
variabilnosti, ki je po njegovem mnenju četrta kategorija digitalnega me­
dija, Lev Manovich spregovori še o temeljni prenovi logike masovne indu­
strijske proizvodnje v računalniški dobi. S tem napove nova pričako vanja 
njenih odjemalcev, tako posameznikov kot družbe, ki bodo s pomočjo 
novih tehnologij in novonastale paradigme napolnili prostor z izvense­
rijskimi predmeti, s čimer bodo nadomestili premočrtno verigo serijske 
proizvodnje enih in istih predmetov, kakršno smo zaradi racionalizacije 
proizvodnje poznali do zdaj. 
Variabilnost digitalnih medijev omogoča hitre prilagoditve posebnim 
zahtevam in primerom, logiki, ki ji sledi postindustrijska doba. Potem ko 
je bilo po istem kopitu izdelanih na bilijone identičnih primerkov, naj bi v 
postindustrijski dobi vsak človek konstruiral po svoji želji in po lastnem 
izboru kar koli bi že (individualno, po svojih zahtevah in lastni meri) na­
črtoval. Novi računalniško vodeni sistemi bodo zmogli povsem specifične 
operacije, prilagajali se bodo proizvodnji specifičnih proizvodov, in to po 
potrebi tudi v omejenem številu, iz posebnih, prav zanje pripravljenih 
oziroma prirejenih podatkovnih baz. Na podoben način bodo vodeni 
tudi ukazi na računalniku; po internetu se že zdaj da pluti na vedno bolj 
oseben način. Že danes lahko vsak otrok na računalniku izbira med tisoč 
in več tipog rafijami, vsaka od njih ima svojo obliko, svoj nagovor in svoj 
Sodobnost 2025 101
Borko Tepina Ko ustvarjalnost postane institucija
 semantični pomen. Nekoč pa je lahko vsakdo tipkal le na pisalni stroj s 
klasičnimi serifnimi črkami (serifi so imeli samo to funkcijo, da so zagotav­
ljali, da je imel vsak znak na pisalnem stroju enako prostora), po katerih 
se stroji niso posebej razlikovali.
Še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je študij oblikovanja arhitek­
turne kompozicije na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo temeljil na izum­
ljanju enakih, čim bolj komponibilnih in v serijah izdelanih elementov, 
ki bi se jih dalo proizvajati v čim večjih količinah in nato iz njih sestaviti 
čim več različnih končnih proizvodov. To je bilo v skladu s takratnimi 
tendencami še vedno aktualnega strogega funkcionalizma, ki je izhajal še 
iz načel Bauhausa in je bil politično ukinjen s pojavom nacizma v Nemčiji. 
Na tej šoli so si prizadevali za povezavo med umetnostjo in industrijo, med 
umetniškimi in za serialno proizvodnjo prirejenimi proizvodi, v skladu s 
tem, kakor so si tedaj predstavljali prihodnost industrijske dobe. Ampak 
če bi bila šola Bauhausa danes še živa, bi se na te spremembe zagotovo 
pripravili. To pa je še en dokaz, kako lahko politika izvede zasuk, v tem 
primeru zaustavi neko napredno gibanje. Se pa lahko danes pojavljajo 
razna neoavantgardna gibanja, ki povzemajo ikonografijo, ne pa vsebine 
preteklih gibanj, bolj kot politično esteticistični statement. Arhitekt, kipar 
in oblikovalec Jože Brumen, zdaj pokojni profesor kompozicije na Akade­
miji za likovno umetnost, mi je nekoč kar na cesti pripovedoval o tem in 
se pri tem tudi sam spraševal, kako bi bilo danes, če ne bi bilo nacizma in 
bi Bauhaus še vedno deloval. Danes bi mu odgovoril, da nacizma, takšnega 
ali drugačnega, še vedno ni čisto konec, in če bo umetnost in z njo ustvar­
jalnost manj institucionalizirana, bo to veliko prispevalo k temu, da bo 
človeški prispevek manj generičen in bolj generativen. Ali pa bo v prihod­
nosti za vse poskrbela kar umetna inteligenca sama po sebi? Za zaključek 
lahko ponovim misel Jeana Claira, ki je dejal, da bi morali umetnost, če jo 
resnično želimo demokratizirati, najprej začeti poučevati. Poudarek vidim 
na demokratizaciji. Že zato, da bomo bolje poznali, ali sploh prepoznali, 
svojo lastno podobo.
102 Sodobnost 2025
Tuja obzorja
Peter Høeg
Otroci skrbnikov 
slonov
*** Peter Høeg se je rodil v Københavnu 
na Danskem. Preden je postal pisa­
telj, je delal kot mornar, baletni plesa­
Našel sem vrata iz zapora, ki se odpirajo lec in igralec. Že njegov romaneskni 
v svobodo, pišem ti pa zato, da ti ta vrata prve nec Forestilling om det tyvende 
århundrede (Zgodovina danskih sanj, 
pokažem. 1988) je bil med kritiki in bralci izjem­
Mogoče boš rekel, koliko svobode pa mis­ no dobro sprejet, leta 1992 pa je izšla 
li, da lahko zahteva, poba, rojen na Finøju, njegova večkrat nagrajena mednarod­
na uspešnica Gospodična Smilla in 
ki mu pravijo danska Gran Canaria, pa še njen občutek za sneg; roman je bil 
v farovžu, ki ima dvanajst sob in vrt, velik preveden v 17 jezikov in je izšel v 30 
kot park. V farovžu živijo še ata in mama državah, tudi v Sloveniji – leta 1996 
ga je prevedel Janko Moder. Za ro­
in starejša sestra in starejši brat in stari man Otroci skrbnikov slonov tega iz­
starši in prababica in pes. Vsi spominjamo jemnega in samosvojega fabulista bi 
lahko rekli, da je mešanica kriminalne­
na reklamo za nekaj, kar je drago, a dobro ga in razvojnega romana s primesmi 
za vso družino. cirkuških vragolij ter z nezgrešljivim 
In čeprav seveda ne vidim veliko, kadar humornim pečatom. Avtor je zanj leta 
1993 prejel priznanje danskih knjigo­
se pogledam v ogledalo, ker sem pač drugi tržcev zlati lovor.
najmanjši v  sedmem razredu finøjske šo­
le, je cel kup starejših in težjih igralcev, ki 
na stadionu samo gledajo, kako kot surfar 
šibam mimo njih, in čutijo, da jim grejo ko­
cine pokonci, ko neusmiljeno pribašem gol.
Nad čim se torej pritožuje, boš morda 
rekel, kako pa misli, da se imajo drugi štiri­
najstletni pobje, in za to sta dva odgovora.
Sodobnost 2025 103
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Prvi je, da imaš prav, ne smem se pritoževati. Ko pa sta ata in mama izgi­
nila in je bilo vse skupaj težko razložiti, sem odkril, da sem nekaj pozabil. 
Ko so bili časi še jasni, sem pozabil pogruntati, kaj pravzaprav traja, s čim 
res lahko računaš, ko se začnejo zbirati temni oblaki.
Drugi odgovor je hud: Ozri se naokrog in poglej, koliko ljudi je res vese­
lih. Tudi če imaš ata z maseratijem in mamo v krznenem plašču, kar smo 
svoje dni imeli v farovžu, je to res razlog za vriskanje? In ali potem ni na 
mestu vprašanje, kaj človeka osvobaja?
Zdaj boš morda porekel, da ti, do koder seže oko, ves svet dopoveduje, 
kam naj greš in kako naj se vedeš, in da sem jaz še eden od njih, in po eni 
strani imaš prav, po drugi pa je vendarle drugače.
Če bi v finøjski cerkvi poslušal atove pridige, preden je ata izginil, bi 
ga slišal govoriti, da je Jezus pot, in ti rečem, da zna moj ata to povedati 
tako lepo in naravno, kot da govorimo o poti dol do morja in bomo vsi 
vsak hip tam.
Če bi poslušal službo božjo s pručke ob orglah, na katere je igrala mama, 
in če bi potem še malo posedel, bi ti povedala, da je prihodnost v glasbi, 
in mama igra in to pove tako, da bi se najraje domenil za prve učne ure 
klavirja in si iz otroških prihrankov kupil klavir.
Če bi po maši šel na cerkveno kavico na enega tistih dni, ko nas je obiskal 
moj najljubši stric, ki hodi lovit medvede v zunanjo Mongolijo in ima v veži 
nagačenega medveda in je postal predsednik strokovnega združenja, bi ga 
v monologu, ne krajšem od dvajsetih minut, slišal reči, da flašo res odčepiš, 
če zaupaš v svoje telo in se posvečaš organiziranju delavskega razreda, in 
da tega ne govori samo zato, da bi dražil ata, to meni presneto resno.
Če vprašaš moje sošolce, ti bojo povedali, da se pravo življenje začne 
po devetem razredu, ker gre takrat večina otrok zdoma v internat ali na 
tehnično šolo v Grenåj.
In ne nazadnje, če gremo čisto nekam drugam, če boš vprašal gojence 
Store Bjerga, terapevtskega centra zahodno od mesta Finø, ki so bili vsi 
še pred šestnajstim letom zasvojeni, če jih boš torej iskreno vprašal, in to 
na štiri oči, ti bojo povedali, da čeprav so čisto clean in globoko hvaležni 
za zdravljenje in se veselijo novega življenja, nič ne odtehta dolge, blage 
evforije po pipici opija ali heroinskega šusa.
In ti rečem: Prepričan sem, da imajo vsi ti ljudje prav, tudi gojenci Store 
Bjerga.
Od starejše sestre Tilte sem se nekaj naučil. Eden od njenih talentov je, 
da takoj pove, da imajo vsi ljudje prav, obenem pa je popolnoma prepriča­
na, da edina daleč naokrog ve, o čem govori.
104 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Vsi, ki sem jih omenil, kažejo na vrata, na vrata svoje najljubše sobe, in 
v njej so Jezusove ali Schubertove pesmi, ali državni preizkus znanja po 
devetem razredu, ali nagačen medved, ali stalna zaposlitev, ali pohvalni 
trepljaj po riti, in seveda so številne sobe fantastične.
Ampak dokler si v sobi, si notri, in dokler si notri, si ujet.
Vrata, ki ti jih bom poskusil pokazati, so drugačna. Ne vodijo v novo 
sobo. Vodijo iz hiše.
Vrat nisem našel jaz, nekako ne zaupam dovolj vase, našla jih je moja sta­
rejša sestra Tilte.
Ko se je to zgodilo, sem bil tam, pred dvema letoma, tik preden sta ma­
ma in ata prvič izginila, imel sem dvanajst let, Tilte štirinajst, in čeprav se 
tega spomnim, kot da bi bilo včeraj, nisem vedel, da je vrata odkrila ona.
Na obisku smo imeli prababico, kuhala je juho iz pinjenca.
Kadar prababica kuha juho iz pinjenca, stoji na dveh pručkah, ki sta 
postavljeni druga na drugo, da doseže pisker in meša, to pa zato, ker se 
je rodila majhna, pozneje so se ji hrbtna vretenca šestkrat sesedla in hrb­
tenica tako ukrivila, da bi, če bi bila z nami na družinski reklami, o kateri 
sem govoril prej, fotografi morali paziti, od kod jo slikajo, kajti njena grba 
je velika kot stojalo za marele.
Zato pa veliko tistih, ki poznajo prababico, meni, da če se Jezus vrne, 
se lahko vrne v podobi triindevetdesetletne gospe, kajti prababica je pri­
spodoba tega, čemur se reče vseljubečnost. To pomeni, da je tako prijaz­
na, da je prostora za vse, celo za tipe, kot sta Kaj Molester in ministrski 
odposlanec za Finø Aleksander Bister Finkeblod, ravnatelj finøjske šole. 
Če hočeš slednjega ljubiti, moraš biti njegova mama, pa mogoče še to ni 
dovolj, nekoč sem namreč videl, kako je šel ponjo na trajekt, in zdelo se 
mi je, da je tudi zanjo to prehudo breme.
Obenem pa se pri naši prababici ne smemo motiti. Triindevetdeset let 
ne doživiš in ne preživiš več svojih otrok in šest hrbteničnih zdrsov in 
druge svetovne vojne in se še spomniš zaključka prve, ne da bi te držalo 
pokonci nekaj posebnega. Rekel bom takole: če bi bila prababica avtomobil, 
potem karoserija razpada, vse odkar pomnim, motor se pa vrti, kot da bi 
pravkar prišel iz tovarne.
Ni pa posebno zgovorna, besede deli kot bombončke, kot da ji jih ni 
veliko ostalo, in pri triindevetdesetih ti jih najbrž res ne.
Ko torej na lepem, ne da bi zasukala glavo, reče: “Nekaj bi rada poveda­
la,” obmolknemo kot miške.
Sodobnost 2025 105
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Mi smo mama in ata, starejši brat Hans, Tilte in jaz in naš pes Basker III., 
foksterier, ime je dobil po knjigi o baskervillskem psu, III. pa je zato, ker 
je tretji pes te sorte, ki smo ga imeli v Tiltinem življenju, zahtevala je, naj 
vsakič, ko pes umre in dobimo novega, obdrži ime, le za številko višje. Ko 
Tilte pripoveduje ljudem, ki nas niso imeli sreče spoznati, kako je psu ime, 
pove zmeraj tudi številko. Ljudje se zdrznejo, mogoče ker jih spominja na 
pse, ki so umrli pred Baskerjem, in zato je, tako si mislim, Tilte zahtevala 
to ime, ker jo je smrt vedno privlačila bolj, kot je za otroke normalno.
Zdaj, ko bi prababica rada nekaj povedala in se usede na voziček, se Tilte 
nasloni na mizo in dvigne noge, tako da prababica lahko zapelje podnjo. 
Tilte bi ji vedno rada sedela v naročju, kadar bi ta rada kaj povedala, ampak 
prababica je vse šibkejša, Tilte pa vse težja. Dogovorili sta se tako, da se 
Tilte opre na mizo in se ne usede z vso težo in svet se spravi v red; praba­
bica je pri teh letih že manjša od Tilte.
“Moja mama in ata,” začne prababica, “vaša praprastarša, nista bila več 
tako mlada, ko sta se poročila, šla sta že proti tridesetemu letu. Vseeno 
sta dobila sedem otrok. Ravno ko sta dobila sedmega, sta umrla mamin 
brat in njegova žena, moj stric in teta, okužila sta se s špansko kugo in 
umrla skoraj hkrati. Zapustila sta dvanajst otrok. Moj ata je šel na pogreb 
v Nordhavn. Po pogrebu so se zbrali in tam naj bi si razdelili teh dvanajst 
otrok, takrat se je to tako delalo, to je bilo pred devetdesetimi leti, šlo je 
za preživetje. Od Finøja do Nordhavna je bilo dve uri z lojtrnikom, ata 
se je vrnil šele zvečer. Stopil je v kuhinjo, mama je stala za šporhetom, 
in rekel:
‘Jaz sem vzel vse.’
Mama ga je presrečna pogledala in rekla:
‘Hvala za zaupanje, Anders.’”
Ko je prababica to povedala, je v kuhinji potihnilo. Ne vem, koliko časa 
je trajala tišina, kajti čas se je ustavil, preveč smo tuhtali, da bi razumeli. 
Kaj se je motalo po glavi prababičinemu očetu, ko je videl dvanajst otrok na 
pogrebu in mu srce ni dalo, da bi jih ločili. In kako razumeti njegovo ženo, 
ko pride domov in reče: “Jaz sem vzel vse.” Niti sekunde oklevanja, nobe­
nega živčnega zloma, nobenega jamranja, češ da zdaj nimata samo sedem 
svojih, kar je že tako hudo, če pomisliš na nas tri v farovžu, ki imamo dvoje 
stranišč in še eno za goste, tam se pa kar naenkrat znajde devetnajst otrok.
Potem pa se na lepem, ko je tišina kar trajala, ne vem, kako dolgo, vse­
kakor pa predolgo, oglasi Tilte:
“Jaz bi bila tudi rada taka!”
106 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Vso smo mislili, da vemo, kam meri, in nekako tudi smo. Mislili smo, 
da bi bila rada kot ta oče ali kot ta mama ali kot oba in bi vzela dvanajst 
otrok, če bi bila sila.
In res je tako mislila. Mislila je pa še nekaj drugega. 
Preden je to rekla, med dolgo tišino, je Tilte odkrila vrata. No, bila je 
prepričana, da so to vrata.
Preden začnem, te bom nekaj vprašal. Vprašal te bom, ali se spomniš 
kakšnih srečnih trenutkov v svojem življenju. Ko nisi bil samo vesel. Ne 
samo zadovoljen. Ampak tako srečen, da je bilo vse popolnoma totalno 
stoodstotno odlično.
Če se ne spomniš niti enega takega trenutka, je bolj piškavo, zato je pa 
toliko pomembnejše, da se ti približam s temle. 
Če pa se spomniš enega ali še bolje več takih trenutkov, potem te 
prosim, da pomisliš nanje. Pomembno je. V takih trenutkih se namreč 
odpirajo vrata.
Izdal ti bom nekaj svojih. Nič posebnega niso. Izdal ti jih bom, da jih boš 
laže našel v svojem življenju.
En tak trenutek je bil, ko so me prvič nominirali za finøjskega AllStarsa, 
ko bi morali julija igrati z dopustniki iz mesta. Seznam je prebral prvoliga­
ški trener, ki ga kličemo Fakir, ker je plešast in tanek kot fižolovka in ker 
je vse leto razpoložen, kot da bi ravnokar vstal iz postelje, polne črepinj.
Nikoli niso izbrali mlajšega od petnajst let, zato je bilo to povsem ne­
pričakovano, seznam je bral na glas in prebral je moje ime.
Za hipec je težko reči, kje si, si zunaj telesa ali v telesu ali oboje hkrati?
En drug tak trenutek je bil, ko me je Conny vprašala, če bi bila fant in 
punca. Ni vprašala sama, poslala je Sonjo, eno od svojih dvornih dam. 
Vračal sem se iz šole, Sonja se mi je pridružila. “Conny mi je naročila, naj 
te vprašam, če bi bila par.”
Kot da bi kdo izvlekel zamašek, lebdiš ali stojiš na tleh, ne veš. In ob­
čutek lebdenja ni utvara, ves svet, ki ga čutiš in zaznavaš, je popolnoma 
drugačen.
Še en dogodek s Conny je, vleče se v preteklost, ko sva pri šestih letih 
hodila v isti vrtec. Na vsem Finøju je vsega skupaj tristo otrok in samo ena 
šola in en vrtec, tako da smo vsi hodili v isto šolo in v isti vrtec.
Vrtec je dobil nekaj ogromnih pirovskih sodov iz Finøjske pivovarne, 
postavili so jih in podprli in naredili tla in vratca in okenca, da smo se 
v  sodih lahko igrali. V enem od teh sodov sem vprašal Conny, če bi se 
slekla pred mano.
Sodobnost 2025 107
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Zdaj morda porečeš, kako sem se tako okorajžil, jaz, ki sem preveč zavrt, 
da bi vprašal, kako se pride do peka, in moram reči, da je bil to eden redkih 
trenutkov, ko sem presenetil samega sebe.
Ampak če boš kdaj srečal Conny, boš razumel, da ženske izvabijo iz 
moškega tisto nekaj posebnega, čeprav jim je komaj šest let.
Ni odgovorila. Začela se je slačiti. Ko je stala naga pred mano, je dvignila 
roke in se počasi zavrtela. Na koži sem videl svetel puhek, okrog naju pa 
sod kot kakšno ladjo ali cerkev. Dišalo je po piru, ki je stoletja mezel v les. 
Začutil sem, da ima to, kar se dogaja med nama, opraviti s  preostalim 
svetom.
Zadnji trenutek je najtišji. Majhen sem, morda imam kaka tri leta, ker 
smo ravnokar dobili Baskerja II., lezel je v mamino in očetovo posteljo, 
v kateri sem spal tudi jaz. Zdrsnem na tla in odpahnem francoska vrata in jo 
mahnem na vrt. Mislim, da je zgodnja jesen, sonce je nizko, trava pa mrzla 
in žgoča. Med drevjem se razpenjajo velike pajčevine, na nitkah vi sijo rosne 
kaplje kot milijon diamantkov, ki se bleščijo drug zraven drugega. Rano 
jutro je, tako sveže in novo in neposnemljivo, kot da pred njim ne bi bilo 
še nobenega jutra, in tudi nobena kopija ni potrebna, kajti tale traja večno.
V tem trenutku je svet dovršen. Ničesar ne manjka, pa tudi nikogar ni, 
ki bi kaj naredil, ker ni ljudi, še mene ni, radost napolnjuje vse. Kratkega 
diha je in že ga ni več.
Vem, da so taki trenutki tudi v tvojem življenju. Ne isti, ampak podobni.
Poskušam te opozoriti, da se ti samo v nekaj sekundah posveti, kako 
težko je vse skupaj, in začneš misliti.
Kajti ko začneš tuhtati, si spet v kletki.
V tem je temačnost zapora, o  katerem tukaj teče beseda. Ni zgrajen 
samo iz kamna in betona in rešetk pred oknom.
Če bi bilo tako, bi bilo preprosteje. Če bi bila zaprta na običajen način, 
bi najbrž našla rešitev, celo taka zadržana tipa, kot sva midva. V Grenåju ali 
Århusu bi si priskrbela nekaj sto gramov svetlo rdečega praška, potrebnega 
za motor z notranjim zgorevanjem, in letalske modelčke, ko je na Finøju 
veliki dan zmajarjev in jadralnih letal. Pa poiskala bi še nerjavečo cev in 
dva navojna vijaka in v cev na obeh koncih navrtala luknjico, natresla vanjo 
smodnik, vtaknila v luknjico zažigalno vrvico od novoletne rakete, steno 
bi pošteno razgnalo, še dolgo bi naju iskali.
Ampak to ne bi bilo dovolj. Kajti zapor, o katerem govorimo tukaj in ki 
je življenje nas vseh, in način, kako ga živimo, ta zapor ni samo kamnita 
stena, zgrajen je tudi iz besed in misli. In mi ga ves čas gradimo in vzdr­
žujemo, to pa je najhujše.
108 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Kot takrat, ko mi je Sonja postavila Connyjino vprašanje. Po prvi sekund i, 
takoj ko je šok spremenil svet, se je svet spet vrnil. In sicer, ko si pom islil: 
‘Je to mogoče, da misli mene, ni to kak drug Peter? In zakaj ravno jaz? In če 
res misli mene, sem še dober zanjo? In kako dolgo bo trajalo? In tudi če bo, 
v kar verjamem in upam, se bo moralo enkrat končati, ali pač ne?’
“In srečno sta živela do konca svojih dni.”
S tem koncem nisem bil nikoli zadovoljen.
Povestico za lahko noč je Tilte in meni in Baskerju bral ata. Ko se je 
pravljica zaključila z In srečno sta živela do konca svojih dni, me je vedno 
obhajal nekakšen nerazložljiv nemir.
Prave besede je našla Tilte. Nekega dne, imela je največ sedem let, jaz 
pa pet, je rekla: “Kaj pomeni do konca svojih dni?”
“To je do smrti,” je pojasnil ata.
Potem pa Tilte: “Pa sta umrla dostojne smrti?”
Ata je obmolknil. In pritaknil:
“O tem nič ne piše.”
In Tilte:
“Kaj je bilo pa potem?”
Dobro vem, od kod Tilte ta reč z dostojno smrtjo. Od Bermude Svartbag 
Jansson, ki je na Finøju in babica in pogrebnica, tako je pač to na majhnem 
otoku, veliko otočanov dela po dve ali tri stvari hkrati, kot mama, ki je 
organistka in mežnarka in svetovalka na strojni postaji.
Tilte je pogosto govorila z Bermudo in ji tudi pomagala polagati trupla 
v truge. Od nje je torej pobrala ta izraz.
Ampak to vseeno ne pojasni vsega. Ker kar predstavljaj si: Sedemletni 
punčki prebereš povestico z zadnjim stavkom In srečno sta živela do kon­
ca svojih dni, se pravi, da gre za happy end, otroci naj bi se pred spanjem 
razvedrili in pomislili na družino, da bojo tudi ata in mama in sami in pes 
živeli srečno do konca svojih dni, ki so pa tako daleč, da bi pravzaprav 
lahko rekli na vekov veke. In potem sedemletna deklica, Tilte, vpraša, ali 
sta umrla dostojne smrti.
Ko je Tilte to izrekla, sem razumel, zakaj me konci niso nikoli povsem 
pomirili. Nisem znal ali si upal misliti kot Tilte. Sem pa to občutil.
Da mogoče živita srečno. Kaj pa, ko prideta do konca, do konca svojih dni?
Takrat pa morda le ne bo tako špasno.
Zdaj ti bom povedal, kaj se nam je zgodilo. V resnici pa ni moj namen, da 
bi pripovedoval o nas. Bolj gre za to, da bi se sam spomnil in pokazal, kdaj 
so bila vrata odprta.
Sodobnost 2025 109
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Ne morem ti pomagati skoz vrata, ker še sam nisem šel pošteno skoznje. 
Če jih pa najdeva in dovoljkrat stojiva pred njimi, ti in jaz, potem vem, da 
bova nekega dne skupaj stopila v svobodo.
Za srečno otroštvo ni nikoli prepozno.
To sva s Tilte v knjižnici prebrala v neki knjigi, stavek mi je bil vedno 
všeč. Ampak ne razmišljajmo o tem. Če razmišljaš, obtičiš. Potem bomo 
rekli, da to nima nobenega smisla, otroštva je pač konec in konec je tak, 
kot je, prepozno je za to, da bi ga spreminjali.
Zato raje pustimo, naj besede govorijo zase: Za srečno otroštvo ni nikoli 
prepozno.
Po mojem je to res. Včasih pa je tudi križ.
Ampak Tilte pravi, da križev ni, so le zanimivi izzivi.
Zato bi rekel, da se je eden od teh zanimivih izzivov, kako do srečnega 
otroštva, začel na veliki petek, na Blågårds Pladsu v Københavnu. 
 ***
Ustavimo se na Blågårds Pladsu v Københavnu, mi, to smo Basker, Tilte, 
jaz in starejši brat Hans, ustavimo se s črno lakirano kočijo s štirimi vpre­
ženimi konji in za to gre vsa zahvala Hansu. Če že menimo, da se moramo 
komu zahvaliti.
Velik del danskega prebivalstva, vsekakor pa turisti na Finøju, meni, 
da ga moj starejši brat Hans spominja na danskega princa iz pravljice. To 
mnenje ljudje med drugim utemeljujejo s tem, da je visok meter devet­
deset, svetlolas, kodrast in modrook in dovolj krpanast, da izpreže enega 
konja iz kočije, ga obrne na trebuh, dene na mizo in ga žgečka po trebuhu.
Ker pa Tilte in Basker in jaz Hansa poznamo, se nam zdi, da je prej po­
doben odraslemu dojenčku.
Prav gotovo Finøjski AllStarsi nikoli niso imeli nevarnejšega generala 
na strateškem srednjem polju. Zunaj igrišča pa, ko ne gleda več za žogo, se 
zastrmi v zvezde, in taki ljudje se radi spotikajo ob pohištvo.
V København je šel študirat astrofiziko, ki ima tudi nekaj opraviti z zvez­
dami, in tu je dobil študentsko delo kot kočijaž in s Tilte in Baskerjem 
smo ga za veliko noč šli obiskat, medtem ko je v finøjski cerkvi pridigal 
namestnik, kajti ata in mama sta bila na vsakoletnem izletu na La Gomeri, 
ki je pravi finøjski wannabe med Kanarskimi otoki.
Ne vem, ali poznaš Blågårds Plads. Čisto osebno sem tukaj prvič in na 
začetku se mi zdi trg čisto normalen. Na soncu je toplo, v senci hladno, 
110 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
 ne kaj snežnih zametov je in cerkev z množico ljudi pred njo in kot pastor­
jev sin si vedno vesel, če vidiš stranke v štacuni. Trije možakarji posedajo 
na klopci na soncu in v najlepših letih žulijo pir za slona ubit. Za našo ko­
čijo je štacuna z zelenjavo, pred njo strmi trgovec v kištico limon, ki jim je 
pomagal prezimiti tako, da jih je petkrat na dan vključil v molitve, v smeri 
Meke, pred nami jo maha čez cesto stara gospa s paletko mačje hrane na 
hojci. Zato je edino nenavadno vprašanje, zakaj se turist, ki ima dovolj pod 
palcem, da vnaprej plača pet tisoč kron prek spleta za dobro urco trajajoči 
izlet po mestnem središču, odloči, da bo štartal na Blågårds Pladsu, in le 
kje se obira, zamuja že deset minut, zlepa ga ni od nikoder. 
V tistem Hansu zazvoni mobilnik, izmenjajo se štirje stavki. Po tem se 
nam življenje postavi na glavo.
“Bodil tukaj,” reče glas na drugem koncu. “A imaš brata in sestro ob 
sebi?”
Bodil Fisker, imenovani Bodil Kobilanilska, čeprav je majhna in tanka, se 
ni treba predstavljati. Je občinska direktorica v občini Grenå, ki vključuje 
otoke Finø, Anholt in Læsø, in je obče poznana. Hansu ni treba naštimati 
hendija na glasno, da bi slišali, kaj govori, pa ne zato, ker govori glasno, 
govori čisto običajno, ampak zato, ker njen predirni glas nese v najzani­
krnejše konce sveta. Pa ne gre samo za njen glas, gre tudi za njeno bistvo 
in za to reč z Duhom Božjim, ki lebdi nad vodovjem, to bi lahko zapisali 
o Bodil Kobilanilski.
Kar je pa nad njo, ni ona kot taka, ampak njena pozornost. Občinska 
direktorica ni oseba, ki bi jo srečal live, pod sabo ima ljudi, ki imajo pod 
sabo ljudi, ti pa spet, in prav ti te kličejo. Bodil Kobilanilsko sem videl ob 
neki priliki, nanjo najraje ne pomislim, ti jo bom pa moral vseeno kmalu 
izdati. Njen klic dokazuje, da se ji je čisto utrgalo.
“Ob meni so Tilte, Peter in Basker,” reče Hans.
“A sta ata pa mama pustila kakšen naslov?”
“Samo številko mobilca od mame.”
“Kdaj se pa vrnete?”
“Zdaj imamo eno turo, potem pa kočijo oddam.”
“Pokliči me, ko boste doma. Na tole številko.”
In odloži.
V tistem se Tilte obrne in me pogleda. In tudi vem, zakaj. Na nekaj bi 
me rada spomnila. Ravno zdaj se odpira priložnost.
Za hip sem okleval, da bi ti to povedal. Zdaj ti pa povem naravnost.
S Tilte sva odkrila, da vrata niso odprta le v srečnih trenutkih, ampak 
tudi v grozljivih. Ko zveš, da je nekdo umrl, ali dobil raka, ali izginil, ali da 
Sodobnost 2025 111
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
je Kaj Molester Lander, na Finøju vsesplošno znan kot osma od sedmih 
egiptovskih nadlog, vstal ob štirih zjutraj, da bi prvi prišel do galebjih 
kolonij, tam namreč maja pobiramo jajca, kar je za galebe v redu. Srebrni 
in slanikovi galebi valijo namreč šele po treh jajcih, zato se gnezd s tremi 
jajci ne dotikamo. Če torej odkriješ, da je Kaj spraznil gnezda in se svet 
okrog tebe ruši, potem to pomeni, da so v tistem trenutku vrata odprta.
In zdaj bom povedal, kaj sva s Tilte pogruntala: Poslušati se je treba. Ko 
te rukne šok, te obide, pa ne samo tebe, ampak tudi okolico, prav poseben 
in čuden občutek in temu moraš prisluhniti. Obide te, preden se ti ulijejo 
solze in se pojavijo brezup in običajna potrtost in pač odločitev: Če Kaj 
lahko vstane ob štirih, boš tudi ti ob treh ali dveh ali pa sploh ne boš šel 
spat, da boš ja tam prvi, v tistem kratkem trenutku, ko zaupni notranji 
motor ugasne in se še ne zažene, v tistem trenutku se nekaj odpre.
Tole me obhaja tukaj na Blågårds Pladsu, poslušam navznoter in čutim, 
kako se vrata od šoka počasi odpirajo.
Potem dogodki začnejo prehitevati drug drugega, dovolj dela imava že 
s tem, da drživa potapljaška očala nad vodo, in to velja tudi za Tilte.
Kot prvo reče Tilte to, kar mislimo vsi: “Ata in mama sta zginila!”
Kot drugo pa se Blågårds Plads počasi spreminja.
 ***
Ne vem, ali si že doživel, da se tvoje razpoloženje prenaša na okolico in 
se ta na lepem spremeni. Sprva je Blågårds Plads, kot rečeno, čisto okej, 
čeprav ni vpisan na Unescov seznam in ne privablja pet milijonov turistov 
v København. V naslednjem trenutku je pa podoben kraju, kamor se ljudje 
zavlečejo umret. Ljudje pred cerkvijo spominjajo na pogrebni sprevod. 
Trije možakarji na klopci se bojo ulegli in čakali, da izdihnejo, ko bojo po­
pili, in čakali ne bojo dolgo. Zelenjadarjeve limone očitno že dolgo gnijejo 
na kompostu, gospa s hojco in mačjo hrano nas gleda, kot da v mrliškem 
avtu vozimo truplo, in zdaj bo vprašala, ali lahko še zadnjič vidi pokojnika.
Potem zinem: “Bodil je strah.”
Vsi smo slišali to in v bistvu je to najbolj grozljivo. Po njenem glasu 
sodeč je naletela na neko življenjsko presežnost.
Potem se začne petje.
Iz cerkve ga je slišati, ženski glas. Gotovo ima mikrofon in zvočnike, 
hkrati pa je Blågårds Plads kot lijak, zvok je okrepljen, sliši se kot tuja 
cerkvena glasba, pozvanja kot blag gospel.
112 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Besed ne slišimo, pa nič hudega, ker je ta glas tako veličasten, da bi vanj 
na zimski dan lahko zapeljali celo kočijo, in tako topel, da te ne zazebe niti 
za hip, in tako nice, da tvegaš kazen, ker ti tudi pod razno ni do tega, da bi 
se odpeljal s tega parkirišča.
Za hip se ves Blågårds Plads osvetli. Zelenjadarjeve limone se obesijo 
na drevesa, možakarji na klopci tuhtajo, če se ne bi pridružili anonimnim 
alkoholikom, gospa pred nami pa izpusti hojco in jo mahne na fandango.
Spričo tega glasu Hans vstane, Tilte se na sedežu vzravna, jaz se stisnem 
k Hansu in ga s komolcem dregnem v bok, zato da me dvigne, da bom bolje 
videl, tako dela namreč, odkar pomnim.
Iz cerkve pride povorka, več pastorjev je v mašnem ornatu, na čelu hodi 
pevka.
Najprej te prešine, kako ima lahko tako šibko bitje tak krepak glas, 
mogoče sploh ni človek, ker dolga, zelena obleka lebdi v zraku, nad njo pa 
zelen svilen klobuk kot velik turban brez vsebine. Obleka se zasuče, za­
gledam obraz, njena polt je svetlo rjava kot kamen, iz katerega je zgrajena 
cerkev, zato njen obraz izginja.
Potem pogleda proti nam. Ko drži zadnji ton, si sezuje visokopete zlate 
čeveljce, sname zeleni turban in ga spusti na tla in vzame nekomu torbico. 
V roki drži brezžični mikrofon, odloži ga na tla, privzdigne obleko. Požene 
se v tek. Proti nam. Bosa. Čez snežne zamete, mimo možakarjev na klopci. 
In še preden preteče pol trga, vidim, da je Tiltinih let ali malo starejša in 
da štiristo metrov preteče prej kot v minuti.
Ko priteče do kočije, skoči kot kobilca na kozla, in ko je še na pol v zraku, 
zavpije Hansu: “Vozi! Piči! Jaz sem vas naročila!”
V procesiji pred cerkvijo zavlada nemir, ljudje se odrivajo, dva moška 
v obleki se odcepita od skupine in se zaženeta proti nam. Vsi štirje vemo, 
da lovita pevko. Mi smo pa itak na njeni strani. Bom kar povedal, zakaj. 
S tem glasom bi lahko skrunila deco in mučila živali, pa bi jo vseeno posku­
sil rešiti in vem, da Tilte in Basker mislita enako. 
Vendar pa potrebujemo Hansa, čeprav se sprašujemo, ali bo tej nalogi 
kos. 
Na žalost je stvar taka, da Hans žensk še ni pogruntal.
Zato je še toliko bolj mučno, ker so ženske Hansa pogruntale že zdavnaj. 
Ko ob osmih počisti stranišča v pristanišču in pobere ležalnino, ker junija 
in julija nadomešča pristaniškega mojstra, ga vsekakor že obletavajo tri 
najlepše tega poletja, rade bi ga peljale nekam ven. Ampak peljati Hansa 
nekam ven je lažje rečeno kot storjeno, kajti že po nekaj korakih začne 
krožiti okrog deklet, kot da bi iskal nekaj, pred čimer bi jih zaščitil oziroma 
Sodobnost 2025 113
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
kakšno veliko mlako, da bi se vanjo ulegel, da bi stopale čezenj in si ne bi 
zmočile nožic.
Narobe je, da se je brat rodil osemsto let prepozno, sodi namreč v vite­
ške čase, vse ženske so zanj princese, približevati sem jim moraš zlagoma, 
recimo tako, da kolješ zmaje ali se pred njimi mečeš na trebuh.
Ampak finøjske punce hodijo pri šestnajstih na tekvondo in se selijo 
v Århus, pri sedemnajstih grejo za leto dni v ZDA na študentsko izmenjavo, 
in če srečajo kakšnega zmaja, so rade njegove punce ali pa ga razsekajo in 
napišejo biološko poročilo o ostalinah. Hans torej še ni imel punce, pa jih 
ima že devetnajst, in prihodnost ni najbolj rožnata, če smo že pri tem. Kot 
lipov bog stoji in gleda kot tele v nova vrata, kot da bi ga finøjski vodnik po 
naravi razparal, da ga bo nagačil, dokler ga Tilte ne nadere:
“Dajmo že, no, bučman!”
Tiltino dretje ga nekako poživi, poleg dejstva, da sta dedca že prešprin­
tala pol trga, klobuk dol, kar sila močno spominja na reševanje princeske.
Če sem, med nama, zviška govoril o starejšem bratu, moram tudi priz­
nati, da se spozna na konje. Vsako leto od aprila do septembra je mesto 
Finø zaprto za promet razen za reševalna in dostavna vozila, v zameno pa 
vozimo turiste s konjskimi vpregami in električnimi avtomobilčki za golf 
na izlete, od pristanišča do Velikega trga poberemo dvesto petdeset kron, 
zato je mesto Finø kot razglednica, otok pa se, roko na srce, spremeni 
v enorokega kattegatskega razbojnika.
Vsi Finøjci torej vozijo kočije, ampak nihče tako kot Hans, ki jo vozi kot 
sulky na århuškem hipodromu, mogoče tudi zato, ker konji ves čas vejo, da 
jih bo, če ga ne bojo ubogali, obrnil in požgečkal po trebuhu.
Biča nikoli ne vihti, tudi zdaj ne, samo zatleska in useka z vajetmi in naši 
štirje konji se poženejo v dir kot divji zajci in Blågårds Plads že izginja za 
obzorjem.
Možakarja v obleki ga pa zdaj pobiksata. Stečeta proti velikemu črnemu 
BMW­ju pred knjižnico, na njem je diplomatska tablica, in kot bi mignil 
zlezeta vanj in jo pičita s trga.
V normalnih okoliščinah bi nas v  hipu ujela. Ampak okoliščine niso 
normalne, kajti Blågårds Plads je namenjen pešcem, zaprt je za motorni 
promet.
V bistvu je zaprt tudi za kočije. Ampak vsak Danec hrepeni po časih, 
ko je bila Danska kmečka dežela in je kralj jahal po Københavnu in so vsi 
imeli doma živali in spali s prašiči v kuhinji, da so bili na toplem in da so 
se imeli luštno. Ko torej pošteno galopiramo, se nam ljudje umikajo in se 
nam prijazno smehljajo, čeprav Hans goni konje kot na rodeu.
114 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Ko pa se bliža črni BMW, se ljudsko razpoloženje spremeni, to dobro 
poznam s Finøja, ko so poleti vse ulice cona za pešce, ljudje se namreč 
razsrdijo, če zagledajo avtomobil, ki nima tam kaj početi. Nič ne pomaga, 
če ima BMW diplomatsko tablico, to vse samo še poslabša, ljudje se zgri­
njajo okrog avtomobila.
Hans se ozre in naredi genialno potezo, kar pomeni, da ima starejši brat 
v izjemnih primerih oko za žogo tudi zunaj igrišča, zavije namreč na levo 
v stransko ulico.
Stranska ulica je enosmerna, vozimo torej v  napačno smer, cestišče 
je naphano z avtomobili, katastrofa je vse bliže. Ampak ko nas domačini 
vidijo v kočiji, prometni zakoni ne veljajo več. Mogoče zato, ker ima kočija 
slavnosten pridih, mogoče ker ljudje mislijo, da imamo na krovu veseljaške 
maturante, čeprav aprila, ampak šolsko leto se pač vse bolj krajša, avtomo­
bili in kolesa se vsekakor umikajo, nekateri zapeljejo kar na pločnik, nihče 
ne trobi in pot je izpraznjena in odprta.
BMW pripelje zdaj okrog vogla, moškima je uspelo pobegniti pred upor­
nimi pešci in zdaj vohata kri.
To pa ne traja dolgo. Študentska kočija, ki vozi v napačno smer, pomeni 
romantično izjemo, BMW pa grobo kršitev prometnih predpisov. Okrog 
njega se zamaši, zablokirajo ga avtomobili in kolesarji in pešci, ki vsiljivca 
preklinjajo in mu trobijo, da para ušesa.
O možakarjih vemo le, da nista očeta ali strica pojoče šprinterke, ker sta 
bela kot finøjski špargeljni. In vemo, da ju moramo zaradi 200­metrskega 
šprinta spoštovati.
Spoštovanje se le še povečuje. Skočita namreč iz avta, pustila sta ga kar 
sredi ceste, otreseta se blazne nepriljubljenosti in zdaj grmita za nami.
Če si tako kot jaz doživel, da te je slaba družba prepričevala, da bi šli 
rabutat hruške ali posušene limande v finøjske vrtove, potem boš že vedel, 
da odraslih, ko se tako postarajo, da si kupijo hišo in sadijo hruške in sušijo 
ribe na vrtu, več ne mika, pa tudi zmorejo ne, da bi hodili hitreje od tega, 
čemur bi se v najboljšem primeru reklo energično klamanje, videl sem jih 
le v obleki, nikoli v urnem gibanju.
To pa ne velja za moška zasledovalca. Po mojem sta starejša, morda gre­
sta že hudo proti štiridesetemu, tečeta pa kot sam hudič. Torej se nam riše 
temna prihodnost, kajti vsak hip bomo na zelo prometni cesti, morali bomo 
zmanjšati brzino, možakarja nas bosta dohitela, naprej pa raje ne razmišljam.
S Tilte sva razvila teorijo, da je najpomembnejši prvi vtis, še preden 
zveš, koliko kdo zasluži, ali ima otroke in prazno policijsko kartoteko, vtis 
pač pove vse.
Sodobnost 2025 115
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Če me ta občutek torej ne vara, sem vesel, da nobeden od moških, ki se 
nam, kolikor vidim, približujeta, ni Connyjin oče, ker niti pod razno ne bi 
rekel, da bi si katerega od teh dveh želel za zeta. Čeprav sta postrižena na 
ježka in sveže obrita in imata BMW z diplomatsko tablico in sta izvrstna na 
kratke proge, ne spominjata na tiste, ki jih zanima razumen pogovor ali člo­
vek, ne jezi se. Prej sodita med tiste, ki trmasto uveljavljajo svoje in ki jim 
je kaj malo mar, če za njima obležijo tri, štiri otroška trupla in crknjen pes.
V tem bridkem trenutku vzklikne Tilte:
“Ustavimo se!”
Hans tleskne in konji se ustavijo, kot da bi se zaleteli v betonski zid.
Ustavimo se pred majhnim parkom. Na klopeh in po mizah na soncu 
poseda vse sorte ljudi. Mamice z otroki, mladi najinih let nabijajo košar­
ko, tam so upokojenci, tam so še drugi najinih let, pobriti, ustnico imajo 
prebodeno s knofljico, tuhtajo o prihodnosti, mogoče bi pa poskusili na 
policajski šoli. Pa še kar nekaj porjavelih in tetoviranih moških in žensk 
je tam, ki so svoje v karieri že dosegli in se zdaj odločajo, ali naj naslednji 
džojnt zvijejo takoj ali naj počakajo še četrt ure.
Tilte se je postavila na kozla. Počaka, dokler se ji vsi v parku ne posvetijo. 
Potem pokaže na moška.
“Umor iz časti!” zarjove.
Tilte je malo večja od mene, a  suhcena. Lase ima pa kot levjo grivo. 
Skravžljani so in rdeči, tako kot so rdeči poštni nabiralniki, pa še podaljšala 
si jih je. Če k lasem prištejemo še to, kar bi nekateri poimenovali general­
ska drža, bo za spoznanje bolj jasno, kaj nas čaka.
Resničnost se namreč spet spreminja. Na lepem je vsem jasno, da se 
vozimo v poročni kočiji, da sta se Hans in svetlorjavka poročila in da sva 
jima s Tilte družica in družec, Basker pa poročni pes. Jasno je tudi, da sta 
možakarja morilca, vedno bliže sta, mladi ljubezni bi rada pristrigla krila.
To nekdaj nørrebrojsko delavsko sosesko razburi. V šoli smo to le bežno 
omenili, nekega dne, ko moje umske strune niso bile najbolj napete, zato 
mi ta reč ni povsem jasna in težko je reči, koliko ljudi, ki se nastavljajo 
soncu, je industrijskih delavcev, če bi hoteli biti natančni. Smo se pa učili 
v šoli, da je podoba, globoko zakoreninjena v danskem delavskem razredu, 
taka, da če gre za pravo ljubezen, potem se smejo mladi vzeti, in ta podoba 
se zdaj kaže. Pa tudi BMW in obleki mečejo na moška rahlo kapitalistič­
no senco, kar v Nørrebroju hitro ogroža zdravje, potem pa še ta Tiltina 
karizma, vsi v parku vidijo, da je kraljica, ki poziva na barikade, dansko 
prebivalstvo pa globoko v srcu ljubi kraljevi dvor.
116 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Zgodi se torej, da čez cesto postavijo barikado mamice z  vozički pa 
hiphopci in možje in žene, brez katerih ne gre. Proti nam obrnjeni hrbti 
izžarevajo toploto in varnost, obrazi pa, ki strmijo v možakarja, kažejo, 
da bosta, če gresta samo še korak naprej, doživela nekaj zgodovinskega, 
namreč ponovno uvedbo smrtne kazni v Nørrebroju.
Tilte se usede, Hans tleskne z vajetmi in štirje vranci poskočijo kot ken­
guruji. Zasledovalca še vedno šprintata, le da tokrat bežita pred giljotino 
k ostalinam iz BMW­ja.
Prečkamo veliko cesto in jo šibamo po sončnih ulicah, učinek tega, 
kar se je zgodilo, in tega, kar je rekla Tilte, je tako močan, da smo za hip 
pozabili na mamo in ata. Veseli smo za Honzka in za njegovo lepotico, 
avtomobili trobijo in nam voščijo srečo, mahamo jim nazaj.
Prečkamo velik trg in zapeljemo v neki drevored, ko se oglasi pevka:
“Tukaj bom pa izstopila.”
Iz torbice potegne tekaške copate, si jih obuje, pulover si natakne kar 
čez zeleno obleko, okrog las si ovije ruto, tako rahlo zakrije zvezdni žar, 
a le za silo, ker je ta tako močan, in še vedno trdim, čisto tako iskreno, 
med nama, da če ne bi prisegel večne zvestobe Conny in če ne bi menil, da 
dveletna razlika med zaljubljencema meji na zlorabo otroka, bi bil v hudi 
nevarnosti, da se v goreči ljubezni do nje požrem. Vem, da Tilte in Basker 
mislita enako.
Poglejmo si zdaj Hansa.
A ima sploh kakšen smisel reči, da ga je ena osvojila, če ga pa kar naprej 
in vsako minuto ne samo napada, ampak torpedira dejstvo, da ženske sploh 
obstajajo. Vseeno pa trdim, da je tukaj, čeprav sem ga videl, da v punce 
bulji kot tele v nova vrata, potolkel vse rekorde. Ta prvi neposredni vtis, 
o katerem sva s Tilte razvila teorijo, saj se spomniš, ga je totalno podrl in 
spremenil v medvedka, ki z vodno modrimi frnikolastimi učkami nemočno 
zre v svetlo rjavo lepotičko.
Tilte vzame vajeti v svoje roke:
“Kako ti je pa ime?” pobara punco.
“Ašanti.”
In pritakne:
“Bili ste čudoviti.”
“Vemo,” reče Tilte. “Zdaj pa imaš dve možnosti. Ena je, da to čudovitost 
skriješ v srce kot spominski biser in ga nosiš s sabo vse do smrtne postelje.”
Ne vem, zakaj Tilte kar naprej goni to reč s smrtjo, ampak taka pač je.
“Kaj pa je druga možnost?” vpraša dekle.
Sodobnost 2025 117
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
“Druga možnost,” ponovi Tilte, “je, da si zapišeš Hansovo mobilno 
številko. Kajti ob takih oboževalcih, kot sta ta dva tipa, boš kmalu potre­
bovala pomoč.”
Dekle, ki ji je ime Ašanti, gleda Tilte.
“To sta varnostnika,” reče.
Izvleče mobilnik.
“Prej sta podobna zaporniškima paznikoma,” ugotavlja Tilte.
“V tem je problem,” reče Ašanti. “To dvoje težko razmejiš.”
Ob teh besedah zaslišiš, da globoko nekje v njeni odlični danščini čemi 
tuj naglas, kot da bi v velikem finøjskem gozdu naletel na kokosovo palmo.
Hansovo številko shrani v mobilca. Ko vstane, že mislimo, da bo skočila 
s kočije. Ampak poljubi Baskerja, poljubi mene, poljubi Tilte in na koncu 
pritisne ljubčka Hansu, ta poljub traja za spoznanje dlje od naših. Potem 
pa skoči in odlebdi.
Nekateri ob odhodu vzamejo nekaj svetlobe s seboj. Ko dekle izgine, se 
nekako zmrači, pribije nas pa stvarnost, v kateri pokliče Bodil Kobilanilska, 
dobro vedoč, da sta mama in ata izginila.
***
Ustavimo se na dvorišču Hansovega študentskega doma, ki gleda na 
Fæledpark. Sonce sije, na cesti vrvi in cerkveni zvonovi pozvanjajo, ljudje 
hodijo po mleko in časopise v kiosk, od življenja tako rekoč buhti. Okrog 
nas pa noč kot gluha loza.
“Vsak hip bojo tukaj,” reče Tilte.
“Nihče ne bo prišel po vaju,” reče Hans.
Mogoče imamo vsi v sebi različne ljudi, vsekakor živi v mojem bratu 
zaščitnik. Ne pokaže se pogosto, ko pa se, zašpilajo merilni instrumenti 
in stvari se začnejo prekopicevati. Na primer, najimenitnejša restavracija 
v Finøju je v pristanišču, reče se ji Pukel. Hans se je tam večkrat oglasil in 
krožil okrog punc, ki bi ga rade kam peljale, v tistem pa ven pridejo trije 
ali štirje mladeniči, ki se jim je zdelo, da bi se jim idilično dopustovanje v 
prelepi naravi in v historičnem okolju in z odličnim pethodnim kosilom in 
z vinsko karto imenitno zaključilo, če bi zmasakrirali nekaj domorodcev, in 
po njihovem so se jim Hans in dekleta ponujali kot na srebrnem pladnju. 
A v tistem, ko so šli v akcijo, je v mojem starejšem bratu nekaj kliknilo. Ta 
sramežljivi, a dobrosrčni mladenič, ki ga vsi poznamo in imamo radi, je 
izginil kot kafra, potem pa naravna katastrofa: dva moška plavata v lastni 
krvi, tretji leži med kolesi, četrti skuša pobegniti.
118 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Zdaj se kaže ta Hansova plat. Ampak Tilte odmajuje.
“Zunaj te rabimo,” reče.
Nastane premor, med premorom vlada tišina. Vsi štirje vemo, da se 
bomo zdaj ločili, in zdaj se začenja muka, ničesar ne rečemo in v tej tihoti 
pri Tilte in Hansu nekaj opazim.
Starši so seveda okej, tudi naša sta. Če pa bi morali delati izpit za od­
rasle, preden bi dobili otroke, koliko bi jih ta izpit naredilo, tako, čisto 
iskreno? In tisti, ki bi ga, bi ga ravno za silo. Z našima atom in mamo je reč 
taka, da čeprav Tilte trdi, da ni bilo z mojim odraščanjem nič narobe, kar je 
težko združljivo z dvoletnim zaporom za mladostnike in petletno terapijo, 
bom vseeno rekel, da bi ju na izpitu spustili iz sočutja.
Včasih je stvar z brati in sestrami težko razložiti, na kočiji pa nekaj 
opažam. Tilte me v tem trenutku seveda opazuje.
Z besedo ljubezen je treba biti previden. To je beseda, ki te hitro omedi 
in ti zmehča nart. Vseeno pa jo zdaj potrebujem, ker mi bo edina pomagala. 
In če se zgodi, se bojo vrata odpirala in dobil bom priliko, da pokukam v 
svobodo. 
Da bo čisto jasno, kaj mislim, bi rad na kratko pripomnil, kako smo od­
krili, da imajo ljubezen in vrata nekaj skupnega, pravzaprav je to odkrila 
Tilte, in to v farovški kuhinji.
Ne vem, kako je s tem pri vas. Pri nas vstajamo tako zgodaj in toliko ma­
lic je treba in toliko šolskih ur in toliko domačih nalog, potem pa še toliko 
fuzbala in toliko obiskov farovža, tudi zato, ker mama in ata izmenično 
pastorujeta v treh cerkvah na Finøju, da imaš vsak dan občutek, kot da je 
orkan Lulu razdejal Kattegat in se odločil, da bo ostal v našem farovžu.
Včasih pa se veter unese, praviloma v petek in soboto, morje se umiri in 
za hip se zavemo, da družina niso le prazne marnje, običajno se to zgodi v 
kuhinji, in v enem takih trenutkov smo nekaj odkrili.
Ata je kuhal. Pravi, da se ob kuhi sprosti, čeprav se zdi, da odpira klav­
nico in se mu bo spričo povpraševanja zdaj zdaj snelo. Pravi in verjame, 
da kuha, kot so jedli doma v Nordhavnu, na severnem koncu Finøja. Po­
veličuje ga na vse kriplje, menda ga je bilo samo sonce, od sreče so menda 
blaženo vekali, in čeprav smo otroci videvali njegovo mater, našo babico, 
vse do smrti, verjetno zaradi razlitega žolča, niti pod razno ne verjamemo, 
da je znala kuhati.
Vseeno pa zna moj ata s tlačilko in mesoreznico z recepti srednjeve­
škega Finøja pripraviti marsikaj, kar mnogi cenijo, in ravno zdaj, ko o tem 
pripovedujem, dela račji konfit in žolco iz svinjskih parkljev, ki je trda kot 
kamen kost.
Sodobnost 2025 119
Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov
Mama sedi za mizo z električnimi kleščami in spajkalnikom in lupa­
mi za ure in mikrofoni in oscilografom in dela ključavnico za kevder za 
 ozimnico, ki odpira vrata z glasom. Na levi sedi na klopi Hans z zvezdnim 
atlasom. Ob njem sedi Tilte in ima vse na očeh. Pod mizo Basker stoka 
kot astmatik, čeprav to ni, diha sto na uro, kot foksterier pač uživa, da se 
posluša, kako diha.
Jaz sedim v udobnem naslanjaču, in če si predstavljaš, da sem majhen in 
prefinjen in šibek in zavzet zgolj za to, da prispevam k dobremu vzdušju, 
potem si na dobri poti.
V takih trenutkih si upaš pomisliti, da imaš družino.
Zgodi se nekaj, kar se zdi zaupanja vredno.
Mama nastavlja računalnik, da bo prepoznaval njen glas in naše glasove, 
in zato zamrmra prve kitice V ponedeljek v dežju na Solitudeveju.
Ta pesem je mami ena najljubših. Bacha in Schuberta ima sicer tudi rada, 
najbolj se je pa vseeno dotakne Solitudevej, zato smo otroci s to nesmrtno 
klasiko odraščali, kot da smo z njo zraščeni. A ta samoumevnost pomeni, 
da tvegaš, da začneš to sprejemati za dano. Zato se družina zdrzne, ko 
Tilte zine:
“Mama, a ta pesem tebi in atu kaj posebnega pomeni?”
Kuhinja obmolkne. Mama se odkašlja.
“Ko sem bila stara devetnajst let,” začne, “me je prijateljica Bermuda, 
ki jo zelo dobro poznate, spodbujala, naj se prijavim na vsakoletno tek­
movanje talentov v hotelu Finø. Tri mesce sem se pripravljala, napočil je 
veliki dan in sva šli. Stopila sem na oder, na sebi sem imela dežni plašč 
in klobuček, velik kot škatlica za tablete, zapela sem V ponedeljek v dežju 
na Solitudeveju. Sama sem skoreografirala še preprost ples. Luč je bila res 
jarka. Na sredi zadnjega verza se mi je zazdelo, da nisem na tekmovanju 
talentov. A šele pozneje se mi je posvetilo, da sem se znašla na vsakoletnem 
srečanju pastorjev severnojutlandske občine.”
Dve minuti smo pobožno molčali. Potem spet Tilte:
“Upam, da si proti Bermudi ustrezno ukrepala.”
“Nameravala sem,” reče mama, “a me je prekinil oče. Takrat sem ga 
prvič videla.”
“Kaj pa je rekel?” vpraša Tilte.
Mama postavi spajkalnik v stojalo. Odloži žico s kositrovo spajko. Sna­
me lupo z očesa.
“Povedal mi je,” reče, “kako srečna bom. Kako prelepo bom živela z 
njim.”
120 Sodobnost 2025
Otroci skrbnikov slonov Peter Høeg
Spet trenutek tišine. Vemo, da je to res. Ata je tak. Meni, da izkazuje naj­
globlje krščansko sočutje tako, da ljudem dopoveduje, da jih čaka vrhunec 
življenja, če ga bojo bolje spoznali.
Mama vstane in počasi stopi do ata. Spodobi se, da ata zardi kot kuhan 
rak, da kljub videzu in prepričanju številnih pokaže sram. Gleda mamo, 
žolca je že stvar pozabe.
“In a veš kaj, Konstantin?” reče mama. “Prav si imel.” In ga kušne. Po 
eni strani ti je to zelo mučno gledati, po drugi pa se tolažiš s tem, da ni 
nobenih nebodijihtreba prič.
Do tega trenutka je bilo vse kolikor toliko splošno in pod nadzorom in 
v okviru tega, kar nekega lepega dne lahko doživiš v marsikakšni finøjski 
družini. Ko pa mama ata spusti in gre tri korake nazaj do svojega stola, se 
naslika Tilte.
“Poslušajte to!”
Kar se zgodi, težko razložim. Je pa povezano s tem, da nas za hip pri­
sluhne vseh šest. Pa ne izrečenemu in narejenemu, ampak temu hipnem 
položaju. Zgolj čez nekaj sekund, ko vse zalebdi, farovž, štorklje na strehi, 
ozimnica v kevdru, še svinjska žolca je breztežna, v tem breztežju se zla­
goma odpirajo vrata.
Prevedel Darko Čuden
Sodobnost 2025 121
Spomini
Uroš Zupan
Dnevnik 1993
20. januar 1993
Soba je, vedno je soba in v njej je moški, ki se bliža tridesetim. Ni mu 
 jasno, kako da ne razmišlja o tem, da se bliža tridesetim. Soba je in v njej 
so obrazi, ki se počasi brišejo, kot se briše sapa, ki jo je nekdo dahnil na 
steklo, rosa, ki zdaj izginja z isto hitrostjo, kot se je odtisnila. Izginjajo 
tudi telefonske številke, ki jih je nekoč vrtel, brišejo se, padajo počasi, 
padajo nekam na dno spomina, nekam v temne kote, da bi bile varne pred 
skušnjavo, da jih ponovno zavrti. Izginile so iz blokcev, notesov, izginile 
z listov papirja, v naglici iztrganih iz zvezkov. Soba je, ne vem, mogoče 
kazen, mogoče nagrada, mogoče privilegij, ne vem, kako dolgo lahko člo­
vek tako živi, kako dolgo je lahko odmaknjen v spomine, ki prihajajo, ki 
so del življenja vseh ljudi, ki niso samo njegovi, ne vem, ali naj vzamem 
takšno življenje kot dar. Zdaj se hranim z eno nočjo, mogoče niti ni noč, 
je le počasno padanje mraka, je neki marec ali pa april, ko mi je nekdo iz 
zvočnikov, s plošče, ki se je vrtela na gramofonu, že neštetotič pripove­
doval svojo življenjsko zgodbo, odprto rano, rano, ki se ne celi, a tudi več 
ne boli. Prisvojil sem si tisto življenjsko zgodbo in zdaj ne vem več, ali mi 
jo je povedal tujec ali sem si jo izmislil sam. S čim so spojeni spomini, ki 
imajo povezavo z ljudmi, ali je sploh šlo za ljudi, ali ni šlo za igro svetlobe 
in počasno dvigovanje vonja, ko vstopa tujec in prihodnost grabi za vrat 
122 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
s takšno silo, da se prestrašimo, ker nas to boli? Kako je, če je življenje 
sestavljeno iz ene same bolečine, ki ima različno intenzivnost, odvisno od 
dnevne ure in od ljudi? Svetloba, počasno padanje dežja, enakomerni tok 
reke, spuščanje in dvigovanje morja ne ranijo. Ranijo ljudje. 
Za koga to pišem? Mogoče skušam v mislih slišati svoj glas, njegov zven, 
da bi me umiril, da bi mi postlal posteljo, mi namestil blazino in bil moja vez 
z zemljo. Kaj imam? Prgišče besed, občutek, da znam zapisati tisto, kar ljud­
je mislijo, kar čutijo, da to storim namesto njih, da to storim zanje. Obseda 
me spomin na neki daven vonj, možnost prestavljati se s kraja na kraj, se 
pred spanjem sprehoditi skozi spomladanski Beograd, skozi neko mladost, 
ki mogoče sploh ni moja. Izid zgodbe je določen vnaprej, tudi njena vsebina 
je določena vnaprej. Nikoli mi ne bo dano tisto, kar v mislih preprostih ljudi 
velja za normalno. Nekako sem se sprijaznil s tem, čeprav včasih dvomim o 
svoji odločitvi, toda druge poti, kot je ta, po kateri hodim, ni.
Mojstrim se v sprejemanju udarcev. A nekje v negotovi prihodnosti se 
mora zgoditi čudež. Mogoče pa se čudež dogaja vsak dan, vsak dan, ki ga 
imam na razpolago, da se soočam z odprto rano, da nanjo polagam obliže 
iz spominov, da nanjo polagam obliže iz neuresničenih želja in zelišča, 
ki naj bi mi spremenila življenje, da ne bi bilo tako potopljeno v samoto. 
Lomim se in pokam, vedno znova se lomim in pokam, ko zapuščam starše, 
kot da me je strah, da si ne bomo nikoli mogli povedati stvari, ki bi si jih 
morali povedati. Čedalje raje sem v njuni hiši, le tam imam občutek, da 
nisem popolnoma sam.
Zanima me, ali ljudje kdaj pomislijo, kaj se skriva za verzi, za vsako be­
sedo, za vsakim stavkom, ki sem jih napisal, ali vedo, da se vsak dan borim, 
da si vsak dan kot nor prizadevam, da bi preživel, da bi se stvari spreme­
nile, da bi se pomaknil z mrtve točke. Sanjal sem te dogodke in sanjal sem 
izid odnosa, napaka ni bila mogoča. Ostale so stene, v katerih so se včasih 
pojavile razpoke, skozi katere je padala kratkotrajna svetloba. Kratkotrajna 
luč. Na takšen način se dva človeka nikoli ne bosta zbližala. Saj nimata 
nobene možnosti, da bi prišla dlje od izhodišča. Razlika v letih je prevelika. 
Tridesetletnik in najstnica. Kolikokrat sem imel v teh mesecih občutek, da 
sva skupaj. Enkrat, mogoče dvakrat. Lahko bi preštel na prste ene roke.
28. marec 1993 
Meseci pekla, ali Obdobje v peklu, kot bi zapisal Rimbaud, še vedno trajajo, 
mogoče je zdaj vse skupaj za spoznanje znosnejše. Znosnejše, ko hodim 
Sodobnost 2025 123
Uroš Zupan Dnevnik 1993
pod drevesi in si skušam v nosnice in pljuča potisniti čim več dišečega 
zraka. Bolečina se seli iz enega dela telesa v drugega, zdi se, kot da je še 
nekdo v meni, kot da se neka senca ovija okrog mojih kosti in me noče 
spustiti v življenje. Oddaljilo se je, vendar se zopet počasi bliža. Ne vem, 
komu so potrebna takšna obdobja in zakaj se pojavljajo, zakaj? Mogoče se 
le demoni igrajo z mano, mogoče sem molil k sovražnemu Bogu, mogoče 
me kdo skuša, mogoče je to kot neko čiščenje, mogoče?
In ponovno hodim pod drevesi, pod ogromnimi kostanji na tržnici, in 
živim življenje na čisto drugem nivoju, spomini me zasipajo kot kamenje. 
Z distance gledam na ljudi, na vse razmetavanje s svetlobo, na vso stran 
vrženo energijo, ki sem jo porabil za ženske. Kakšne igre so potrebne in 
za koga? Komu so potrebne vse te igre, vse te različne poti in na koncu 
kompromisi? Komu? Za koga?
Tonem, tonem v preteklost, oklepam se je, prihodnost je nemogoče od­
daljena, nedosegljiva, včasih prepredena s fizično bolečino, ko se kristalno 
jasne podobe San Francisca usujejo z neba, mogoče z ekrana. Kako noro 
neboleče so oddaljene stvari, kako ne ranijo, s kakšno mehkobo in lepoto 
se spominjam svoje prve pomladi v Ljubljani, s kakšno lahkoto bi zavrtel 
čas nazaj v tisto obdobje, ali pa naprej, stran od tega polovičnega življenja, 
od tega vegetiranja, stran od bolečine, ki ni nobeno pesniško sredstvo, 
nobena metafora, ampak resnična bolečina.
Prebiram stare zapiske, osnutke pesmi, celi dnevi in meseci se mi po­
javljajo pred očmi, vsa svetloba, počasi padajoča v sobo na Postojnski, in 
tistih deset dni vojne, ko me je napadel strah, ki ga nisem poznal, strah, 
da me bodo ubili, da ne bom nikoli videl svoje natisnjene knjige, da je ne 
bom nikoli držal v rokah. Krog na kozmični vodni uri se sklepa. Dobil 
sem Clementeja, točno tistega, ki mi je pomagal pisati Reko. Dobil sem ga 
točno po dveh letih in se skoraj razjokal od sreče. Danes popoldne sem 
se čudil, danes popoldne me je tresla sveta groza, začutil sem potrebo, 
da bi koga poklical, našel koga, ki bi razumel. Nobena slika, noben prizor, 
noben resničen dogodek ne odtehta umetnosti, nima njene moči. Nobena 
ljubezenska izkušnja ni tako močna. 
Knjigo imam pred sabo, odprto, naslov slike, ki jo gledam, je Everything 
I Know, in v njej je zajeto celotno življenje, vse, zavoljo česar se napreza­
mo in za kar se borimo, vse, kar se nam, vsaj nekaterim, vztrajno izmika. 
Ostaja le razdejanje, pogorišče in včasih kakšna beseda, kakšen stavek, ki 
ga zapišeš in ga kasneje izrečejo ljudje. Vidiš, da mislijo nate, vidiš, da trpiš 
namesto njih, da loviš svoje in njihova življenja v natančno merjene verze, 
vidiš, da te imajo na neki način radi, vendar si s takšno ljubeznijo ne moreš 
124 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
nič pomagati. Je res, da je dovolj, da je tam, da obstaja, je res? Kako kruto 
sami smo. Najbolj smo sami v bolečini in v norosti. Kje je človek, ki bi 
razu mel? Kje je človek, ki ti ne bi položil dlani na čelo zgolj iz sočutja? Kje?
Direktno v Boga me vodi življenje. Direktno v njegov objem, ali pa v 
njegovo zavrnitev. Okrutne stavke mi narekuje. Okrutno pisavo. Če sem v 
takšnem stanju sploh zmožen kaj pisati.
Berem zapiske, maji, pretekli maji, konci aprila, pred tremi leti, paranoja 
zaradi drog, pred dvema letoma, golobi nad strehami v Kopru, branje Johna 
Ashberyja, branje njegove knjige A Wave in spanci s čudnimi sanjami, dež 
in še enkrat dež in samota, popolna samota, trapaste iluzije, neizpolnjena 
pričakovanja in dež in spanje in poezija, ki je postala podobna vodi. In 
potem vrnitev v Ljubljano – bi takrat, ko sem se vračal v Ljubljano, verjel, 
da bom čez dve leti prepreden s takšno fizično bolečino, ki me navdaja z 
občutkom, da me hoče ubiti, bi takrat verjel, da bom čez leto dni na robu 
živčnega zloma zaradi življenja, ki je bilo okrasno, ki sta ga sestavljala po­
pivanje in ljubezen do vsega, bi takrat verjel in bi se bil pripravljen v času, 
ki bo prišel, spopadati s takšnimi okrutnostmi? Bi verjel, da se bo življenje 
na tako okruten način igralo z mano, ali bi verjel, da bom imel raje noč kot 
dan, temo, ko vse potihne, ko sam hodim pod drevesi in se ustavljam in 
poslušam vodo in jo voham, poslušam reko in jo voham, njen vonj se meša 
z vonjem vrb žalujk, istih dreves kot v pesmi Prihajanje pomladi, ki je bila 
objavljena v knjigi Sutre, ki je perfektna, nedolžna knjiga, poštena knjiga, 
takšna, kakršne ne bom sposoben nikoli več napisati, kot ne bom nikoli 
več sposoben napisati knjige, kot je Reka? Počasi se lomim in drobim, zad­
nje leto mojega življenja ni samo zmedeno, kot sta bili leti poprej, ampak 
 pe klensko. Najprej dokončen rez od alkohola in potem bolezen. 
Koga naj pokličem, njo, ki sem ji na razglednico napisal verze Leonar­
da Cohena – “Prosim, najdi me, star sem skoraj trideset.” – in se seveda 
nisem podpisal? V moje sanje je stopila s takšno intenzivnostjo, da sem 
se skoraj prestrašil. A kako naj se pogovarjam z ljudmi, ko pa se počutim, 
kot bi bil ujet v zapuščenem vodnjaku, ujet v bolečini, naj jim govorim, da 
sem utrujen, da me bolečina zdeluje, da imam občutek, da me hoče ubiti, 
pokončati, odtrgati od zemlje, mogoče vrniti v Boga? “Prihajamo od Boga, 
ki je naš dom,” je Ginsberg dodal Wordsworthove verze k svoji pesmi o 
umirajočem očetu. In ko mu je pesem bral na glas, je oče rekel: To je ču­
dovito, a ni resnično.
V starih Problemih sem bral, da je pesniku ali pisatelju potrebno trplje nje, 
da bi lahko pisal, da so potrebne depresije, življenje na robu, Ker mauner je 
to zapisal, pa tudi Pirjevec je pisal o tem, da je potrebna d eseterna porcija 
Sodobnost 2025 125
Uroš Zupan Dnevnik 1993
blata. In dobivam jo, nekje na robu, nekje med življenjem in slutnjo smrti 
sem, nekje tam, kjer je bil ves čas Celan, a ne zaradi fizične bolečine,  ampak 
zaradi metafizične rane. Na koncu se je odločil, da bo ta rob prestopil. 
Izbral je smrt v vodi. 
Meni poezija nikoli ni bila sovražnik, beseda mi nikoli ni bila sovražnik, 
vedno je bila rešiteljica in edina bilka, za katero sem se lahko prijel, nobene 
bojazni nimam, da bi me poezija zapustila, popolnoma nobene bojazni. 
Tomaž mi govori, da je poezija tista, ki je odgovorna za moje stanje, da je 
ona povzročila to strašno razdejanje. To ni res. Poezija je zaveznik.
Ko preteče čas in se vojne končajo, ko pokopljemo milijone mrtvih, takrat 
lahko znanstveniki in poznavalci ugotavljajo vzroke, lahko jasno vidijo 
napake, poteze, ki bi lahko vse skupaj preprečile ali vsaj omilile posledice 
vojn. Takrat so natančno določeni povodi, sprožilni momenti. Podobna 
situacija je verjetno tudi z boleznijo. Opiše in določi se jo lahko šele po 
tem, ko že napravi razdejanje, ko povzroči škodo. Ko postavi človeka na 
črto, med življenje in smrt.
Včasih se je takšno vreme, kot je zdaj, začelo kakšen mesec kasneje. 
Vse nori, tudi narava. Zdi se mi, da moje telo odseva svet, planet Zemljo. 
Z vsemi pizdarijami, ki se dogajajo na njem. Ki jih je zakrivila človeška no­
rost, ali pa božji merski sistem, ki si ga ljudje razlagamo po svoje, s svojimi 
etičnimi merili, s svojim občutkom za dobro in zlo, kot je rekel Matevž.
Vse stvari imajo svoj začetek, svoj vrh, svoje počasno padanje in svoj ko­
nec. Ljubezen, življenje, govorim o pozitivnih stvareh, podobno dinamiko 
in podoben ritem pa morajo imeti tudi negativne stvari, recimo bolezen, 
če seveda ni neozdravljiva. Toda kje je ta konec?
Težko je reči, ko si še v hudi bolečini, ko imaš občutek, da se ne bo nikoli 
končala, ko ne vidiš nikamor naprej, težko je takrat reči, si dopovedati, da 
je to le prehodno obdobje, da se boš iz tega izvil, izkopal, se kaj naučil in 
znal stvari ceniti takrat, ko so še tu, in ne šele takrat, ko so že izgubljene.
Stvari, ki sem se jih z vsemi štirimi otepal, zdaj skozi zadnja vrata vsto­
pajo v moje življenje. Mogoče pa so to sprednja vrata. Mislim seveda na 
poezijo. Na evropsko poezijo, na metafizično poezijo. Od kod Rilkeju jezik, 
od kod jezik Devinskih elegij, od kod jezik Celanu, od kod dikcija, ritem, 
oblika stavka v Elegijah?
Odgovor je samo en. Nemška romantična poezija. Hölderlin. Tam skoraj 
ni pesmi, v kateri ne bi bil prisoten Bog, ki je blizu in težko dostopen. Höl­
derlin. Še en primer stereotipne usode, vnaprej določene usode, v nobeni 
126 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
umetnosti se to ne dogaja na takšen način, kot se dogaja v poeziji. Nič ne 
terja takšnega davka, takšnih žrtev. Zakaj?
Če je to tako evidentno, zakaj potem ljudje še vedno rinejo v poezijo? 
Sam sem prepričan, da ni poezija tista, ki bi povzročala škodo, ni tista, 
zaradi katere bi ljudje blazneli. Življenje je tisto, ne poezija, življenje se 
neusmiljeno poigrava z nami. Ljudje se poigravajo z nami, ljubezen se 
poigrava z nami, ona nam je zmožna zadati najhujše in najstrašnejše rane. 
Nas potisniti v utrujenost, ki jo povzročajo stalni porazi. Ampak nekje še 
vedno obstaja upanje, upanje na čudež, ki se mora zgoditi.
Ko pišem dnevnike, pa tudi ko pišem poezijo, vedno mislim na neki 
prihodnji čas, verjetno na čas, ko me več ne bo. Mislim, da bo nekaj od 
tega, kar pišem, ostalo. Da bo mogoče to kdo bral, kot danes jaz prebiram 
Pavesejeve dnevnike in poezijo ali pa Celanovo poezijo. Toda kakšno za­
doščenje to prinaša, kakšno zadoščenje prinašajo te zmedene misli, to, da 
ne boš vedel, da je nekdo s tvojimi verzi osvojil žensko ali pa da si nekomu 
pomagal preživeti? Sreča in lepota sta največkrat podeljeni tistim, ki se 
ne ukvarjajo z metafizičnimi ranami. Sta od tega sveta. Gledam te ljudi, 
ki ju imajo, in si mislim, oni so gospodarji sveta, a kaj, ko se v času vse to 
razpusti, kajti čas vse uniči in na koncu ostanejo le velika dela duha, umet­
nost. Mar plačilo in zadoščenje v sedanjosti ne obstajata? Ali pa obstajata 
v kakšnem drugem prostoru, v kakšnem drugem svetu. Toda teh drugih 
svetov ne poznamo, in tudi če bi se jih trudili spoznati, bi vanje prenašali 
merila s tega sveta.
Po čem sem izjemen, v čem se ločujem in razlikujem od vseh drugih ljudi, 
kaj mi daje pravico tako misliti? Nekaj pesmi, ki sem jih napisal. Je to do­
volj? Verjetno sem izjemen tudi po neskončni bolečini, ki se me drži, in po 
neskončnih kretenizmih, ki jih počenjam. Kaj mi daje pravico tako misliti?
Marec, april 1993
Obstajajo dnevi v naših življenjih, dnevi, ki so jih prekrile plasti izgub­
ljenega časa, a se jih še vedno spomnimo, jih znamo natančno obnoviti 
od jutra do večera. Tudi tisti dan, tisti konec marca 1991, je eden teh. Po 
neprespani noči sva s Samom v zgodnjem jutru blodila po sipinah Hoek 
van Hollanda, pihal je močan veter in ladje, ki plovejo proti Angliji, so se 
kot prikazni dvigale iz megle. Ko sva se z obale vrnila v Rotterdam, sva šla 
najprej v prodajalno s slikarskimi monografijami, ki je v pritličju muzeja 
Boymans. Tam sem odprl monografijo Francesca Clementeja Trije svetovi 
Sodobnost 2025 127
Uroš Zupan Dnevnik 1993
in se na prvi pogled zaljubil v njegove akvarele. Nežnost je bila tista, ki 
me je očarala, pa Clementejeva navada, da je na vsako sliko narisal svoj 
obraz. Zvečer sem v postelji zapisal prve verze pesmi, ki so jo navdihnili 
Clementejevi akvareli. Takrat še nisem vedel, da sem začel pisati knjigo 
Reka. Ko sva se po štirinajstih dneh vrnila v Ljubljano, sem imel poleg 
pesmi o Clementeju napisano še meni zelo ljubo Opoldne v Bredi. Prihod 
v Ljubljano je pomenil nenaden skok v pomlad. Takrat sem stanoval na 
Postojnski, in to je bila moja prva pomlad v Ljubljani. Imel sem jezik, imel 
sem obliko, ki sem jo iskal osem mesecev, in začele so prihajati pesmi. 
Prihajale so v točno določenih intervalih, kot plameni, kot zvezde so se 
prižigale v mraku in me obiskovale, jaz pa sem jih zapisoval in popisane 
liste zlagal. Moje početje je nenavadno spominjalo na nizanje biserov na 
ogrlico. Ob popoldnevih sem se sprehajal po Tivoliju ali pa sedel v sobi in 
gledal, kako skozi tanke zavese pada svetloba, cela hiša je bila prepojena s 
svetlobo in vonjem starega pohištva, ki je polnil prostore. Včasih je prišel 
Tomaž in prinesel vrečo piva. Potem smo se moj bivši sostanovalec Aleš 
[Aleš Pogačnik], Tomaž in jaz usedli v kuhinjo in opazovali barvo zraka, 
popoldanske vlake, ki so se izgubljali v smeri Italije, v smeri morja. Zraven 
smo poslušali Nicka Draka in Vana Morrisona in bili sveto prepričani, da 
smo v Berkeleyju, v Kaliforniji. Največji del knjige, osrednje pesmi, je nastal 
v tej hiši, in ko sem jo zapustil, je bila kljub dejstvu, da sem pesmi kasneje 
dodajal in zasnovo knjige spreminjal, knjiga, ki jo imam pred sabo, na neki 
simboličen način končana. Čeprav skušam pesmi raztegniti skozi čas in 
prostor, jih kot spiritualne popotnike s slik Mimma Paladina seliti na vse 
kontinente, v vsa ozvezdja, se mi vseeno zdi, da knjiga najbolj pripada ne­
kemu obdobju v mojem življenju, neki pomladi in nekemu poletju v Ljub­
ljani, posebno pa ljudem, ki so me takrat duhovno in telesno obkrožali. 
Samega sebe prepoznavam kot reko, verjetno tudi kot Heraklitovo reko. 
Zdaj bi rad zaustavil to vodo in ta čas, da bi se ljudje, ki so sodelovali v tej 
zgodbi, jo pomagali graditi, spomnili določene svetlobe, določenega časa, 
ki si je našel zatočišče v teh pesmih, in ne samo oni, tudi tisti, ki tega ne 
poznajo, tudi njim želim, da bi se ob branju pogledali iz oči v oči z lastno 
bolečino in lastnimi slastmi.
Opoldne v Bredi
Tiha viktorijanska atmosfera. Jane Austen, izgubljena
v koncu dvajsetega stoletja. Mati in hčerke, zvenenje
jedilnega pribora, vonj kave, ki lebdi po prostoru,
128 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
zamolčane misli skodelic, zamolčane misli pohištva, vonj
preproge, pogled na vrt, ki je okopan v zelenju, in
nepremičnost časa, trenutki, po katerih hrepenita življenje
in umetnost. Tiha soba, tiha glasba, ki se dviguje z gramofona,
ki kroži med nami, oblečenimi v svetlobo. Besede, besede
so mirne v tišini, in zunaj hvalnica vetra, ki potuje
skozi opoldanske ure. Ure, ujete v pritlična okna, ki jih
ne zakrivajo zavese. Ure, v katerih se naša življenja
sklenejo v klobčiče. Nasmehi, ki si jih darujemo, eksplozije
zvezd v očeh, rdečica na ženskih obrazih in padajoče reke
las, ki se zlivajo v tišino kot molitev. In mi, kako daleč
lahko pridemo? Kakšno obljubo prinaša naša prisotnost?
Kaj pomenijo ta mehkoba kretenj, te oči, ta prostor, te
neznane pokrajine, ki vabijo popotnika, da jih naseli s
svojimi dlanmi, s telesom, narejenim iz valov? Opoldnevi,
ki jih preživljamo skupaj, nepremični. Ali bom videl še kdaj
ta pogled, ki me lomi? Ali bom poslušal padce las? Ali
se bom naselil v čudežu, v tem tvojem imenu, Marie­Cécile, mehkem,
kot je mehka tvoja dlan v moji, zdaj ko se poslavljava, še
zadnje srečanje, visoko, visoko v tišini zraka. Viktorijanska
atmosfera, strast, ki tli, skrita v podzemlju molka. In kaj
ostane? Tiha soba, vonj preproge, ki bo polnil prostor še
dolgo po tistem, ko bomo mi šli vsak svojo pot, zamolčane
misli knjižnih polic in duhovi, ki nas spremljajo, spomin
na nasmehe in kretnje matere in hčerk, kretnje, ki jih
je nekdo pazljivo zajezil v pesmi o tišini, o obljubi,
nikoli izrečeni. Kaj ostane? Verzi in sanje nekoga, sanje,
razposlane na vse strani neba.
Sodobnost 2025 129
Uroš Zupan Dnevnik 1993
7. maj 1993
Kako komično in hkrati tragično omejene so moje socialne razsežnosti, 
kako ozek in koncentriran je krog ljudi, s katerimi se družim, kako kruto 
je to in po drugi strani kako dobro.
Nukleus, iz katerega raste jezik, je popolnoma čist, neobremenjen, 
neomadeževan, nobenih sit in rešet ni, jezik je direkten, neposreden, ima 
kontakt. Toda kakšno pomoč lahko prinese jezik, ali pa je jezik tisti, ki me 
najeda, ki me počasi in postopoma uničuje? Mislim, da ne.
Ali se zdi življenje tudi drugim tako noro in nepojmljivo strašno?
Kako so živeli in končali naši heroji? Situacija v glasbi je resnično ka­
tastrofalna. Drake, Buckley, Hendrix, Morrison in še bi lahko našteval, a 
spisek bi bil predolg. Umri mlad in postani lepo truplo, ali pa še kakšna 
podobna neumnost. Ali pa izrek, da mlad umre tisti, ki ga bogovi ljubijo.
Lahko je govoriti o smrti z distance, ko imaš občutek, da te nič ne ogro­
ža, nekaj podobnega piše Steinbeck v Potovanju s Charleyjem.
Ali se jaz v tem trenutku nahajam v bližini smrti? Strašno pesimistični 
toni so začeli preplavljati tole pisanje. Ne vem, zakaj, mogoče zaradi ob­
čutka, da sem v ogromnem praznem prostoru, kjer ni nobenih znamenj in 
nobenih smerokazov. Verjetno se je vse nakopičilo, ker si sam strukturiram 
čas, ker nimam nobenih pravih obveznosti, ker nimam nobenega urnika, 
še stike s starši sem prekinil. Toda še vedno jih sanjam, sanjam obdobje, 
ko je bila moja sestra čisto majhna, ko je bila še dojenček. Verjetno gre za 
velik strah pred življenjem. Še nikoli se mi ni dogajal na ta način.
Ljudje smo vedno na nekih skrajnih točkah. Nekateri so popolnoma 
zazidani, zadelani z obveznostmi, verjetno si te obveznosti naložijo sami, 
da jim ostane manj časa za razmišljanje o sebi, za ukvarjanje s sabo. Drugi 
pa smo v drugačnem položaju. 
Nobene prihodnosti ne vidim pred sabo. Ampak to se dogaja le, ko se 
fizično izredno slabo počutim, če se ne, se ponovno odprejo neki kanali: 
vidim meglo, ki se dviguje nad zalivom, in potem občutim neko drugačno 
bolečino, ki ni povezana z boleznijo, ampak s hrepenenjem, bolečino, ki me 
prestreli, ko gledam oddaljene podobe, ki mi jih daje spomin, ali pa slike 
San Francisca na filmskem platnu, mogoče na televiziji.
Toda kakšno zvezo ima to z resničnostjo, kakšno oporo ima to v njej, 
kakšno povezavo z zemljo ima vse to, če ta povezava sploh obstaja? Ali ni 
vse skupaj eno samo megleno tkanje, neskončno morje sanjarij? Ali ni to 
eno samo neprestano čakanje na čudež, da se bo odprlo nebo, ali pa kaj 
podobnega, neko pričakovanje, ki je popolnoma nerealno, se pravi, da vse, 
130 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
kar sem pred dvema letoma govoril – da si lahko privoščim le sedenje in 
čakanje, da se meni stvari preprosto dogajajo same od sebe, da vse pride 
k meni –, da vse to sploh ne drži?
Ko sem se zvečer vračal domov, sem sklenil, da se odpovem vsem kon­
taktom z ženskami. Kaj temu botruje? Slabo fizično počutje, spolni nagon, 
ki ga ni, na drugi strani pa tudi strah pred še enim polomom, pred tem, da 
bi zdrsnil še niže. 
Boleča jajca, kako smešno se to sliši in kako kruto je to, ampak o tem 
lahko sodi le tisti, ki se mu je kaj takšnega že zgodilo ali bolečino občuti 
zdaj, v tem trenutku. To občutenje bolečine je še eno področje, še eno 
mesto, kjer smo kruto sami, kjer lahko le gledamo neko roko sočutja. Ta­
borimo ob nekem vzorcu, ki producira enake občutke ali enake predstave, 
to bi bilo lahko nekaj, kar nas povezuje, sicer pa smo obsojeni na kruto 
samoto, dejansko smo od rojstva, od prvega vdora svetlobe do teme, kruto 
in popolnoma sami. Ampak ko se smrt vsaj prividno umakne, ko izgine v 
senci, ko se utrudi, ko se zavleče pod drevo, da bi za trenutek posedela in 
se spočila, se začenjajo ponovno pojavljati ženske postave.
Ko bolečina mine, se nanjo hitro pozabi. Vendar je tragedija v tem, da 
njeni obrazci ostajajo vpisani v tkivo spomina, pa naj bo to psihična ali 
fizična bolečina, in potem nenehno obstaja možnost, da se ob najrahlejših 
znamenjih in signalih k njim vrnemo in jih obudimo. Verjetno je v psihični 
strukturi vsakega človeka celotna paleta različnih občutij, pa naj bodo 
pozitivna ali negativna, če je takšna vrednostna oznaka ustrezna, a pri 
večini ljudi ostajajo ta občutja skrita, spijo, ker ni sprožilnih momentov, 
ki bi jih obudili k življenju. V mojem primeru je skrita občutja prebudila 
izguba ljubezni v kombinaciji z drogami in alkoholom. Ta kombinacija me 
je nagradila s peklom. 
11. maj 1993
Jutri ob osmih zjutraj grem na Državno založbo Slovenije, da bom videl 
svojega drugega otroka. Nekateri ljudje merijo svoje življenje po otrocih 
iz mesa in krvi, jaz merim svoje življenje po knjigah iz mesa in krvi. Hvala, 
Boris A. Novak.
Vikend sem preživel doma. Spal, bral in pisal sem. Rezultati so bili 
fenomenalni. Pojavljal se je le bedasti občutek, da sem popolnoma sam. 
Zdaj bi se lahko nanj že navadil. Videti je, da umetnost občutek samote in 
izdvojenosti samo še stopnjuje, še posebno če se umetnik ukvarja s temo, 
Sodobnost 2025 131
Uroš Zupan Dnevnik 1993
kot je Bog, kot je odrešitev. Spet se potrjuje dejstvo, da je življenje tisto, ki 
vodi k določeni umetnosti, k določeni poeziji. Če ne bi bilo moje preklete 
bolezni, če se ne bi teh zadnjih nekaj mesecev, odkar so mi pametnjakoviči 
izdrli popolnoma zdrav zob in so se vnetja ali kakor koli se že to imenuje, 
vrstila, počutil tako zajebano in obupno, tudi te pesmi ne bi bilo.
Molitev
V votlini, v votlini
so se od sape rosile stene.
A ni bila tvoja sapa,
nisi dihal ti,
nebo je dihalo zate
in reke in morje in zvezde
so dihali zate.
Zunaj so veje rojevale cvetje,
veter je umirjal morje pod
nebom Palestine
in naše nezaupanje se je
razraščalo kot cvetje,
naša želja otipati rano
s posušenimi očmi
se je razraščala kot cvetje.
Voda ti je tekla v sanje.
V vodi si bil potopljen,
ko si drugič dobil ime.
Si sanjal, si vedel,
da boš sanjal?
V zrak boš potopljen,
ko boš tretjič dobil ime.
Oče je spustil oblake.
Oče je napolnil ure
s čakanjem.
Vsi smo čakali. Tudi ti.
Vsi, narejeni z Besedo,
smo čakali.
132 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
Voda te je izločila.
Voda kot zrak.
V bel oblak si se oblekel.
Ljudje so verjeli temu jutru,
verjeli so,
ko ti je jagnje zaspalo v srcu.
Odšel si. Mi smo ostali.
V nebo in brezno gledamo,
kako se izgublja sled tvoje žrtve.
Nebu in breznu prisluškujemo,
kjer se s strašnimi poki
lomi svetloba.
31. julij 1993
Dva meseca in pol sta minila, odkar sem zadnjič pisal dnevnik. Ne vem 
točno, zdi pa se mi, da sem v tem obdobju napisal dve, mogoče tri zelo 
 dobre pesmi. Kako je s temi zelo dobrimi pesmimi, pa je tako ali tako zna­
no, več časa preteče, večja ko je razdalja, manj in manj jih ostaja. In manj 
in manj je tistega, kar bo ostalo, manj je tistega dela božjega govora, ki v 
sebi zadržuje vse, kar je kadar koli bilo in kar kadar koli bo.
Po skrivnostnih poteh potuje poezija. Sadiš rože v noč. Daješ svojim 
strahovom obliko, čedalje manj z namenom, da bi to bralo veliko ljudi, in 
čedalje bolj z namenom, da bo to neko čisto nezemeljsko tkanje. In včasih 
na lastno presenečenje ali pa, še bolje, na lastno zaprepadenost ugotavljaš, 
da ljudje, ki jih nisi poznal, ljudje, ki jih srečaš prvič, berejo tvoje zapise, si 
jih prisvojijo, se v njih ogledujejo kot v ogledalu, vidiš, da jim daješ zrak, 
da jim pomagaš živeti, da jim pomagaš prebroditi trenutke groze, o katerih 
piše Vallejo v pesmi Panteon.
Panteon
Včeraj sem videl splošne glasove,
        pogrebno
        natančno umikati se,
ko sem slišal odbijati se od senčnega zahoda
        žalostno
natančno neki lok, mavrico.
Sodobnost 2025 133
Uroš Zupan Dnevnik 1993
Videl sem plemeniti čas minute,
        neskončno
noro vdan velikemu času,
ker je bila ura
        nežno
do kraja zavzeta z dvema urama.
Zemlja se je pustila zemeljsko spoznati,
         imenovati;
kruto je zavrnila mojo zgodbo,
in če sem videl, naj me vsi sovražijo,
in če sem se dotaknil te mehanike, naj gledajo
         počasi,
tiho, poželjivo, mojo temo.
In če sem videl v rani odgovora
         razločno
duhovno rano neznanega,
če sem slišal, če sem pomislil na svoje pogrebne
časovne nosnice,
          bratsko,
me spoštljivo vrzite filozofom.
A ne več nenadnih kadenc
v gregorijanskem petju in ne več
krvave kosti, zvena duše,
           žalostno
jahaško vzravnane v moji hrbtenici,
ker je navsezadnje življenje
             nespravljivo,
nepristransko grozno, to vem.
                                             (Prevedel Ciril Bergles)
Vidiš, da dejansko daješ kri, da tisto, kar si zapisal, ni izmišljeno, da jih 
hraniš s svojo substanco. To je del blišča in hkrati tudi del bede poezije. 
Vendar pa se prava poezija ne dogaja na odprtem in na ta način, to ji uspe 
le včasih, pa še to samo v primerih, ko je človek, ki jo bere, prej pripravljen, 
prej poučen s strani življenja in s strani bralne izkušnje, pripravljen nanjo. 
Na poezijo.
134 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
Pri sebi opažam, da se mi okus, vsaj kar zadeva poezijo, konstantno 
spreminja, da ostajajo stalno prisotni le najboljši pesniki, vse ostalo pa 
počasi odpada, dobiva podobo ristanca ali pa gumitvista, kot smo to včasih 
imenovali, podobo otroške igre, ki si jo na neki stopnji primoran sprejeti za 
svojo in ki jo (ko si dejansko v njej, se ti zdi to nemogoče) kasneje zapustiš 
in sam ne veš, kdaj se je to zgodilo. Ostaneta spomin in nostalgija. Mogoče 
je ta proces podoben darvinističnemu zakonu: preživijo le najmočnejši. V 
tem primeru najboljša poezija. Zdi se mi, da se je izbor pesnikov, ki so še 
ostali neprebrani, tistih dobrih seveda, skrčil na minimum. Ali pa se mo­
goče kot vedno, kot pri vseh stvareh v življenju, kje skriva kdo, ki je neznan 
in neodkrit, ki je dober in vreden branja in študiranja.
V juniju mi je izšla druga knjiga. Če bi zdaj pisal o njej, bi verjetno prišel 
do popolnoma drugačnih ugotovitev kot takrat, ko sem o njej pisal in je bila 
še v rokopisu. Ne vem, ali se mi še zdi, da je odsev velike ekstaze, opitosti, 
pijanosti, vzpenjanja na Parnas tako viden, kot je bil viden ob prejšnjih 
branjih. Sicer pa je zelo naporno znova in znova brati lastne tekste, lastne 
halucinacije. To sem opustil, ker imam občutek, da vsaj ta trenutek mirno 
sedim in počivam in si sploh na nikakršen način ne obremenjujem možga­
nov s tem, da bi poskušal pisati poezijo. Še ena paralela se mi je zasvetila 
v glavi. Paralela med poezijo in ljubeznijo. Med poezijo v smislu navdiha, 
hipne eksplozije, tistega, kar so v različnih zgodovinskih obdobjih imeno­
vali “drugi glas”; da se vrnem k bistvu – tako poezije kot tudi ljubezni ni 
mogoče izsiliti, jima ni mogoče določiti natančnega kraja in datuma, ko 
naj bi prišli, ko naj bi se zgodili.
Spet pri knjigi. Reka je sofisticiran glas, orgelska glasba z izbrušenim 
in narejenim jezikom, ki bralca ne nagovarja več direktno in neposredno, 
kot so ga nagovarjale Sutre, ki se mi zdaj še vedno zdijo kot knjiga, ki je 
nedolžna in poštena, ampak tudi polna neke čiste ljubezni in vere, v drugi 
knjigi pa so barve, toni, kakor koli se že to imenuje, temnejši, žalostni, ker 
oseba, ki govori, govori z roba, ali pa vsaj s poti, ki se bliža robu. Rob je 
meja med življenjem in smrtjo. In ta rob tu ni dosežen.
Najbolj očitno stanje na robu, večno stanje na robu, predstavlja poezija 
Paula Celana, za katerega sem vse bolj prepričan, da je največji pesnik 20. 
stoletja. Nukleus njegove poezije je narejen iz judovsko­krščanske zgodo­
vine, iz miselne tradicije obeh, z dodatkom kabale in talmuda. Vedno stoji 
tukaj in govori tja čez, v praznino, tja čez v zrak, mogoče k Bogu, mogoče 
v samo pričakovanje božjega prihoda. Potem se odloči in prestopi prag, 
 sledi besedi, ki odpira vrata v svetlobo in v temo. Njegova poezija ne 
ope rira z veliko besedami, ni neke manierističnosti, preobloženosti. Pa 
Sodobnost 2025 135
Uroš Zupan Dnevnik 1993
še  ne kaj je fascinantno pri Celanu: jezik. Jezik, ki ga uporablja petinde­
vetdeset procentov poezije, je kavzalen, je neko potovanje od točke A proti 
točki B, je potovanje po eni ravnini, potovanje po enem prostoru, po enem 
nadstrop ju ali nivoju jezika. Celan pa potuje po več nivojih hkrati, še bo­
lje, pada skozi nivoje, kot bi padal skozi nadstropja visoke zgradbe, in ko 
že misliš, da je poti jezika konec, najde nova vrata. Vsak verz odpre neki 
nesluten prostor, mogoče brezno.
Takšno poezijo se bom trudil pisati. Ne mislim, da bi padel pod Celanov 
vpliv na nivoju tehnike, na nivoju jezika, sploh pa se mi zdijo zloženke, ki 
jih uporablja, za slovenščino neprimerne, v nemščini seveda delujejo zelo 
dobro. Takšne zloženke v slovenščini niso odkritja jezika, ampak posilstva 
jezika. Celan je neposnemljiv. Mogoče je zgolj nadaljevati iz točke, kjer je 
on končal. In to naj bi veljalo za vsakega pesnika. Dovolj je eden svoje vrste, 
vedno je prostor samo za enega, če sta dva, je eden od njiju vedno epigon.
Mogoče ima ta poezija takšno neverjetno moč, ker se dogaja v bližini 
smrti. Znano je, da je poezija najprimernejše izrazno sredstvo, najprimer­
nejša izrazna oblika za dialoge z onstranstvom. Je smrt tista, ki daje tej 
poeziji neverjetno lepoto, je to zanikanje smrti, zapeljevanje smrti, je to 
mogoče priprava na njen prihod? Mogoče gre za isto lepoto tudi v Steven­
sovi pesnitvi Nedeljsko jutro. Toda smrti so različne, lahko so mistične, tiste, 
ki odpirajo vrata v transcendenco, v svetlobo, kjer telo postane astralno 
in kjer je vse ena sama neprekinjena mehkoba, tekoča svetloba, v kateri 
se bomo namakali. Obstaja pa tudi drugačna smrt, smrt v avtomobilski 
nesreči, smrt od krogle, nesmiselna smrt, če se sploh o kakšni smrti lahko 
govori kot o smiselni. To je smrt, ki preseneti, ki mogoče tako kot v Pazovi 
Dialektiki samote pokaže, da je bilo življenje, ki smo ga živeli, napačno. O 
tem lahko seveda govorimo, če upoštevamo njegovo ugotovitev, ki pravi: 
povej, kako si umrl, pa ti bom povedal, kakšno življenje si živel. Pri Steven­
su je smrt mati lepote, mistična. Krščanska obljuba plačila za raj, ampak: 
ali za smrt v raju ni sprememb, ali zrelo sadje nikoli ne pade?
Ne vem, zakaj moje ukvarjanje s smrtjo. Mislim, da zaradi počutja, ki 
zapolnjuje tri zadnje dnevniške zapise; ko sem jih bral za nazaj, se mi je 
zdelo, da je to edina gonilna sila. Vse, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, 
je bilo tako neznosno telesno boleče, da je ta bolečina, odrezanost od sve ta, 
ki jo je bolečina povzročila, kar seveda pomeni tudi odrezanost od življe­
nja, od normalnega življenja ljudi, ki je sestavljeno iz dnevnih ritualov, h 
katerim naj bi spadala tudi ljubezen, sprožila ogromen plaz misli in v njih 
nejasno in nedoločno podobo na obzorju. To je podoba sence, ki je ves čas 
navzoča, ki je navzoča ob vsakem vdihu zraka in ob vsakem izdihu, to je 
136 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
podoba smrti. Fizična rana je na stežaj odprla tisto drugo, nikoli zaceljeno 
metafizično rano.
Moje predstave o smrti so dokaj medle, so pa vedno povezane z boleči­
no, ampak bolečina je zgolj tisto, kar pri meni odpira kanal smrti. Ponovno 
pa gre za neko ustaljeno predstavo; tisto, kar boli, povezujem s smrtjo. S 
predpražnikom smrti. Kaj pa, če je smrt v resnici nekaj popolnoma druge­
ga, nekaj nebolečega?
Kakšni so razlogi, če se zdaj izrazim pesniško, da odrivamo spoznanje, 
da bomo nekoč vsi prevedeni v tišino? Kakšni so razlogi, da se človek tako 
močno oklepa življenja, ki ga z veliko silo prepreda bolečina? Vedno je 
tako, da obstajajo pavze, da obstajajo trenutki, ko se bolečina umakne. Ti 
intervali so daljši in daljši. Takrat življenje kaže svoj znosni obraz. Vse se v 
hipu spremeni. Nevihtni oblaki se razkadijo, smrt se umakne, in zdaj bom 
še enkrat ponovil Pavlovićev verz: “Začno se prikazovati ženske postave.” 
Zanimivo je, da je tudi smrt ženskega spola.
Ko ni več bolečine, lahko spomin ponovno zasedejo minuli dogodki. 
Šele takrat se vrača izgubljeni čas, šele takrat se lahko oči spet ozrejo v 
nebo in poiščejo zvezdno svetlobo, šele takrat se lahko koža ponovno z 
vso predanostjo, s tistim norim poželenjem, nastavi večernemu vetru, ki 
prihaja od neznano kod in je pravi božji dar. Stvari, za katere je vredno 
živeti, nimajo človeškega porekla in jih človeška uporaba ne doseže. To je 
posledica odrezanosti od sveta, in pot nazaj k ljudem vodi preko teh stvari, 
ki dejansko niso nikoli odšle. Vedno so bile tu, zdele pa so se brezbrižne, 
a zdaj kot da ponujajo pomoč.
Njih najprej osvajam. Šele ko bodo one postale prijateljske in domače, 
ko ne bodo več brezbrižne, šele takrat bo odprta pot k ljudem. Toda h 
katerim ljudem? K peščici somišljenikov, ki jih lahko imenujem najboljši 
umi generacije. Vse ostalo pa – neskončni oblaki neumnosti in pohlepa, 
obsedenosti z močjo. Svet se resnično kaže kot velikanska katastrofa.
Država, v kateri živim. Do katere ne čutim nikakršne pripadnosti, ji bom 
pa vsekakor dosmrtno pripadal zaradi jezika, ki me bo hočeš nočeš vedno 
vezal na ta del sveta. Država je pobrala vse najbolj gnusne navade kapita­
lizma. Najpomembnejši je denar. Če ljudem pred nosom pomahaš s šopom 
bankovcev, so pripravljeni narediti vse: prodati lastne otroke, mater, očeta, 
požreti dano besedo, kot da ne bi več obstajala nobena etična merila, kot da 
je edina možna pot v raj kopičenje materialnih dobrin. To ljudi zaposluje 
in jih obseda. Kar naenkrat zanje ni več nobenega drugega sveta.
Družim se večinoma z ljudmi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Goran bi 
rekel, da smo zadnji svoje vrste. Kakšnega novega pesniškega entuziasta, 
Sodobnost 2025 137
Uroš Zupan Dnevnik 1993
ki bi govoril, “da je v vesolju zopet vreme za žetev”, ni. Imam občutek, 
da v mojem jeziku vsi tisti, ki so zmožni pisati dobro poezijo, trenutno 
molčijo. Preveč so zaposleni z drugimi stvarmi, ali pa je poezija dejansko 
nekaj, kar pripada mladosti, in so se mogoče že izpisali, ali pa jih, kot 
Aleša, zanima prava in vidna oblika moči, socialni fenomeni, tista oblika 
moči, ki jo ima politika, ne več avra, ki se pretaka v poeziji in ki deluje po 
skrivnostnih in le redkim znanih in vidnih kanalih.
Ampak poezija se že od vsega začetka piše o enih in istih stvareh. Kaj 
pravzaprav lahko naredimo novega? Mogoče kaj v jeziku, vendar jezik ne 
more biti sam sebi namen, pač pa se morajo smisel, vsebina, ali pa vsaj 
sme rokazi, ki naj bi jih dala neka poezija, ohraniti.
Hotel sem govoriti o slikarjih. O tem, kako cenim Aleksijeve slike, nare­
jene z veliko potrpežljivostjo in natančnostjo, z veliko dela, slike, ki odpi­
rajo metafizične prostore in v sebi hranijo tudi metafiziko današnjega člo­
veka, znanost. Rezultati so vrhunski. Ampak tu je Marko Jakše, ki prihaja 
kot angel, kot bog, ki je enostavno vse brcnil v jajca, pomedel ves pribor in 
vse krožnike z mize, očistil prostor, spremenil vrednote in kriterije s svojo 
čudovito natančnostjo, s svojim obvladovanjem risbe, s provokativnostjo, 
s čistim božjim darom neskončne domišljije, z norostjo. Mogoče je vse pre­
prosto peljal scat, kot se temu reče. Ne vem, kako se počutijo ostali slikarji, 
moram reči, da Slovenija kljub svoji majhnosti premore veliko izjemnih 
slikarjev in tudi pesnikov. Ampak vse slike, če jih postaviš ob Jakšeta, pre­
prosto zbledijo. Nobeno iskanje podrobnosti ni potrebno, ni treba govoriti 
o nanosih, o odtenkih, o barvah in kaj vem o čem še, enostavno nihče ne 
zdrži Jakšetove v visoko veščino zapakirane domišljije. Njegove slike lahko 
beremo na način umetnostnih zgodovinarjev, lahko prepoznamo Metko, 
kakšno parodijo nanjo, Caravaggia, Magrittovo nebo, tu so gay art, Fran­
ce Kralj, Tom of Finland in kaj vem kaj še vse – ampak nima smisla tako 
brati, on vzame delček tu, delček tam in vse skupaj pretrese, kot pretrese 
Slavc [najbolj odtrgan natakar iz takratnega nočnega življenja] v Diskoteki 
 Turist srebrni šejker. Če sem se oziral v transavantgardo, za katero moram 
povedati, da mi je po občutku, ki ga prepoznavam na slikah slikarjev, ki ji 
pripadajo, po nekakšni lirični atmosferi, še vedno najbližja, zdaj izjavljam, 
da Marko stoji zraven. Ni treba več gledati v svet in tam iskati vzorov, kajti 
mi imamo slikarja, ki je špica, ki je vrh.
Berem v krogih. Potujem v krogih. Že dolgo se nisem ukvarjal s krože­
njem. Če me spomin ne vara, je bilo prav to potovanje v krogih, vračanje na 
začetno točko, ena bistvenih preokupacij in spoznanj v mojih dnevniških 
zapisih in tudi v moji poeziji, kroženje je prišlo od vode, najbolj natančno 
138 Sodobnost 2025
Dnevnik 1993 Uroš Zupan
pa je to napisano v pesmi Reka. Po treh letih se spet vračam, upam, da 
ne na točko emocionalnega niča in emocionalnega začetka, ampak tudi 
na točko, da bom moral diplomirati, če se bom hotel potikati po svetu z 
raznoraznimi štipendijami. 
Berem Kerouaca, ki ga sicer nimam za ne vem kako velikega pisatelja, 
ampak ga imam rad zaradi njegove poštenosti, zaradi njegove naivnosti, 
zaradi tega, ker je odprl pot, ker je definiral in postavil na noge celotno 
subkulturo, ki ji mogoče pripadam tudi sam. Zdi se mi, da čedalje manj, 
ampak še vseeno sem nekje tam. 
Ic gre za tri mesece, vso srečo v Evropi, upam, da bo predstava dobra in 
da bo šla skozi tako dobro, kot je šla skozi Kako sem ujel sokola. Ne nazadnje 
sem si za novo predstavo izmislil naslov: Razširi krila (slon nerodni). Pride 
dr. Fitilj [Andrej Želježič] in spet bomo na točki kot pred tremi leti, ko sem 
se preselil v Ljubljano. Nov start. Nov začetek.
Vsekakor se moram preseliti na popolnoma drug konec mesta. Vsekakor, 
in to v kratkem. Upam, da ne bo prišlo do še ene potegavščine oziroma 
svinjarije, ne potegavščine, kot je bila tista, ko sva z Goranom že mislila, 
da bova skupaj stanovala v trnovskih blokih, za Sax Pubom, a so naju 
nategnili. 
Situacija sicer ni popolnoma enaka kot pred tremi leti, starejši sem, 
napisal sem dve knjigi, počasi lezem v evropske literarne revije, mogoče 
je samo še vprašanje časa, preden se bom prestavil v širši prostor. Sicer pa 
je tole neko neskladje. Poezija potuje drugače, ker je molitev, ne skoraj kot 
molitev, kot pravi Dane Zajc, ampak kot molitev, brez skoraj. To me spet 
vrne k dalajlami in vrtečim se dervišem iz Konye. Pozdravljena, Suzana 
[Koncut], v Parizu. Hvala za prevode. Se že veselimo francoske knjige 
drugo leto. Spet me je zgrabila popularna varianta. Kaj še: spal z nekaj 
ženskami. Brcal v temo, se odločal za napačne ljudi, mislim na ženske, ali 
pa so se napačne ženske odločale zame.
Poletje se počasi približuje svoji visoki točki, času, ki ga najbolj ljubim, 
in takrat bom imel trideset let. Konec mladosti, srednja leta, telo že čutim 
na ta način, ampak stvari se morajo spremeniti. Sicer pa gre pri meni za 
dolge intervale, za dolgi rok, in upam, da bo te godlje tudi kmalu konec.
Sodobnost 2025 139
Sprehodi po 
knjižnem trgu
Maja Murnik
Iztok Tomazin in 
Tomo Virk: Naveza.
Ljubljana: Beletrina, 2024.
Gore, ta “čarobno lep, a neizprosen svet”, žarijo v ospredju te knjige in so 
njeno véliko prizorišče – amfiteater ne le preizkušenj telesa in duha, tem­
več tudi čudovitih, globokih doživetij. Alpinistična in prijateljska naveza 
Virk­Tomazin pa v njej ne opisuje le svojih skupnih plezalnih dogodivščin, 
temveč se loteva še drugih tém – prijateljstva, etike, literature, duhovnosti, 
transcendence, staranja, časa, smisla alpinizma in življenja nasploh. Da so 
te teme zastavljene ambiciozno in premišljeno, pokaže že bežen pogled 
na poklicno pot obeh avtorjev: Iztok Tomazin je širši javnosti poznan kot 
zdravnik, gorski reševalec, alpinist, himalajec, literat in avtor več knjig, 
Tomo Virk pa je univerzitetni profesor na Oddelku za primerjalno književ­
nost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti, raziskovalec in avtor več 
znanstvenih knjig, alpinist, nekdanji vrhunski smučar, nagrajen esejist in 
član SAZU; na koncu knjige sta dodani njuni impresivni biografiji.
V zadnjih nekaj letih je pri nas izšlo več knjig z alpinistično tematiko, 
ki so jih napisali vrhunski slovenski alpinisti, recimo Alpinist Silva Kara, 
Objem na vrhu sveta Marije in Andreja Štremflja, Kristali sreče Andreja 
Štremflja, Igra in biseri Bogdana Biščaka, Tista lepa leta Rada Kočevarja, ro­
man Skozi trave oblakov Milana Romiha idr. V večini teh knjig je v ospredju 
avtobiografska tematika, se pravi opisi alpinističnih poti njihovih avtorjev, 
bolj ali manj prevetreni z opisi iskanja in spoznanja smisla … Naj posebej 
140 Sodobnost 2025
Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza Sprehodi po knjižnem trgu
omenim Objem na vrhu sveta zakoncev Štremfelj, kjer se prav tako kot pri 
Virkovi in Tomazinovi knjigi srečujemo z  dvojnim avtorstvom. Večino 
snovi v knjigi zakoncev Štremfelj predstavlja odprava na Everest in njun 
skupni vzpon nanj, kar opisujeta izmenično vsak s svoje perspektive; nekaj 
prostora posvečata tudi svoji skupni življenjski in plezalni poti. V tej na­
tančno odmerjeni dramaturgiji vrhunec predstavlja doseženi vrh Everesta 
in dejanje iz naslova. 
Naveza ne skriva literarnih ambicij njenih avtorjev. Že to, da sta avtorja 
dva in ne en sam, kaže na vrsto vprašanj in odločitev, ki jih morata (delo­
ma skupaj, torej kot naveza, deloma pa vsak sam pri sebi) že vnaprej vsaj 
za silo razrešiti in nato sproti razreševati skozi pisanje: kako organizirati 
dokumentarno in literarno snov; o čem pisati in na kakšen način; kako se 
uigrati za skupni cilj, a  obenem ohranjati samostojnost, individualnost 
vsakega od njiju. 
Besedilo gradita dva pripovedovalca, ki se med seboj izmenjujeta, s tem pa 
se izmenjujeta tudi dve perspektivi na neki dogodek, na skupno doživet je, pa 
tudi dve razmišljanji o izbrani tematiki. Pripoved vsakega od njiju je grafično 
ločena z različno pisavo in s simbolom na začetku vsakega odl omka (sova 
modrosti za Virka in Asklepijeva palica, okoli katere se ovija kača, za Toma­
zina), vendar pri tem ne gre za dosledno izmenjavanje enega in drugega. 
Tako med obema pripovedovalcema nastaja svojevrsten dialog, skozenj pa 
vznika nekakšna napetost, ki ni zgolj posledica luknjičavosti in selektiv nosti 
spomina, temveč še bolj različnih pogledov, izkušenj in osebnosti.
Napetost pripovedovanja raste pred bralcem tudi drugače, z  zgošča­
njem in – na drugih mestih – raztezanjem časa. Tako se na primer uvodno 
poglavje oziroma sam začetek knjige prične na skorajda filmski način, in 
medias res, ter se nadaljuje s kratkimi rezi, z izrazito montažo, hitrim in 
uravnoteženim skiciranjem situacije, misli, občutij. Uvodni kratki dialog 
pod steno, v  katerem gre za Virkovo drobno računico, s  katero se želi 
izogniti plezanju najtežjega raztežaja smeri kot prvi v navezi, je – kot se 
izkaže – značilen dialog te naveze. Uživanje v travah na robu stene Bele 
peči v tržiškem koncu, ki sledi pozneje, ima podoben učinek kot Proustove 
magdalenice: prestopimo v preteklost, na začetek; v tolminsko vojašnico, 
kjer sta se pripovedovalca, sovrstnika, spoznala med služenjem vojaškega 
roka v JLA.
Skozi oči vsakega od njiju v nadaljevanju v pretežno kronološkem vrst­
nem redu spremljamo njune mesece v JLA ter ilegalna (nočna) doživetja 
v gorah; nato začetke skupnega plezanja, ki jim sledijo vse težji vzponi, 
odprava v ZDA in Kanado, prvenstvene smeri, koraki k sanjam; vzponi in 
Sodobnost 2025 141
Sprehodi po knjižnem trgu Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza
padci vseh vrst … V njuni družbi potujemo v slovenske in ameriške stene, 
kjer izkušamo različne poudarke, vidike in doživetja, včasih začinjene 
s humorjem. Predvsem pa se skozi knjigo ves čas vleče rdeča nit njune 
naveze: sprva plezalske in nato vse bolj tudi prijateljske. Iskreno pišeta 
tudi o kočljivih situacijah, o strahovih in o svojih slabih dneh.
Stvarni opisi plezanja naveze v steni se izmenjujejo z refleksivnimi in 
esejističnimi pasažami. Tako opisom popolne zbranosti in osredotočeno­
sti med plezalnim vzponom, kjer je plezalčev svet zožen na nekaj metrov 
okrog sebe, telo in duh – če je vse, kot mora biti – poravnana v neločljivo 
enost, jezikovna komunikacija med plezalcema pa enostavna, skrčena na 
nekaj kratkih povelj (kajti med vzponom se vse bistveno dogaja onstran 
jezika), sledijo poglobljena razmišljanja o doživljanju, o knjigah, o indivi­
dualizmu in altruizmu, o relativnosti časa med padcem, o presežni razsež­
nosti alpinizma, če naštejem le nekaj tem.
Knjigo z lahkoto berejo tudi bralci, ki niso posvečeni v svet gora; avtorja 
namreč sproti razlagata elemente plezalno­alpinistične ture, žargon, ple­
zalne tehnike in posebnosti gibanja v stenah, pa tudi take reči, kot sta po­
men in funkcija preklinjanja. Mestoma se zdi, da svet okrog sebe opisujeta 
na podoben način, kot je Viktor Šklovski v razpravi Umetnost kot postopek 
zapisal za postopek potujevanja, s katerim pisatelj preseže avtomatizira­
ne zaznave in neko stvar prikaže, kot bi jo videl prvič, iz spremenjenega 
zornega kota, s čimer bralca usmeri k temu, da to stvar zazna drugače. Svet 
doživetij v gorah namreč nastaja vsakič sproti; avtorja nas na primer opo­
zorita tudi na vidik avtorstva pri plezanju prvenstvene smeri: to je nam­
reč ustvarjalno dejanje, avtorski podpis alpinista oziroma naveze, ki kot 
prva, “odkar svet stoji”, zariše namišljeno linijo prek stene. Tudi v  Navezi 
Tomazin in Virk opisujeta nekaj svojih prvenstvenih vzponov in pri tem 
prikažeta razmišljanje plezalca pri takšnem kreativnem in pogumnem, 
a tudi težavnem in negotovosti polnem dejanju.
Njuna naveza funkcionira včasih na humoren način, kot nekakšna napol 
zares, napol za hec igra, ki jo kot obvezen ritual pogosto preigravata pod 
steno, sploh v zrelejših letih. Tomo toži in si izmišljuje izgovore, da ne 
bi vstopila v steno; kaže kronično čemeren in nejevoljen obraz, dejansko 
zaskrbljen, da ni dovolj pripravljen, prijatelju ne bi želel biti v preveliko 
breme, ne bi mu rad pokvaril lepega dne. Iztok prevzame vlogo odločnejše 
in trdnejše, motivirajoče polovice, ki se zaveda, da bo Tomo na izstopu 
(na svoj način) vesel in zadovoljen. Njun odnos doseže obrat in novo 
uravnoteženje, ko se na viharnem morju vlogi zamenjata in je Virk tisti, ki 
postane odgovorni motor te “naveze”.
142 Sodobnost 2025
Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza Sprehodi po knjižnem trgu
A ne le dialektika naveze, druži ju tudi podoben pogled na smisel alpi­
nistične dejavnosti. Ta zanju nikakor ne tiči v samopotrjevanju ali iskanju 
adrenalina, temveč v njem vidita presežnost; pa tudi globljo simboliko, ki 
se kaže skozi alpinistovo pot udejanjanja povezanosti s prvobitno naravo. 
Virk alpinizem primerja z  vrhunsko literaturo, kajti v  obeh se razkriva 
neizrekljivo. Neubesedljivo je, a silovito doživeto. Tomazinovo doživljanje 
alpinizma pa je dvojno, prepletajoče se; poleg športnega momenta v njem 
sluti obet povezanosti s prvobitno naravo, ki ga neskončno presega, a je 
hkrati njen del. Pri tem izhaja bolj iz tradicije budizma in jogijske filozofije.
Pripovedovalca se med seboj ne ločita le po tipografiji, temveč tudi po 
drugačnem slogu pisanja. Tako Virk, ki je v alpinizem resno zagrizel prek 
Tomazinove iniciacije in kako desetletje pozneje, opisuje svojo intenzivno 
začetno predanost alpinizmu, ki jo primerja z gorečnostjo zaljubljenca, celo 
s seksualnim vznemirjenjem. Začetki plezanja so sicer vselej zanimivi in po­
sebni, intenzivnejši kot pozneje, ko je svet v nekem smislu že odčaran. Virko­
vi opisi začetkov in kmalu zatem plezalnih vrhuncev (v športnem pogledu) 
so nekako racionalizirani, celo redkobesedni, kot bi zreli pripovedovalec le 
s težavo obujal spomin na tisti “nekoč”; ali še bolje, kot bi bil tisti “nekoč” 
tako onkraj jezika in v čistem območju nejezikovnega, silovitega doživljanja, 
za katerega se zdi vsaka beseda že vnaprej izpraznjena in odveč. Prejkone 
med vrsticami opisuje boje s sabo, napredek in dvig na višji nivo. Izrazito 
skromen je, zamolčuje svoje uspehe; raje samokritično piše o sebi, o svojih 
strahovih, skrbeh in dvomih, kot o svojem dejanskem mojstrstvu. Bolj kot 
težke smeri, ki jih je preplezal na ameriškem kontinentu, zadovoljen omenja, 
da je tam dobil idejo za esej o religiozni razsežnosti alpinizma … 
Predvsem Virku uspe napraviti razliko med svojimi mladimi plezalskimi 
leti tudi v samem slogu oziroma načinu pripovedovanja: prej je več akcije, 
manj razmišljanj in razglabljanj. Jezik je trši, opisi so ostri, stavki krajši. V 
nadaljevanju knjige pa se razživi, v slogovnem pogledu piše bolj sproščeno, 
tudi lahkotneje menja pripovedovalske lege, veliko uporablja samoironijo; 
zapade v krize, preganjata ga pomanjkanje časa in težave s koleni. Ves čas 
pa iz njega veje nekakšna tiha intenzivnost. 
Če je Virkov pripovedovalec v  osnovi bolj racionalen in refleksiven, 
pa je Tomazinov mnogo bolj pesniški, pogosto zanesen, slog je posejan 
s  preciznimi metaforami in sugestivnimi prispodobami. Še zmeraj pa 
je tudi stvaren, ko se njegovo navdušenje nad čarobnostjo gora (in ne­
viht  – natančneje: gre za soobčutji tremendum et fascinans) izmenjuje 
s  samoo pazovanjem in rezoniranjem. Pri njegovem pripovedovalcu ne 
opazimo takšnega razvoja kot pri Virkovem (pri katerem je mogoče zaznati 
Sodobnost 2025 143
Sprehodi po knjižnem trgu Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza
celo sledi Bildungsromana, kajti Virkov pripovedovalec proti koncu knjige 
 postaja zrelejši, bolj refleksiven, tudi resigniran); zdi se, da je Tomazinov 
pripovedovalec ves čas rahlo lebdeč, brezkompromisno zaljubljen v ža­
renje gora in doživetij, neumorno iščoč njihovo intenzivno ter zahtevno 
lepoto. Obdarjen je z neustavljivo energijo, z drznim poletom želja, a tudi 
on s sledjo rahle resignacije ob koncu knjige, kajti oba, vsak na svoj način, 
se pričneta spraševati o staranju in načinih sestopanja. 
Tomazin tudi zaključi knjigo z lirično, melanholično, a čudovito in v času 
odtekajočo podobo večera. Prav na koncu knjige je pesem; na koncu je torej 
mesto, ki ga lahko ubeseduje le poezija z vsemi svojimi zamolki, tišinami in 
belimi lisami. Grafična postavitev verzov tako kaže proti svetu, ki je onkraj 
ubesedljivega, ki je zakrit s tančico negotovosti, kaj bo prinesla prihodnost. 
Obenem pa je tudi metafora njune celotne alpinistične poti, kajti pri tej 
dejavnosti se največ zgodi onstran besed, jezik skuša to loviti naknadno.
Če Virk zapiše več poglobljenih refleksij, ki sežejo v  globino (pri tem 
recimo pogrešam razlago, zakaj je njegov mladostni vzornik Klement Jug 
v njegovih očeh skozi natančnejše branje in raziskovanje izgubil svojo avro), 
pa se Tomazin nekaterih poglavij loti na svojstven, literarni način. Eno takih 
je recimo poglavje Barve, ki ga oblikuje glede na nekaj barv, ki so “obarvale” 
občutenje kake situacije ali preživetega dneva v gorah. Postopek je zanimiv 
in izviren; kazalo bi ga še bolj razvijati, še več delati s takšnim pesniškim 
kontrastiranjem, še bolj raziskovati v to smer. Naj se ob tem spomnim nje­
gove nedavne, delno avtobiografske (a tudi žanrsko sinkretične) knjige Na 
meji: tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje, ki prav tako 
temelji na nadvse originalnem konceptu: zgodbe pripovedujejo o različnih 
vrstah mej, o njihovem (ne)prečkanju in razlogih za to.
Med knjigami z alpinistično tematiko Naveza zanesljivo izstopa. Ne le 
da seže onstran pripovedovanja o plezalnih dosežkih, v ospredju so odnos 
med soplezalcema v daljšem časovnem obdobju, dinamika naveze, skupne 
točke, razhajanja in dopolnjevanja. V ozadju se izrisuje globoka refleksija 
o smislu udejstvovanja v gorah, o lepotah in nevarnostih, o simboliki in 
etiki vzpona, o barviti paleti doživljanj in čustev tam gor, o prisotnosti in 
predanosti. Pred bralcem je iskreno pisanje, ki obravnava vzpone in sesto­
pe prijateljske naveze skozi življenje, z odprtim koncem, v katerega je pro­
jicirana želja po skupnem vzponu v Čopovem stebru v Severni triglav ski 
steni, želja, za katero ne vemo, ali se jima bo uresničila ali ne in ki ostaja 
“simbol še neuresničenega, nedoseženega, nedoživetega”. 
144 Sodobnost 2025
Sprehodi po 
knjižnem trgu
Martina Potisk
Liu Zakrajšek: 
Zajtrk prvakinj.
Ljubljana: LUD Literatura, 2024.
Zajtrk prvakinj, prozni prvenec prevajalke in publicistke Liu Zakrajšek 
(1998), se z naslovno sintagmo jasno naslanja na povedno in menda nad­
vse nadobudno romaneskno komiko Kurta Vonneguta Zajtrk prvakov ali 
Zbogom, plavi ponedeljek (1973). Še več, omenjena pisateljska projekcija je 
postavljena v precej pomenljivo vlogo: protagonisti pričujočega prvenca 
si jo praviloma podajajo kot že dodobra obrabljeno kljuko ali – če smo raje 
pristaši knjižnih polic – kot kak bolje prodajani priročnik za samopomoč; 
najprej z njo pod pazduho priparadira profesor Marinšek, nato obvelja za 
protagonistkino poglavitno “domače branje”, nazadnje pa protagonistkina 
sostanovalka Vesna iz nje povleče paralelo z lastnim notranjim stanjem. 
Tudi ko bi iz takšnega ali drugačnega razloga v prvem poskusu prezrli 
polnokrvno medbesedilno alianso, imamo še zmeraj na voljo dovolj prilož­
nostnih pasti, da vanjo neogibno pridrvimo. Vsaj v prenesenem pomenu. 
Ne le zaradi klenih koincidenc, ampak predvsem po zaslugi predavatelja 
književnosti Marinška, ki medbesedilni “urok” na mah razblini, ko reče: 
“Zajtrk prvakov. Veste, kaj pomeni ta fraza? /…/ Pomeni zajtrk, ki ga jeste, 
ki je nezdrav, poln sladkorja, hitra hrana, hamburgerji, nekaj, kar ne spada 
na meni stabilnih oseb z lepim življenjem. Če greste danes zvečer ven in 
se ga napijete in greste jutri zjutraj na zajtrk na črpalko in pojeste deset 
krofov, no, to je zajtrk prvakov. Ironija. Satira.” Ker omenjeni profesor 
Sodobnost 2025 145
Sprehodi po knjižnem trgu Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj
poskrbi, da ciljna interpretacija pristane praktično na pladnju, prisotne – 
pa tudi bralca – kot v slabih sanjah prikrajša za potencialne možnosti, da 
bi jo prečesavali in razvozlavali sami. In ker se osrednji postulat medbe­
sedilnega prepletanja naglo razgali, pred bralcem obdrži bore malo svoje 
operativne privlačnosti. Ampak profesor pač ostaja popoln profesionalec 
in si posledično še posebej prizadeva, da nadarjenim slušateljem ne bi bilo 
treba misliti z lastnimi možgani. 
Da se iz Zajtrka prvakov razlegajo glasne satirične intonacije, ni ni­
kakršna skrivnost. Toda ali se z njimi poistoveti tudi Zajtrk prvakinj? Seve­
da, zatrjujejo pri pristojnem založniku. Kar med drugim potrjuje spremni 
opis v notranjosti platnic, ki že skraja poudari: “Roman, ki si navdih za 
naslov izposoja pri Kurtu Vonnegutu, je subtilna satira sodobnega časa, 
ki jo nujno potrebujemo.” Pretiravanje ali ne, dejstvo je, da se osrednja 
dimenzija dogajanja odvija okrog pogosto podcenjenih prekarnih praks 
in pridruženega izkoriščanja zaposlenih, neusmiljene stanovanjske po­
litike in nezavidljivega položaja prenekaterih mladih, kar načeloma ni 
slaba odskočna deska, če želimo zaveslati v satirične vode. Te sicer niso 
ravno najbolj naklonjene preostalim pripovednim poudarkom, ki v drugi 
plan postavljajo problematiko psihičnih motenj v neposredni kombinaciji 
z globokimi osebnimi in družinskimi travmami ter nemajhnimi intersub­
jektivnimi napetostmi. Osebe se druga za drugo spopadajo s svojimi po­
manjkljivostmi in pogosto potlačenimi “demoni”: s skorajda patološkim 
mankom samozavesti, kroničnimi depresijami, podjarmljajočimi obse sija mi 
in anomalijami v prehranjevanju. Gre, skratka, za težke teme, ki na mar­
sikaterem robu sodobne (slovenske) družbe še vedno veljajo za nepreklicni 
tabu in si že zato zaslužijo gotovo kaj več kot zgolj zabavljaško hahljanje 
v pest ali neustavljivo naslajanje nad pisateljsko premetenostjo, kakršna v 
mnogih primerih pritiče satiram z “vonnegutovskim” pečatom. Tudi zato 
Zajtrk prvakinj pretrese v manjši meri, kot bi se morda nadejali, vsaj glede 
na omenjeno tematiko, ki resda še zdaleč ni “stara lajna”. A kot da avtorica 
nenehno malce okleva in se nikoli do kraja ne spusti v globino, temveč raje 
poslušno stopa ob strani in še naprej (zgolj) preverja spolzkost terena. 
Zajtrk prvakinj praviloma spominja na vožnjo z za spoznanje preveč 
previdnim adrenalinskim vlakcem; uvodna drznost in dinamika nara­
ščata, ko zasledujemo protagonistkine poskuse poustvarjanja ravnotež­
ja med preštevilnimi prekarnimi službami, bolj ali manj neodložljivimi 
študijski mi opravki, neuravnovešenimi sostanovalkami, mimobežnimi za­
bavami in  izdatno zadušnimi družinskimi komuniciranji, potem pa naglo 
 strmoglavljata, ko mimogrede ugotovimo, da smo omejeni na neprestano 
146 Sodobnost 2025
Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj Sprehodi po knjižnem trgu
premikanje v krogu, po vedno istih tirnicah, od katerih bi kakšna lahko tudi 
umanjkala, pa je sploh ne bi pogrešili. Izrekanjska pozornost prvoosebne 
pripovedovalke presihajoče prehaja od ene osebe k drugi, od enega do dru­
gega bivanjskega obnebja. Osrednje postojanke tega pripovednega “preku­
cevanja” so prepoznavnejši prekarni miljeji, tj. knjigarna, kulturni dom in 
kino, v navezi z nemalokdaj prenatlačenim podnajemniškim stanovanjcem 
in priložnostno še s predavalnico kreativnega pisanja. Tri sostanovalke, 
tri mlade “vešče”, če se malce naslonimo na Terryja Pratchetta, a seveda 
onkraj pejorativnih konotacij, se znova in znova zaustavljajo pri vztrajnih 
premišljevanjih, ali bodo imele dovolj denarja za najemnino, kajti pot do 
lastnega stanovanja ostaja še zmeraj povsem prežeta s temo. Tukaj si svoj 
prostor poleg plahe pripovedovalke­protagonistke posteljeta še neubran­
ljivo depresivna slikarka Vesna in skrajno pikolovska Pia, vodja gostinske­
ga objekta, potisnjena v stiskajoči primež anoreksije. Krmarjenje skozi 
vsakdanjik v kombinaciji s pometanjem problematičnega stanja pod plašč 
prostočasnega besedičenja ter s posledičnim preskakovanjem med prak­
ticiranimi identitetami in primerljivo površinskimi odnosi, ki se nazadnje 
razblinjajo, kot da nikoli ne bi obstajali, postane glavno gonilo pripovedi. 
Lahko bi rekli, da se vselej nekaj obetajočega dogaja, a se načeloma nič 
resnično novega ne zgodi. Enako velja za prikladno neposredne dialoške 
sekvence, ki so neverjetno organske in slogovno precejene, napravljene s 
pristnim posluhom za stvarno izreko in subtilno intonirane s skorajda že 
gledališko ostrino. A ker osebe rade intenzivneje in neomajno govorijo, če­
tudi načeloma nič nezaslišanega ali neobičajnega ne povedo, pogosto niti 
tega ne, kar si v resnici mislijo, njihovi notranji jazi ostajajo prekucnjene 
igle v jarkih sena. Vse dokler jih naposled na plano ne privzdigne kakšen 
nesojeni “guru”, ki natančno ve, kako stvari stojijo, in ki se za nameček – 
kot nazadnje v protagonistkinem primeru – ponaša še z glasom in stasom 
svetovljanskega profesorja Marinška.
Bo kar držalo, da iz Zajtrka prvakinj priteka gostejši grenko­sladki pri­
okus. Na eni strani se namreč zanesenjaško navdušujemo nad izmojstreni­
mi govorjenimi pasusi, pospremljenimi s pedantnimi projekcijami prestre­
zane predmetnosti, na drugi pa ni povsem jasno, zakaj je nujno, da imamo 
na nosu nameščena monokromatična, mestoma celo črno­bela očala. 
Morda zato, ker tako bolje pripravljeni pričakamo parado predatorskih 
delodajalk in pritlehnih svetohlinskih slovenskih kulturnic, ki se jim v gro­
bem sploh ne godi slabo, da ne omenjamo “pravih prijateljic”, ki kar tek­
mujejo v tihotapljenju jedilnega pribora pod sedeže. A da ne bomo naredili 
komu kakšne krivice, so “na muhi” še nenasitljivo priliznjeni in prizadevni 
Sodobnost 2025 147
Sprehodi po knjižnem trgu Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj
mladeniči, katerih krovna tuzemska misija je prilesti pomembnežem pod 
krilo ali – realneje gledano – med hlačnice ter s tem nedvoumno okronati 
svojo (že poprej) nevprašljivo genialnost in prenekaterim “nejevernim 
Tomažem” mimogrede potrditi, da skorajda ponarodelo geslo “prek trnja 
do zvezd” še vedno velja. A kaj ko dokaj naključna in nevpadljiva protago­
nistka nima ne denarja in ne nekega spodobno slavnega poznanstva, tako 
da tudi ti dve možnosti zanjo spotoma odpadeta; po svoje je pač povsem 
povprečna oseba, ki bi rada le končno bila že odrasla in neodvisna, a ji po­
srkanost v dotrajano in nemalokdaj podlo družbeno kolesje tega preprosto 
ne dopušča. Še sreča, da so zmeraj poučne in uporabne “modre misli” že 
za naslednjim poglavjem. Kar navsezadnje sploh ni neogibno naključje, 
prej prozorno navzkrižje, saj se v pričujoči protagonistki, opogumljeni in 
navdahnjeni s prijateljskimi nasveti v stilu “Tudi ne je beseda v sloven­
skem slovarju.”, posledično kar naenkrat in kot strela z jasnega predrami 
pravcata tigrica. Ki zna zarjoveti in se neomahljivo postaviti zase; in to ne 
samo na skrivaj, v prenapeti glavi in mislih, kakor marsikdaj dotlej, ampak 
celo tako, da eno od svojih prekarnih služb nemudoma obesi na klin in se 
za piko na i znese še nad “izdajalsko” prijateljico. Konec dober, vse dobro, 
bi lahko veljalo. Ko bi temu le lahko verjeli. 
Če torej ponovno premislimo pluse in minuse romana, postane jasno, 
da zremo naravnost v zobe “zdravi sredini”. Če smo malce prizanesljivejši 
in omenjene spodrsljaje že iz principa ali zgolj zavoljo naklonjenosti knji­
ževnim prvencem ovijemo v povoj z napisom “Saj je prvič.”, pa pričujoči 
prozni poskus prileze še za spoznanje više, povsem verjetno celo više od 
kake idejno bolj polne pripovedi; nekoliko že zaradi izdatno “deficitarne” 
tematike in nekoliko tudi zato, ker aktualnim trendom – bognedaj! – pač 
ne gre oporekati. In tako – hočeš nočeš – nasedemo na še en nedvoumen 
dokaz, da med in mleko vztrajno pljuskata predvsem ob zgodbah, ki na­
stajajo pod režijsko taktirko “krute realnosti”.
148 Sodobnost 2025
Sprehodi po 
knjižnem trgu
Žiga Valetič
Boštjan Videmšek: 
Mir in vojna: Ozadja 
ključnih kriz 
našega časa.
Ljubljana: UMco, 2024.
Nekdanji vojni poročevalec in še vedno nadvse dejavni novinar Dela, ki po­
kriva akutna konfliktna žarišča naše geopolitične bližine, si najprej zasluži, 
da naredim(o) rezime njegovega knjižnega pisanja zadnjih petnajstih let. 
Leta 2011 je namreč začel prehajati tudi v knjižni medij, ta pa je nato postal 
vzporeden rednemu časopisnemu pisanju, ki od piscev Videmškovega ko va 
terja neizprosen dnevni tempo. Čeprav je tudi knjiga Vojna terorja: 10 let 
po 11. septembru (Cankarjeva založba, 2011) nastala na podlagi predhodnih 
zapisov za Sobotno prilogo, so bile to temeljite zgodbe, ki so nam približale 
boleče usode ljudi, ujetih v vojne in družbene vihre, pisal pa jih je deset 
let. Iz vsake posamezne zgodbe bi se dalo narediti celovečerni film, toda 
zgodb je bilo še precej več in beležil je nove, tako da sta v naslednjih petih 
letih sledili še dve sorodni pričevanji: Upor: Arabska pomlad in evropska 
jesen (Cankarjeva založba, 2013) in Na begu: Moderni eksodus (2005–2016): 
z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam (UMco, 2016). 
Videmšek kot strasten bralec seveda ve, da so bila najbolj prepričljiva li­
terarna dela na Slovenskem prav avtobiografska, poglejmo samo K ocbeka, 
Sodobnost 2025 149
Foto: Roman Šipić
Sprehodi po knjižnem trgu Boštjan Videmšek: Mir in vojna: Ozadja kjučnih kriz ...
Kovačiča, Zupana, Rožanca, pa tudi sodobne ustvarjalke in ustvarjalce. In 
tudi njegova poročevalska dela, ki so sicer govorila o drugih ljudeh, dru­
gih kulturah in drugih krajih, so bila vselej napojena z avtorjevo osebno 
prisotnostjo na teh mestih, kar je nam, bralcem privilegiranega sveta, 
omogočalo istovetnost, pa čeprav z varne razdalje. Njegovo pričevanjsko 
pisanje je univerzalno do te mere, da je bilo s posameznimi članki ali pa 
kar kot knjižne celote poobjavljeno v mednarodnem prostoru, vojno po­
ročanje se je namreč začelo spreminjati in zaradi preštevilnih žrtev med 
novinarji postajati vse redkejše, Videmškov glas pa je bil zato dragocen 
tudi za širši prostor.
Vmes je uredil še legendarno knjigo Johna Herseyja o atomski bombi 
Hirošima (UMco, 2015), tako da se na koncu še najbolj “lahkotno” čtivo 
iz tega obdobja zdi Ultrablues (UMco, 2014), ki pripoveduje o tem, kako 
se je z dvema pisateljskima kompanjonoma lotil stokilometrskega ultra­
maratona v ZDA. Podvig, ki je terjal leto priprav. Nato je sledil prehod k 
novim temam, kar je po mnogih letih izpostavljanja življenja neposrednim 
nevarnostim pomenilo, da je najbolj drzni vojni novinar, kar jih je Slove­
nija kdaj imela, ostal živ in zdrav in da smo si nekateri, ki smo ga osebno 
spoznali, ob tem tudi malo oddahnili. 
Nove teme so bile spet povezane z žarišči, ta so bila zdaj okoljevarstve­
no­civilizacijska. Najprej je prišla velika uspešnica Plan B: Pionirji boja s pod­
nebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco, 2020), nato pa, v sodelo vanju 
z življenjsko sopotnico Majo Prijatelj Videmšek, še Zadnji dve: Najin in Fatu: 
reševanje vrste na robu izumrtja (Umco, 2022) o poslednjih severnih belih 
nosoroginjah. Tudi ti knjigi sta v prevodih izšli na tujem, toda čeprav je njun 
avtor izstopil iz vojn, vojne niso izstopile iz njega. Izkušnje, ki so bile mno­
gokrat travmatične, so se zabrazgotinile globoko v duši, po drugi strani pa se 
je v možganih nakopičila obsežna vednost o vojnah kot takih. Edini pobeg iz 
takšnega položaja so bile nove knjige, najprej leposlovje. V romanu z name­
noma zavajajočim naslovom Vojni dnevnik (UMco, 2023) si je dal V idemšek 
duška tudi na bolj poetičen način, to pa je vedno vsaj malo zdravilno. Rusko­
­ukrajinska vojna je nevarnost spet približala nam, naši “civilizaciji”, našemu 
načinu življenja, in edina malce večja napaka tega romana, ki se je v duhu 
naslanjal na ta konflikt, je bila, da je glavnega junaka, vzhodnoevropskega 
pisatelja, ki se znajde sredi tega konflikta, preveč idealiziral in pri tem po­
zabil na znano dramaturško pravilo “kill your darlings” oziroma z drugimi 
besedami: poskrbi, da tebi ljubi junaki ne bodo preveč popolni.
In že smo pri zadnji, aktualni knjigi, ki je tudi predmet tokratne ocene. 
Založba je želela zasnovati novo zbirko nekoliko manjšega formata, na­
150 Sodobnost 2025
Boštjan Videmšek: Mir in vojna: Ozadja kjučnih kriz ... Sprehodi po knjižnem trgu
menjeno mladim. Stvarna, športna in psihološka literatura te založbe je 
pri odraslih precej priljubljena, za mlade pa nekoliko prezahtevna. Sploh 
za tiste, ki knjige povezujejo izključno s šolskimi obveznostmi, v zgodnji 
odraslosti pa morajo lasten odnos do branja izumiti na novo, pod svojimi 
pogoji. In Videmškovo prvoosebno poznavanje “izvorov ključnih kriz na­
šega časa” (kar je tudi podnaslov knjige Mir in vojna) se je zdelo kot idealna 
podstat za na videz ne pretirano zahteven korak do nove knjige. Vzporedno 
je izšla knjiga Janje Vidmar o njenem ustvarjalnem pisateljskem procesu 
Velika pustolovščina. Seveda se vedno znova izkaže, da je kratke tekste 
včasih težje napisati kot dolge, saj morajo biti sporočila zgoščena in spet 
ne suhoparna, prvoosebna in spet ne zagledana vase, natančna in spet ne 
takšna, da ne bi dopuščala alternativnih interpretacij.
Avtor in urednik sta detektirala sedem ključnih konfliktov, ki se odvijajo 
v naši relativni bližini, se pravi: Irak, Afganistan, Afriške vojne, Arabska 
pomlad, Izrael in Palestina, Ukrajina in Rusija, podnebne spremembe. Da, 
podnebne spremembe kot globalni izziv, na katerega pa človeštvo kot da 
ne zna, noče ali ne zmore sestaviti učinkovitega odgovora. Ves svet tukaj ni 
pokrit, pravzaprav umanjkata dve tretjini, recimo vse Amerike, Indija, širša 
Azija, Oceanija, Arktika in Antarktika. Kar pomeni, da Videmšek ne išče 
docela tlorisnega pogleda na današnji svet, kjer se vplivi posameznih držav 
in regij spodrivajo kot tektonske plošče, temveč je bolj zazrt v preteklost 
zadnjega četrt stoletja, ki jo je tudi na lastni koži izkusil v evropsko­bližnje­
vzhodno­afriškem pasu. To seveda izpelje tudi z analizo zunanjih vplivov, 
saj se konflikti v teh regijah niso zgodili brez navzočnosti ZDA, EU, Rusije 
ali Kitajske – ponekod vojaške, drugod “le” ekonomske. 
Avtorjev izziv je bil torej jedrnat pogled na dogodke, v  katerih je bil 
udeležen sam, tako da ves čas prepleta dejstva, ki jih niza kronološko no­
vinarsko, in izkušnje, skozi katere tudi mi zdrknemo v tamkajšnje svetove. 
Tako prvoosebnega pisanja v njegovih poročevalskih knjigah nismo zasle­
dili, zlasti ne takšnega, kjer se – z mislijo na bralca – bori proti lastnemu 
pesimizmu in, kljub temu da veliko razlogov za upanje ne najde, spraska na 
kup vsaj tisto, kar ga je, pa čeprav ga mora izkopati iz sebe. Recimo v zgodbi 
o takrat štirinajstletnem Eriku, nekdanjemu otroku­vojaku iz Konga, ki je 
z Boštjanom in fotografom Juretom Erženom potoval po nevarni deželi, 
pozneje pa si je novinar z njim še nekaj časa dopisoval in mu pošiljal šti­
pendijo. Vožnje na kamionih, ki so bili polni oboroženih gverilcev, so bile 
tako rekoč stalnica. Enako velja za nemogoče razmere, za pokanje vsevprek 
in za hitro reševanje glave. V nekaterih krajih je bil večkrat, recimo v Gazi, 
o kateri je v zadnjem letu za časopis spet pisal dnevno. Vojno v Ukrajini 
Sodobnost 2025 151
Sprehodi po knjižnem trgu Boštjan Videmšek: Mir in vojna: Ozadja kjučnih kriz ...
gleda tudi skozi oči prijatelja Pavla, fizika in računalniškega programerja, 
“ki prihaja iz mešanega ukrajinsko­ruskega zakona, ima judovske korenine 
in večino svojega časa namenja pomoči ukrajinski vojski”. “Pavel ne sovra­
ži, ampak razmišlja, preverja, dvomi, študira. Namesto refleksov uporablja 
refleksijo.” V zadnji del, ki govori o podnebnih spremembah, pa na primer 
vključi kak utrinek s poti na Islandijo, kamor sta med drugim potovala 
s fotografom Matjažem Krivicem med pisanjem knjige Plan B.
Knjiga Mir in vojna je zaradi zelo prepričljive naracije, zaradi prepleta 
notranjega in zunanjega, seveda presegla prvotni namen, ki je bil pred­
staviti zahtevno problemsko realnost na razumljiv, ne pretirano nihilisti­
čen in kar se da objektiven način. Ne samo da se že prevaja v hrvaščino, 
predvsem je knjiga nagovorila in še vedno nagovarja odrasle bralke in 
bralce, ki smo zaradi medijskega bombardiranja z vojnimi novicami po 
eni strani otopeli, po drugi pa kljub množici interpretacij želimo razumeti, 
kaj se dogaja “v ozadju” in se včasih pretirano oklepamo stališč, ki so bila 
priborjena na fronti družbenih omrežij, v družinskih pogovorih ali med 
zbadanjem v bifeju (kar je vse zelo podobno), ne pa na terenu. “S terena” 
pa je tudi ime zbirke, v kateri je knjiga na koncu izšla.
152 Sodobnost 2025
Sprehodi po 
knjižnem trgu
Lara Gobec
Petra Koršič: 
Ciprese.
Ljubljana: Mladinska knjiga 
(Zbirka Nova slovenska knjiga), 2024.
Slonokoščeni stolp, v katerem naj bi živeli pesniki, je že nekaj časa po­
rušen. Ne zato, ker bi se mu pesniki zares želeli odpovedati; le kdo si ne 
bi želel vsaj kakšen teden, dva na leto živeti povsem izolirano, izvzeto iz 
vsakdanjega kaosa in hipnosti. Doba, v kateri živimo, je tako silovito zapol­
njena z informacijami, da se jim ne moremo izogniti. Naša telesa so vedno 
na priprtem, vedno pripravljena, da vpijejo obdajajočo jih nestanovitnost. 
Pesnica, kritičarka in urednica Petra Koršič se v svoji tretji samostojni 
pesniški zbirki Ciprese ozira predvsem na sodobnost, ki jo podaja v raz­
drobljenem, sinkopiranem slogu. Pri tem je v ospredju bitje, v najširšem 
smislu. Pred nami se namreč naslika živost sama.
V Cipresah najprej opazimo pesničin konceptualni pristop. Vsaka pe­
sem je imenovana za Cipreso z ustrezno zaporedno številko, na koncu se 
jih nabere kar 125 in zdi se nam, da smo prebrali cel gozd. Njegova mno­
žičnost vzbuja občutek zaokroženosti, ki se dokončno utrdi z avtoričino 
izbiro zelenega črnila. Premišljenost nekonvencionalne rabe črnila lahko 
zasledimo tudi pri pesnici Anji Novak ­ Anjuti, ki je v svojem pesniškem 
prvencu Ranerane z izbiro rdečega črnila dodobra spojila telesno in ču­
stveno bolečino, na katerih zbirka tudi sloni. Natančna zasnova Cipres je 
razvidna tudi v delitvi na pet ciklov, ki zaokroženost utrdijo še na tematski 
Sodobnost 2025 153
Foto: Ivan Dobnik
Sprehodi po knjižnem trgu Petra Koršič: Ciprese
ravni. Zbirka se namreč začne in konča s krizo, prvi cikel Vojne je posvečen 
dogajanju ob ruski agresiji v Ukrajini leta 2022, zadnji cikel Gori pa požaru 
na Krasu istega leta. Vsak izmed vmesnih treh ciklov nosi osrednjo temo, 
te pa so precej očitne, klasične: vera, upanje in ljubezen. Kljub prevladujoči 
temi oziroma dogodku v vsakem posameznem ciklu se vseh pet nanaša na 
razpadanje humanističnih vrednot ter na vprašanje, kako se iz te sodob­
ne neizogibnosti potencialno izvleči. S tematsko vezljivostjo se avtorica 
ogne pretirani idejni izoliranosti in samoniklosti posameznih ciklov. Prav 
tako je zaradi mednanašalnosti spust iz prvega in vzpon do drugega vrha 
postopnejši. Poleg strukturne zaokroženosti je v tem mogoče opaziti pre­
mišljeno tematsko zasnovanost zbirke. Dva katastrofična vrhunca dodobra 
utrdita občutje ujetosti in obenem omilita siceršnje vizionarstvo, da zbirka 
v svojem upajočem zaziranju v prihodnost ne bi segla predaleč. Začutena 
trenutnost je sicer ostra, zadrgnjena in jo je posledično težko prenesti, a 
se ravno zaradi čutenja pesmi približajo celovitosti (našega) bitja.
Eno izmed ostrejših mest zbirke je gotovo prvi cikel, naslovljen Vojne. 
Pesmi se razprejo ravno na mestih lastnih razdalj, ki kar silijo v presunljivo 
sozvočje uporabljenih pesniških sredstev. Lirska subjektka se, medtem ko 
se pred njo vrstijo plastične, dobesedne podobe vojne, odziva senzibilno, 
obenem pa jo spremljajo občutki krivde in nemoči. Ta se pokažejo pred­
vsem ob nezmožnosti korenito poseči v razbolelo stanje sveta. Pa vendarle 
ne gre za klasično pesniško zagrajenost v svoje nagnjenosti in hrepenenja, 
v svoj veliki stolp, ampak je ta nehvaležna zasidranost v Cipresah pravza­
prav povezana z zasičenostjo z informacijami in hkratno željo, da bi se 
na vsako izmed njih tudi odzvali. Prepreke, ki jih visoko in trdno držijo 
globalna razmerja moči, nas zaustavljajo pred udejanjanjem moralnega 
imperativa, potencialni odzivi pa se zato pretopijo v okostenelost zaradi 
množice intenzivnih sprejetih dražljajev. 
Že v prvem ciklu, potem pa tudi v naslednjih, z reflektivnim prebada­
njem nasprotij, vir katerih smo ljudje sami, pesnica dodobra zamaje lastno 
subjektivnost. Nemoč, ki smo jo poprej lahko zaznali zaradi zasičenosti z 
informacijami, se zdaj razvije v širšo razcepljenost. Ob pomanjkanju med­
sebojnega veziva ne drsimo sami vase, kjer bi se morebiti lahko zagledali, 
ampak naravnost v gmoto napetih, zaslepljenih osamelcev. Množica ne­
pripadajočih v ciklu Vera pomeni tudi oddaljevanje od religioznega načina 
življenja, ki je nekdaj predstavljal zaokrožen korpus vrednot, v sodobni 
pluralistični družbi pa sleherniku predstavlja le še eno izmed možnih izbir. 
Nanašalnost na krščanske idejne okvirje nas privede do skrbi za bližnjega, 
kar naj bi nas rešilo ravno te neizpolnjujoče samote: “samo / z / dvema / 
154 Sodobnost 2025
Petra Koršič: Ciprese Sprehodi po knjižnem trgu
vidiš / globino”. Naslomba na drugega je prikazana kot precej trdnejša ka­
kor tista na hipno, mimobežno sodobnost, ki nas v čisti nepripravljenosti 
vleče za sabo, saj se iz medsebojnega prostora med dvema lahko izraščajo 
še nevidene, osvetljene novitete.
Ciprese se uspešno lotijo vprašanja položaja jezika pri razkrivanju naših 
medsebojnih napetosti. Poetološkost se znajde tako v pekočih raztrgani­
nah (“preveč / besed / prelomi / vejo / odseka / drevo”) kot tudi v milejših 
meditacijah (“dajem / pomen / znova / in / znova”). Razsežnost občut­
kov, ki segajo po različnih koncih lastnega spektra, pripisujem avtoričini 
nagnjenosti k izraziti odzivnosti na družbeni prostor, ki jo obdaja, kar je 
izraženo tudi z razdrobljenim slogom – vsak posamezni verz se zdi ka­
kor hipen trzljaj ob doživetem. Pesmi delujejo kakor občutljiva telesa, ki 
počasi klonejo pod lastno izoliranostjo in hkratno preobremenjenostjo, 
dokler se ujetosti vase ne izvijejo v dolžini, zvenenju lastnega pesniškega 
glasu. Telesnost je bilo mogoče opaziti že v avtoričinem prvencu F urlanka 
je dvignila krilo, v Cipresah pa je dodatno konceptualno nadgrajena. Nomi­
nalizirani verzi “telo / korenina / človeštva / ljubezen” zazvenijo v oklešče­
nem, skandirajočem slogu in obenem pričajo tudi o krovni idejni izpeljavi 
zbirke, naslonjene na podobo dreves in njihove zaokrožene rasti. Bitje 
se iz človeškega telesa začne naseljevati še v drugega živega in poprej 
omenjeni humanizem nadgradi s čisto, občo vzajemnostjo. Posledično 
se posameznik vrne v lastno prvobitnost, saj se namesto zaziranja vase 
poveže širom naravnega ravnovesja, dovolj trden, da zdaj njegove besede 
resnično pripadajo. 
Prikaz razsežnosti bitja pa manj uspe na slogovni ravni. Moteča je de­
nimo nespretna raba glagola biti, saj onemogoča, da bi se besede močneje 
razvile, ostanejo zgolj pri popreproščenem označevanju: “je / vse bolj / 
boli / je!”, glagoli v pretekliku (“naselila / jo je / samotarka”) in povratni 
glagoli zaradi dvodelne strukture marsikdaj po nepotrebnem prebijajo 
začrtani ritem pesmi. Enako delujejo predlogi in vprašalnice, ki se nana­
šajo na krajevni položaj, recimo “poletava / v nebo / in / stran” in “vest / 
kam?”. Izpuščanje posameznih stavčnih členov sicer pričakovano nasledi 
pesničin okleščeni slog, a vendarle podobe s tem marsikdaj iztrga iz možne 
razsežnosti previdnejše umestitve. S tem ko avtorica posamezne stavčne 
člene izpušča, ne sledi konvencionalni skladenjski rabi in se poslužuje 
verznih prelomov, pa vendarle večinoma doseže namen in pesmi dobijo 
sinkopiran, preskakujoč ritem. S tem se odmika od enega izmed prevladu­
jočih trendov v slovenski sodobni poeziji, ki z uporabo verznih prelomov 
išče predvsem pretočen ritem, ter je zato bliže pesnicam, kot sta denimo 
Sodobnost 2025 155
Sprehodi po knjižnem trgu Petra Koršič: Ciprese
Andreja Štepec in Ana Pepelnik, ki z verznim drobljenjem ritem pesmi 
marsikdaj iztrgata njegovi enakomernosti.
Eno izmed pomensko izstopajočih mest je mogoče zagledati v verzih 
“omeči se / ne z mečem”, saj prikažejo srž notranjega problema nabora 
pesmi. Čutno nasprotje pred nami je preočitno, da bi dospelo v korenito 
dialoško pozicijo, saj zaradi razmerja med besedo “mehkoba” in besedo 
“meč” jasno vemo, da je to nasprotje diametralno in ne preobrnjeno. 
Ciprese tako prehitro prispejo do lastne izrečenosti, kar se ne zgodi le pri 
nanašanju na pojem “mehkoba”, ampak tudi na druge obče pojme (sočutje, 
ljubezen, svoboda, sprava …), na katerih avtorica gradi svoj izraz. 
Kljub premišljeni konceptualni zasnovi in tematskim osvetlitvam ni 
mogoče spregledati, da Ciprese pomensko odstopajo od pesniškega bistva. 
Sodobna poezija ne pomeni le sestopa iz slonokoščenega stolpa in tudi ne 
rušenja le­tega, kar pesnici uspe, ampak je tudi iskanje spremenljivosti, 
gibljivosti pomenov. Preporodi namreč ne zrasejo le iz izraznosti, ampak 
kadar slednja, kakor še nikoli poprej, poseže v razbolelo sredico sveta.
156 Sodobnost 2025
Mlada 
Sodobnost
Majda Travnik Vode
Andrej E. Skubic: 
Lahko bi umrl na 
tem kavču z mano.
Ljubljana: Mladinska knjiga (Odisej), 2024.
“Lahko bi umrl na tem kavču z mano,” zahlipa devetošolka Julija po tem, 
ko sošolec Tomaž v njeni sobi doživi blažji epileptični napad. Tomaž je 
zaljubljen v Julijo, zato se mu njen kavč za hip niti ne zdi “najslabši kraj, 
kjer bi to lahko naredil”. Kljub temu pa naslov prvega mladinskega romana 
Andreja E. Skubica ne meri na mladostniško ljubezensko dvojino, ampak je 
predvsem podaljšek pretresenosti, ki jo je Julija skupaj s sošolci in učitelji 
občutila ob prvem Tomaževem napadu, ko se je čas za trenutek ustavil. 
Vsi so ga obstopili in mu sočutno priskočili na pomoč. Ravno v tem pripo­
vednem momentu pa lahko že prepoznamo obe temeljni tematsko­idejni 
podlagi tega romana: skupnost in empatija. Pojma na videz ne sodita 
skupaj, saj je empatija abstrakten pojem, skupnost pa nekaj otipljivega, 
vendar Skubic skozi pripoved tudi pojem skupnosti razdela tako, da ga iz 
nečesa, kar je po navadi zgolj zunanji okvir, spremeni v psihološki obču­
tek močne medsebojne povezanosti, ki pripoved ovija, usmerja in določa. 
Zato je Lahko bi umrl na tem kavču z mano sodobni, mladinski, problemski, 
razvojni, predvsem pa kolektivni roman. Specifično kolektivno atmosfero, 
ki kljub temu ne izključuje impulzov individuacije najstniških junakov, 
Skubic stke s pomočjo fabule in likov, pri čemer je osnovna celica kolektiva 
Sodobnost 2025 157
Mlada Sodobnost Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano
skupinica devetošolcev tik pred koncem osnovne šole. V naslednjem krogu 
so njihovi starši in družina, nekolike dlje učitelji in šola, še naprej pa širša 
skupnost. V komunikaciji med najstniki izjemno pomembno vlogo igrajo 
družbena omrežja, zlasti Snapchat in Viber, ogromno časa preživijo tudi 
na YouTubu, Discordu itd. Delež komunikacije prek družbenih omrežij je 
še vedno precej manjši kot delež živih dialogov, z vložnimi dialogi, ki si 
jih junaki izmenjujejo prek Snapchata, pa avtor večkrat poustvari sodoben 
najstniški sleng, ki predstavlja nekakšno zaprto kodo z lastnimi odtenki 
in poudarki. S  tem roman prerašča tudi v dokument nekega časa. Živa, 
avtentična komunikacija je obenem eno od glavnih sredstev, s katerimi 
avtor zgradi močan občutek povezanosti med liki. Še več: odnosi med 
liki so tako pomembni, da od znotraj pritiskajo na potek zgodbe in imajo 
v romanu kot celoti večjo težo kot zunanje dogajanje.
Kot avtor sam nekajkrat namigne, ima Lahko bi umrl na tem kavču z mano 
predzgodovino – serijo Trio Golaznikus. V teh kratkih povestih, namenjenih 
otrokom prve in druge triade osnovne šole, nastopajo isti protagonisti kot 
v romanu: Tomaž, Liam, Lija (trio) ter Jaka in Julija, v romanu pa se jim 
pridruži še vrsta sošolcev iz 9. b Osnovne šole Grič. V seriji Trio Golazni­
kus, ki jo je Skubic začel pisati leta 2018, so junaki obiskovali tretji razred 
osnovne šole, zato se v letu 2024, ko je izšel roman, kronološko popolnoma 
ustrezno znajdejo v zadnjem razredu osnovne šole. Ta časovni razkorak 
avtor domiselno uporabi za to, da odraslim, staršem in učiteljem pokaže, 
kakšen vrtoglav razvojni preskok se zgodi pri otrocih v šestih letih. Člani 
tria so tako rekoč neprepoznavni, preživela je le Tomaževa ljubezen do 
risanja. Vendar tudi Tomaž ne riše več naivnih otroških risbic s kapitanom 
Pajkom, ampak napol profesionalne podobe v slogu mange, ki jih name­
rava prodajati po spletnih kanalih za meme in animacije. Trio se je iz pov­
prečnih predmestnih mulčkov razvil v kompleksne najstniške osebnosti 
s skorajda odraslimi težavami in izzivi: Tomaž se spopada epilepsijo, Jaka 
odkriva in razkriva svojo biseksualnost, Julijina starša se ločujeta. Liama 
in Lije avtor tokrat pobliže ne osvetli, vendar se zdi, da bi lahko zlahka 
prišla na vrsto kdaj drugič. 
Serijo Trio Golaznikus je avtor uvedel s spopadom z blatnimi kepami 
med fanti in dekleti, enako udarno – s fantovskim pretepom, pri katerem 
teče kri – se začne tudi Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Stepla sta se Kian 
in Hrust, ki ju v Triu Golaznikus še ni bilo, zaradi razburjenja pa Tomaž 
dobi epileptični napad; odpadel bo tudi razredni zaključni tabor. Kian je 
v romanu eden od osrednjih akterjev, kolovodja lastnega (ustrahovalske­
ga) tria, vendar – kot se bo izkazalo tudi pri drugih protagonistih – je to 
158 Sodobnost 2025
Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano Mlada Sodobnost
le eden od njegovih obrazov. Značajska kompleksnost, daleč od črno­bele 
enodimenzionalnosti, ki je pogosta težava mladinske književnosti, je ena 
glavnih odlik romana, z  razvijanjem osebnosti junakov pa avtor zlahka 
utira tudi nove poti fabuli. Hitro se namreč bliža konec devetega razreda. 
Medtem ko Tomaž še okreva doma, se sošolci nekega popoldneva dobijo 
pri Jaki in brskajo po njegovem računalniku. V zgodovini spletnega iskanja 
naletijo na gejevske videospote, kar je uvertura v Jakovo skorajšnje raz­
kritje biseksualnosti. Jaka se sooča z odzivi sošolcev in staršev, pri čemer 
naleti tako na nesprejemanje kot na empatijo. Jakovo razkritje pospremi 
očetov nasvet, naj bo street smart: “To pomeni, da obvladaš preživetje tam 
zunaj med norci, tako da lahko hodiš naokrog, ne da bi te kakšen idiot na 
gobec.” Tomaž se vmes vrne v šolo in izve, da se bo Julija po ločitvi staršev 
morda preselila, kar ga pretrese bolj kot novica o odpadlem šolskem tabo­
ru. Popoldne Julijo prestreže na potki, kjer Julija običajno sprehaja hrta 
Fjodorja, sam pa psičko Roksi, ki jo že poznamo iz Tria Golaznikus. Ko se 
vsi štirje sprehajajo in pogovarjajo o Tomaževi epilepsiji, nas prešine, da 
je ime njegovega ljubljenčka bržkone nekakšen ključ, aluzija na Dostojev­
skega, ki je epileptične napade – na primer pri knezu Miškinu v romanu 
Idiot – opisoval zelo podobno kot Tomaž. Julija Tomažu pove, da ločitve ni 
pričakovala, čeprav se ji starša nikoli nista zdela srečna; največja težava je 
bila, da se v njeni družini niso znali pogovarjati. Tomažu pove tudi, da se 
oče po maminem odhodu obnaša čudno in da se je odločila, da bo pobeg­
nila k mami. Pred tem gre razred še na zaključni izlet in se odvije valeta. 
Konec romana, ki ga (na nepričakovan način) zaznamuje Julijin pobeg, 
pravzaprav prinese le razplet njene zgodbe, pa še ta ni povsem dokončen. 
Kot rečeno, fabula ni glavna platforma romana, ampak ta izrašča pred­
vsem iz odnosov med protagonisti in okolico. Avtor je netipičen tudi v tem, 
da sta najbolj empatična in občutljiva junaka v romanu fanta Tomaž in 
Jaka. Tomaž se skuša približati Juliji, ker mu je všeč in ker je sočuten, Jaka 
je občutljiv in introvertiran že po naravi. Vendar avtor tudi pri njiju ne 
zdrsne v črno­belo shemo: čeprav sta oba na videz krhka umetniška zna­
čaja, se znata med vrstniki še kako postaviti zase; tudi grobo, če je treba. 
Kajti Skubic skozi pripovedne situacije, še bolj pa skozi jezik, nedvoumno 
pokaže: svet najstnikov je grob in krut. Pravzaprav je prikaz najstniške 
stvarnosti, njihovega šolskega (in domačega) vsakdanjika, prepletenega 
z bojem za prevlado, fizičnim in psihičnim nasiljem, pritiski in tesnobo, 
gotovo ena temeljnih intenc romana. Čeprav morda na hitro pomislimo, da 
so se stvari zaostrile šele v našem času, je dovolj, da se spomnimo, kaj so 
o svojih šolskih letih izjavili ali zapisali Thomas Bernhard, Robert Musil ali 
Sodobnost 2025 159
Mlada Sodobnost Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano
George Orwell … Skubic brutalnost šolskega vsakdanjika najbolj nazorno 
odslikava s svojim najmočnejšim izraznim orodjem: jezikom. Dialogi, ki si 
jih izmenjujejo sošolci, prekipevajo od gneva, agresije in ostrine, obenem 
pa so tudi neverjetno domiselni in občasno duhoviti. Pri vsem gre pred­
vsem za to, da nasprotnika, ki ti vrže žaljivko, s še večjo žaljivko zatolčeš 
nazaj. Dekleta niso nič drugačna od fantov, tudi one se morajo “boriti za 
imidž”, kot izjavi Lija. Če so v Triu Golaznikus torej letele blatne krogle, 
postrgane in zgnetene v obcestnih lužah, zdaj leti blato drugačne vrste, 
namen pa je pravzaprav isti. Res, če bi junake romana Lahko bi umrl na tem 
kavču z mano sodili po njihovem izražanju, bi nad njimi zlahka obupali. 
Vendar, spomnimo se Lije, gre za imidž in prestiž, za katerima pa se skri­
va drugačna resnica. Resnico o Skubičevih junakih je treba poiskati bliže: 
v njihovih dejanjih. Kian, ko gre zares, ne udari nazaj; Julija, ko gredo stvari 
predaleč, pomaga; Lija, ko razume, naredi, kar je prav. Kot rečeno, avtor 
junake skuša narediti človeške tudi tako, da skozi pripoved spreminja in 
razvija njihove osebnosti: Kian ne ostane le razredni nasilnež, ampak Juliji 
prinese plišasto igračko, Julijin oče se začne pogovarjati, Jaka zaprepaden 
odkrije, da bi morda lahko ubijal  … Občutek bližine in verodostojnosti 
Skubic vzpostavlja tudi skozi personalno gledišče, saj pripoved v glavnem 
teče iz omejenega okvira posameznika, ne z vidika vsevednega razlagalca. 
Vse to – pogovorni jezik pripovedi, človeškost likov, dobro znane situacije, 
v katere se lahko vživimo, dialogi, ki jih lahko slišimo vsak dan, izseki pogo­
vorov iz Snapchata – se plast za plastjo naloži v polnokrven in avtentičen 
poblisk v življenje sodobnih slovenskih najstnikov. 
Roman je lani dobil nagrado modra ptica, ki se podeljuje bienalno, tako 
da se izmenjujejo dela za odrasle in dela za mladino. Takšna odločitev po­
meni pomemben, ne le simboličen korak k izenačevanju statusa mladinske 
književnosti s književnostjo za odrasle. 
160 Sodobnost 2025
Mlada 
Sodobnost
Nada Breznik
Žiga Valetič: 
Bitka na bazenu.
Ilustracije Jaka Vukotič.
Dob: Miš (Zbirka SuperVid), 2024.
Tema slabovidnosti v slovenski otroški in mladinski literaturi ni predstav­
ljena prvič, na misel nam pride Aksinja Kermauner in njeni deli Tema ni en 
črn plašč ter In zmaj je pojedel sonce, serija knjig Žige Valetiča s simpatičnim 
glavnim junakom Vidom, učencem četrtega razreda osnovne šole, pa nago­
varja bralce prve triade. Vid je slaboviden, okvara vida pa je tako izrazita, da 
mora deček uporabljati belo palico, v šoli ima sprem ljevalca. V zbirki, ki jo 
ilustrira Jaka Vukotič, so doslej izšla tri dela, Past v razredu (2022), Knjižni 
tat (2023) in Bitka na bazenu (2024); prva knjiga je dobila posebno priznanje, 
saj je bila uvrščena na listo IBBY Outstanding Selection 2025 v kategoriji 
knjig za otroke s posebnimi potrebami. 
Vid sam pripoveduje in pojasnjuje, koliko vidi in kako zaznava in doživ lja 
svet okoli sebe, kako prepoznava druge in kateri čuti mu pri tem pomaga­
jo. Žiga Valetič na privlačen in zelo prepričljiv način ter z veliko humorja 
pritegne bralce in jih popelje v svet dogodivščin bistrega in iznajdljivega 
otroka, ki je poseben in izjemen v mnogih pogledih – in prav to njegove 
sošolke in sošolci šele odkrivajo. Na eni strani je torej otrok s posebnimi 
potrebami, da bi se stigmatizacija slabovidnosti, ki v tem primeru že meji 
na slepoto, umaknila razumevanju in bi odprla vrata resničnemu spreje­
manju drugačnih na podlagi njihovih kvalitet in talentov, na drugi strani pa 
Sodobnost 2025 161
Mlada Sodobnost Žiga Valetič: Bitka na bazenu
so slabosti, nepremišljenosti, predsodki in nevednost otrok, ki jih na zunaj 
ne zaznamuje nobena očitna pomanjkljivost. Dinamiko njihovih odnosov 
pogosto krojijo maščevalnost, zavist, privoščljivost, laganje, obrekovanje, 
spletkarjenje in zasmehovanje, vendar tudi pozitivne lastnosti, kot so 
prijateljstvo, toleranca, empatija in solidarnost, ne umanjkajo. Otroci se 
tekom odraščanja mnogih dobrih lastnosti in ravnanj šele priučijo, saj 
so pogosto impulzivni, hitri v izjavah, direktni in “brez filtra”. Nenehno 
poudarjanje multikulturnosti in sprejemanja različnosti jim omogoča, da 
hitro usvojijo naučene fraze in jih celo papagajsko ponavljajo, a le osebna 
izkušnja jih pripelje do tega, da novo spoznanje kot vrednoto uvrstijo 
v svoj moralni kodeks. In prav take izkušnje in doživetja literarno in živo 
upodobi avtor, ko obkroži glavnega protagonista s sošolkami in sošolci ter 
odraslimi, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, so pripadniki različnih 
ras, generacij, značajev, temperamentov in poklicev. Vid obiskuje običajno 
šolo, saj njegovi starši želijo, da počne čim več stvari, ki jih počnejo drugi 
otroci njegove starosti. Družine, iz katerih otroci izhajajo, niso vse tradi­
cionalne in niso nujno vezane na isti prostor, saj jih poklicno delo mam ali 
očetov vodi v pogosto odsotnost zaradi potovanj med mesti in državami, 
kar ima dobre, pa tudi manj pozitivne plati. 
Avtor gradi zgodbe tako, da prepusti učencem, da sami razrešujejo 
medsebojne konflikte in zamere, vendar čisto brez posredovanja odraslih 
vseeno ne gre in včasih se morajo v razreševanje vplesti tudi razredničarka, 
psihologinja in celo ravnateljica. Za napetost zgodb pa poskrbi superjunak 
Vid, detektiv in videc, tisti, ki razrešuje uganke. Posebno mesto v pripove­
dih pripada Vidovemu dedku, ki je bil nekoč hipi, otrok cvetja, zdaj pa je 
glas razuma in modrosti. Vida vpeljuje v svet duhovnosti, pojasnjuje mu 
smisel ustvarjalnosti in skrivnost sanj. Dodatno dimenzijo predstavljajo 
Vidove sanje, v katerih se Vidu prikazujejo rešitve konfliktov med sošol­
kami in sošolci. V sanjah se Vid počuti svobodnega, v njih se svobodno 
giba, kot da ni slep, čeprav obrisov sveta v  resnici nikoli ni videl. Med 
otroškimi junaki izstopata sošolec Lubanzi, ki ima korenine v Južni Afriki, 
Vidov najboljši prijatelj in podpornik, pravičnik in zaščitnik, knjižni molj, 
in sošolka Naja, ki je že od prvega razreda tarča prikritega ali odkritega 
posmeha zaradi pogostega spuščanja vetrov. O  vzrokih za to se mora 
zamisliti kar cel razred, ko jih prav Vid pouči, za kakšno težavo gre. Bo 
resnica pomagala odpraviti žaljivke, ki jih je Naja tako pogosto deležna? 
V prvi zgodbi Past v razredu so bile torej v središču žaljivke, v drugi, Knjižni 
tat, Vida zaposluje kraja knjige iz šolske knjižnice. Nujno je treba poiskati 
motiv, saj gre za kriminalno dejanje, če ne celo zločin. Vidove s posobnosti 
162 Sodobnost 2025
Žiga Valetič: Bitka na bazenu Mlada Sodobnost
poslušanja in sklepanja bodo pripeljale do nenavadnega odkritja. Žiga 
Valetič v tej epizodi poudari socialno noto in Vidu ponovno pripiše vlogo 
pametnega razsodnika, ki veliko razmišlja, živahno sanja in razume raz­
lične stiske. Povezovalna nit obeh zgodb je Naja, navdušena bralka. Tudi 
Vid rad bere, a žal mu niso vedno dostopne vse knjižne uspešnice, saj niso 
dovolj hitro prenesene v brajico, tablica z aplikacijo eBralec prav tako ne 
ponuja dovolj hitro vseh priljubljenih knjig. Zaljubljenec v branje – in tudi 
v sošolko Najo – je pripravljen celo iz svojega žepa prispevati k diskretni 
rešitvi zagate s knjigami; poleg razuma je tudi srčnost pomembna za raz­
reševanje konfliktov.
V tretjem delu serije Bitka na bazenu je v središču tekmovalnost. S uperVid, 
ki ima odličen posluh in je nadarjen za risanje, kar je glede na njegovo 
sla bovidnost nenavadno, ni pa redko, se sicer ne more udeleževati sku­
pinskih iger z žogo in še nekaterih športnih aktivnosti, zato pa trenira 
plavanje in v vodi se počuti odlično, svobodno in lahkotno. Avtor znova 
postavi Vida pred preizkušnjo. Mark je vase zavarovan in samozavestno 
prepričan v svojo prevlado, zlasti zato, ker doživlja Vida kot tekmeca in 
je zavisten zaradi njegovih detektivskih sposobnosti. Po prvi tekmi, ki 
se sicer konča z buško za Vida in zmago za Marka, Mark v jezi izbruhne: 
“Vid gor, Vid dol! On je slep in ubog in oh in sploh. Vse se dogaja okoli 
Vida, celo osebnega asistenta ima, pa ves razred se mora ubadati z njim 
in plavanje trenira in ne more prehiteti enega čisto povprečnega sošolca,” 
s čimer bralca sooči z nadvse realno reakcijo, z ljubosumjem in frustracijo 
Vidovega sošolca. Toda da bi bilo tekmovanje pravično, morajo imeti vsi 
tekmovalci enake pogoje. 
Žiga Valetič je privlačne zgodbe zasnoval tako, da se mladi bralci na 
nevsiljiv način seznanijo s težavami, s katerimi se soočajo slepi in slabovid­
ni, zgodbe pa jih posredno spodbujajo k temu, da bodo znali prepoznati 
in ceniti talente, s katerimi so otroci, kot je Vid, obdarjeni. Usmiljenje in 
pomilovanje nista na mestu, saj ustvarjata nepotrebno distanco in druge 
nehote postavljata v  pokroviteljski položaj, ostaja pa vprašanje, ali se 
morajo otroci res tako zelo dokazovati, da bi doživeli sprejetost? Ali ni 
dovolj, da preprosto živijo in napredujejo v skladu s tistim, kar jim je dano, 
četudi nimajo na zalogi nekih presežkov in posebnih talentov? Z namenom 
izpostavljam vse otroke, saj so mnogi pogosto na udaru zaradi pretiranih 
ambicij in pričakovanj svojih staršev in skrbnikov. Vsekakor so zgodbe 
v prvih treh knjigah zbirke (napoveduje se nadaljevanje) zelo dinamične, 
ilustracije pa šaljivo dopolnjujejo besedilo, polno dialogov, zato nagovar­
jajo širok krog bralcev.
Sodobnost 2025 163
Gledališki 
dnevnik
Maja Murnik
Dve pripovedi o 
sodobnem svetu
Dragica Potočnjak: Teci, Maša, teci. Režija: Nina Šorak. Mestno gle­
dališče ljubljansko, Mala scena. Ogled januarja 2025.
Slovenska osamosvojitev in dogodki, povezani z njo, so redka tema v slo­
venski dramatiki in gledališču, žal dosti preredka, kajti okrog tega ob dob ja 
se zagotovo še nismo prav nič zedinili, nismo še dosegli nekega približka 
konsenza. Ena od uprizoritev, ki je kritično tematizirala obdobje zgodnjih 
devetdesetih let 20. stoletja, je bila Republika Slovenija (v koprodukciji 
Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana), premierno upri­
zorjena leta 2016. V počastitev 25. obletnice samostojne slovenske države 
so jo pripravili anonimni avtorji  – vsaj deklarativno, dejansko pa Janez 
Janša (Emil Hrvatin) s sodelavci. Predstava je uprizarjala afero z orožjem 
politika Janeza Janše in boj za oblast v mladi državi v devetdesetih letih, 
pri čemer so bile gledališko najbolj sugestivne uprizoritvene različice 
dogodkov v Depali vasi. V predstavi so pomembno vlogo prevzeli (tajni) 
dokumenti, na katerih je bila zgrajena, prek njih, in tudi sicer, pa se je 
veliko posvečala vprašanju laži in resnice v  politiki, pa tudi problemu 
konstruiranosti resnice pri uprizarjanju (tajnega) dokumenta (ki mu do 
popolne resnice vselej “nekaj” zmanjka). 
Če je šlo pri Republiki Sloveniji kljub njenemu zanimivemu režijskemu 
pristopu in (vsaj do neke mere) prepričljivim gledališkim sredstvom bolj za 
164 Sodobnost 2025
Dve pripovedi o sodobnem svetu Maja Murnik
izbrana poglavja iz specifične politične agende ali celo za agitacijo za dolo­
čeno, realno obstoječo politično stranko in obračun s konkurenčnimi, pri 
čemer ustvarjalcev predstave ni zanimal sistematičen dvom o moči države 
in njenih institucij ali avtoritet samih na sebi, pa je pri predstavi Teci, Maša, 
teci stvar drugačna. Ne gre namreč za agresivno namigovanje na aktualno 
politiko; četudi razpoznavamo dovolj aluzij na aktualne notranjepolitične 
zadeve, so ti namigi dovolj subtilni, da to ne škodi uprizoritvi. V ospredju 
zanimanja je splošna struktura (avtoritarne) oblasti: če obvladuješ policijo, 
sodstvo in medije, si na konju. 
Teci, Maša, teci je krstna uprizoritev dramskega besedila Dragice Potoč njak 
(objavljeno je tudi kot priloga h gledališkemu listu). Dogajanje bese dila sega 
v dve obdobji – v začetek devetdesetih let in dvajset let pozneje. Zgodba se 
osredinja okrog Konrada Mačka, v času osamosvojitve pol itika in ministra, 
zdaj, dvajset let pozneje, pa bogatega lastnika podjetij. D iapazon tega lika, 
ki seže od predrznega in oholega oblastnika, ki je (kot večina oblastnikov 
tega sveta) tudi paranoičen, prek lokalnega, gobezda vega, primitivnega “ma­
herja”, do ob svoji dvanajstletni hčerki kontrolirano razneženega in pokro­
viteljskega, suvereno uteleša Lotos Vincenc Šparo vec. Spretni, izmuzljivi in 
pokvarjeni maček obvladuje različne družbene strukture tako na državnem 
kot na družinskem nivoju: podreja si sedanjo ženo (Tanja Dimitrievska), sina 
iz prejšnjega zakona Arneta, zgolj deklar ativnega upornika (Matic Lukšič), 
naklonjenost čuti le do hčerke Flore (Čarna Košir), s katero se sicer ukvarja, 
vendar le, dokler gre za otroško igro. 
Konrada spremljajo temni grehi iz preteklosti, ki se vrnejo v noči, v ka­
teri se (z izjemo retrospektiv) godi igra, ko na prehodu za pešce z avtom 
do smrti povozi Marijo Rakovski (Viktorija Bencik Emeršič), vdovo oficirja 
JLA, ki je v času osamosvojit vene vojne na skrivaj sodeloval z Mačkom in 
delal za Slovenijo. Umrl je v sumljivi prometni nesreči, vdova pa je leta 
zaman prosila za priznanje njegovega boja in s tem za ureditev papirjev 
zase in za hčer. Konrad Maček je ni hotel poznati. 
Režiserka Nina Šorak dobro obvladuje hiter tempo dogajanja te krimi­
nalne drame (kot je podnaslovljeno dramsko besedilo) oziroma politične­
ga trilerja, kratke, odsekane prizore, kopico informacij in preskoke v času 
(dramaturg je Blaž Lukan). Poslužuje se pripovednega načina, ki ga zadnje 
čase na odru večkrat videvamo – recimo v dokumentarni predstavi 6 v Mla­
dinskem gledališču ali tudi v Pohorskem bataljonu na odru MGL: igralci so 
obrnjeni proti občinstvu, ne da bi z njim iskali stik, prav tako niso obr­
njeni drug proti drugemu (recimo prizor za družinsko mizo ali pa prizor 
z zasliševalcem). Ko njihov prizor mine, se usedejo na stole ob robu odra. 
Sodobnost 2025 165
Maja Murnik Dve pripovedi o sodobnem svetu
Režiserka uporablja različne medije, ki skupaj izrisujejo kompleksno 
tematiko. Tako na primer ves čas levo in desno tečejo projekcije bodisi 
dokumentov bodisi črno­bele fotografije gradbenih žerjavov z  vedrom 
malte, pa na koncu podoba treh postav, ki izginjajo. Zanimiv je uvodni 
prizor, ko Flora skupaj z očetom postavlja figurice in gradi kompleksne 
pokrajine predmetov in scene na miniaturnem odru, tudi s pomočjo luči, 
s čimer postavlja kronotop dogajanja. 
Predstava je zelo gledljiva in narejena z veliko razmisleka in s kombini­
ranjem različnih medijev. Izzveni sicer v  precej temačnih tonih. Škoda 
je, da ne izrabi nakazane možnosti na koncu, namreč tega, da bi Maša 
(tako kot mamo jo igra Viktorija Bencik Emeršič) v živo prek katerega od 
družbenih omrežij oddajala svoj videoposnetek in s tem spravila zločine 
Konrada Mačka v svet. Morda so se ustvarjalci predstave premalo zavedali 
postpolitične moči družbenih medijev.
Katarina Morano: Zakaj sva se ločila. Režija: Žiga Divjak. Mestno gle­
dališče ljubljansko. Ogled januarja 2025. 
Nova uprizoritev tandema Katarina Morano in Žiga Divjak, ki se je občin­
stvu premierno predstavila 16. januarja na velikem odru MGL, gledalca 
popelje v svet, ki ga še predobro pozna. To je svet sodobnega življenja – 
hitenja, nervoze, potrošništva in kronične tesnobe, svet večno uhajajočega 
časa in posledično občutja stalne ter nedoločljive neizpolnjenosti. 
Že uvodni prizor nam ponudi zgoščen vtis tega: prek odra križemkražem 
hitita Tine (Matej Puc) in Tina (Jana Zupančič), glavni in edini dramski 
osebi. Njuna srečanja so bežna, skorajda naključna, saj jima natrpani urniki 
česa več niti ne dovoljujejo. Kaj bomo jedli, kaj naj prinesem iz trgovine, 
kdo bo šel po otroka v šolo ali na trening, kdo bo kaj skuhal – to so replike, 
ki si jih mimogrede izmenjata. Pravzaprav jih bolj namečeta eno čez drugo, 
ko begata gor in dol po svojih nevidnih, a zanju jasno določenih daljicah. 
Ta vprašanja so preprosta, odgovori pa kratki, monotoni, mehanični, kot je 
na primer večkrat ponovljena replika: “riž makaroni kruh mineštra”, kajti 
za kaj drugega v naglici ni ne časa ne volje. Iz replike v repliko se v tem 
uvodnem prizoru odgovori izkazujejo za vse bolj problematične, kopiči se 
besedica “ne”, recimo: “ne je brokolija”, “nimamo kave”, nato “nimamo 
mleka”, “nimamo jajc” in tako dalje. 
Poleg tega Tine in Tina ves čas levo in desno prenašata vreče  – ena 
velike, reciklirane vrečke znanega veletrgovca, v katerih so očitno izdelki 
166 Sodobnost 2025
Dve pripovedi o sodobnem svetu Maja Murnik
iz trgovine, drugi pa že nosi velike črne vreče za smeti. Oba nam, ves čas 
obložena z  enim ali drugim, sugerirata, kako se krogotok porabništva 
neumorno vrti. Tu se je in pije in smeti, ves čas se žre in porablja, v pre­
prostem in neskončnem krogu, v katerega smrt drugih (in to velja tudi 
za bližnje) vstopa kot nekaj nenaravnega, kot motnja, in tudi kot nekaj 
scela nepričakovanega. Takšna je očetova smrt, kot jo v enem od prizorov 
podoživlja Tine. 
V ta močni in zelo sugestivni uvodni prizor, ki takoj pritegne sicer po 
navadi na začetku predstave še precej raztreseno gledalčevo pozornost, je 
položena esenca uprizoritve, razkrivajoča se tako skozi režijo in mizansce­
no kot skozi izgovorjeno besedilo. V tem prizoru tiči tudi del odgovora na 
vprašanje iz naslova, torej zakaj sta se Tina in Tine ločila.
Zakaj sva se ločila je nov dramski tekst, ki ga je napisala režiserka, drama­
tičarka in dramaturginja Katarina Morano. Poleg tega da se podpisuje pod 
avtorstvo krstno uprizorjenega besedila, je tudi dramaturginja predstave. 
V daljšem in poglobljenem intervjuju, objavljenem v  gledališkem listu 
(v njem je objavljeno tudi dramsko besedilo), Katarina Morano na več 
mestih opisuje svoje sodelovanje z režiserjem in življenjskim sopotnikom 
Žigo Divjakom, s  katerim skupaj delata predstave, ki izstopajo s  svojo 
izvirno formo in obravnavo družbeno aktualnih tematik. Morano v  in­
tervjuju opisuje, kako njen ustvarjalni proces nastajanja teksta ne poteka 
v celoti v samoti za pisalno mizo, temveč v precejšnji meri tudi v stiku 
z igralci in režiserjem; pogosto piše tudi za točno določeno ekipo in toč­
no določen oder. Prvotna predloga sicer nastane za mizo, vendar jo ves 
čas piše z misli jo na konkretno ustvarjalno, že izbrano ekipo, z mislijo na 
konkretne igralce. Ko tekst na bralnih vajah skupaj preberejo, se pokaže, 
kaj mu je treba še dodati ali odvzeti, razlaga Morano. Sama sebe imenuje 
praktična dramatičarka in v svoje delo prevzema principe sodelovalnega 
gledališča. Srečujemo se torej s tipom pisanja, ki je drugačen od klasične 
podobe dramatika kot genija, ki v samoti napiše igro in nato – če jo gleda­
lišče sprejme in uprizori na odru – trepetajoč in grizoč si nohte pride na 
premiero ter si ruva lase zaradi tega, kar so gledališki ustvarjalci napravili 
iz njegove umetnine, ne da bi razumeli, kaj je hotel v resnici povedati, ali 
pa je z videnim zadovoljen. 
Čeprav naslov predstave morda asociira na kakšno poceni komedijo, gre 
za predstavo, ki nikakor ni plehka ali namenjena zabavi (četudi ji humor 
ni tuj in kar nekajkrat pri gledalcih izvabi smeh ali nasmeh). Vprašanje lo­
čitve dveh – pri čemer sploh ni pomembno, ali gre tudi za uradno razvezo 
ali predvsem za odtujenost med partnerjema – ni zgolj vprašanje odnosa 
Sodobnost 2025 167
Maja Murnik Dve pripovedi o sodobnem svetu
dveh posameznikov, ki sodi v zasebno sfero, temveč v to zasebnost izrazito 
zajedajo družba in njena razmerja. Osebno je v temelju definirano z druž­
benim, je eno temeljnih sporočil uprizoritve.
V uprizoritvi pred gledalci počasi raste “pokrajina” (kot zapiše asistent­
ka dramaturginje Nejka Jevšek v gledališkem listu), ki se v nadaljevanju 
pred gledalcem vse bolj razgrinja, se plasti in poglablja. Predstava nima 
strukture klasičnega dramskega trikotnika z zapletom, vrhom in razple­
tom, temveč se njeni pomeni vse bolj nalagajo drug na drugega ter tako 
dosegajo vse večjo kompleksnost. Tudi sam dramski tekst učinkuje kot 
tekstura, kot drobno tkanje pomenov, ki lezejo v različne smeri. Ponekod 
se za hip dozdeva, da bi se dalo kaj še skrajšati in da so kje kakšni stavki 
redundantni, vendar tega ni veliko; besedilo je dejansko zelo precizno, 
čeprav se včasih za hip zazdi, da kje motovili ali “naklada”. Zagotovo pa 
predstavlja težko delo za oba igralca, kajti od njiju zahteva kar največjo 
preciznost, tudi pri izgovarjavi delno pogovornega jezika.
Tina in Tine, par v zgodnjih srednjih letih, sestavljata družino z dvema 
najstniškima otrokoma in psom. Živijo v manjšem stanovanju, imajo avto, 
na morje hodijo v kamp na hrvaško obalo, kamor hodijo tudi drugi Sloven­
ci. Oba imata službi s spremenljivimi turnusi, kar predstavlja še večji izziv 
pri oblikovanju urnikov. Otroci so postali prioriteta, to še povečuje njuno 
medsebojno odtujenost. Trudita se živeti trajnostno: kupujeta organsko, 
lokalno; izogibata se vrečkam za enkratno uporabo; izogibata se pretirani 
rabi energije, trudijo se kupovati second hand oblačila; čim manj embalaže, 
čim manj plastike; otrokom tako nista kupila igrač z lučkami ipd. Trudila 
sta se, da bi jima čim pozneje kupila pametni telefon. Psa sta posvojila iz 
zavetišča. Zavedata se, da vsak hip izkoristita za skrolanje po telefonu in 
da je to narobe. Da je še posebej narobe pri mladih. Tina pravi, da raje vidi 
otroka s čikom v ustih kot otroka, ki skrola po telefonu.
Režija Žiga Divjaka je eksaktna, premišljena, z občutkom za ritem pred­
stave. Pri tem ne uporablja povsem realističnega prikazovanja; Tine in 
Tina se večkrat pogovarjata tako, da nista obrnjena drug proti drugemu, 
temveč frontalno proti publiki. Včasih uporabljata tudi mikrofone. Velik 
del besedila zavzemajo monologi obeh, kar vse skupaj še podčrtava, da 
dialog med njima krni, da se njuna medsebojna odtujenost povečuje. Vse 
bolj ostaja vsak sam s svojimi željami, strahovi, projekcijami. Vse manj sta 
slišana od partnerja, vsak od njiju tava v nekem svojem svetu. 
Odlična Jana Zupančič na subtilen način uprizarja Tino kot kronično 
utrujeno ženo in mater, ki kljub temu še zbere preostanek moči in nada­
ljuje z opravki in obveznostmi. Krhka je in ranljiva, ko jo prežamejo napadi 
168 Sodobnost 2025
Dve pripovedi o sodobnem svetu Maja Murnik
anksioznosti in depresivnosti, ko ponavlja rešilne obrazce in zaklinjanja, 
da bi spet na nekoliko magičen način pridobila nadzor nad sabo in svojim 
življenjem. Njena strah in izčrpanost sta pogojena z bombardiranjem in­
formacij in slabih novic. Zdi se, da njen strah izhaja iz občutka, da nas bodo 
(svetovne) krize preplavile – vojne, podnebne spremembe, izumiranje vrst, 
uničevanje, uničevanje … Ob vseh teh informacijah, ki so na voljo, se zdi, da 
imaš vso moč v rokah, dejansko pa nimaš ničesar in v resnici ne moreš sto­
riti ničesar ali zgolj bore malo. To ne more sprožati drugega kot neneh no 
tesnobo. Obenem ti družba sugerira, da moraš vse poznati, vedeti najraz­
ličnejše reči, ki ti bodo že enkrat – a v odločilnem trenutku – prišle prav. 
Tako Tina vsa živčna ponavlja in obnavlja različne postopke – gledališko 
zanimiv (in tudi duhovit) je postopek oživljanja, ki ga izvaja na Tinetu, pa 
recimo, kaj moraš storiti, če z avtom padeš v vodo, pa kaj moraš narediti, 
če se nekdo duši … Vse je odvisno od tebe, od vsakega posameznika, in ves 
čas moraš biti pripravljen na vse. Od tod njena naveličanost in izčrpanost.
Na drugi strani je Tine, ki ga z občutkom pooseblja Matej Puc – kot prid­
nega, vestnega partnerja in družinskega očeta, ki potrpežljivo izpolnjuje 
nalogo za nalogo; ki pa ima ob tem tudi že kar dovolj – in za hip pogleda 
k neki sodelavki, a ni vse skupaj nič (ali pa tudi je, tega ne izvemo); ki se 
sprašuje o tem, kako sta starša dosegla zlato poroko (ob tem se tudi na­
smejimo); ki se naenkrat zave (tako kot Tina), da ne ve, kam je pobegnilo 
življenje, ki ga intenzivno živita skoz in skoz, a nimata prav nič pokazati; 
ki – ko ne najde prostora za zbirko starih plošč, tudi skupnih – izgubi živce 
in jih vse zabriše v smeti …
Opravki, ob katerih postaja vse isto, duhamorno in izčrpavajoče do 
konca, se kopičijo. Tine in Tina govorita drug čez drugega in se komajda še 
poslušata ali pa sploh ne več – to je zdaj njuno življenje, v katerem sta se lo­
čila. Na koncu predstave se prestavimo v čas, ko sta se spoznala. Pošvedran 
moder avto, ki je od začetka predstave kot simbol potrošništva dominiral 
na sredini odra (scenografija je delo Igorja Vasiljeva), do konca predstave 
pri miru in neuporabljen, parkiran med sestavljeno dnevno sobo na eni 
strani in sestavljeno kuhinjo na drugi, zdaj oživi in prižge luči: Tine in Tina 
sedita v njem in se smejita. Avto je bil njuno zatočišče in skupna “sobica”. 
Vrnili smo se na začetek, ko je bilo še vse lepo in polno obetov, kot v igri 
Prevara Harolda Pinterja, v kateri je zadnji prizor v kronološkem pogledu 
prvi in prikazuje prvi poljub, ko je bilo še vse čudovito in brez razpok. 
Ali partnerstvo in ljubezen v sodobnem svetu sploh lahko preživita, to 
je morda vprašanje, ki se poraja ob ogledu predstave. Komaj še obvladljive 
zahteve in sodobni nabiti urniki na odnose, na družino delujejo izrazito 
Sodobnost 2025 169
Maja Murnik Dve pripovedi o sodobnem svetu
destruktivno. In to se stopnjuje do tolikšne mere, da se dejansko vprašaš, 
ali ima vse skupaj sploh še kak smisel, in tudi, ali je iz tega vlaka sploh mo­
goče izstopiti. Ali pa – kar je morda bolj smiselno: ali je treba res v celoti 
slediti vsem imperativom? Kot posameznik, kot par, kot družina? 
Te stavke pišem v  Dubaju v  Združenih arabskih emiratih, v  mestu 
torej, v katerem vlada kapitalizem v morda eni svojih najtrših različic in 
v katerem je dobiček brez dvoma glavno vodilo. V tistih predelih mesta, 
kamor turisti zaidejo redkeje, zato pa toliko bolj vse vrvi od množic nižjega 
in srednjega sloja, je mestni utrip drugačen, manj nervozen kot recimo 
v Ljubljani. Ena od reči, ki mi ne grejo iz glave, sta nekakšna mirnost in 
spokojnost, ki obdajata večino ljudi različnih ras in kultur, bodisi Arabcev, 
Indijcev, Pakistancev bodisi Afričanov. Zdi se, da si ljudje vzamejo čas, da 
se znajo ustaviti. Pridejo na plažo (ena takih je Al Mamzar Beach, ki je 
v prvi vrsti namenjena domačinom; na njej tudi ni lokalov), kjer na posebej 
urejenih mestih kuhajo in prirejajo piknike razširjenih družin. Čeprav ima 
praktično vsakdo pametni telefon, v družbi ne zijajo vanj. Vse je nekam 
spokojno, in to v  turbokapitalizmu, v katerem – se ne slepim – delavci 
v katastrofalnih razmerah in napol kot sužnji delajo na gradbiščih tega 
“sijočega” Novega sveta Vzhoda. 
Nekaj tednov, preživetih v Dubaju, četudi na lokacijah, ki so daleč od 
blišča in umetnih svetov, po katerih mesto slovi, je zagotovo premalo za 
takšne sodbe; a včasih je dobro zapustiti Evropo in oditi kam drugam. Kajti 
od strani se drugače vidi tako na središče kot na robove.
170 Sodobnost 2025
Jubilej
Boris A. Novak
Literarni opus 
čarovniškega 
mojstra Evalda 
Flisarja
Evald Flisar je eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in dram atikov 
zadnjih desetletij, ki je s  prevodi svojih romanov in dramskih besedil 
v dvainštirideset jezikov tudi izjemno uspešen in močno profiliran v med­
narodnem prostoru. 
Svojo umetniško pot je začel v šestdesetih letih, desetletju dramatič­
nih sprememb povsod po svetu, ki so do dna pretresle tudi tradicionalno 
slovensko kulturo in tedanjo jugoslovansko socialistično družbo. V kon­
tekstu globokih sprememb vrednostnega sistema je Flisar sodil v peščico 
najpogumnejših in najodmevnejših mladih glasov (romana Mrgolenje pra­
hu, 1968, Umiranje v zrcalu, 1969). V nasprotju s slovensko neoavantgardo 
tistega časa, ki je iskala nove izrazne možnosti v jeziku, povsem osvoboje­
nem zrcaljenja realnosti, pa je ob vsej novi in sveži občutljivosti Flisarjeva 
zgodnja proza še zmeraj izvirala tudi iz etične nuje opisovanja socialne 
stvarnosti, poglabljanja v  psihične vzgibe in pretanjenega uprizarjanja 
medčloveških odnosov in konfliktov. 
Iskanje svobode v popotovanjih je bil imperativ umetniške generacije 
šestdesetih let. Flisar jo je radikalno udejanjil. Dvajset let je živel in delal 
v  Indiji, Avstraliji in Angliji, za preživetje opravljal različne poklice, od 
Sodobnost 2025 171
Foto: Tihomir Pinter
Boris A. Novak Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja
 voznika podzemne železnice v Avstraliji do urednika v prestižnih london­
skih založbah. Evald Flisar je torej svetovljan in svetovni potnik, ki je rado­
vedno potoval in se udomačil v različnih svetovih, zato ni naključje, da je 
potopis ena izmed literarnih zvrsti, v katerih je izražal svoje odkrivateljsko 
videnje oddaljenih dežel in kultur (Tisoč in ena pot, 1979, Južno od severa, 
1981, Popotnik v kraljestvu senc, 1992). Kakor mnoge evropske umetnike tega 
časa ga je globoko zaznamovala Indija, njena pradavna kultura in duhov­
nost … in v Indijo se Flisar zmeraj znova vrača, osebno in s prevodi svojih 
romanov in dramskih besedil. 
Flisar je razvil svojevrstno, sodobno različico razvojnega romana. V to 
romaneskno zvrst sodi tudi Flisarjev najbolj znani roman Čarovnikov 
 vajenec (1986), ki ga zaznamuje pogumno raziskovanje človekovega bi­
vanja, oropanega smisla, ter iskanje smisla v  duhovni vertikali. Gre za 
avtobiografski roman oziroma točneje: za avtofikcijo, saj glavni junak celo 
nastopa z avtorjevim imenom in priimkom. Mladenič “Evald Flisar”, obre­
menjen z osebnimi problemi in sit zahodne civilizacije, odpotuje v Indijo, 
da bi pod vodstvom guruja našel svoj pravi Jaz. Zgodi pa se mu izguba 
dotedanje identitete, občutje brezdanje izgubljenosti in dviganje, ki ima 
dvojni pomen, po eni strani dobesednega vzpona po pobočjih Himalaje, 
čedalje bolj pa tudi dviga zavesti, kar mu pomaga, da na koncu s čudenjem 
ugleda vesoljni svet ter z modro distanco tudi samega sebe.
György Lukács je v Teoriji romana definiral romanesknega junaka kot 
upornika zoper nečloveško družbo, ki se po nasilnem konfliktu z instituci­
jami moči dokoplje do avtentičnega smisla svojega bivanja, vendar za ceno 
lastnega poraza. Lukács definira tragične konce evropskega romana od 
Cervantesa naprej z znamenito formulo Pot se začenja, potovanje je končano. 
Ker sta pot in potovanje vpisana v samo fabulo tega romana, bi Čarovni­
kovega vajenca in druge Flisarjeve romane lahko označili s formulo Pot je 
od nekdaj odprta, s potovanjem skozi brezpotje jo je treba najti. 
Pomen sanj in psihičnih travm avtor z  občutkom prikaže v  romanu 
Velika žival samote (2001). V nasprotju z večino tradicionalnih razvojnih 
romanov, ki so bili spričo zgodovinskega vrednostnega konteksta izrazito 
patriarhalno naravnani, pa Flisar ne analizira le problematike odraščanja 
dečkov in mladeničev, temveč tudi deklic in mladenk (Mogoče nikoli, 2007, 
Dekle, ki bi raje bilo drugje, 2012). 
Razmerje med resničnostjo in domišljijo, med stvarnostjo in človeko­
vimi predstavami o njej, je ena izmed obsesivnih tem Flisarjevega roma­
nopisja. Glavni junak romana Opazovalec (2010) je študent književnosti 
172 Sodobnost 2025
Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja Boris A. Novak
Simon, ki intenzivno podoživlja in osebno oživlja tudi sodobne zgodbe, 
kakor jih “bere” v filmih in drugih sodobnih medijih. Soočen z okrutno 
diagnozo smrtne bolezni in napovedjo, da ima pred seboj le še leto dni 
življenja, se odloči, da bo preostanek svojih dni in noči izživel z enako 
inten zivnostjo kot filmski junaki. Želja se mu uresniči: na ulicah New Yorka 
sreča Ala Pacina, Brucea Willisa, Woodyja Allena, v peklenskem pripoved­
nem ritmu pa ni več jasno, ali gre za resnico ali videz, so to resnični igralci 
ali igralci, ki igrajo igralce … 
Flisarjevi dramski pisavi se pozna, da se ni kalil le v slovenskem gledali­
škem prostoru, temveč tudi drugje, na širnem mednarodnem odru, v kon­
tekstu sila različnih gledaliških tradicij. Po svoji osnovni poetiki prefinjene 
sinteze realističnega dialoga in postopnega luščenja simbolne mreže je 
Flisar daljni dedič Čehova, njegova dramska tehnika pa se je brusila pred­
vsem ob modernističnih zgledih teatra absurda ter angleške in ameriške 
dramske poetike druge polovice 20. stoletja. Flisarjevi naravno zveneči, 
ozemljeni dialogi skrivajo, obenem pa pozornim ušesom in srcem diskret­
no razkrivajo dvojno dno, ki se skozi igro čedalje bolj odpira, da na oder 
in med izrečene besede vdirajo tišina, korak usode, lepota, minljivost … 
V dramatiki je Flisar razvil svojo in svoje­vrstno, flisarjansko verzijo 
komorne drame. Njegova dramska besedila, ki se osredotočajo na ljube­
zenska, družinska in druga intimna razmerja, odlikuje čehovljanska rahlo­
čutnost pri sugeriranju le napol izrečenih resnic ter ostrina smrtonosnih 
intimnih spopadov, značilnih za Edwarda Albeeja, obenem pa okrutne 
zakonitosti medčloveških in družbenih odnosov doživijo ironizacijo s hu­
morjem in ironijo, ki ju Flisar črpa iz tradicije angleške nonsense literature 
in  teatra absurda. Flisarjeve igre absurda zaznamujeta ionescovska igrivost 
in pinterjevska psihološka teža, poglobijo pa se do beckettovskih eksisten­
cialnih vprašanj. So dramaturško izpiljene, a obenem naravno zveneče, 
na nevsiljiv način zastavljajo ključna vprašanja, pogosto na ironičen in 
sarkastičen način. 
Eden najboljših primerov flisarjevske variante dramatike absurda je ne­
mara Nora Nora (2003), kjer že sam naslov opozarja, da gre za referenco na 
znamenito Ibsenovo dramo Nora, eno prvih dramskih besedil o nevzdrž­
nem položaju žensk v tradicionalni meščanski, patriarhalni družbi in dru­
žini. Naslov v slovenščini poleg osebnega imena sugerira tudi pridevniški 
pomen, dvakrat ponovljeno ime v naslovu pa ponazarja podvojitev naslov­
ne junakinje Nore in njenega izbranca Helmerja. V igri namreč nastopata 
dva para, Nora 1 in Helmer 1 ter Nora 2 in Helmer 2. Oba para sta ujeta 
Sodobnost 2025 173
Boris A. Novak Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja
v istem prostoru (stanovanju), a v različnih časih, obenem pa vsi štirje igra­
jo v igri stvarnosti in erotične želje. Zastavlja se vprašanje, ali gre morda 
za isti par v dveh različnih fazah ljubezenske zveze, na strastnem začetku 
in v že utrujeni, naveličani fazi? Kakor koli že, tista “druga”, v erotičnih 
željah izsanjana Nora je zmeraj bolj zaželena kot tukajšnja, realna “Nora”, 
enako je s Helmerjema. Ta dva vzporedna para omogočata drug drugemu 
imaginarnega, idealnega partnerja – ko se vsem štirim želja uresniči, tako da 
Helmer 1 zaživi z Noro 2 in Helmer 2 z Noro 1, pa resničnost zaduši sanje in 
začarani krog življenja in ljubezni, iluzij in stvarnosti se nenehno ponavlja. 
Za predstavitev čehovljanskega registra Flisarjeve dramatike pa je ne­
mara najbolj primerna igra Vzemi me v  roke (2012). Junaka sta ostareli 
intelektualec Iztok, ki poskuša z zadnjimi močmi ohraniti in ubraniti svoj 
propadajoči antikvariat, potapljajoče se cesarstvo Knjig. Pri tem mu po­
maga Mojca, predstavnica mlade generacije, neposredna in vitalna, topla, 
duhovita in očarljiva, a  neizobražena. Mojca knjige občuduje od daleč, 
nejasno pa sluti, da so prav knjige pot do smisla in lepote. Prav ona najde 
odlično novo in presenetljivo ime za zaprašeni antikvariat  – Vzemi me 
v roke! To novo, sveže ime za stari antikvariat velja tako za knjigo kot za 
človeško telo in srce, za ljubezen. Flisarjeva igra o starih knjigah v novem 
času je obenem drama dveh zaljubljencev, katerih starostna razlika se na 
koncu usodno poglobi z Iztokovo smrtno boleznijo. 
Scenerija te Flisarjeve igre me je takoj “osvojila”, saj se z njo povsem 
identificiram – celo več: v njej tudi sam živim. Tak je namreč tudi scenski 
okvir mojega lastnega življenja, ki sem ga upesnil v zamirajočem sonetu 
Knjige, knjige, objavljenem v zbirki MOM: Mala Osebna Mitologija (2007):
Ne morem dihati od teže knjig. Povsod
so, na policah, vse do stropa, vodoravno,
navpično in poševno. Nenaravno
živim, zaznamovan od pisanih usod,
zloženih po vseh mizah in pod posteljo.
Fin knjižni prah razžira stene, rjuhe, prte …
Prebrane, le prelistane, nikdàr odprte,
te knjige so celine, morja, zvezdnato nebo …
Še preden sem znal brati, me je obkrožal   
vonj sveže stiskanih strani, svetal dotik,
magnetičen kot voljna ženska koža … 
174 Sodobnost 2025
Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja Boris A. Novak
Plima platnic prekriva sklade starih knjig;
na dnu pozabe jih spet najde prst naključja.
Kot živa bitja žrejo zrak, pogoltna pljuča …
Kaosu knjig, ki se množijo v rojih, 
sem dodal tudi nekaj skromnih svojih.
Zakaj? Čemú? Iz čudne nótranje potrebe.
Ko gledam hrbte svojih knjig, me rahlo zebe:
kdo koga lista, kdo koga bere? Jaz knjige ali knjige 
mene, ujetnika, ki nosim tiskane verige? …  
Ko sem ugotovil, da ima antikvar bolj ali manj moja leta in da se piše Iztok 
Novak, ni bilo nobenega dvoma več: gre zame! Evald Flisar piše o meni! 
Nadaljnja detajla – “črn klobuk in star črn telefon” – sta samo še potrdila, da 
si je ta dramski avtor nesramno, naravnost perverzno, “izposodil” moje 
življenje. S hudičevsko psihološko ostroumnostjo je razkrinkal mojo resno 
umetniško in intelektualno masko. Prebral me je. Do dna. In me postavil 
na oder, tako da je zdaj moja človeška reva vsem na ogled. 
Hecam se, a  kot vsaka šala tudi ta skriva grenko resnico. Padel sem 
v najstarejšo past na svetu – identifikacijo z dramskimi liki, z igralci. Prav 
o meni je pred dobrimi dva tisoč leti pisal Aristotel v Poetiki: da je namen 
gledališke umetnosti vzbujati strah in sočutje. V Kulturnici, miniaturni, 
a maksimalno simpatični dvoranici Lutkovnega gledališča Ljubljana, sem 
zagledal sebe in tisti mickeni oder se je v moji zavesti podvojil: skrajno 
pozorno sem spremljal dialoge obeh interpretov, obenem pa se mi je na 
odru spomina divje vrtela predstava lastnega življenja s  knjigami in za 
knjige. In sem začutil – tokrat to mislim brez heca in brez sence (avto)
ironije – bojazen zase: da je bilo morda vse moje življenje, da so bila vsa ta 
desetletja branja in pisanja le obžalovanja vredna iluzija, strastno branje 
zgolj zakopavanje oči v knjižni prah in pisanje zgolj praskanje po papirju, 
zgolj hipni blesk črk na monitorju, ki bo kmalu ugasnil. In naj – čeprav se 
zavedam, da zveni smešno – zapišem tudi to, da sem se zasmilil samemu 
sebi, vendar to samousmiljenje tokrat ni vsebovalo tistega sladko­grenkega 
občutka žrtve, ki je nihče ne razume in jo vsi preganjajo, temveč jasno, 
čeprav neskončno žalostno zavest o  morda spodletelem življenjskem 
Sodobnost 2025 175
Boris A. Novak Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja
 pro jektu, o  izjalovljenem junaškem podvigu. Sem življenje zapravil za 
Stvar, ki nikomur več ničesar ne pomeni? 
Namenoma neusmiljeno govorim v prvi osebi ednine, zato da bi pouda­
ril, da to vprašanje zadeva vso mojo eksistenco. In sem začutil, da gre tudi 
Evaldu Flisarju kot avtorju te drame prekleto zares in da je vse življenje 
posvetil literaturi. Tako usodna ljubezen pa se dragó plača. In prav zato 
mi je Evald tako blizu.
A Evald ni le Evald, je tudi Flisar. In ta Flisar je moder mož in moder 
umetnik: dobro ve, da visoka kultura sama po sebi ne zagotavlja visoke 
umetnosti, da je za pristno umetnost potrebna tudi svežina doživetja in 
ubesedenja. Model umetnosti, ki ga Flisar ponuja v tej in v drugih svojih 
igrah, je uravnovešenje stare kulture in svežega videnja, duha in telesa, 
življenjske modrosti in prostosti srca. 
Flisar je mojster dialoga, pri tem pa ne gre le za izbrušeno mehanično 
formo, temveč vselej za soočenje dveh različnih vizij sveta v Bahtinovem 
smislu, dveh različnih eksistencialnih situacij, dveh različnih glasov. Fli­
sarjevo dialoško mojstrstvo se torej kaže na več ravneh. Na prvi, najbolj 
otipljivi ravni dialog nenavadno gladko teče, tako da imamo občutek, kot 
bi bili priče pogovorom v  vsakdanjem življenju. Druga dialoška raven 
preprostim besedam in vsakdanjim situacijam omogoča, da začno nena­
doma izžarevati simbolni naboj, ki sporočilno obarva celotno besedilo 
in predstavo. Tretja, najbolj kompleksna raven dialoškega videnja sveta 
pa na podlagi več različnih, posameznih glasov, ki so nujno subjektivni, 
parcialni in pristranski, zgradi sintezo celovitega videnja sveta; ta raven 
zahteva največjo dramaturško spretnost, najširšo etično moč in najglob­
lji filozofski uvid v konfliktno naravo družbe in obenem skrito celovito 
naravo sveta. In ravno na tej ravni Flisar prepričljivo sintetizira različne 
značaje in dramatično konfliktna stališča protagonistov v celovito sporo­
čilo, v vizijo, ki ravno s svojo celovitostjo ponuja zrelo in etično alternativo 
nujno subjektivnim pogledom in sebičnim zahtevam posameznih protago­
nistov. Izjemno pomembno, naravnost ključno vlogo igrà pri preseganju 
konfliktov eros, samim protagonistom pogosto nerazumljiva, skrivnostna 
moč, ki jih žene, da ob vseh bolečinah razlik sprejmejo Drugega in Drugo. 
Tudi takrat, ko se Flisarjeve drame končajo žalostno, s slovesom ali celo 
smrtjo, je bolečina tista, ki z zavestjo o nepovratnosti izgube nosi sporočilo 
o enkratni vrednosti Druge in Drugega. 
Čeprav so Flisarjeve igre zasidrane v konkreten zgodovinski in družbeni 
prostor, premorejo toliko univerzalne veljave, da kličejo po venomer novih 
uprizoritvah v sila različnih jezikih in kulturah. 
176 Sodobnost 2025
Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja Boris A. Novak
Poudariti velja tudi izjemno kvalitetno delo, ki ga že četrt stoletja Flisar 
opravlja kot glavni in odgovorni urednik Sodobnosti, ene izmed osrednjih 
slovenskih literarnih revij. V času, ko so mnoge druge literarne revije žal 
propadle in prenehale izhajati, Sodobnost nadaljuje svojo svetlo tradicijo, 
v veliki meri zahvaljujoč požrtvovalnosti Evalda Flisarja.
Doslej najbolj natančno biobibliografijo našega avtorja je pripravila 
Katja Klopčič Lavrenčič v monografiji, objavljeni v dveh obsežnih knjigah, 
Življenje in delo Evalda Flisarja: Od vaškega skednja do odrov svetovnih velemest 
in na police knjigarn v 40 jezikih (Sodobnost International, 2022). Gre za 
izjemno kvalitetno napisano in natančno dokumentirano bio­bibliografijo 
s senzibilnimi analizami recepcije Flisarjevih del in z obilico slikovnega 
materiala. Seveda pa Evald ne bi bil Evald, če ne bi temu tako lepo zaokro­
ženemu opusu v zadnjih letih dodajal zmeraj nove knjige. 
Flisarjev literarni opus je v svoji pisavi tako izpiljen, v svoji problem ­ 
ski večplastnosti tako bogat, po svojih vizijah pa tako globok in širok, 
da ima mo občutek, kako se pod psevdonimom “Evald Flisar” skriva več 
avtorjev in oseb. In ker imam pisec tega slavilnega portreta podobne 
izkušnje, naj tu citiram svoj sonet Moj dvojnik iz pesniške zbirke Obredi 
slovesa (2005):
Imam dvojnika. Medtem ko se jaz,
nečimrn kot sem, kažem očem sveta,
on sedi doma in gara, gara, gara …
Moj zvesti suženj, moj nikomur znan obraz.
Priklenem ga za mrzel radiator
in v skodelico nalijem vode
(da ne umre od žeje). Luč svobode
dolgujem njemu, ki je moj gladiator.
Jé malo, hvaležen za suh kruh in mrk pozdrav.  
Spi malo, le po nekaj ur na noč.
Ko jaz omagam, mi priskoči na pomoč.
On je tisti, ki piše; jaz le podpisujem.
Zdaj je v zadregi zardel. Moj intimni tujec,
moj dvojnik. Rad bi ga malo bolje spoznal.
Sodobnost 2025 177
Boris A. Novak Literarni opus čarovniškega mojstra Evalda Flisarja
Naj to voščilo ob Evaldovi visoki obletnici zapišem v slogu njegovih iger s 
podvojitvami likov in značajev: 
Naj tretji dvojnik Evalda Drugega in Flisarja Poldrugega še naprej tako 
uspešno ureja in izdaja Sodobnost! Naj se drugi dvojnik PraEvalda in Fli­
sarja Devetindevetdesetega zapre v kabinet in piše, piše, piše! Evald Prvi 
in Edini pa naj uživa življenje v krogu ljubeče družine in dobrih prijateljev! 
Dragi Evald, na mnoga leta in knjige, na mnoge številke in letnike 
 Sodobnosti! 
178 Sodobnost 2025
Jubilej
Alenka Urh
Evald Flisar – 
neutrudni popotnik 
po času, prostoru in 
zgodbah
“Za popotnika je lahko dom le ves svet.”
Čarovnikov vajenec
Evald Flisar je nedvomno eden največjih sodobnih slovenskih pisatelj­
skih popotnikov, čigar dosedanja pota neizbrisljivo odmevajo v njegovih 
(predvsem proznih) delih. Odkar je prvič zapustil domačo grudo in se 
podal v svet, bi se v njegovem opusu zaman ozirali za pripovedmi, v ka­
terih njegova popotovanja niso pustila prepoznavnega pečata. Avtor, ki 
je prepotoval devetindevetdeset držav in mnoga leta v tujini tudi živel, 
je na slehernem koraku vsrkaval vtise, izkušnje in zgodbe ter jih pretopil 
v najžlahtnejša tkiva zgodb. Na prav poseben način se bralcem ponujajo 
v Flisarjevih potopisnih delih, ob prebiranju katerih postane jasno, da je 
za Flisarja pot modus vivendi in operandi ter hkrati neusahljiv in ploden vir 
navdiha za njegovo pisanje. Pri tem besede služijo kot vrata, skozi katera 
obiskujemo eksotične dežele, obenem pa smo pripuščeni tudi v bolj skrite 
kotičke avtorjevih miselnih pokrajin. 
Prvo Flisarjevo potopisno delo je Tisoč in ena pot (1979), v katerem avtor 
bralcem v (po)doživljanje ponuja popotovanje od Indonezije in Malezije 
Sodobnost 2025 179
Alenka Urh Evald Flisar – neutrudni popotnik po času, ...
preko Singapurja, Tajske, Laosa, Burme in Nepala vse do Indije. Besedila 
je sprva nekaj let objavljal v tedniku 7D, zaradi velikega zanimanja bral­
skega občestva pa so pri Pomurski založbi izšli še v knjižni obliki. Dve leti 
pozneje je izšel njegov “afriški” potopis Južno od severa (1981), ki popisuje 
potovanje po zahodni Afriki, od Kameruna preko Nigerije in Nigra, Gornje 
Volte, Gane do Toga in Benina. 
Popotnik v  kraljestvu senc (1992) je izbor najpomembnejših odlomkov 
iz obeh avtorjevih predhodnih potopisov, tem pa je dodal tudi nove po­
potne zapise in spoznanja. Popotnik torej predstavlja svojevrstni povzetek 
dveh edinstvenih popotovanj, ki sta tako v  svojem “azijskem” kot tudi 
“afriškem” delu izrazito refleksijska in samorefleksijska, popisi eksotičnih 
scenografij pa so, kot je značilno za sleherno Flisarjevo literarno delo, 
pretkani z vprašanji o temeljnih pogojih človeškega bivanja, iskanju iden­
titete in svojega mesta v svetu, pa vprašanji resnice, resničnosti, usode, 
skratka, v ozadju pripovedi brbotajo dileme, ki se na tak ali drugačen način 
tičejo raziskovanja meje med svetlobo spoznanja in zatohlimi teminami 
samoprevare. 
Flisar torej že v  svojih potopisnih delih, ki so nastala nekaj let pred 
kultnim Čarovnikovim vajencem (1986), postavi temeljne kamne svojih 
prihodnjih pripovedi, poleg tega daje sleherni stavek slutiti, da je prav 
v svojih popotovanjih našel neusahljivi vir in izvir za nadaljnje pisanje. Ko 
hodi po tujih in eksotičnih pokrajinah ter spoznava kulturne značilnosti 
teh dežel, pa naj gre za opustelost “votlega srca Avstralije”, živopisnost 
balijskega življa, mistiko po kadilu dišečih indijskih pokrajin ali oglušujočo 
eksplozijo zvokov v nigerijskem mestu Kano, se mu odpre razkošje vtisov 
in doživljajev, ki jih v bolj ali manj presnovljeni obliki kot pisec podarja 
bralcem. Kraji, ki jih obiskuje in preiskuje, so popisani z zgodbami ljudi 
(tudi tu so torej primarno v igri odnosi: odnos posameznika s samim se­
boj, z drugimi in s svetom), ki jih srečuje in zapušča, še preden bi mu bila 
naklonjena zaokrožena zgodba in še preden bi vedel, kam se bo usmeril 
njihov naslednji korak. 
Pisateljeve zunanje poti so neločljivo povezane z (mnogokdaj muko­
trpnim) popotovanjem k sebi (“Človek potuje zato, da se približa same mu 
sebi,” zapiše v Popotniku v kraljestvu senc), mukotrpnim pa tudi in predv sem 
zato, ker človeku največjo oviro na poti do sebe pogosto predstavlja prav 
on sam. Če se je Flisar v kultnem Vajencu označil za “pajka, ki je napletel 
samega sebe”, je jasno, da se vsi njegovi poskusi identifikacije trdnega jedra 
sebstva končajo s strgano in razdejano mrežo “vednosti”, samodojemanja 
in vseh relacij, v katere se je v življenju iz želje po gotovosti in varnosti 
180 Sodobnost 2025
Evald Flisar – neutrudni popotnik po času, ... Alenka Urh
zapredel. Prav ta na videz brezupna situacija je gibalo vseh Flisarjevih poti; 
ob branju njegovega potopisnega pisanja se zdi, da mu je tujost “drugega” 
vedno znova pomagala priti v stik z najbolj tujimi deli sebe in najbolj te­
mačnimi katakombami lastne podzavesti. Z vsakim prehojenim korakom 
in slehernim srečanjem avtor poglablja svojo izkušnjo sveta in se, kot da 
spotoma, poglablja v vprašanje smisla, pa čeprav je smisel prav lahko le 
ena od pravljic, kot pripomni v eseju Smisel življenja in druge pravljice (Na 
poti v nebesa sem se oglasil v peklu, 2004). 
Povsem jasno je, da bi vselej dvomečega in iščočega avtorja podobna 
vprašanja trpinčila ne glede na to, ali bi se namenil prepotovati Azijo, 
Afriko ali pa od Litije do Čateža. In prav tovrstne dileme so sprožilec 
vseh Flisarjevih popotovanj, tako dejanskih kot pisateljskih, plod nje­
govih iskanj pa niso zgolj geografski premiki, temveč gre za potovanja 
v globine vsega človeškega. Z vsem naštetim Flisarjevo pisanje presega 
meje običajnih potopisov, saj bralcu ponuja možnost, da potuje ne le po 
tujih deželah, temveč si, če le bere dovolj pozorno in preiskujoče, utira 
pot skozi lastne notranje svetove. Tudi za Flisarjeva potopisna besedila 
torej velja, kot beremo v zbirki potopisnih esejev Na poti v nebesa sem se 
oglasil v  peklu, da “niso zgolj refleksije s poti, ampak so tudi poti skozi 
refleksije, historiat življenja v  gibanju”.  Njegove poti vselej izkazujejo 
nekakšno dvosmernost, na eni strani se njegov korak nameri v svet, na 
drugi pa gre za neutrudno prebijanje skozi labirinte lastnega “jaza”, za 
katerega je pri Flisarju značilna izrazita dvojnost. Primarni zakodirano­
sti dojemanja lastnega sebstva v duhu zahodnjaške religiozno­filozofske 
paradigme, temelječe na nespravljivem dualizmu duha in telesa (ki je 
vselej vir nezadovoljstva in samozanikanja in ki bo preseženo v posmrtni 
blaženosti), se ob bok postavljajo pojmovanja drugih, nam prostorsko 
in nazorsko bolj oddaljenih simbolnih form, ki jih je spoznaval na svoji 
poti. Med njimi se je v Flisarjevo naravo neumornega spraševalca najbolj 
vtisnilo budistično dojemanje nepermanentnega jaza, ki se mu je treba 
odpovedati brez odlašanja, če želimo doseči stanje tuzemske blaženosti 
(ne gre torej za krščansko pokoritev jaza, temveč za budistični odmik 
in doseganje nejaza). Poigravanje s to mislijo na tak ali drugačen način 
najdemo v večini Flisarjevih poznejših romanov, najizraziteje pa gotovo 
v Čarovnikovem vajencu, ki so ga med drugim nekateri, upravičeno ali ne, 
označili kar za najbolj bran slovenski potopis. Gre skratka za težnjo, da bi 
se pripovedni subjekt znal prebuditi ter v nasprotju z nepotešljivo slo po 
nenehnem analiziranju, kategoriziranju in predalčkanju zaživeti v trenutku 
tukaj in zdaj. V vsakem primeru pa se želi pisec deklarirano odpovedati 
Sodobnost 2025 181
Alenka Urh Evald Flisar – neutrudni popotnik po času, ...
kakršnim koli absolut(istič)nim težnjam, v Potovanju preblizu (2024) na 
primer beremo: “Nisem učitelj, pridigar, teoretik, ampak raziskovalec, ki 
potuje od rojstva v gluho noč večnosti in opisuje (ter si s tem pojasnjuje) 
dogodke, ki ga doletijo na poti.” Flisarjevo pisanje si na eni strani ves čas 
prizadeva najti odgovore, hkrati pa mu besede gotovosti sproti trga in za­
brisuje dvom o pravilnosti metode tega iskanja – to je nedvomno zagatna 
situacija, ob kateri se zdi, da je Flisar pravzaprav lahko postal samo to, kar 
tudi je: popotnik in pisatelj. Če bi namreč lahko našel absolutno gotovost 
v eni od prikladnih metafizičnih resnic, ne bi bil neumorni zasledovalec 
odgovorov na večna vprašanja, kar bi prav lahko pomenilo, da za bralce 
sploh ne bi obstajal, saj celoten Flisarjev opus temelji na enem temeljnem 
nedovršnem glagolu: iskati. To je temeljno počelo: je začetek poti, je ne­
usahljivi vir pisanja, je cilj Popotnika v kraljestvu senc, v katerem beremo: 
“Nekje za razpenjenim morjem, za sipinami peska, za panoramo gora so 
me čakala vrata. Iz dežele v deželo me je gnalo upanje, da bom lahko nekje 
stopil skozi vrata v resnični, drugačni svet.” 
Če mestu razcepitve idejnega in fizičnega sveta rečemo razpotje, se gle­
de na povedano zdi odveč poudarjati, da razpotij v Flisarjevem pisanju ne 
manjka, pa naj gre za pripovedi, ki jih lahko umestimo v čisto fikcijo, ali za 
pisanja, ki se, glede na resničnostni status, pretežno uvrščajo na drugi pol 
bolj ali manj objektivne stvarnosti. Pa tudi slednja ni kar nekaj samoumev­
nega; njena izmuzljivost in narativnost (o Flisarjevi “zgodbeni konstrukciji 
realnosti” smo že pisali v predhodnih razmislekih) objektivni svet večkrat 
jemlje kot predmet posameznikove interpretacije. Tako vsekakor drži, kar 
je leta 1992 ugotavljal Igor Zabel, in sicer da “Flisarjevo potopisno pisa­
nje še zdaleč ni kakšno poučno in samozadovoljno naštevanje zanimivih 
doživetij, dogodkov in opažanj”, pač pa je začetna točka potovanja vselej 
neki notranji konflikt, ki zaznamuje tudi sleherni nadaljnji korak na njegovi 
poti. Nemirni popotnik in nikdar zares zadovoljni iskalec se zaveda, da je 
tisto, na kar je v določenem trenutku ali življenjski situaciji naletel, vselej 
nezadostno in nedokončno, takšno, kot se mu je pač takrat odstrlo in se 
mu v naslednjem hipu prav lahko pokaže v popolnoma drugačni luči. Če 
vsemu skupaj prištejemo še intelektualno skepso, ki jo najdevamo vzdolž 
celotne Flisarjeve misli, se zdi, da se je avtor na neki točki svojega življe­
nja preprosto moral podati na pot, ta je bila zanj enako neizbežna, kot je 
neizbežno minevanje. 
Paradigma poti je torej Flisarjeva tematska stalnica, pri čemer avtor na­
še korake usmerja vzdolž dveh poti z različnima ciljema, ena vodi k sebi 
in druga iz sebe v svet, težko pa bi določili, katera je bolj posuta s trnjem 
182 Sodobnost 2025
Evald Flisar – neutrudni popotnik po času, ... Alenka Urh
in bolj polna temačnih, zatohlih in težko prehodnih predelov. Zaradi ne­
rešljivosti tako rekoč večnih dilem so Flisarjeva izvajanja po celotni pre mici 
literarnega ustvarjanja, od dram prek proze do esejističnega in potopisne ga 
pisanja, dialoška in odprta v neznano. Tudi na kočljivih  mestih, ko zaidejo 
v aporijo (človek se res ne more ukvarjati s temeljnim in pričakovati, da se 
mu to ne bo zgodilo!), pa temeljna metoda Flisarjevih izvajanj ni nikakršna 
prepričevalskost, ki je ne bi najedal dvom, temveč prej spretno in s števil­
nimi literarnimi, kulturnimi, etnološkimi, zgodovinskimi, filozofskimi in 
drugimi avtoritetami podkrepljena svobodna izmenjava stališč. Pisatelj je 
v iskanju sebe včasih odpotoval predaleč (Potovanje predaleč, 1998), spet 
drugič si je prišel preblizu (Potovanje preblizu, 2024), občasno se je na 
poti v nebesa ustavil v peklu (Na poti v nebesa sem se ustavil v peklu, 2004), 
protagoniste svojih romanov je poslal po Odisejevih ovinkastih poteh 
(Začarani Odisej, 2013) ali pa na zlato obalo, sledeč očetovim zabrisanim 
stopinjam (Na zlati obali, 2010), po sledeh prividne muze Šeherezade (Moje 
kraljestvo umira, 2020) in na majhen otok v  Indijskem oceanu (Trgovec 
z dušami, 2023). In s tem nikakor še nismo izčrpali seznama Flisarjevih 
del, ki v ospredje na tak ali drugačen način postavljajo pot.
*
“Po svetu greš zato, da bi odkril, zakaj greš po svetu.” 
Flisarjevo pisanje je vselej uglašeno s potjo, ki so jo zaznamovali nje govi 
koraki, in obratno  – njegove poti že same po sebi privzamejo podobo 
pripovedi. Gre torej za povratno zanko, ki omogoča večsmerno komu­
nikacijo med avtorjem, njegovimi deli in bralci – prav v tem je poseben 
čar in brezčasnost Flisarjevih potopisnih izvajanj. Njegovo zanimanje za 
različne kulture, življenjske sloge in doživetja je pripeljalo do nastanka 
bogatih potopisnih besedil, katerih vsebina je (poleg tega, da je slovenskim 
bralcem približala manj znane dele sveta), globoko osebno in filozofsko 
zaznamovana. Flisarjev slog pisanja je bogat, zanimiv in poln refleksij 
o življenju, svetu in človeku, ki popotnika spremljajo na sleherni poti. Pri 
tem je bistveno dvoje: pisatelj je vsa svoja večja potovanja, ki še desetletja 
pozneje napajajo njegova dela, prehodil, še preden se je tudi najbolj odda­
ljene kotičke sveta dalo doseči z bliskovito hitrostjo in še preden si lahko 
iz lenobnosti domačega kavča s spletno kamero “doživel” utrip domala 
vseh krajev, ki jih globalizirana uniformna vizija ugodja in dobrega življenja 
prikazuje kot nekaj, kar je za časa življenja nujno doživeti. 
Sodobnost 2025 183
Alenka Urh Evald Flisar – neutrudni popotnik po času, ...
Flisar na svojih potovanjih ne kaže turističnih, kaj šele osvajalskih ali 
prisvajalskih ambicij, po izkušnje potovca ne prihaja kot kolonizator tem­
več prej kot čuječi opazovalec vsega, kar ga obdaja, prav zato lahko vidi 
lepoto in grdoto, dobroto in zahrbtnost, človeškost in nečloveškost. Ob 
soočanju s svetom, ki ga pri živem telesu režejo globoke kulturne razlike, 
revščina in politične napetosti, se mnogokdaj poglabljajo tudi njegove 
notranje stiske, kljub vsemu pa Flisar tudi v takšnih situacijah ne postane 
slep za lepoto in barvitost vsega, kar ga obdaja. Je mojster opisov pejsaža, 
bogate scenografije, da si bralci lahko kar predstavljamo, kako je že med 
tem, ko je opisano doživljal, to tudi sproti literariziral, pa čeprav tedaj 
le zase in za bogastvo svojih misli. “Vsenaokrog je ležala mesečna noč, 
zatajeno srebrna, bolj mračna kot svetla: takšna, kot so noči samo sredi 
brezkončnih step ali savan. Ničesar ni bilo na obzorju razen negotove 
črte, kjer sta se stikala nebo in zemlja. V bližini pa so v skupkih, kot da 
ždijo tam tolpe shuljenih psov, rasli šopi trave in redki grmički,” beremo 
besede popotnika v  kraljestvu senc. Nič golo dokumentarističnega ali su­
hoparno opisovalskega ni v teh potopisnih zapisih, uvrščajo se na polje 
čiste literature. Flisarjeve potopisne korake seveda popisuje prvoosebni 
pripovedovalec, slovnično število pa je dvojina, na poteh po Aziji in Afriki 
ga spremlja njegova tedanja žena. 
Pri tem si velja zastaviti vsaj dve vprašanji: kako bi Flisar pisal, če ne bi 
bil popotnik, in kako bi potoval, če ne bi bil pisatelj. Dokončne odgovore 
bi bilo seveda nespametno iskati, vsekakor pa je jasno vsaj to, da splošna 
javnost za njegova potovanja ne bi izvedela, če ne bi bil pisatelj, kakor je 
enako jasno tudi to, da bi bilo njegovo siceršnje pisanje precej manj koz­
mopolitsko in univerzalno. Dejstvo, da je avtor dejansko prepotoval kraje, 
ki jih je tako živo opisal, ter s tem vzpostavil nekakšen arhetipski primer 
slovenskega (duhovnega) potovanja po krajinah Vzhoda ter vzhodnjaške 
misli in filozofije, je vsekakor pustilo neizbrisljiv pečat na vseh njegovih 
delih. Slednja pa v  obliki prevodov prav tako potujejo na najrazličnej­
še, tudi najbolj oddaljene konce sveta, kjer si njihovi bralci univerzalna 
vprašanja zastavljajo skozi oči našega domačega, v  Prekmurju rojenega 
in v Ljubljani živečega avtorja. Večsmernost Flisarjevih poti tako potrjuje 
izhodiščno misel: “Za popotnika je lahko dom le ves svet.” 
184 Sodobnost 2025
Jubilej
Marko Pavliha
Pismo prijatelju 
Evaldu
Dragi Evald,
ob Tvojem častitljivem življenjskem jubileju – šestdeset jih menda šteješ 
na dvajset let izkustvene podlage – bi ti želel podariti nekaj skromnih be­
sed “za sladkosnede”, kot bi se nemara izrazil Tone Pavček, ovitih v osebne 
misli in zavezanih s prijateljsko pentljo. Namesto v paket jih bom zložil 
v pismo, kajti prav Ti si nedavno dokazal, kakor poprej že dr. Manca Košir 
in še kdo, da je takšna umetnija sporočanja in ustvarjanja še vedno žlahtna 
literarna zvrst, ne glede na vsesplošno digitalizacijo, avtomatizacijo in 
podivjano naglico.
Pišem Ti zlasti kot prijatelju, čeravno je obče priznano (razen nemara 
v zatohlih šentflorjanskih izbah, kjer med sedmimi glavnimi grehi vztrajno 
prednjači zavist v navezi s škodoželjnostjo), da si svetovni romanopisec, 
avtor potopisov, kratkoproznih del in dram z več kot 260 prevodi v 42 jezi­
kov, ki si jih kot svetovljanski popotnik s fenomenalno domišljijo doživljal 
v stotih državah. Tvoja dela so dostopna polovici človeštva; si edini sodob­
ni slovenski avtor, čigar romaneskne stvaritve so izšle v vietnamščini, ta­
milščini, nepalščini, indonezijščini, amharščini, azerbajdžanščini, bengal­
ščini, malajalamščini in hindiju. Drame so uprizorila slovita gledališča 
v Londonu, Washingtonu, Moskvi, Sydneyju, New Delhiju, Kairu, Tokiu in 
Sodobnost 2025 185
Marko Pavliha Pismo prijatelju Evaldu
še marsikje, predsedoval si Društvu slovenskih pisateljev in mednarodne­
mu združenju PEN, že vrsto let si odgovorni urednik Sodobnosti, prejel 
si številne nagrade in bil mnogokrat nominiran … Toda navzlic planetarni 
gloriji me v prsih žge bolečina, da si eden redkih avtorjev v naši domovini, 
ki so si z uspehi na tujem prislužili predvsem to, kot si razočarano potožil 
v Očetovih pismih sinu, “da kulturna javnost o njih trdovratno molči”. 
Že v antiki je veljalo reklo, da je težko biti prerok na domačih tleh, toda 
tisto, kar največ šteje, je Tvoja družina, to, da si pri osemdesetih blago­
slovljen s čudovito soprogo Jano in vajinim izjemnim osemnajstletnikom 
Martinom, nadarjenim matematikom, fizikom in šahistom. Vse ostalo je 
dodana vrednost.
Se še spomniš najinega prvega srečanja? Bilo je pred trinajstimi leti, 
na enega tistih zgodnjih aprilskih večerov, ki so lahko kljub turobnemu 
obnebju duhovno živahni, saj človek potrebuje le kanček človeške topline 
za pristnejše popotovanje v notranje globine. Ker se z Ester že desetletja 
hrepeneče oklepava papirnate knjige v vsej njeni vznemirljivi otipljivosti, 
vidnosti, gibkosti, okusu in vonju, sva po stari navadi obiskala koprsko 
knjižno domovanje, da bi prisluhnila predstavitvi Tvojega legoromana 
To nisem jaz, katerega navidezno protislovni naslov je povsem točen. To 
namreč nisi le Ti, temveč slehernik, ki še zmore tolikanj odpreti dušo, 
da v njo povabi svetlobo in takisto temo, kadar je dobro, da se znoči. Je 
kdo med nami, ki občasno ne gosti introvertiranega sanjača in na stežaj 
odprtega avanturista, mar kdor koli noče doumeti lastne identitete in se 
na razvejanem življenjskem križišču podati po romantični stezici ali kar 
avtocesti do sreče? Bistvo Tvojega pisanja je ob tisti priložnosti jedrnato 
povzel vrli Igor Bratož, rekoč, da gre za strastno knjigo, ki bralca pelje k 
samemu sebi.
Korakal si proti prizorišču, ko sem Te prvič ugledal v 3D­tehniki, pi­
s ateljskega idola iz tednika 7D, v katerem je po delih izhajal Tvoj kultni 
Čarovnikov vajenec. 
“Pozdravljeni, gospod Flisar, se vam smem predstaviti?” sem Te pogum­
no zaustavil, naježen od vznemirjenja, in brž vljudno pristavil svoje in ženi­
no ime, Ti pa si me šokiral s prijaznim nasmehom in čvrstim stiskom rok: 
“Dober dan, gospod Pavliha, poznam vas, spremljam in cenim, a gresta 
na mojo predstavitev knjige?”
Sledil je izjemno zanimiv pogovor v Domu knjige, ki ga je nekoliko za­
grenila le pičla udeležba komajda ducata in nekaj ljudi, ampak to se menda 
dogaja celo onstran slovenskih mejá. Nekoliko nestrpno, da ne rečem jez­
no, sem se spraševal, ali je ignorantsko publiko pogoltnila Galimbertijeva 
186 Sodobnost 2025
Pismo prijatelju Evaldu Marko Pavliha
grozljiva nihilistična brezdušnost, kdo sploh še kupuje tiskane knjige in si 
jih izposoja, pa si mi kar Ti ponudil odgovor. “Kako nenavadno,” si pozneje 
nekje zapisal, da vse manjše literarno povpraševanje “ne velja za estradne 
umetnike, ki jih brez televizije ne bi bilo,” in če se kateri odloči napisati 
knjigo, bo razgrabljena. Adolescenčna pop kultura, ki so jo ustvarili mno­
žični mediji, “ne povzdiguje izkušenj, modrosti in znanja, ampak prazno 
in puhlo čaščenje intelektualnih in čustvenih plitvosti”. To je nepopisna 
škoda, kajti dobra literatura je “teleskop za odkrivanje vesolja vrednot” in 
izvrsten “pripomoček za rentgen duše”.
V prvem članku o  Tvojih mojstrovinah sem se drznil pohvaliti, da 
imam s Teboj mnogo skupnega. Recimo glede vere in boga. Tudi jaz si ga 
ne upam prijeti za roko, “ker se moj ego še ni sposoben odpovedati vsem 
stvarem, s katerim se je vajen potrjevati”. Zaverovan sem v nekaj Višjega, 
kot panteist v Naravo in Vesolje, ker me utesnjujejo deklarirano promo­
virane religije, ki so največkrat zlorabljene na institucionalnih oltarjih. 
Blizu mi je budizem, ki uči pravilnega življenja s pomočjo štirih plemenitih 
resnic in osmero poti. Tudi mene občasno črviči vprašanje, ali ne pomeni 
notranje duševno skladje hkrati konec ustvarjalnosti, kajti morda smo 
nekateri obsojeni “na vrvenje, gomazenje in pljuskanje v duši do konca”. 
Kot veš, tudi mojo razsvetljenost in boga uteleša srčni občutek, ki sem ga 
našel šele v ljubezni do svoje najdražje in najinih otrok, kajti kri je najmanj 
tako dragocena kot voda. Zaradi nomadskega nagona sem tudi jaz precej 
potoval in si nabral nekaj globalnih izkušenj, kar je znatno pognojilo moj 
patriotizem, kljub naraščajoči intelektualni nepoštenosti vplivnežev. Do­
moljubje se je razbohotilo v razvejano krošnjo, toda namesto gnojila je 
začelo zaudarjati drevo. 
Smo torej kljub navidezno dobrim namenom res “sposobni za to, da 
bi se šli državo”, se tudi jaz še vedno sprašujem, ali pa smo le pretirano 
prevzetna, kot se upravičeno pridušaš, butasta mutacija “šlamparije in 
jebesemeni odnosa do vsega in vsakogar”, ki nas “vse prehitro pripelje 
do trmastih sporov ter nenazadnje do kaosa”? Koliko časa se bomo še 
 mrcvarili z ločevanjem na naše in vaše, desne in leve, rdeče in bele, koa­
licijo in opozicijo, sindikate in slične konglomerate? Do kje seže domet 
prislovične nevoščljivosti, zakaj sta pohvala in hvaležnost tako redki kot 
biseri v ostrigah? 
Tako sem tistikrat razmišljal ob branju Tvoje nenavadne avtobiografije 
in mikalo me je, da bi še jaz “odletel kot ptič”, da bi se s svojimi ljubimi 
umaknil nekam, “kjer so medsebojni odnosi še kolikor toliko normalni” in 
kjer “bi lahko ostal dober, ne da bi postal žrtev sebičnih naklepov čedalje 
Sodobnost 2025 187
Marko Pavliha Pismo prijatelju Evaldu
večje množice pozerjev, povzpetnikov, egomanov in ‚strokovnjakov‘, ki 
glasno žurajo na pogorišču lepih sanj o svobodi in lepšem življenju”. Po­
tovanje je preizkušeno najboljše dramilo za melanholijo in depresijo, ki ju 
povzroča otopelost na domačem zapečku. 
Čeprav se kot literarni vajenec nikakor ne morem in ne smem primer­
jati s takšnim umetnikom, kot si Ti, sem že pred najinim prvim srečanjem 
zlagal knjižne lego kocke oziroma goltal “na tone knjig”, iz katerih sem si 
izpisoval koristne odlomke in se neučakan v pričakovanju lastnih objav 
spraševal, ali je v meni sploh kaj pisateljskega. Nekoč mi je pravniški kolega 
očital, da se ne znam docela sprostiti, da venomer nekaj tuhtam in glodam. 
Mogoče je imel prav, kajti če bi s pomočjo meditacije umiril um in dosegel 
višje stanje zavesti, bi utegnil slišati Joganando, upajoč kot Ti, “da se mi 
v izpraznjeni glavi pojavi misel, za katero bom lahko rekel, da je res moja”.
Ne vem, ali so se mi odsihdob zares začele pojavljati “moje” misli, je bilo 
pa vsekakor prelomno, ko si me po nekaj mesecih najinega dragocenega 
znanstva prijazno povabil, da kaj priobčim za Sodobnost, ugledno najsta­
rejšo slovensko revijo za književnost in kulturo, recimo kakšen uvodnik, 
esej ali razmišljanje o(b) knjigi. Kasneje sem po tvoji zaslugi postal član 
uredniškega odbora in še dandanes sem ti hvaležen, da si me priključil 
tako sijajnim ustvarjalcem, kot so Jana Bauer, Katja Klopčič Lavrenčič, 
Jože Horvat, dr. Boris A. Novak, Nika Mušič, Ivo Svetina, Dušan Šarotar, 
Alenka Urh, Dušanka Zabukovec … Srčna hvala, dragi prijatelj, da si mi na 
stežaj odprl duri v književnost, da zdaj vem, kaj bom postal, ko bom odra sel 
v upokojenca: pisatelj, čeravno mogoče zgolj za drobno bralstvo.
Dragi Evald, nekoč sem že javno priznal, da se lupim kot čebula in luščim 
večplastno rjavkasto lupino, da se dokopljem do bele sredice, ki mi solzi 
oči. Če jokam, čutim, da sem, da ljubim, zavidam, privoščim, sočustvujem, 
hlepim, trpim, pišem, berem, kompliciram in težim. Hvala bogu sem se 
osvobodil zasvojenosti z alkoholom, aplavzom, slavo in pohvalo, kar je ve­
liko olajšanje, vendar razEgovanje še ni zaključeno, zategadelj mi, prosim, 
dovoli, da se terapevtsko spet poigram s Tvojimi besedami. 
Kljub mrgolenju prahu tudi jaz – čeprav to nisem jaz – nadaljujem misijo 
nekega zbeganega tuzemskega Odisejevega potomca in njegove Penelo­
pe na koncertnem odru življenja, kjer vse do Oriona odmeva symphonia 
poetica. Na tisoč in eni poti južno od severa kot Ti, naš literarni prerok 
in popotnik v kraljestvu senc, na temni strani svetlobe na lovu na lovca 
umiram v ogledalu in v tem norem življenju iščem muzo, morebiti Noro 
ali dekle, ki bi raje bilo drugje. So to zgodbe s poti, je šlo potovanje preda­
leč, sem le opazovalec na zlati obali ali velika žival samote v akvariju, ki je 
188 Sodobnost 2025
Pismo prijatelju Evaldu Marko Pavliha
oglušela od utripanja iztrohnjenega srca? Na poti v nebesa sem se oglasil 
v peklu, kjer začuda ni hudičevo vroče, temveč dantejevsko zmrzujoče, 
zatorej me zanima, kdaj bom popil čaj s kraljico kostanjeve krone, ki bi 
prav meni, tantre že(l)jnemu čarovnikovemu vajencu, podarila poslednjo 
nedolžnost? Mogoče nikoli, se bodo prej pripetile ljubezni tri in ena smrt 
ali nemara sončne pege na enajstem planetu. Oh, ta brezglavi svet, še sod­
niška zgradba je kot ukradena hiša, mimo katere korakajo vojaki ob koncu 
vojne. Padamo, padamo med prizori komedije o koncu sveta, toda jutri bo 
lepše, ko nimfa umre in ko se med angleškim poletjem za vikend v Brighton 
vrne moj stric iz Amerike. Kaj pa Leonardo, Tristan in Izolda, Šakuntala 
in Antigona, so zdaj zopet tu ali niso bili nikoli, pa trgovec z dušami, ki 
je gluh za besede nad oblaki, kjer nemara umira tudi moje kraljestvo, ker 
ga nisem zmogel zgraditi na nevidnem ot(r)oku? Ni greh, če si zbiralec 
sanj iz Gerlinskega gozda privošči potovanje preblizu ali se spogleduje 
z dvojnikom, kajti tam Te bo našel. Vzemi me v roke, Alica v novi deželi, 
dovoli svojemu Pikpokcu, da postane svetovni prvak vsaj v nečem, če se 
že v besedovanju ne more kosati z idolom iz 7D­tehnike. 
Ko sem nedavno prebral najnovejši Murakamijev roman Mesto in njego­
vo negotovo obzidje, me je prešinilo, da nas tudi Ti pogosto (ne)posredno 
povabiš, da v ljubezni in sanjah zdrsnemo v podzavest in tam ustvarimo 
druge dimenzije in vzporedna vesolja, lahko tudi obzidani kraj in knjižnico 
brez knjig, kjer so shranjene le pretekle sanje (ali mogoče tudi bodoče?). 
Tam se človek lahko znebi svoje sence, ki kazi njegov pristni jaz, da bi se 
poistovetil z dušo in povezal s celostno zavestjo.
Ljubi prijatelj Evald, ob Tvojem največjem osebnem prazniku bi Ti 
rad povedal, da Te imam zelo rad, zato Ti od srca želim obilo zdravja, 
 miru, ljubezni, družinske idile, radosti, ustvarjalnosti in sreče, za platinast 
nameček pa še Nobelovo nagrado za književnost ali vsaj Prešernovo za 
življenjsko delo. 
Obe si zaslužiš.
Prisrčno te pozdravlja tvoj Marko.
V Novi vasi nad Dragonjo, januarja 2025
Sodobnost 2025 189
OPRAVIČILO
V zadnji, decembrski številki leta 2024 smo v rubriki Pogovori s sodob­
niki objavili intervju Bogomile Kravos z Ivanom Verčem, na naslovnici in 
v obeh kazalih pa piše, da gre za pogovor s Sergejem Verčem. Za zagrešeno 
napako se iskreno opravičujem.
Katja Klopčič Lavrenčič,
glavna urednica
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KRATKO 
ZGODBO 2025
Revija Sodobnost razpisuje natečaj za nagrado za najboljšo kratko zgodbo 
leta 2025. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob navzočnosti so­
delavcev revije in drugih uglednih gostov na prireditvi v Ljubljani. Nagra­
jena zgodba in šest nominiranih besedil bo objavljenih v reviji Sodobnost. 
Poslan a besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, 
naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih najpozneje do 15. 
marca 2025 na naslov: SODOBNOST, Uredništvo, Ulica padlih borcev 
9, 1000 Ljubljana. Besedilom naj v posebni zaprti ovojnici (označeni 
z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, elektronski 
naslov ali telefonsko številko. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske 
pole (30.000 znakov s presledki). Vsak avtor sme sodelovati največ z 
dvema besediloma. Avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora revije 
Sodobnost. Nagrada vključuje tudi honorar za objavo zgodbe. Za objavo 
nominirane zgodbe bodo honorirane.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 
2025
Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2025. 
Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov, ki bo podeljena ob 
navzočnosti sodelavcev revije in drugih uglednih gostov na prireditvi 
v Ljubljani. Šest najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih 
v reviji Sodobnost. Besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki 
želijo sodelovati, morajo svoja besedila v treh izvodih poslati najpozneje 
do 15. marca 2025 na naslov: KUD Sodobnost International, Suhadol­
čanova 64, 1231 Ljubljana. Besedila avtorjev, ki ne bodo upoštevali vseh 
pogojev, bodo izločena. Pogoji so: a) besedila je treba opremiti s šifro, b) 
v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba priložiti ime, priimek, 
naslov, telefonsko številko in elektronski naslov, c) esej naj bo splošne oz. 
literarne narave; strokovnih esejev z opombami žirija ne bo upoštevala, č) 
avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani lo­
čeno, d) avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti, e) eseji 
ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s presledk i. 
Nagrada vsebuje tudi honorar za objavo eseja. Za objavo predlagani eseji 
bodo honorirani.