s*«ERi$k/t Domovi ima
,n 60th r	____
African in spirit
gQR@GN IN UNGUAOi ONLf
^IVUEHl ©/1« !U—HO fVl E
B58
NO. 131
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1967
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€$
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
"Rdeča garda" ]e na deiu tudi v Saigon«!
Vietnamci kitajskega rodu so Položili bombo v poslaništvu nacionalne Kitajske in streljali na svoje rojake, znane nasprotnike kitajskega komunizma.
SAIGON, J. Viet. — Bombni napad na dvonadstropno poslo-Pje tukajšnjega Čangkajškovega kitajskega poslaništva, pri kate-rem je bilo ranjenih 27 oseb, ter naPadi na tri znane in ugledne Kitajce vzbujajo vtis, da so Mao-vi vneti pristaši po navodilu iz k’eipinga ali pa tudi brez njega Začeli nasilje proti prebivalstvu kitajskega rodu, ki drži z vlado Nacionalne Kitajske na Formo-zk Kitajska manjšina v Saigonu le sorazmerno številna in tudi §ospodarsko pomembna.
Saigonska policija je prijela ^va moška in 20 let staro dekle v zvezi s temi napadi. Vsi trije PNjeti so Vietnamci kitajskega
Porekla.
Kitajci so naseljeni v velikem številu v vseh državah južne in Jugovzhodne Azije. Za njihove Empatije se vse od zmage komu-Nizrna na Kitajskem borita <~angkajšek in Mao. Čangkajšku Jo uspelo ohraniti vpliv na veči-No od njih do pred nekaj leti, ko Je ugled komunistične Kitajske v Aziji naglo rasteh Tedaj je Veoje število kitajskih izseljen-cev prešlo na Maovo stran. V Zadnjem času pa so se začeli na-JJ*0 odmikati od njega, ko so sPoznali, da je “velika proletarca kulturna revolucija” ugledu rcJeče Kitajske v svetu, pa tudi Njeni moči hudo škodovala. Res-J10 svarilo vsem kitajskim iz-°eJjencem s Aziji pred poveza-V° s Peipingom je usoda njiho-V:h tovarišev v Indoneziji po 0rNu poskusa komunističnega Povzema oblasti 1. oktobra
1965.
f ^ leti pojdejo ¥ ^veSaisdH duhovniki re^o, nujno v pokoj
v, Cleveland, 0:. — Clevelandski 1 Clarence G. Issenmann je ^ cbril predlog škofijskega du-^°vniskega senata, ki določa, da pol- ?.re^° VS1 duhovniki, ko do-^ Ni]o 75 ie^ obvezno in nujno ^ Pokoj. ]\fa razpolago jim bo, 70 ^rec*0 v P0^0] že s 65 leti, s lo^e Krn celo svetuje. Nova do-a stopijo v veljavo s 1. janu-J®Ni 1968.
ho anovo 30 določene tudi du-po^ke plače; župnikova je *2501SaNa od sedanjih $150 na $l0 ’ 1?aPlanova pa od sedanjih Na $150 ob nastopu, na $200 ,ovmeseo po 25 letih službe. Na so določene tudi štipendije Op^.juaše in za razna cerkvena
rjjerav lako je urejeno vpraša-Vpr >h°vniških pokojnin in p0 asauje kaplanskih počitnic. ViconOVem Irool kaplan pra-prVj, c'° dveh tednov počitnic v tedm letih službe, do treh štiri)!1	1^ lela službe in do
boVari.^e^nov po 15 letih služ-
Vremenski
prerok
pravi:
irnn!!!,Ct,10 2 nevihtami. Najvišja
ioratura 75.
Novi grobovi
Jennie Pink
V Hawthorden State bolnici je po 8 letih bolezni umrla 55 let stara Jennie Pink preje z 859 E. 140 St., neporočena hči pok. Franka in pok. Jennie, roj. Hren, sestra pok. Franka, Frances, Louisa (Calif.) Alberta in Hermana. Rojena je bila v Wau-keganu, 111., in je bila zaposlena do svoje bolezni pri American Bi Focal Co. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na F. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Pauline Kenda
V Euclid Manor Nursing Home je umrla 81 let stara Pauline Kenda s 15803 Parkgrove Ave., rojena pri Tolminu v Sloveniji, kjer je zapustila eno sestro. Ni bila nikdar poročena, njena sestra Mary Šinkovec in brat Frank sta umrla, zapustila je le več nečakov in nečakinj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, zjutraj v cerkev Marije Vnebov-zete, nato pa na All Souls pokopališče.
[tahodža fes piesf^a poslanika v Peipinp
PHNOM, PENH, Kamb. — Princ Norodom Sihanuk je objavil, da bo pustil poslanika v Peipingu, ki ga je prvotno hotel odpoklicati, če rdeča Kitajska ne bi nehala z napadi na Kambodžo in ustavila podtalno delovanje proti Sihanukovi vladi.
Kambodžanskega zastopnika se je odločil pustiti v Peipingu, ko je dobil pismo od predsednika kitajske vlade Ču-En-laja. Kaj je bilo v pismu Sihanuk časnikarjem ni povedal.
Sihanuk je napovedal prekinitev diplomatskih stikov z Avstralijo nekako istočasno z napovedjo odpoklica kambodžan-skih zastopnikov iz Kine. Te svoje napovedi še ni umaknil.
ČIRI NA ŽELODCU PRI DOMAČIH — PRAŠIČIH!
V/ASHINGTON, D.C. — Posebna študija je dognala, da ima od 13 do 53% domačih prašičev čire na želodcu. Vzrok tem naj bi bili njihovi muhasti in neraz-
Industrijski diamanti
KINSHASA, Kongo. — Kongo položeni lastniki, oziroma oskrb- je glavni dobavitelj industrijskih niki.	diamantov na svetu.
V Izraelu je premalo Judov preveč Arabcev
Izrael hoče manjši naravni prirastek dopolniti z doseljevanjem Judov od drugod.
TEL AVIV, Izrael — Najbolj bolna točka v izraelski republiki je vprašanje, kako pomnožiti judovsko prebivalstvo. Ta problem je izraelski javnosti stopil posebno živo pred oči po blesteči zmagi v zadnji vojni z Arabci. Pokazalo se je namreč, da izraelsko orožje lahko zavlada na prostoru okoli državne meje, da ga pa ne more napolniti z lastnim narodom. Da bo zadrega še večja: pod izraelsko kontrolo bo verjetno prišlo na stotiso-če arabskih beguncev, ki ne bodo mogli ostati na večne čase mrtve številke v begunskih taboriščih. Zato so pesimisti med Izraelci že izračunali čas, ko bodo v njihovi republiki Izraelci postali manjšina napram arabski večini.
Do tega po misli judovskega naroda v Izraelu ne sme priti pod nobenim pogojem. Zato se izraelska vlada s še večjo vnemo peča z vprašanjem, odkod zvabiti Jude, da bi se preselili v izraelsko republiko. To je na videz notranja zadeva izraelske države, bo pa močno vplivala na izraelsko zunanjo politiko. Dokler namreč Izrael ni na čistem, kako naj zagotovi v lastni državi številčno premoč judovskega
Predsednik Italije na obisku v Washingionu
WASHINGTON, D.C. — Ko je kanadska vlada sklenila, da povabi poglavarje vseh držav na svetovno razstavo 67 v Montreal, gotovo ni pomislila, koliko dela bo s tem naprtila — predsedniku Johnsonu v Wash-ingtonu. Vsak državni poglavar, ki se mudi v Montrealu, naravno ne zamudi prilike, da ne bi obiskal tudi naše dežele. Le general De Gaulle je bil izjema. Seveda se vsak pokaže tudi v naši prestolici in tam ga mora Johnson vsaj za par dni sprejeti in gostiti.
Med take obiskovalce naše prestolice spada tudi predsednik italijanske republike Sara-gat. Je iz Kanade prišel ta teden na obisk, pri Johnsonu se je mudil v ponedeljek in torek. Obisk ni zasledoval nobenih posebnih političnih ciljev, kajti (sporov med nami in Italijo ni, tudi ameriška in italijanska zunanja politika se ne križata v svojih ciljih. Italija tudi ni navezana na ameriško podporo. Zato lahko smatramo obisk za akt vljudnosti in smo zadovoljni, da ni med Ameriko in Italijo nobenih posebnih trenj.
Italija je poleg Nemčije najpomembnejša članica — NATO v Evropi, tam je NATO — glavni stan za južno Evropo, tam so važna oporišča naše 6. flote.
Različna velikost
SEATTLE, Wash. — Država prebivalstva, se bo skrbno izo-' Washington je po površina tako
VREME IN RDEČI TIŠČE M MARINE ¥ VIETNAMU
Monzumsko deževje je otežilo zveze nfed izpostavljenimi marinskimi obrambnimi postojankami južno od demilitarizirane cone in njihovimi glavnimi oporišči dalje proti jugu. Rdeči so položaj izkoristili in te izpostavljene postojanke obstreljujejo Vedno znova z metalci min in s topovi.
SAIGON, J. Viet. Ameriško ....... ...............
vojaško poveljstvo poroča, da je RgtfltQ ZSSSdSUfS gldVStS bila marinska izpostavljena po-	^
stojanka Con Thien neposredno (
južno od demilitarizirane cone ^ {jb iCŽlžIsli Sflkii pOlOZSljjll v teku zadnjih 24 ur devetkrat J ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — pod topovskim ognjem in o-j v torek se je začelo 22. redno gnjem metalcev min. Rdeči so:zasedanje giavne skupščine prav tako obstreljevali druge | Zdruzenih narodov. Razpolože-marinske postojanke južno od nje ni bilo nič kaj veselo. Pok-demilitarizirane cone. V vseh J variia ga je še protest kuban-teh napadih je bilo 6 marinov!ske delegacije, ki se je pritožila, mrtvih, 40 pa ranjenih. Hudo da so jo ameriške oblasti namer-monzumsko deževje je zrahlja-
Iz Clevelanda in okolice
lo obrambne naprave in postavlja marine pred nove preskuš-nje, ko postajajo zveze med izpostavljenimi postojankami in
Visoka leta—
Mrs. Rose Bizjak, 1262 E. 58 St., je danes dopolnila 80 let. Zvesti naročnici in čitateljici lista čestitamo in ji želimo še veliko zdravja in zadovoljstva! Zgodnje ptice—
Rose Petal Flower & Gift Shope, 470 E. 152 St., sporoča, da bodo prve tri gospe, ki se bodo danes po deseti dopoldne oglasile v njenih prostorih, dobile zastonj šopke.
Zadušnica—
V nedeljo ob 8.30 bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Franka Strumbla ob 37. obletnici smrti.
Banko sta oropala—
, v ,	,	. , ,	td 1 Včeraj popoldne ob 1.20 sta
no zadržale ob pristanku na Ba-i	J V „ .	^	. AT
,	dt 1 prišla v podružnico Central Na-
hamih na poti v New York. f. , „ ,	^ •
„	, .	ticnal Banke na 6727 Denison,
Za predsednika je bil izvoljen ; .	.	’
s 112 od 113 glasujočih članic'^er J6/ bllzim Slov‘ narodf
romunski zunanji minister Ma- dom> dva roParja in odnesla
glavnino dalje proti jugu vedno nescu, prvi komunistični vodnik jc%ob $50,000 gotovine, ki sta jo
tem mestu, od kar ZN obsto-' P0Drala 12 Pedalov uradnikov
težavnejše in bolj in bolj tvegane. Strateški bombniki B-52 so pred zoro danes ponovno dvakrat bombardirali postojanke rdečega topništva in metalcev min na mejnem področju med obema Vietnamoma, pa jih niso mogli uničiti.
Slabo vreme je otežilo tudi letalsko delavnost nad Severnim Vietnamom. Včeraj so ame-
na .........,________________
je. V svojem sorejemnem govo-im 12 odPrte bla§ajne. Tri stran-ru je pozval h končanju voj-!ke tri vadnice sta roparja skovanja v Vietnamu in svaril! P?šnala v d™!1 Prostor in Jim pred nevarnestjo in brezplodnostjo poskusov izsiljevati rešitve v mednarodnih krizah od zunaj proti volji prizadetih.
Glavni tajnik ZN U Tant je v (
svojem letnem poročilu glavni j Cleveland Trust bo^gradi!— skupščini poudaril, da se med- |
ukazala, naj leže mirno na tleh. Skrita televizijska kamera je posnela rop. FBI je našla avtomobil, v katerem sta roparja ušla, bil je ukraden.
riška letala bombardirala vo- narodni položaj ni izboljšal, pač
jaške cilje na področju Hanoi-Hajfong kljub poskusu skupine
gibal vsaki politiki, ki bi utegnila olajšati dotok Arabcev v notranjost dežele.
To vprašanje se naravno ne obravnava javno v diplomatskih krogih zunaj in znotraj ZN. Je pa vsem diplomatom stalno pred očmi. Ker problemu ne morejo odrekati upravičenosti, ne bodo silili izraelske vlade na hitre odločitve v politiki do arabskega sveta. To seveda ne bo moglo koristiti pomiritvi Srednjega vzhoda.
velika kot vsa Nova Anglija in MIG lovcev, da bi jih prestre-Delaware.	gli- V spopadu med ameriškimi
Thunderchief jeti in 8 rdečimi
ZA VEČJO VARNOST V 1MIG jeti včeraj so ameriški pi-LETALSKEM PROMETU ;lotiv sicer ponovno streljali na WASHINGTON, D.C. — Zvez- rdeca letala> Pa niso nobenega na agencija za letalstvo (FAA) ,sestrelili’ PravJako naj bi se je izdala nove predpise za var-iVrnda na 0Porišča vsa ameriška nost potnikov v letalskem pro-, ■*e^a^a- J-Janes 80 ameiiška letala metu. Gre v glavnem za to, da Pretežno napadla južni del Se-bodo potniki v letalih, ko se ta vernega Vietnama okoli Dong ponesrečijo, imeli več prilož-	Vinha.
nosti uiti iz njih, predno jih ob- V preteklem tednu je padlo jamejo plameni ali uniči eks- v bojih po poročilu ameriškega plozija.	vojaškega poveljstva v Vietna-
Novi predpisi bodo stali letal-
mu 236 ameriških vojakov, naj-
ske potniške družbe v prihod- več marinov v severnem delu re-njih par letih okoli 2 bilijona publike, preko 1800 pa je bilo dolarjev, ki pa jih bodo te se- | ranjenih. Rdeči naj bi po tem veda prenesle na potnike.	poročilu imeli okoli 1750 mrtvih.
Dotok črncev v naša mesta bo trajal se dolgo
pa se precej poslabšal. Kot primer je navedel razširjenje in poglobitev vojskovanja v Vietnamu, kjer število žrtev in škode naglo raste, prav tako pa tudi sama “divjost” vojskovanja.
Indonezijski dšplomaije so pravi prolelarei v - Peipingu
Cleveland Trust Co., največji denarni zavod v Ohiu, se pripravlja na gradnjo 30-nadstrop-iie stolpnice poleg svojega sedanjega glavnega urada na oglu Euclid Avenue in E. 9 St. Gradnja nove stavbe, ki naj bi služila prvenstveno za urade, bo objavljena prihodnji mesec in naj bi stala okoli 30 milijonov. Načrte za njo pripravlja arhi-tektska družba Marcel Breuer & Associates iz New Yorka.
Egšpfski Naser sprejel odgovornost za poraz?
TORONTO, Ont. — Prof. Wil-
DJAKARTA, Indonez. — Indonezijski zunanji minister Malik je povedal javnosti, v kakšnih obupnih razmerah mora živeti 5 indonezijskih diplomatov | bam Morris, ki je učil v Kairu v Peipingu. Kitajska kulturna jna ^^J^J1 ameriški univerzi revolucije je požgala indonezij-1 anjr0P0^0S^° Pred začetkom sko poslaništvo z vsem inven-'A°jne mecJ Arabci in Izraelom, tarjem in pohištvom. Zgorela je1?3 bd sedaj zopet v Kairu, je
v tukajšnjem listu Star objavil, da mu je predsednik Naser v
celo vsa obleka in vse, kar je bilo v kuhinjah in shrambah.
Od vsega je ostalo samo zanikrno skladišče, kjer sedaj mora
razgovoru dejal, da sprejema vso odgovornost za poraz Egipta
CLEVELAND, O. Črnci zapuščajo južne države in se selijo proti severu v velika mesta in industrijska središča. Praviloma gredo na slepo srečo. Dobijo pisma od sorodnikov, znancev, ali prijateljev, kakšno je življene “tam gori” v mestih, in se odločijo za pot, če prav imajo komaj toliko denarja, da plačajo prevozne stroške.
Ne smemo pa misliti, da se črnci lahko odločijo za spremembo prebivališča. Lažja je odločitev za samce ali za družine brez otrok, hude boje pa imajo starejši črnci z velikimi družinami. Samo strah pred bodočnostjo jih žene v negotovo prihodnjost. Naj raj-še bi ostali, kjer so, toda ne vidijo obstanka. Kjer bi ga videli, ga jim uničujejo lokalne oblasti.
Že več let se opaža v 13 južnih državah, da občinske, mestne, okrajne in državne uprave načrtno slabšajo socialni in gospodarski položaj revnih črnskih družin. Federacija je na primer vpeljala podpiranje revnih družin s
hrano in markicami za hrano. Polovica okrajev v južnih državah noče uvesti akcije za podpiranje revežev s hrano, se rajše odpove federalnemu prispevku, ker noče pomagati črncem in jih hoče tako prisiliti, da se odselijo. Seveda jim ne napade v glavo, da bi podpirale otroke, kot se spodobi. V južnih državah so o-kraji, kjer znašajo podpore za revne otroke $9.30 na mesec, v New Yorku pa znašajo šestkrat toliko!
Seveda pa vse socijalne akcije ne morejo zavreti odhoda črncev z juga. Tam so do sedaj delali kot poljedelski delavci, sedaj jih je spodrinila mehanizacija kmetijstva, posebno mehanizacija obiranja pavole. Na kmetih je bilo še 1. 1945 zaposlenih 29 milijonov delovnih moči, danes jih je le 12.5 milijonov. Od teh je 1,300,000 črne polti. Imajo še to nesrečo, da niso izobraženi, so pa prestari, da bi mogli nadomestiti neznanje z novim učenjem. Ako se odselijo, vzamejo seboj samo delovno silo svojih rok in ničesar dru-
gega. Ko pridejo k svojemu cilju, s težavo najdejo stanovanje, še težje jim je za delo. So takoj navezani na javno pomoč, ki bi se jo pa večina rada čim preje znebila, ako bi se mogla. Ne pridejo namreč z dežele samo lenuhi v tnesta, čeprav se seveda med njimi najdejo tudi taki. Ravno tako so pretirana poročila o “razbitih družinah”, kar naj bi pomenilo veliko pomanjkanje morale. V resnici pa to ni tako. V “nemoralo” sili mnoge črne družine socijalna politika, ki podpira samo družine s malimi otroki in brez očeta. Zato se mora pogosto oče zatajiti, kadar pride kontrolor socialnega zavoda pregledat stanje v podpirani družini. Družine to torej razbite samo na videz, seveda pa porazen učinek take zakonodaje ne izostaja.
Najbolj porazno vpliva podpiranje črnih družin na mladino med 10 in 20 leti. Otroci vidijo, kako se mati trudi od jutra do večera, da jih nasiti in kako se mora oče skrivati, da dobi družina podporo.
Kmalu tudi opazijo, da dela ni samo za njihovega očeta, ampak tudi zanje. Prisiljena lenoba jih žene na ulico v slabo družbo, kjer padejo pod vpliv raznih zagrizencev, ki so si, zagrizeni v svoj prav, vbili v glavo, da se z voljo in silo da doseči vse.
Ali bo tistih 1,500,000 črncev še ostalo na kmetih v južnih državah? Pravijo, da ne. Njihovi zaslužki so med naj-slabšimi v naši deželi. Tretjina med njimi zasluži pod $1,000 na leto, druga tretjina pod $2,000, le tretja tretina ima dohodke, ki krijejo potrebe najbolj skromnega življen-skega standarda. To poldrugi milijon bi se najrajše izselil, pa še omahuje. Skrbi ga, da bi prišel v take kraje, kjer so večni izgredi in demonstracije. Kaj naj pa počne v takih razmerah? Na jugu ima vsaj mir, čeprav je njegovo življenje zmes trpljenja, pomanjkanja in revščine. Izselil se bo pa gotovo mladi rod, kakor hitro doraste. To je pa ravno najboljši material za črnske demagoge.
živeti - skoraj pod milim ne- v v°jni 2 Izraelom. Na oblasti bom — tistih 5 indonezijskih di- Je ostaI samo zato, ker trenutno plomatov, ki jim kitajski komu->n^ nik°gar! da bi vodstvo dežele
nisti ne dovolijo, da bi se vrnili domov. Hrano dobivajo zaenkrat iz jugoslovanskega in indijskega poslaništva. Minister je rekel, da ne pomni, da bi se še kje na svetu tujim diplomatom godilo tako slabo kot indonezijskim v Peipingu.
ZA POBEG 7 DO 10 LET NOVE JEČE
PLYMOUTH, Mass. — Albert DeSalvo, 36 let stari jetnik, ki trdi sam o sebi, da je zlogasni “bostonski davilec”, odgovoren za zadavitev 13 žensk, je bil obsojen na novih T do 10 let zapora, ker je pobegnil iz državne bolnice, kamor so ga poslali na opazovanje, če je duševno zdrav in popolnoma odgovoren za svoja dejanja.
Obsodba kaže, da ga je sodišče spoznalo za odgovornega za vse, kar je storil.
prevzel, ne da bi bila ta v nevarnosti, da pride v roke konservativnih “muslimanskih bratov” ali pa komunistov.
Naser naj bi bil Morrisu dejal, da je doživela revolucija, ki jo je on začel v arabskem svetu, s porazom v vojni hud udarec in ga ne bo mogla preboleti, dokler ne bodo stopili na njeno čelo novi ljudje, ki osebno s porazom v vojni nimajo neposredne zveze.
V Zvezi s porazom v vojni z Izraelom je Naser odstavil feld-maršala Amer j a in okoli 800 oficirjev, med njimi vse staro vodstvo oboroženih sil. Amer je pretekli teden napravil samomor.
Penicilin za splošno rabo
NEW YORK, N. Y. — Penicilin kot zdravilo za splošno rabo so začeli izdelovati v ZDA leta 1940.
ŠKOFOVSKA SINODA V RIMU SE BO V REDU ZAČELA
VATIKAN. — Zastopnik Vatikana je izjavil, da se bo škofovska sinoda začela redno 29. septembra, kot je bilo določeno, kljub bolezni papeža Pavla VI. Sodijo, da so zdravniki prišli do prepričanja, da operacijo papeža lahko odlože do novembru, na čas po končani sinodi.
n:fl i	Bommm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 181 Thurs., Sept. 21, 1967
V Jugoslaviji: Vse za devize
Vsaki državi so potrebne. Sedanjim komunističnim oblastnikom v Jugoslaviji pa še celo, ko je gospodarstvo po vseh republikah zavoženo ter so potrebe po kritju vedno večjih izdatkov iz leta v leto številnejše. Glavni vir deviznih dohodkov prinaša izvoz. Zato doma izvažajo vse, kar le morejo. Samo, če dobe kupca v inozemstvu. Že pred leti so pa doma spoznali, da lepe dohodke prinaša tudi turizem.
Zato so začeli tej gospodarski panogi v zadnjih letih posvečati vedno večjo pozornost. Da bi privabili čim več inozemskih turistov, zlasti iz zahodnih držav z zdravo in močno valuto, jim dajejo razne ugodnosti. V svojem prizadevanju, da bi privabili čim več znanih osebnosti na letovanje v morska kopališča, komunistični oblastniki gredo celo tako daleč, da jim dajejo možnost, da lahko kupujejo najlepše predele ob morski obali ter si na njih postavljajo vile. Ponekod jim zemljišča celo podarjajo, samo da bi na ta način glas o privlačnosti in lepoti njihovega kopališkega kraja prodrl čim dalje v svet. Komunisti v tej akciji dajejo tujcem vedno prednost pred domačini.
Važnost turističnega prometa za jugoslovansko gospodarstvo je razvidno tudi iz Tanjugovega poročila (Delo J9. avgusta 1967, v katerem pravi, da imajo precejšen delež v turističnem prometu tujcev v Jugoslaviji tako imenovani izletniki iz tujine. Med 7.8 milijona tujcev, ki so prišli v Jugoslavijo do konca junija, je bilo več kot 7 milijonov izletnikov. To je v primerjavi z istim obdobjem lani za 50% več.
To pa precej nadomesti zmanjšano povečanje stacionarnih turistov — t.j. tujcev, ki v državi prespijo vsaj eno noč.
Turistični promet za mesec julij ni izpolnil pričakovanj.
Kot je razvidno iz objavljenih podatkov je bilo v 43 najvažnejših turističnih krajih Slovenije 103,000 nočitev manj kot lani, ko jih je bilo 582,600. Najbolj je zaostajal promet domačih gostov. Le redki kraji v Sloveniji so imeli v letošnjem juliju več turistov kot lani. Ti so Ankaran, Postojna in Maribor, Otočec, Nova Gorica, Murska Sobota in Ra-teče-Planica.
Po letoviških krajih imajo tujci povsod prednost. Po restavracijah se natakarji niti ne ozrejo, če imajo v lokalu tujce. Zaradi tega se iz leta v leto ponavljajo protesti. Pa nič ne zaležejo. Tujci imajo pač divize, zdrav denar, domačini pa samo dinarje. V lovu za devizami komunistična uprava gre že tako daleč, da opušča razne počitniške kolonije raznih sindikatov iz prejšnjih let, ker mora biti za sprejem tujcev čim več prostorov na razpolago. Vse mora sloneti tudi na čisti trgovski podlagi. To seveda povzroča nezadovoljstvo. Komunisti si pa zaradi tega ne delajo preveč skrbi.
To je razvidno iz naslednjega pisma, v katerem je popisano letovanje v nekem izmed istrskih kopaliških krajev v mesecu juliju. Glasi se;
“Najlepši predeli istrske obale so zazidani s počitniškimi vilami. To niso več vile, ampak že pravi dvorci nekaterih inozemcev, pa tudi domačih ljudi, ki so se pod komunisti gospodarsko povzpeli. Med njimi so močnjaki sedanje komunistične uprave, nekateri umetniki, ki sodelujejo s komunisti, in obrtniki ter ostali, ki “imajo kaj pod palcem”. Novozgrajene stavbe lepo poživljajo skoraj pusto primorsko krajino. Človek se kar čudi prizadevanju ljudi, kaj vse so postavili za svoje udobje; hiše, hišice, vile, dvorci so obdani z zelenjem vrtov z najrazličnejšimi vrstami cvetlic in grmičevja, ki je značilno za primorsko floro. Povsod lahko opazuješ razkošje in udobje posameznikov ter vse to tudi lahko primerjaš s pravo revščino, ki jo moramo gledati na periferiji skoro vseh naših mest, kjer ljudje ne žive samo v zasilnih barakah, temveč še v slabših v na silo skupaj znešenih in zbitih kolibah, v starih železniških vagonih itd. To so pereša sodobna vprašanja, ki jih pa sedanji oblastniki puščajo nerešene ob strani. Dostikrat so tudi prekrita s pročelji “stolpnic” in stanovanjskih blokov.
Skratka: To so dostikrat sodobne “Potemkinove” vasi.
Drugo, kar človeka precej prizadene, je dejstvo, da za našega preprostega človeka-delavca in nameščenca skoro ne bo več prostora na našem morju in po drugih turističnih središčih. Vse do nedavna so imela razna podjetja in ustanove počitniške domove, kjer so delavci in nameščenci poceni lahko preživljali dopuste. Sedaj se je vse to spremenilo.
Veliko podjetij je že opustilo svoje počitniške domove, ki se vedno bolj in bolj komercializirajo, se pravi postavljajo na strogo trgovsko osnovo.
Vsekakor bi bila zanimiva statistika, ki bi povedala, koliko delavcev in ljudi z manjšimi dohodki je letos sploh moglo iti na počitnice na morje ali v kak drug turistični kraj. Po prikazih, ki jih zasledujem v listih, število domačih turistov izredno pada, narašča pa število tujih gostov. Za skem parku. Da bo uspeh tega naše razmere to gotovo ni vzpodbudno. Toda takšna je pač občnega zbora zagotovljen, naj sedanja prava podoba življenja pri nas. Spet smo postali I vsakdo prinese s seboj dobro
hlapci tujcev. Spet bi nam bil potreben kak Cankar, ki bi z žgočo besedo opisal ter običal današnji domači konformizem skoraj na vseh področjih javnega, pa tudi zasebnega življenja.
Povsod sem imel priliko opazovati, ko sem hodil zvečer na sprehod, pa sem spotoma zavil v kak lokal, kako so se natakarji kot najbolj ponižni lakaji klanjali tujcem, in šele potem, ko so bili tujci z devizami pogoščeni, smo prišli na vrsto domačini. To so žalostne, a resnične podobe iz našega vsakdanjega turistično-gostinskega poslovanja.”
Tako komunistična uprava za tuje devize koristi lastnih državljanov žrtvuje koristim inozemskih turistov. Pri tem je tudi prav nič ne moti, če trpita narodna čast in ponos.
M ilivauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — So dogodki v življenju, mimo katerih ne moremo. Včasih dajo pečat vsemu življenju. So tako pomembni, da jih celo zgodovina zapiše v večen spomin. Tak dogodek bo praznovala fara sv. Janeza. To nedeljo, dne 24. septembra bo imela blagoslovitev nove cerkve. Veliko let so ljudje žrtvovali in delali na to, da dobijo novo cerkev. Sanje so se uresničile. V nedeljo, 24. septembra bo milwauški nadškof Wiliam E. Counsins slovesno blagoslovil novo cerkev. Vsi verni Slovenci in farani sv. Janeza se veselijo tega velikega dogodka. Faranom čestitamo k njihovi slovesnosti. Nova cerkev je viden izraz njihove požrtvovalnosti. Koliko ljudi je že odšlo v večnost, ki so čakali tega dogodka, pa jim ni bilo naklonjeno. Zato bomo tisti dan mislili tudi na tiste, ki jim ni bilo dano, da vidijo uspeh svojih žrteh/7 V duhu bodo z nami in mi z njimi. Sv. maša, ki bo opravljena ob tej priložnosti, bo darovana za žive in mrtve farane sv. Janeza. O božjem oltarju bodo vsi združeni kot ena sama božja družina in se zahvaljevali Bogu za njegovo naklonjenost.
Ker sem zvedel, da bo blagoslovitev nove-cerkve sv. Janeza, sem si mislil najbolje bo, da si zadevo ogledam bolj od blizu. Nova cerkev je skoraj v središču nove fare. Porinjena je nekoliko od križišča severno zapadno od 84th in Cold Spring Road. Ker velecesta ni daleč stran, je dostop do cerkve hiter in možen z več strani. Povsod vlada velika delavnost. So to zadnji dnevi pred slovesnostjo in vsakdo si prizadeva, da konča, kar še ni bilo opravljeno do sedaj. Človek skoraj postane nervozen ob tej mrzlični delavnosti. Vse se je nabralo: električarji, ključavničarji, pleskarji, mizarji. Tako izgloda, kakor da so začeli vse skupaj znova, a le dobiva končno obliko.
m
Sestanki v novi sezoni so zopet na dnevnem redu. Tudi društvo Triglav je imelo tak sestanek zadnjo nedeljo v svojem parku. Če člani redno obiskujejo take sestanke, se lahko veliko na-
voljo in pripravljenost pomagati k napredku društva. Novi člani kakor tudi podporni člani so dobrodošli.
Vinska trgatev in domača zabava sta besedi, ki jih vsak Slovenec pozna. Kadar so se Slovenci zares hoteli poveseliti, so priredili domačo zabavo, v jeseni pa vinsko trgatev. Pravijo, da si ne moremo misliti pravega Slovenca brez dobre vinske kapljice. Znano je, da en glaž ali dva korajžo da. Tako so si tudi Triglavani omislili svojo vinsko trgatev. Vršila se bo v Triglavskem parku 15. oktobra. Vreme je navadno še vedno lepo in kakor nalašč za take vrste zabav. •
Slovenska potica in krofi so daleč znana zadeva. Nobene prireditve si ne moremo misliti, da ne bi bila na razpolago tudi potica in krofi. Ta prava slovenska kuharska umetnost vedno bolj in bolj zginja iz vsakdanjega življenja. Celo drugi narrodi vedo, kaj je potica. Kadar so kakšne razprodaje kakor ob bazarjih ali sejmih, so ljudje kar tepejo, kdo bo prej kupil potico ali krofe. Povpraševanje po teh kuhinjskih dobrotah je veliko. Cerkvena društva večkrat prire-rajo prodajo peciva, da tako pomagajo svoji fari. Društvo Naše Gospe pri fari sv. Janeza pripravlja tako razprodajo peciva 1. Pri Slovencih je bila navada, oktobra po jutranjih sv. mašah, da so za velike praznike spekli potico. Rad bi imel tak praznik, zato upam, da se mi bo posrečilo dobiti kako potico v nedeljo, 1. oktobra.
Društvo Najsv. Imena pri tlariji Vnehovzeii
CLEVELAND, O. — Ob priliki 40-urne pobožnosti, ki se bo vršila pri Mariji Vnebovze-ti v dnevih 24. - 25. - in 26. septembra, bo molitvena ura Društva Najsv. Imena v nedeljo, 24. septembra, od ene do dveh popoldne, članstvo je vljudno naproišeno, da se molitev pred Najsvetejšim udeleži kar v naj večjem številu.
Pri romanju k Lurški Materi
učijo in zvedo veliko novega. Eožji, ki ga je priredila fara
Slovensko društvo Triglav je v nekaj letih pokazalo ogromen napredek. Vsako leto zabeleži nov napredek in novo pridobitev. Kakor sem zadnjič zvedel, bi društvo rado dokupilo še dva akra zemlje. Zemlja poleg društvene lastnine je naprodaj. Pravijo, da je okoli šestdeset akrov. Ker nikoli ne veš, kdo bo tvoj sosed, zato bi radi imeli malo več prostora, da jih nihče ne bi motil ali pa da oni ne bi koga motili. Dva akra zemlje bi k temu veliko pripomogla. Člani so bili zato, upanje imajo, da bodo uspeli. Želimo jim uspeha!
Na sestanku društva so se tudi zmenili, da bodo imeli občni zbor 2. nedeljo v oktobru, 8. oktobra. Občni zbor je vedno važna zadeva. Da člani lahko volijo, morajo imeti poravnano svojo članarino. Vsi člani in članice so vabljeni na ta občni zbor. Začel se bo ob treh popoldne v društvenem domu v Triglav-
sv. Vida v nedeljo, 10. septembra, je bilo tudi mnogo romarjev, ki jih je vodil Father Raymond Hobart od Marije Vne-bovzete; lahko bi jih bilo še več, da bi bila res lepa katoliška manifestacija, ako bi se vse štiri slovenske župnije v Clevelandu združile enkrat na leto ter priredile skupno romanje. To je bila imenitna sugestija g. Zdravka Novaka, ki jo je predložil na zadnji seji Društva Najsv. Imena in ki je bila od članstva navdušeno
pozdravljena.
Ernest Terpin
______o------
Pesem jeseni
CLEVELAND, Q. — Sonce je že zašlo in se poslovilo z rdečim odsevom, na nebu;. Prve zvezde so osvetlile nebo. Gozd je utihnil — šelest odpadajočega listja pozdravlja j e s e n. Prebujenje čričkov v večernem hladu me spremlja na sprehodu. Lahna meglica se skrivnostno kot pajčolan
spušča nad pristavskim travnikom. Želim, da bi tudi ti prijatelj preživel takšen večer! Se spominjal mladosti rednega kraja, kjer si sanjal o prvi ljubezni in vasovanja na vasi.
Prihodnjo nedeljo, 24. septembra, naj te privede na Slovensko pristavo, kjer boš v družbi družine in prijateljev preživel takšen večer.
S. Vrhovec, ta j.
-----o------
Zahvala Belokranjskega Kluba
CLEVELAND, O. — Uspeh vsakega piknika zavisi od marsičesa, posebno od vremena. Letošnje poletje je bilo vreme kar nekam muhasto, posebno of nedeljah se je rado skisalo.
Tako smo tudi mi Belokranjci v nedeljo 20. avgusta zjutraj ugibali, kam nekam se bo vreme te “naše” nedelje nagnilo. Zelo smo si želeli, da bi bilo suho in sončno, saj smo se dolgo, skrbno in požrtvovalno pripravljali na naš Belokranjski piknik, združen z nastopom v narodnih nošah. Res se je sprevedrilo, sonce je veselo posijalo in do poznega večera se je tudi kar lepo o-grelo.
Okrog štirih popoldne, ko se je večina naših prijateljev in udeležencev piknika že zbrala, se je začel spored. Skupina članov in članic Belokranjskega kluba, oblečena v narodne noše, se je zbrala in predstavila navzočim nekaj naših belokranjskih običajev, tako prisrčno in domače, kot je prisrčna in domača naša rodna, ljubljena Bela krajina.
Gospodinja je pripravila na mizo velik hlebec kruha, da bo za malico. Gospodar je pri-mahal iz zidanice z dvema ba-rilcema Vina, Češ, “da bo dovolj za vse za domače in za tuje, če le kateri pride.” Le malo je bilo zamude, pa kaj bi tisto, saj vsi vemo, da se človek v zidanici lahko malo zakasni.
Nato so prišli tudi dobri sosedje, vsi, stari in mladi, in muzikante so pripeljali s seboj, da se bodo lahko malo zavrteli, ko bo delo končano. Res, dovolj je bilo delavcev, pridnih pomagačev, ki so hitro opravili predvideno delo, saj so vedeli, da jih čaka dobra malica, žlahtna kapljica in ples.
Res je bila kuhinja na belokranjskem pikniku lepo založena z jedačo, z mesnino in pecivom, katerega so pripravile naše izvrstne kuharice, pri bari pa so pridno namakali izsušena grla. Tako lepo je vse potekalo, da smo bili lahko vsi veseli.
Zato smatramo mi, člani in članice Belokranjskega kluba, za dolžnost, da se vsem, ki so pri delu, združenem z našim piknikom pomagali, zahvalimo. Hvala tistim, ki so prinesli pecivo ali kaj drugega. Posebno toplo zahvalo izrekamo Starčevi cvetličarni, ki je že lani in tudi letos poklonila klubu lepe šopke za piknik na Slovenski piistavi. Prisrčna hvala tudi vsem prijateljem, ki so se našega piknika udeležili.
Tisti, ki poznate del slovenske zemlje, ki se imenuje Bela krajina, ste gotovo pohiteli v mislih z nami tja, kjer gozdovi mogočno kipijo proti nebu, šumijo v vetrovih in pojo Stvarniku hvalnice za svojo lepoto.
Odbor B. K.
-----o------
Izvor imena
NASHVILLE, Tenn. — The Great Smoky Mountains so dobile ime od tod, ker se jih drži skoraj vedno nekaka meglena plavkasta tenčica.
Oltarno društvo sv. Vida vabi na svoj zlati jubiloj
CLEVELAND, O. — Zlati Jubilej našega Oltarnega društva je pred durmi. Kako hitro mineva čas, neverjetno naglo izginja leto za letom, ostaja nam le še spomin, ko je bilo društvo ustanovljeno pod vodstvom rajnega monsignorja B. Ponikvarja, te-dajnega mladega župnika, z namenom, da bi se vpeljalo češ-čenje Prresvetega Rešnjega Telesa in da bi žene in matere skrbele za cerkvene potrebščine.
Matere so se z vso vnemo poprijele dela, hodile so od hiše do hiše ter navduševale žene, naj stopijo v društvo. Imele so uspeh, žene so se dale vpisati v Oltarno društvo ter so z vso vnemo delovale za napredek fare in častile z molitveno uro Naj svetejše.
Začele so prirejati bankete, prodajati domače krofe, skrbeti za oltar, za cerkvene prte itd. Naša neumorna tajnica in blagajničarka Mrs. Mary Otoničar je bila ena izmed prvih delavk, ki je s svojim ljubkim vabilom v pedesetih letih veliko članic vpisala v društvo. Veliko je storila, pa naj si bo v cerkvi ali kuhinji. Njeno geslo je: Saj delam za Boga”. Znane so mi le predsednice Mrs. Mally, Mrs. Krai and pa podpredsednica Mrs. Dolenc, katere so tudi veliko storile za napredek društva in sedaj uživajo večno plačilo pri Njemu, kateremu so tako zvesto služile na zemlji. Naj počivajo v miru! Enako smo hvaležne tu naši nekdajni tajnici, blagi ženi Mrs. Frances Baraga, materi župnika fare svetega Lovrenca rev. Francis Barage.
Ker je bilo po svetovni vojni prizadetih veliko naših dobrih ljudi v domovini, so se naše vestne žene odločile jim pomagati. Ustanovila se je Zveza oltarnih društev, katere predsednica je Mrs. Katie Roberts že od začetka. Pristopilo je v to Zvezo tudi naše Oltarno društvo ter se s tem povezalo s sosestrami slovenskih fara. Veliko dobrega in koristnega smo skupno dosegle.
Pospešile smo češčenje Presvetega Rešnjega Telesa posebno na dan Svetega Rešnjega Telesa, da skupno sodelujemo pri sveti maši, skupno pristopimo k angelski mizi; nato skupno romanje v Lemont in skupno obiskujemo farne prireditve.
Zares v nedeljo, 24. septembra je za naše svetovidske članice jako pomemben dan, saj bomo na ta dan praznovale zlati jubilej — 50-letnico našega Oltarnega društva, s tem da se bomo udeležile svete maše ob 11:45 za žive in mrtve članice, v zahvalo Bogu za neštete milosti, ki smo jih prejele od prvega dneva, ko smo stopile v Bratovščino Svetega Rešnjega Telesa in Ga prosile nadalnjih milosti in božjega blagoslova za napredek v dušnem in telesnem blagru.
Pred sveto mašo bo sprejem novih članic (če še katera želi vstopiti, naj se takoj javi). Bodite točno ob 11:15 A.M. pred auditorijem, enako tudi stare članice z društenimi znaki, da bomo skupno korakale v cerkev.
Sprejem 11.30 A.M.
Sveta maša se prične ob 11:45 A.M.
Banket se prične okoli 1. ure.
Takoj po sveti maši se bo v avditoriju servirala pojedina, kjer bodo naš duhovni vodja right rev. monsignor L. Baznik, vodili program.
Vstopnice lahko dobite pri vratih avditorija.
Apeliram na naše članice kakor tudi na naše farane in prijatelje od blizu in daleč, da se odzovete našemu vabilu in pridite, da skupno praznujemo slavljenje zlatega jubileja našega Oltarnega društva. Ne bo vam
žal! Med nami bo tudi več slavnih gostov.
Nasvidenje!
Mary Marinko
-----o------
iallngarski klub
CLEVELAND, O. — Lepa poletna sezona se zaključuje in treba se bo pripraviti na dolge zimske dni in večere ter na zabave in razvedrilo pod streho ter na gorkem. Balincarski klub pri SDD na Waterloo Rd. vabi zato vse sedanje člane in članice, pa tudi tiste, ki še niso vpi' sani v klub, pa jih balinanje veseli, da se nam pridružijo na seji v soboto, 23. septembra zvečer ob osmih v SDD na Waterloo Rd.
Članarina kluba je $1 na leto. Pridružite se nam in se boste lahko z nami skupaj zabavali in veselili v lepih prostorih, ki so klubu na razpolago.
V soboto ob osmih najprej na sejo, nato pa k balinanju in zabavi!
Za odbor:
J. Ferra, blag.
-----o------
Sinri z lly ¥ Hmuesotš
ELY, Minn. — V petek, 15-septembra je bil pogreb smrtno ponesrečene Karoline Likah rojene v Ely leta 1903 staršem Mr. in Mrs. Charli Gorše. Pc kojna je bila v službi v bolnk kot kuharica. Zapustila je mo ža Franka, sina Franka in hče Mrs. Donald Peterson, brata Charlija Gorseta, sestre Mrs-Louis Dejak, Mrs. Francis Ur' bas, Mrs. Jos Lobe, Mrs. Louis Fink in Mrs. Charles Novak b1 11 vnukov in vnukinj. Bila je članica ABZ in ZSZ. Pogreb je bil iz Kernetzeve p. kapele v cerkev sv. Antona, nato pa 113 župnijsko pokopališče.
J. Peshel
iiiii ift m ~ iihi .i «i —
/Z NAŠ/H VRST
BARBERTON, O. — Spošt°' vana gospa Debevec! Pošilja^1 Vam naročnino za eno leto b1 prav lepo pozdravljam Vas & vse Vaše uslužbence. Obenem želim vsem mnogo zdravja & nadaljnega uspeha pri izdaja11 ju slovenskega lista.
Lep pozdrav vsem!
Frank Smol6 :{« * *
BEECH GROVE, Ind. — Sp°' štovani! Prilagamo ček za o'0 novo naročnine, katera bo knm lu zapadla. Ko bo zima Prl3 ^ jo bom zopet rada brala, da 11 ne bo dolgčas.
S pozdravom!
Antonia Kuhar
Ji! *	*
EUCLID, O. — Cenjeni! mi bo naročnina za AmerlS Domovino kmalu potekla, P° šiljam priloženo ček za obno^ iste. Z listom sem zadovoljna ga tudi redno prejemam.
Nedavno sem bila na trited6^, skih počitnicah v Texasu moji vnukinji. Videla sem Pr^ lepe kraje, vročina pa je bila _ di huda, vsak dan je topl011^. kazal preko sto, kar pa naS ,a, zadržalo, do si ne bi bili 0^e^e, li zanimivih in lepih krajev- ^ lo pa sem pogrešala Amerl^3 Domovino, ker sem jo naval prebirati vsaki dan.	^
Z najlepšimi pozdravi in jami ostajam Vaša naročnica Rose Perovs6 * * •
WARREN, O. — Cenjen0 ^ redništvo! Tukaj Vam. P0®1^, celoletno naročnino za Ana ko domovino, ki mi zelo ng ^ Posebno rada berem lePe sti in zanimive dopise, šam pa, kot tudi drugi kolono pokojnega msg. Ona ^ ki je tako prijetno pisal sV Newburske novice.
Vsemu osobju pošiljava ^ drave, Ameriški Domovin1^ želiva še mnogo let obstan Mr. & Mrs. Frank RaC
^o<rr>oo<r^o<r>oo<r>0()<=>oo<=>o
Maks Metzger:
[ ^ Monika potuje k na Madagaskar
^o<cr>oo<^z>oo<=i>0()<ci>oo<r^o<ir>o
Pa saj jaz nisem njegov oče, “Portugiškega denarja tujci ne "aj ne?” je zaključil dobri Žan, čeprav je bil v neki meri oče vseh in skrbel za vsakogar na aaji po svojih močeh. Kdo dru-S1 kot on je spravil Toma v po-steljo, kadar je bil zgubil ritem zamenjal kopalno kad s svojo
Posteljo?
P*va dneva sta sledila, ob kadrih se je lesketalo morje mo-^rosvileno kot cvetoč lan opol-Biskajski zaliv, ki se ga bo-Pjo zaradi njegove običajne raz-Orkanosti, je ležal popolnoma ^irno, dihal rahlo kot v snu in ^ožikal s trudnimi, majhnimi Ponastimi vrtinci v sonce. Vsi Potniki so se sukali po krovu,
Ilad katerim je bila deloma raz-Pr°strta platnena streha, ki je budila senco. Gospodje so no-sili bele hlače in so si rokave na SraJci zavihali. Obleke gospa so Se svetile v vseh mavričnih bar-^ah, Žane pa je delal dobro kupijo s tem, da je oddajal v na->ieni udobne stole na krovu. Jon-fty se je igral z Moniko skrivalno. Za to je popolnoma zado-sčala Monikina angleščina, ki se *e zdaj omejevala na edino be-Sedo ‘hallo’. Drugi so se igrali Puff le board, kar je obstajalo toni, da so morali metati tenke avčukaste ploščice v razpre-otnico, ki so jo bili s kredo na-risali na krov. Ostali so se zadovoljevali s tem, da so se tako fiksno smejali in tako razgrajali, a so poskakovale ribe iz vode. otovo so obžalovale, da se mo-rai° tako hitro spet vrniti v svo-?° gluho globino.
Tretji dan je zbudil Moniko jVn zjutraj strašen ropot in vrušč na krovu. Parnik je spu-^al sidro v zalivu in, kakor je ^ onika opazila skozi linco, rav-
0	Nasproti goratega mesta. Nje-g°ve hiše so se v jutranjem aoUcu tako svetile, da so jo sko-bai °oi bolele. To je bila Liz-
0lla, glavno mesto Portugalske, ie bil že na krovu in Mo-
1	a je hitela k njemu. Krasna ^okrajina je, južnejša in bolj K^ojevrstna kot Bordeaux. Reka . al° je tako široka kot veliko ®Zero. Obrobljajo jo pečine in
tp 6 '^onlčaste ciprese stoje kot j^Pni klicaji poleg belih hiš z strehami in mesto v pol-t Pleza visoko na zelene, s '• arnt obrasle obronke. Jate be-
lih
golobov so se dvigale s streh,
Se°i^e v bleščečih kolobarjih in
lahno
zopet spuščale.
j-jj So spustili parnikove stop-^ rnajbnl čolni so se gnetli h njlh. Temnopolti možje z t'asl arri^ so iim kljukasto Piko6 Srec^e ^c’ 30 klicali pot-secj ^ °k ograji nerazumljive be-bili^	rnožje in dečki so
h0lledni> Podobni slikam na za-gibv |k za cigare. Okoli vitkih, šerCn^ ^°kov so imeli pisane fe’ bleščeče uhane v ušesih i2rti askovske čepice na glavi, a spoV- starejših je marsikateri po 1 mial Moniko na roparske
IrtleP^j - v njenib pravljicah. So 1 80 šiljaste črne brade, ki kopr riva^e obraz gor do oči, in rih Casl;e klobuke na glavi, kate-JPb je zakrival čelo. lin l^a je bila nekoč v Ber-Zbor T Slodališču. Tam je stal °grn' m°^ na oclru. BIH so r°boven* V ^rne P^šče, katerih obraze So 2 desnico dvigali do klešč a’- Z ^evlco Pa so mahali z Peli-	bodali in k temu so
hloraš!” ^reti r,:iora3 — Umreti bili + i p* lu sP°daj menda niso
CSv0jhudi-Sicer
Penepi°b tem 30 vPlH le: “Six-
At Sixpence!”
cena u- ^ ie razložil, da je to Za ^ ^1° zahtevajo od potnikov
am rT •	80 ludi ne-
bu, a !^eimaball 8 prsti po zra-
spoznajo zlahka, a sixpence je beseda, s katero prideš po vsem svetu. Pomeni angleški novec, ki je vreden približno 15c.
Prvi so se odpeljali Angleži, potem ko je mahal Sally nekaj časa nič manj ognjevito kot Por-tugalcj po zraku in ob tem vpil besede, o katerih so si poslušalci kaj lahko mislili, da niso-ravno pokloni. Nato sta se odpeljala naša prijatelja v čolnu starega razbojniškega poglavarja, ki pa se je vedel dovršeno kavalirsko, nazival Moniko sen-jorita’ in ji podaril košarico s tako velikimi pomarančami, kot jih še nikdar ni bila videla.
“Prav vesel sem, da sem te vzel s seboj,” je del atek, “nikoli še nisem naletel na potovanju na toliko prijaznih ljudi.” Pristali so ob velikem, slovesnem trgu, sredi katerega se je dvigal visok steber s kipom na vrhu. Marmorni vodnjaki so bili tu, a v njih ni šumela voda. Gradovom slične hiše so ga obdajale, ki so spale z zaprtimi oknicami. Vroče in tiho je bilo v mestu. Široke ceste, ki so se odpirale na trg, so se že v nekaj sekundah zožile v tesne ulice, ki so se strmo dvigale. Tu in tam sta stala ob voglu dva redarja— nikjer ni bilo videti enega samega — v črnih uniformah in z admiralskimi klobuki postrani na glavi; a imeli niso nič posla, nikakega prometa ni bilo treba urejevati. Natovorjenih oslov in mul, ki so se v senci hiš trudno vlekli pred svojimi gonjači, ni bilo treba zapisovati zaradi prevelike naglice.
Doktor Ozvald je obljubil nekemu staremu prijatelju, da bo obiskal njegovo hčerko, ki je bila v Lizboni poročena, a je pozabil beležko z naslovom na ladji. Ime ulice— aveni da Almeida — kakor tudi ime njenega portugiškega soproga — senhor Jao Bastos — je vedel na pamet, a hišne številke se ni mogel več domisliti. Do aveni de Almeide ni bilo težko priti. Leži v imenitni četrti precej nad mestom, a ko je pozvedoval atek tam po gospodu Jao da Bastos, mu je skoraj upadel pogum, kajti v ulici je stanovalo najmanj šest gospodov z imenom Jao da Bastos. “Aha,” je rekel, “to je naj-brže portugalski Sušnik, Novak ali Horvat.” Monika je bila hudo razočarana. Ime ji je bilo pošteno imponiralo in ogorčena je bila, da bi moglo senhora da Bastos pomeniti nekaj tako pogostega ,kot je naše ‘gospa Horvatova’.
Slednjič sta staknila staro branjevko, ki je točno vedela, da je senhor Jao da Bastos v hiši nasproti nje poročen z zelo lepo Nemko — “una mucchio hermo-sa Allemanha.” Zelo velika, palači podobna hiša je ležala enako odmrla in zaprta kot večina hiš v mestu. Dolgo je trajalo, da so se na njegovo zvonjenje odprla mala vrata poleg velikih hišnih vrat. Star, črnopravljen sluga s snežnobelimi lasmi je previdno in nezaupljivo pozvedoval po njunih željah. Pustil ju je zunaj čakati, zaprl vrata in se vrnil šele čez dolgo časa. Zdaj je bil prijazen in ustrežljiv, četudi bi bila dostojanstvena kretnja, s katero je pozval obiskovalca, naj vstopita, vsakemu knezoškofu v čast. Prosil ju je, naj mu sledita in ju vodil skozi zasanjan vrt, v katerem je žuborel studenec, in prek imenitnih širokih stopnic v zgornje prostore. Vedno dalje so šli, skozi skoraj prazne dvorane, ki so bile tako skrbno zadelane, da ni mogel sončni žarek pro-jih peljejo na kopno, dreti vanje. V eni je stalo le ne-
KULTURNA KRONIKA
P. ALEXANDER, LANDU-TILIZATIOF IN THE KARS REGION OF ZGORNJA PIVKA, SLOVENIJA
Te dni smo prejeli 132 strani obsegajočo knižico, ki jo je izdala Studia Slovenica v Wash-ingtonu. Delo je strokovno geografsko, pisano v angleščini, obravnava pa “uporabo zemeljske površine” na področju Zgornje Pivke v Sloveniji.
Pisec dr. Paul B. Alexander je proučeval to področje v soglasju z National Academy of Sciences v Washingtonu, ki je študij tudi financirala akademije znanosti in umetnosti.
Študija obsega v glavnem dva dela, v prvem je obdelana geologija in geomorfologija področja, klima in človek, v drugem pa posebej uporaba zemlje za poljedelstvo, pašnika in gozd, način njene obdelave, donos in misli k njeni najboljši uporabi v modernih razmerah in ob novih gospodarskih metodah.
V. L.
POPRAVEK _IN DOSTAVEK K DR. POŽARJEVIMA PREGLEDOMA
Ob priliki obiska v Clevelandu (2-4. sept.) me je več ljudi vprašalo po tem in onem v zvezi s člankom “Dr. R. Ložarjeva ‘Jugoslovanska’ in ‘Bolgarska’ u-metnost v Novi katol. enciklopediji.” Akad. kipar gf. Fr. Gorše je izrazil mnenje, naj bi zaradi podatkov o dr. Ložarju ves članek izšel v ponatisu. Bivši banski svetnik g. L. Lorenč pa mi je rekel, da bo članke skrbno hranil.
Verjetno je še kak drug bralec Amer. Domovine, ki je članke izrezal v isti namen. Vsem tem sporočam mal popravek, ki si ga sami ne bodo mogli narediti. Tiskarski škrat je namreč v 1. delu, kakih 20 vrst pred kon-
kaj naslanjačev in v drugi le miza, a v vsaki so visele stare potemnele svete podobe na stenah in mehke preproge so blažile korak. Tako tiho je bilo, da se je Monika komaj upala prestopiti, obenem pa tako tuje, da je ime Bastos zopet pridobilo pri njej na ugledu — sobe gospe Horvatove so pač malo drugačne.
(Dalje prihodnjič)
cem, ispustil skoro celo vrsto, ponovil pa namesto te predprej-šnjo. Pri tem je zagodel precej krepko hudomušnost, kot da bi morali biti veseli tudi tega, da v enciklopediji ni članka o ruski in o slovanski ljudski umet nosti. Izpuščene so besede: “Kritiki predvsem pogrešajo”, namreč toliko bogastvo ruskih ikon. “Nekaj drobnih napak, na pr. nek “ni”, ki je v 3. delu spremenjen v “in”, si bo bralec mogel sam popraviti.
Predvsem pa moram dopolniti in delno popraviti tiste stavke na koncu drugega dela 1. sept.), ki se nanašajo na Umetnostno akademijo, ki naj bi jo Slovenci dobili že pred 2. svet. vojno. Za dosego te je bil ustanovljen pripravljalni odbor, čigar predsednik je bil (če spomin ne vara) akad. slikar Saša Šantel, tajnik pa umet. zgodovinar Marjan Marolt. Besedilo spomenice o potrebi te akademije je sestavil dr. Ložar, ki je tudi pobral podpise predstavnikov vseh slovenskih kurturnih in drugih institucij. (Torej to še niso bila u-stanovna pravila — konstitucija — kot sem zadnjič zapisal.) V Belgrad pa je šel s to spomenico Marjan Marolt, da pripravi teren za to Akademijo. Obiskal je oba slovenska ministra dr.. Korošca in Snoja, ter druge ministre in predstavnike. M. Marolt, ki sedaj živi v B. Airesu in je delaven član Slov. Kulturne Akcije, je nosil tudi vse finančno breme priprav. (Torej ni šel v Belgrad dr. Ložar, kot sem zapisal zadnjič.
Pri “Uvodu v moderno slovensko liriko” je sodeloval z dr. Ložarjem pesnik in umetnostni zgodovinar Tone Vodnik. (Ne France Vodnik!)
Ob tej priliki dodajom tole misel: Slovenci po svetu se veselimo slovenskih znanstvenikov in umetnikov, ki so se v teh letih že krepko uveljavili v novih deželah. Nekateri teh dosegajo že mednarodno priznanje. Prav tako pa je na mestu, da ob dani priliki spoznamo tudi tiste slovenske znanstvenike, ki živijo med nami in ki so taka mednarodna priznanja dosegali že doma v času med obema vojskama. Eden teh je dr. Rajko Ložar, ki je pripomogel, na nekaterih področjih bistveno pripomogel, da sta slovenska arheološka znanost in umetnostna zgodovina segali v mednarodna znanstvena področja.
J. Grum
St. John Society No. 13 H.F.S.
Once again we are going into the Fall season and our monthly meetings will resume. Since Chicago will have the honor of hosting the 1968 HOLY FAMILY CONVENTION, I urge every member of ST. JOHN’S Society to at-tened every meeting, which as you all know is held on the fourth Sunday of the month at 2:30 o’clock in the meeting hall at ST. STEPHEN’S church. The social success of the convention depends on the cooperation of all our members. Please make every effort to attend the meetings and help us make plans for this great affair.
Hoping to see all at the Sep tember 24 meeting, I remain Fratternally Yours Tina Stanek, Recording Secretary
Sveti oče Pavel VI. modernizira Vatikan podrobnostih
VATIKAN. — V Vatikanu se je ustalila tekom stoletij cela vrsta navad, ki so danes zgubile vsak smisel, pa se vendarle držijo pri življenju, ker je na njih interfesiran ta ali oni uslužbenec ali pa član te ali one papeške ustanove. Še zmeraj obstoja na primer “črna aristo-

— Teksas krije okoli 48% oljnih rezerv v naši deželi.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI BRAT IN STRIC
Joseph Smrekar
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 19. septembra 1966.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Žalujoči:
brata ANTHONY in JOHN, sestre: CAROLINE ROŽIC, ROSE CHERVENY, JOSEPHINE GERLAH; SVAKI, NEČAK, NEČAKINJA in stric JOHN
Cleveland, O., 19. sept. 1967.
kracija”, to so rimski plemeni taši, ki so dosegli razne časti in z njimi zvezana opravila, ki jih praviloma opravljajo brez od škodnine. Če imajo kako korist, je le pravica, da lahko kupujejo predmete za dnevno rabo v vatikanski trgovini. To pa večkrat nekaj pomeni, kajti blago, ki se tam prodaja, ne plača nobene carine ali trošarine.
Pavel VI. je že 1. 1963 izjavil, da bo dal revidirati vso to zastarelo navlako. Sedaj je obljubo izpolnil. Imenoval je komisijo treh kardinalov, ki naj pregleda, kaj vse se da črtati iz vatikanskega dnevnega življenja. V komisiji je samo en italijanski kardinal, dva sta rodom zunaj Italije. Zato mislijo, da bo komisija temeljito pomedla z vsemi nepotrebnimi ustanovami ali pa jih vsaj omejila. Zmanjšana bo tudi znana švicarska garda, v zgodovino bo odšla tudi “ple-menitaška garda”, ki je sprem' Ijala papeža ob slovesnih prilikah, ob kruh bo pa prišel tudi tisti uslužbenec, ki mora paziti, da do papeža ne pride nobena zastrupljena hrana.
Tako bo od nekdanjega pape-
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Moški želi dobiti sobo s kuhinjo, da si lahko sam kuha, spodaj. Kličite od 4. do 5. ure 681-3493.	(181)
Bungalov v Euclidu
Prodaja lastnik. 4 spalnice, velika klet, IVz garaže, IVa kopalnice, lot 50x160, blizu šole in trgovin. $20.500. Kličite 531-5620.
(182)
škega “dvora” ostalo le še nekaj spominov, Vatikan bo pa dobil videz sodobnosti. Komisija bo lahko brisala celo vrsto uradov in funkcij, toda miselnosti tistih, ki bodo kaj zgubili, pa ne bo mogla spremeniti. Taka miselnost bo pokopana šele s smrtjo njenih nosilcev.
MALI OGLASI
Collinwood — fara Marije Vnebovzete
Dvodružinska in enodružinska na enem lotu, dohodek čez $200.
na Holmes Ave.
Dve enodružinske hiše na enem lotu, 6 in 5 sob vsaka, $16,500.
SVz aker v North Madison $6900.
FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(21, 25 sep)
V MINT TAVERN
397 E. 156 St. severno od Waterloo
bodo igrali sledeči orkestri:
ta petek HANK HALLER
to soboto HOYER-ZAGAR
to nedeljo JOHN DEBEVEC
Vsi glasbeniki dobrodošli!
Pridite, poveselite se ob domači glasbi!
,	* / < i
V	najem
7-sobno stanovanje s kopalnico, garažo in plinskim furnezom se odda na 7702 Lockyear Ave. Kličite HE 1-7077. .	—(182)
V	najem
Oddam 6 sob in garažo na E. 156 St., pri Waterloo Rd. Kličite 944-7605.	(181)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-223'?
DEŽEVJE JE PRIŠLO. — Po dolgi suši je (prišlo v državo Bihar v Indiji monzumsko deževje in omogočilo sajenje riža. Na sliki vidimo domačine, ki hite s sajenjem, ko obetajo črni oblaki na obzorju novo močo.
E. 66 St.
Pri St. Clair Ave., 6-sobna enodružinska hiša, nov plinski furnez, 3 spalnice, preproge, bakrene cevi, zelo čisto. Lastnik mora prodati. $8500.
STAN HOMA INC.
MI 1-7700	8808 Garfield Blvd.
tafe* jk	(182)
E. 76 St.
Pri St. Clair Ave., 6-sobna enodružinska hiša, lepo velike sobe, v najboljšem stanju, garaža, nizko cenjena.
Blizu Holmes Ave.
Blizu šole in cerkve, 2-družinska 4-4, v zelo lepem stanju, krasen lot, garaža, zahteva $13,900. Dajte ponudbo.
E. 156 St.
Blizu bulevarda, dobra investicija, 4-družinsko zidano poslopje, velik trgovinski prostor, zdaj oddano gostilni.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980
Moški dobijo delo
MACHINISTS	■)
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
*734 E- 78 St S41-17M
A Subsidiary ol. PNEUMO-DYNAMICS
Uor>.	J
MACHINISTS ,-j ;!
TO WORK ON /P '7 AERO SPACE MISSILE and ,fJ Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL A
Contouring and profiling Machine« jT
HORIZONTAL £ BORING MILLS,/.
TURRET ' LATHES '
GAP TURRET LATHES >
jL'O
*
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES t RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED /r MACHINES r
frit
DOBRA PLAČA OD URE Hi DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do S. pop. i/j »U kličita /f ~ 341-1701 ta tbj sestanka
i*,.
Kcjuai Opportunity Employer
(181)


5	.	§
^	CEZ	STENO	5
^	SPISAL IVAN BUCER	^
S	\
Pomolčala je za hip. Nato se je obrnila k njemu:
“Veste, tole me že muči ves dan: zakaj prav za prav odhajate s planin?”
Prišel je v zadrego. “Hm. Zakaj ? — Ali ni povedal že včeraj Pavle? Nima smisla, da bi lazilo po znanih potih. Za težje poti pa nisva opremljena.” Postrani ga je pogledala in se nasmehnila: “Tako kot jaz radi svojih opravkov?”
“Kako mislite to?”
“No ... enostavno. V Ljiabljani nimam nič nujnega opraviti. Hotela sem se le rešiti Lipovčeve družbe. Tako počasi, kot oni hodijo, se mi ne ljubi capljati. Zato sem hotela z vama.” Opazila je njegov začudeni pogled. “Ne razumete?”
Odkrito ji je odgovoril: “Ne!” Nasmejala se je. “Ljubim divje strmine, rada bi nevarnosti, presenečenj in hitrih odločitev. Rada bi lepote omotičnih globin in vratolomnih naporov. Ali naj iščem to pri Lipovcu ali pri nežni Agni ali pri leni Stani? Sredi divje prirode bi se lahko z njimi vred skisala, če bi bila še dolgo poleg njih. Zato sem hotela z vami.”
Moral se ji je nasmejati. “Torej ste pričakovali Bog ve kakih presenečenj? Pa saj ste vedeli, da poj demo skozi Uskovnico. Mar vam ni bilo znano, da je to le dolga, položna planina?”
“To že ... Toda mislila sem, če sem z vami, ki povsod doživite nekaj... nekaj posebnega ...” Ni vedela, kako bi se izrazila, da bi jo privedlo do tega, kar bi hotela od Janeza. A ta ji je sam pomagal:
“Nekaj, kar ne doživimo vsak dan? — Tedaj bi morali z menoj med prepade in stene, v strmine brez zaznamovanih poti.”
Po ovinkih je prišlo do tega, da jo je nehote povabil s seboj. Takoj je zgrabila za besedo: “Dobro! Vzemite me na svoje ture! Peljite me med prepade in pokažite mi tisto pravo ple-zavčevo življenje v stenah, po votlinah in senikih, ko si sam kuha, šiva in pere, ko se res za neko dobo čisto loči od ljudi in živi le prirodi in svojim tovarišem.”
Janez je prvič opazil, da je Melita lepa. Zanimala ga je. Občutil je sorodnost med svojo in njeno dušo.
Prišel je Pavle z vodo. Od-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
JANITOR-WATCHMAN
Day work; Six day week. Age to 55. Must live North.
AUTOPOINT CO.
1801 W. Foster
An Equal Opportunity Employer r (180) * 8
YOUNG MAN
To work in sausage kitchen. Steady. Day. Call (219) WE 2-7978 from
8 to 11 a.m.
(183)
žejali so se in zdaj je prevzela telo lahna utrujenost. Nič več naporov ni pred njimi, brez skrbi lahko sedejo in se vdajo spominom in pogovorom.
“Ali bo gospod Pavle kaj nasprotoval, če pojdem z vama?” “O — veselilo bi me, ko bi mogel v vaši družbi v gore. Samo to je škoda, da letos žal ne napravim nikake ture več.” Presenečeno sta ga pogledala. “Oditi moram v Dubrovnik.” Janezu se je zmračil obraz. “Po kaj?”
Pavle je opazil njegovo spremembo. A mu ni maral povedati svojega sklepa, da hoče biti čim-prej poleg Dane. Včerajšnje njene besede mu niso dale miru. “To si čuden. Posli kličejo ...” “Saj si nameraval ostati v Sloveniji še štirinajst dni.”
“Da ... premislil sem se.”
V Janezu je vzkipelo. Kri mu je udarila v senca. Komaj se je premagal, da ni rekel preveč vpričo Melite. Zato je vstal in stopil na hodnik, kjer se je naslonil na okno.
Vlak je vozil s postaje. Črni vozovi so hiteli proti ozki savski soteski, ki se je stisnila med gozdnato Jelovico in pokljuške odrastke.
Strmel je v bežečo pokrajino, predel misli in zbiral besede, ki naj mu vrnejo Dano. Saj ve, čemu sili brat nazaj v Dubrovnik! Samo radi Dane. Toda Dana bo njegova, edino on, ki ga je ljubila sredi divjih prirodnih sil, edino on ima pravico do njene ljubezni. Pavle se mora umek-niti. Pove mu vse, razloži mu vse in odnehal bo. Mora odnehati. In tudi Dana ga ne bo pozabila, ve, da ne. Pisal ji bo, saj je našel vzrok tistega drobnega nesporazuma.
Melita se je zbegala, ko je Janez tako nenadoma vstal in odšel na hodnik.
“Kaj mu je?”
Pavle je skomignil z rameni. “Ne vem. Morda ga jezi, ker bo moral sam v gore, a sva napravila tako lep načrt, kam še misliva polesti.”
“Samo radi tega?”
“Vse je mogoče pri njem. Nagel je.”
Melita se je zamislila. Slutila je, da je skoraj zadela ...
Na blejski postaji je vstopilo nekaj izletnikov. Napolnili so prostore, oddelek, kjer so bili planinci, so zasedli glasni Hrvatje, ki so kmalu zakadili ves prostor s tobakom. Melita je vstala in odšla k Janezu na hodnik. “Strašno kadijo notri.” Naslonila se je poleg njega na okno. Blejski grad je izginjal za griči, proti severu se je odpirala gorenjska ravnina, ki so jo mejile Karavanke s svojimi kopastimi, do vrha poraslimi vrhovi, ki jim je kraljeval topi Stol.
Janez je zaprl okno, ker je vlak zavozil v predor. Ropot koles, ki je odmeval v rovu, je pregluševal vsak glas in tema se je bolj in bolj gostila. V mraku se zavest poostri in razločno je
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXCELLENT OPENINGS FOR:
p TURRET LATHE OPERATORS | ; MILLING MACHINE OPERATORS BORING MACHINE OPERATORS
I	Steady Jobs — Good Pay
p Night And Day Shifts. Apply in Person Call Or Write
f;.’ LA HOUR PUMP (COMPANY
1607 Sterling Ave., Elkhart, Indiana
jppiOTFTT*! ■»' ■-	(182)
čutil, kako blizu stoji Melita. Tedaj se je toplo telo pritisnilo k njemu, na ustih je začutil nekaj mehkega, sladko vlažnega. Odmeknil se je in šinilo mu je skozi možgane: “Ali se je slučajno tako nerodno zadela, ali me je hotela poljubiti?” Ne, moj Bog, bilo je golo naključje, voz se je stresel, da je tako čudno omahnila k njemu. V istem tre-notku ga je bilo sram, da se je zato razburil, in spomnil se je Dane. Vlak je vozil iz predora in Melita je odpirala okno. Nagnila se je skoznje in opazovala ozko, prepadno sotesko Vintgarja, čez katero so šinili po vitkem mostu, ki je kot lastavičje gnezdo lepel v skalah nad globino. Spodaj med zelenjem je bučal in se prašil peneči se Šum.
Čeprav so se ji usuli čez čelo in na obraz gosti črni lasje, vendar je Janez videl del njenega oblega lica, ki je rdel kot mak.
Niti besedice ni izpregovorila do Jesenic, le skozi okno je gledala, ker jo je pokrajina za čuda zanimala.
Na Jesenicah je plalo živahno vrvenje. Janez je ostal v oddelku, ki se je bil izpraznil. Melita je še vedno slonela ob oknu. Pavle je pa odšel na postajni hodnik.
Množico potnikov so pripeljali vlaki iz Planice, Ljubljane in Bohinja. Na sosednem tiru je pod pokritim hodnikom stal pripravljen brzi vlak. Pred dolgimi, težkimi vozovi je v enakomernih presledkih puhala črna lokomotiva in se vselej stresla pod pritiskom pare.
Ko se je Pavle vrnil, je bil čudno razburjen in bled. S kratkim pogledom je ošinil Janeza, ki je opazoval vlak, in molče sedel v kot ob oknu.
Od brzca se je začulo loputanje z vrati, lokomotiva je bruhnila steber dima in železna koča se je premeknila. Tik mimo Janeza so drseli dolgi vozovi, da je lahko videl skozi okna. Takoj za spalnim zovom je sledil splitski voz. V oddelku drugega razreda je opazil vitko dekle, ki se je hipoma umeknilo za zaveso, ko je ugledalo Janeza. K oknu je pa pristopil moški in s presenečenim in vzradoščenim obrazom zaklical nekaj, kar pa Janez ni razumel, in mu mahal z
rutico.
“Dana ... Žano ...” je takoj spoznal.
Strmel je za odhajajočim vlakom, ki je vozil pod most in vidoma pridobival na brzini. Ob njem je frfotala bela Žinova rutica, Janez pa ni mogel niti ge-niti z roko, da bi odzdravil. Rezalo mu je dušo in nohti, zapičeni v okenski okvir, so bili čisto beli.
Tam odhaja ona! Ona, ki jo je nosil z bolečino in bridkostjo v oltarju svoje duše! Odhaja in niti pozdravila ga ni! Ko ga je ugledala, se je umeknila, da se ne bi srečala z očmi! Dana!
Pokalo je v njem in rušile so se nade in upi. Brez slovesa odhaja, sama izpolnjuje pismo, ki mu ga je pisala: “Prosim Te, ne išči prilike, da bi se srečala, dokler se ne umiri v Tebi in v meni!” Hotela je le reči: “Dokler ne pozabiš na vse, dokler ne zadušiš hrepenenja, ker nikdar Te nisem ljubila.”
Sklonjen kot pod težkim bre-
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, pe-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite!
HOWARD
6« EAST 185 STREET, EUCLID
BAKER
KE 1-8187
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
Odvite kapi'
ICO...
Doslej še najlažji način za nad ognjem varjeni okus
•	v šesterčkih in osmerčkih
•	nobene jamščine, nobenega vračanja 12-unčnih steklenic
•	rabite odpirač, če vam je ljubše
NERODEN PRISTANEK. — Kačji pastir se \je spustil na (ostre travne liste in srečno pristal na enem od njih.
menom se je okrenil in Pavletov izraz ga je udaril v lice. On se je smehljal.
Ni se mogel obvladati, čeprav je Melita slonela ob vjatih in začudena prebirala črte njegovega izpremenjenega obraza. “Pavle, ti si vedel?”
Prikimal je.
“Zakaj nisi nič povedal?” Skomignil je: “Nisem smel. Prepovedala mi je.”
“Ti si pa lep brat! Ti in ona vesta, da ne morem pozabiti.” Meliti se je zameglilo pred
očmi, zdrznila se je in pobP' dela. Brata nista opazila.
“Srečal sem jo na hodniki Dejala je, da se vrača domov z Žinom. Oče in vzgojiteljica pr*' deta pozneje. Zabičala mi je, naj niti ne črhnem, da je tukaj.”
“Nič več?”	. I
“Ne...”
Videl je, da laže. “Samo to’ Pavle, ona je moja, mora bit' moja. Povej, kaj je še rekla.” Ali bi ne bilo bolje, da 1P1 pove vse?
(Dalje prihodnjič)
“Lastniki malih domov so upravičeni do znižanja davka.”
— Carl Stokes
“Jaz zaupam v Cleveland
— Carl Stokes
VOLITE n NAJSPOSOBNEJŠEGA
izvolile
CARL 8. STOKES
umn
DEMOCRATIC PRIMARY ELECTION — Oct. 3, 1967
Stokes for Mayor Committee Geraldine Williams, Sec’y. 1269 E. 99th St.
Cleveland, Ohio
(PLAČAN POLITIČNI OGLAS)
-------- -------------------------------------------------------------------------------t

t
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA
PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE
VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628


*
OBNOVLJEN TOTEM — Haidan indijski totem steber v Lincolnovem parku v Chicagu, III., so nedavno obnovili-Steber je star okoli 180 let in so ga vreme in termiti preče} zdelali. ___j ________________m tl