Uredništvo
inupravnistvo:
Kolodvorsko ulico štov. 15.
^ urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Hokopini ho ne vračajo.
Inserati:
Šostatopna potit* vrata 4 kr., pri Večkratnem pojavljanji dajo bo Popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
Velja
za IJnblJano
v upravnifitvu: ■/.a colo loto 6 gld., /a pol lota 3 gUl., za četrt lota 1 gld 50 kr., na meaeo 50 kr., pošiljatev na dom volja mo-sečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oeloleto 10 gl., sa pol leta 6 gld.t za četrt lota 2 gld 60 kr. in za jedon moaoo 85 kr.
Štev. 188.
V Ljubljani v ponedeljek, 13. oktobra 1884.
Tečaj I.
Rezervni zaklad kranjske hranilnice.
(Iz pravniških krogov.)
V naslednjem podajemo dopis, kateri nam je došel od dobro poznatega pravnika; članek ta bode gotovo zanimljiv dodatek k hranilnič-»emu vprašanju:
Rezervni zaklad kranjske hranilnice je lastno hranilnično premoženje in ima služiti namenom, izraženim v § 20. hranilničnih pravil.
V § 13. opravilnega reda kranjske hra-nice je izrečno določeno, dakuratorji »čuvajo nad tem, da se pravila spolnjujejo"; ti imajo tedaj tudi dolžnost, na to paziti, da se rezervni zaklad ne porabi za druge namene, kakor za iste, kateri so po pravilih dovoljeni.
Leta 1881 je hranilnični uradnik izneveril precej veliko svoto. Zadela ga je vsled tega usoda, katera čaka po naših zakonih vse zločince, in vrhu tega je nezvesti uradnik obsojen bil, da povrne kranjski hranilnici vso škodo, katera ji je vsled njegovega zločina nastala.
A mož nima ničesar * s čimer bi povrnil to škodo, in hranilnica je izgubila izneverjeno svoto.
To izgubo je potem društveno vodstvo najbrže pokrilo iz rezervnega zaklada in gosp. kuratorji so lahko z dobro vestjo spali, kajti vse to se je zgodilo praviloma po § 20., črka a, društvenih pravil.
Faktum pa je, da je društveno vodstvo na tak način to izgubo navalilo na rezervni zaklad in da je tistega denarja za toliko manj, kolikor je uradnik hranilnici izneveril.
Le jedino vprašanje preostane: Je li se sme vsaka škoda za izgubo smatrati, dokler se niso vsa sredstva porabila, da se postavnim potom pokrije škoda? In drugo vprašanje je: Ali se je to tudi zgodilo ?
Med dolžnosti kuratorjev spada po § 13, Št. 3 o. r., da štirikrat v letu škontrirajo vse hranilnične blagajnice in da vso knjigo pregledajo; med dolžnosti ravnateljev pa spada po § 14, št. 2. o. r., da vsak teden škontrirajo
Listek.
Novak.
(Zlatorodov.)
(Konoc.)
»Potem pomni to, da v polku moraš govorjenje predrugačiti. Malo besedi, kratki odgovori, toda odprti in jasni in natančni, kakor bi bili odrezani. Govori s komur koli, reci: <Je, ni, ni, je; in če nimaš nič povedati, tem bolje. Kadar pa stojiš v vrsti, stoj kakor sveča, molči kakor v cerkvi, bodi nepremakljiv kakor steber od litega železa. Ako nisi v službi, delaj, kar hočeš. Ako drugi ropotajo, ti tudi, ako drugi hrume, ti tudi, pa še bolj. Ni treba stati pa gledati, če ne, te bo žalost kovarila. Domotožnost le kar od sebe zapodi. Svojo tovariše pa rad imej; boš videl, da ti bodo prijatelji; to ti jaz povem. Pri nas vsega manjka, le src ne manjka."
blagajnice in da se sploh prepričajo, kako se opravila izvršujejo.
S tistimi določbami je brez dvojbe gori imenovanim upraviteljem naložena nekaka odgovornost, ki je izražena v § 1301. obč. drž. zak. in ki jih sili, ako ugovarjajo, da so njene dolžnosti izpolnjevali, k dokazu po § 1298 obč. drž. zakona. Če se jim ne posreči' ta dokaz, so gotovo potem tisti opravitelji zavezani, škodo povrniti, katera je provzročena bila vsled zanemarnosti onih dolžnosti j, katere so vestno izpolniti se zavezali.
Mi no vemo, če se je v danem slučaji tudi to postavno sredstvo porabilo, da se škoda pokrije, ne vemo, če se je disciplinarna preiskava vršila, tudi ne vemo, kako da mora biti disciplinarna komisija kranjske hranilnice sestavljena in po kakih načelih, le to vemo, da smo vsi vložniki jako interesirani, da rezervni zaklad nezmanjšan ohranjen ostane (§ 20, č. a društ. prav.) in da se bojimo za njegov obstanek, če se ne postopa, kakor smo gori omenjali.
Ce se niso prigledni faktorji v danem slučaji k odgovornosti poklicali, če se je dotična zguba zares iz rezervnega zaklada brez pomisleka pokrila, kar, kakor smo rekli, ne vemo, tako se ni praviloma postopalo, ker se je rezervni zaklad za druge namene porabil in mi obžalujemo, da je rezervni zaklad v tre-notku, ko je največ kuratorjev potreboval, ne-zastopan bil nasproti kuratorjem, „ki čuvajo nad tem, da se pravila spolnjujejo."
Nam je vse jedno, naj je Peter, naj je Pavel ravnatelj ali kurator kranjske hranilnice, tudi nismo rekli, da se je pri hranilnici ravno tako zgodilo, kakor smo mi opisovali, — pa po sedanjih pravilih je vselej možno, da se kaj tacega zgodi, osebito če se društvo na tak način konstituira, da direktorji ude in udje zopet direktorje sodijo in takozvani „riug“ vstvarijo.
S tem smo nedostatnost sedanjih pravil dokazali. Pa tudi po tistih mislimo, bi se dalo, v slučaji, kakeršnega smo gori omenili, rezervni zaklad varovati, da škode ne trpi.
Po hranilničnem regulativu in po pravilih
„Si li slišal uže kedaj o vojaku Dolaču? kako se je vrgel med sovražnike, z lastnimi prsi pokril svojega častnika, ki je padši dejal, od treh krogel prestreljen: „Spominajte se me, dobri moj častnik! Umiram, zadovoljen, da sem Vam rešil življenje." — Ali kaj o tistem grenadirju, ki se je dal od mnogo bajonetov rajši prebosti, kakor pa, da bi bil zapustil svojega stotnika, ki je dejal sovražnikom : „Ne boste ga dobili, dokler je kaj življenja v meni!“ — Veš li kaj o tistih osmerih možeh, ki so sovražniku iztrgali mrtvega svojega častnika le zato, da bi mu mogli izkazati zadnje časti, da bi ga mogli sami pokopati. — Koliko je še drugih vojakov hrabrih, bojevitih, a plemenitosrčnih, katerih imena se izgovarjajo s češčenjem. Kadar se o njih govori, vsakdo rad posluša, vsakdo jih rad ima, kakor bi bili že zdaj med nami. — Imaš kaj užigalic?"
Novak je gledal častnika ves čas zatnak-nen, odprtih ust; zdaj se zavč, potegne škra-bico iz žepa, pa častniku pomoli, naj se iz nje posluži.
ima vlada vrhovno nadzorstvo. Brez dvojbe je in je tudi naravno, da je ona poklicana na to paziti, da ne bode rezervni zaklad odtegnen njegovem zakonitemu poklicu.
V	slučajih tedaj, ko bi rezervnemu zakladu nevarnost pretila od strani društvenega vodstva, bi vlada morala skrbeti, da se rezervnemu zakladu zastopnik postavi, ki bi pravice rezervnega zaklada nasproti društvenemu vodstvu branil. Ta zastopnik ali kurator ne bi smel biti v društveni zvezi, marveč po pol-noma neodvisen.
Prepričani smo, da bode potem rezervni zaklad bolje varovan, kakor če ga zastopajo njegovi sedanji kuratorji osebito v slučajih, ko kolidirajo intere3i kuratorjev z interesi rezervnega zaklada.
Poročilo deželnega odbora gledč pospeševanja ustanovitve obrtnik strokovnih šol za domačo industrijo.
(Konec.)
V	tisti seji je slavni deželni zbor sklenil tudi to-le:
»Deželni odbor se pooblasti, da pod tem pogojem, ako pripomore kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica z doneskom od najmanj 300 gld., odpošlje v pozimskem semestru leta 1880/81 k specijalnemu kurzu na tehnologič-nem obrtnem muzeji na Dunaji za lesorezo, za pletenje košev, jerbasev itd. ter za vrbo-rejo, potem v keramično šolo v Znojmu po jednega spretnega in zmožnega stipendista z Kranjskega s podporo iz deželnega zaklada v znesku 400 gld., oziroma 300 gld. in s to zavezo, da po dokončanem kurzu najmanj skozi pet let v deželi na primerni način teoretično in praktično v dotičnih obrtnijah poučujeta."
Na podlagi tega sklepa in ker je tedanji predsednik trgovinske in obrtnijske zbornice, gosp. Aleksander Dreo, za eno štipendijo 300 gld. podaril, so se te tri štipendije razpisale, ter oni za lesorezo in za pletenje košev namenjeni tudi podelili. Ta dva stipendista obiskovala sta šole tehnologičnega obrtnega
„Ako človek na to misli", nadaljuje višji, „ter ima le nekoliko srca, rad pozabi na one malostne neprijetnosti in neprijetne malosti, ki se najdejo v življenju vojakovem. Treba je, da človek misli na vse te stvari, da se jih navadi in priuči, tudi ti se boš brzo z njimi seznanil, pa jih ne boš pozabil, kaj ne? Obdržal jih boš v glavi. Počasi, zlahkoma se ti bodo malenkosti in sitnosti priljubile in rad boš imel svoje orožje, svojo semanjico, svojo kuhavnico, te stopnice, to dvorišče, te zidove, in kadar boš zapuščal polk, kadar se boš poslavljal od svojega stotnika, obsuli te bodo vsi drugi vojaki tovariši ter ti v roke segaje želeli „srečen pot". Tesno ti bo pri srci odhajajočemu, kakor takrat, ko si šel z doma. Še na cesti se boš ozrl, pa še enkrat pogledal po oknih vojarne. Ako .se ti ne bo preveč inako storilo, porečeš: „Zdravstvuj, druga moja domačija, kjer sem imel toliko prijateljev, preživel toliko lepih dni, tako hrepenel po svojih. Pozdravljena bodi borna moja posteljica; zdravo, dobri moj desetnik, zdravo, moj stotnik I, no, kaj ti pa je ?“
muzeja na Dunaji, toda, ker se do zdaj strokovne šole še niso ustanovile, se tudi nista, vsaj kolikor je deželnemu odboru znano, mogla v svojih strokah porabiti.
C. kr. deželna vlada je z dopisom dud 15. aprila 1. 1880, št. 2787, deželnemu odboru naznanila, da se je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom dnč 4. aprila 1. 1881, št. 25364, načelno pripravljenim izreklo, da hoče želji slavnega deželnega zbora na ta način vstreči, da bode jednemu njegovih uradnikov zaukazalo, da pri prvem poizvedovalnem in pregledovalnem popotovanji v planinskih deželah dela prve pripravljavne študije za ustanovitev in povzdigo obrtnijskega strokovnega pouka na Kranjskem. Ob onem bilo je deželni vladi naročeno, staviti posebne nasvete, po katerih krajih naj bi popotoval ta uradnik ter delal svoje študije. Deželni odbor zadostil je dotičnemu zahtevanji potem, ko je prej še prašal trgovinsko in obrtnijsko zbornico za njeno mnenje.
V	seji dnč 17. oktobra 1. 1881 bilo je deželnemu odboru naročeno, da izreče visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu za visoko darežljivost njegovo pri podpiranji čipkarske obrtnije v Idriji, kakor za nameravano od-pošiljatev zvedenega uradnika na Kranjsko v ta namen, da preišče in pregleda najimenitnejše domače obrtnije na Kranjskem, najglo-bokejšo zahvalo deželuega zbora s prošnjo, da bi visokoisto za te za kranjsko deželo tako važne obrtnije tudi za naprej skrbelo ter jih podpiralo. Tudi je deželnega odbora naloga, da o prej omenjenem, od ministerstva zaukazanem popotovanji glede obrtnijskega pouka, ki ga je na Kranjskem vpeljati, prihodnjemu deželnemu zboru poroča.
Deželni odbor pa temu naročilu ni mogel po vsem zadostiti, ker ni bilo večkrat omenjenega ministerskega uradnika na Kranjsko. Vzrok, da ni prišel, je prej ko ne ta, da je leta 1882 vse strokovne šole prevzelo c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje. Do 1. 1882 bilo je pa nekaj strvkovnik šol v pravi vis. c. kr. trgovinskega ministerstva iu tudi po razpustu leta 1872 vpeljane stalne ministerijalne komisije za obrtnijske šolske zadeve, ostala je še ta neprimerna razmera, da so najvišje in najnižje šole pripadale enemu in druge strokovne šole vmes pa drugemu ministerstvu. Vsled Najvišjega sklepa dnč 30. julija leta 1881 bili so pa 1. 1882 naprej vsi za obrtnijski pouk namenjeni krediti združeni v etat naučnega ministerstva ter so bili od tega ministerstva združeno s trgovinskim ministerstvom upravljani.
Deželnemu odboru zdi se potrebno, da o priliki, ko se govori o tem predmetu, tudi opozarja na to, da se je z vprašanjem o vpeljavi obrtnijskih strokovnih šol na Kranjskem pečaala tudi trgovinska in obrtnijska zbornica v Ljubljani kakor tudi mestni zastop ljubljanski.
To vprašanje razpravljala je tudi stalna ministerijalua komisija za obrtne šolske za-
Novak je stal nepremakljiv, kakor pribit, težko je hodil po sapo, v očeh so mu stale solze.
„Kaj ti je, Branko?"
Vojak se gane, kakor bi iskal glasu, uprč pogled v tla, podaljša vrat, kakor človek, ki se pripravlja na govor, in vender besedice ne spravi iz grla; tiho deje:
„Nič. . ., nič..., nič."
Častnik se smehlja.
»Zdaj boš pa tako dober, da mi boš prinesel kupico vina, pa ga boš izpil na zdravje vsek novakov."
Častnik mu da denarja. — »Vzemi, pa pojdi!“
»Gospod častnik!" odgovarja vojak ves zasramljen in braneč se prečastne ponudbe.
„No?“ račni častnik skoro razžaljen.
»Gospod častnik ... jaz . . . ne vem. .. če ... mislim, da ..."
»Tiho, pa stopi!“
Novak skoči, kakor mu je bilo zapovedano. Sam seboj govori, pa smeje sc. Stopi v krčmo, izpije kozarec žarnega vina. Ko pride ven, sreča desetnika, ki se mu bliža, pa z
deve 1. 1872. Naučno ministerstvo dalo je z ukažem dnč 20. septembra 1872, št. 108G7, za takrat ustanovljeno obrtnijsko nadaljevalno šolo v Ljubljani donesek 2000 gld. ter dovolilo letni donesek 2000 gld. v pokritje vsakoletnih troškov. Visoko naučno ministerstvo vodila je pri tem ta misel, da se z nadaljevalno šolo, ako se dobro podpira, omogoči začetek celodnevne srednje obrtnijske šole, tako, da podpore, namenjene nadaljevalnim šolam, pridejo na korist obrtnijski srednji šoli, ki jo je v svojem času ustanoviti. Ustanovitev obrtnijske srednje šole bila je uže sklenena, ter so se učni pripomočki, nakupljeni iz ustanovnega doneska 2000 gld., z ozirom na to, da se bo pouk na ljubljanski obrtnijski šoli podaljšal na tri ure, uže izbrali. Upanje, da se bode taka šola kmalu dosegla, pa je zginilo uže leta 1875 ker v letnem poročilu c. kr. ministerstva za uk in bogočastje za leto 1875 mesto Ljubljana ni bilo navedeno med onimi mesti, v katerih naj bi se ustanovile državne obrtnijske šole.
Nekoliko odškodovanja more se pač videti v tem, da je ekscelenca gospod minister za uk in bogočastje z ukažem dnč 10. marca leta 1881 ustanovil tri štipendije po 300 gld., ki se vako leto morejo podeliti trem nadarjenim mladim obrtnikom, ki so nadaljevalno šolo v Ljubljani s posebno dobrim uspehom obiskovali, da jim je potem na državni obrtnijski šoli v Gradci dobro obrtnijsko strokovno iz-obraženje možon.
Vprašanje gledč obrtnijskih šol na Kranjskem razpravljalo se je v centralni komisiji leta 1883, ne da bi se bilo ugodno rešilo.
V	tekočem letu je tehnični nadzornik obrtnijskih strokovnih šol in pravi profesor na javni c. kr. tehnični višji šoli na Dunaji, vitez Leop. Ilauffe, industrijalne razmere v Železnikih, v Kropi in Kameni Gorici temeljito pretehtaval, ker je trgovinska in obrtnijska zbornica ustanovitev strokovne šole za omenjene kraje vnovič sprožila. Z dopisom dne 10. junija 1. 1884, št. 5262, je c. kr. deželna vlada trgovinski in obrtnijski zbornici prijavila, da je po naznanilu ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje, došlega ji z ukažem dnč 21. maja 1.1., št. 8569, omenjeni nadzornik o uspehu njegovega poizvedovalnega popotovanja poročal in nasvete stavil. Kakor se iz poslanega poročila omenjenega strokovnjaka in iz druzih opazovanj razvidi, je brezdvomno, da je gospodarsko stanje prebivalstva, ki se peča z izdelovanjem žebljev, neskončno žalostno ter da se more le zboljšati, ako bi se posrečilo, prebivalstvu preskrbeti drugi boljši posel.
Od prebivalstva samega ni pričakovati, da bi samo dalo nagib k temu, in vsled tega se je od več strani nasvetovalo, da ima država to zadevo pospešivno posredovati ter dati pripomočke v ta namen, da se privadijo delavci za kak drug prislužek.
Ekscelenca gospod minister sicer uže zdaj
manj službenim obrazom in bolj priljudne obnaše.
»Povej mi, ali si kaj v rodu temu častniku? Skoro čez uro se je menil s teboj."
Novak: — „Nič.“
„Pa si ga vender prej poznal?"
Novak: —• »Prav dobro."
»Je li on častnik iz tvojega kraja, ki si ga iskal?"
Novak: — »Taisti."
»Poprej te nisem razumel, kaj si rekel, ko si me vprašal po njem."
Novak: — »Nič ne d6.“
»Ko bi te bil razumel, gotovo bi ti bil postregel; to je moja navada."
Novak: — »Hvala."
Desetnik odide. Novak, sam, pravi: »Saj vender ni tako osoren, kakor sem mislil, ta desetnik."
Med tem prihajajo vojaki tropoma v vo-jarno, glasno govoreči in pojoči. Med njimi je bila tudi kopa novakov, nekoliko vinjenih, ki so posebno vriščali.
Novak se spomni, kaj mu je rekel čast-
ne more zatreti pomislikov — in ta bojazen vlada tudi drugod — da bode podpora, ki naj bi se dala, imela med prebivalstvom samim svoje nasprotnike, in da bodo z ozirom na pregloboko vkoreninjeno revščino ter pri predvidnem pomanjkanji podjetnikov denarja in kupčijskega razuma jako težavno vpeljati in vdomačiti kako novo industrijo.
Vsejedno pa bode ekscelenca gospod minister na to zadevo svojo popolno pozornost obračal ter skrbel, da se bode v centralni komisiji za obrtnijski pouk temeljito preudarjala.
Na sprva omenjeni ukaz ekscelence go-soda ministra pričela je c. kr. deželna vlada ob enem po okrajnih glavarjih v Radovljici in Kranji dotične obravnave v zmislu nasvetov profesorja viteza Hauffe z občinskimi zastopi Kropa, Kamna Gorica in Železniki, katerim se je naročilo, da poročajo, ali priznajo, da je njihovim obrtnijam na korist, ako pošlje vlada zvedene učenike in mojstre, da bi prebivalstvo omenjenih krajev sledeča dela praktično učili, kakor: tehnično pravilno izdelovanje motik za vrtarje, jeznike in vincarje, potem sekir vsake vrste za tesarje in drvarje, dalje krampov in lopat za potrebe na železnicah, vzdigovalnih in kamnolomnih priprav (orodja), cokelj in nakoval, toporov in kladi-vov za razne obrtnije; o kovanji cevij, oziroma polagoma o kovanji puškinih cevij in o izdela vanji drugih puškinih delov; dalje se je imenovanim občinam ob enem naročilo, da se zedinijo v tem, kateri kraj naj bi se določil kot središče za eventualno poučevanje ter kako naj bi se skrbelo za skupno pokritjo troškov za potrebne prostore, za kurjavo, raz-svitljenje in snaženje; gledč prostorij se je pristavilo, da bode treba, ako se bode potreba pokazala, preskrbeti jedno sobo za vodjo in štiri prostorne in svitle sobe učilnice.
Deželni odbor je to s posebno zadovoljnostjo na znanje vzel ter pričakuje, da bode slavni deželni zbor ustanovitev strokovne šole za omenjene kraje z dovoljenjem podporo pospeševal.
Prej pa, ko stavi deželni odbor na podlagi tega poročila svoje nasvete, misli, da mu je treba slavni deželni zbor opozoriti tudi na sledečo, od centralne komisije za obrtnijski pouk v svojej seji dno 31. januvarija I. 1882 enoglasno skleneno resolucijo: »Centralna komisija postavi za ustanovitev obrtnijskih strokovnih šol v prihodnjih letih od 1. januvarija 1884 naprej to načelo, da se take naprave le takrat morejo nasvetovati, ako je gledč enega kraja dokazano, da se nahaja tam kaka obrtnija, katera je tolikega obsega, zmožnost njenega razvoja toliko brezdvomna, in stvarni značaj tako jasen, da se tudi posebni ozir dobro spozna, v katerem se kaže potreba, da se pospešuje s poučevanjem."
Deželni odbor imel je to načelo pre očmi pri nasvetih, ki jih je stavil v enkčti, ter nasvetuje z ozirom na to poročilo:
nik, da mora v trušču še bolj truščati. Kaj naj pa vpije?
»Aha ... uže imam ... živio vojak Dolač!"
Drugi, ki skoro gotovo niso vedeli, kaj namerja ta novak, so ponavljali brez obotave: »Živio vojak Dolač!"
Naš vojak se izgubi med nje, z njimi vred poje in se smeje ter gre z njimi gori v sobe.
Častnik ga je z okna opazeval. Ljubo mu mu je bilo tako vedenje; dejal si je: »Ta dečak bo še vrli vojak!"
Mrak je, noč se dela. Nebo je polno zvezdic. Z dvorišča odmeva vesel hrum, s ceste se sliši grmeča bobniča. Vse to častnika tako prevzame, da neliotč pogleda k višku ter rahlo deje: „0, Dolač, moj predobri prijatelj.... kje si? ... Je li slišiš svoje ime? Nikdar ne pozabim tvoje iskrene ljubezni, o sladki moj prijatelj..."
Kdor bi bil častnika ugledal to trenotje, videl bi bil, da se mu je krupna solza ukrala iz oči ter biserno zdrčala po obrazu.
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Deželnemu odboru se naroča, da se, razloživši razmere gledč izdelovanja žimnatih sit na Kranjskem, obrne na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo s sprošnjo, da bi visoko-■sto to industrijo pospeševalo na ta način, da izposluje kar najnižja izvozna carina (izvozniuo).
2.) Deželnemu odboru se naroča, obrniti S(! na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje s prošnjo, naj bi pospeševalo čipkarijo v Idriji, ali na ta način, da nastavi učitelja za risanje obrazcev, za čipke ali pa da pripravi obrazce in risanja (pisme) za čipke.
3.) Deželnemu odboru se naroča, da se, lazloživši razmere tukajšnje slamnikarije, obrne
visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogo-CU!stje s prošnjo, naj bi ukrenilo, da se izda Poučevalni spis o vprašanji, kako povzdigniti Popravljanje slame za pletenje.
4.) Deželnemu odboru se naroča, obrniti se na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje s prošnjo, visokoisto naj bi:
a) ustanovilo v Ljubljani c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo, ki bi obsegala mizarstvo za stavbinska dela in pohišno opravo, potem lesoreznico in strugarnico, dalje delavnico za poučevanje o napravi kmetijskega orodja in lesnorezno industrijo ;
l>) pospeševalo pletenje košev in jerbasev s tem, da ustanovi šolo za pletenje in da nastavi popotnega učitelja, ki bi poučeval o vrboreji;
c) podpiralo lončarijo na Kranjskem s štipendijami, ki naj bi jih ustanovilo.
5.) Visokemu c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje se za do sedaj gled<5 vpeljave nove industrije v Železnikih, Kropi in Kamni Gorici storjene korake izreka zahvala, ter se visoko-isto naprosi, da obljubljeno strokovno šolo za te kraje ustanovi.
G.) Deželnemu odboru se naroča, da dogovorno s trgovinsko in obrtnijsko zbornico za Kranjsko sestavi poseben odbor v Ljubljani, ki bi ob enem s podružniini odbori, ki se imajo sestaviti po deželi, razpravljal, kje bi se mogle domače obrtnije na novo ustanoviti in katere.
7.) Deželni zbor izreče, da je pripravljen ustanovitev obrtnijskih strokovni!) šol in pov-zdigo domače industrije kolikor možno podpirati in pospeševati, ter dovoli v ta namen za leto 1885. donesek 5000 gld. iz deželnega
zaklada.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Minister trgovine sezval je novoimenovani železnični sovet v dan 4. novembra t. 1. k prvemu zasedanju. Sedež železničnega soveta je Dunaj.
Trgovinsko ministerstvo razposlalo je okrožnico vsem onim trgovinskim zbornicam, katere so bile v svrho novih volitev pred nekaterimi dnevi [razpuščene. V tej okrožnici nalaga se predseduištvom trgovinskih zbornic, da imajo fungirati kot predstavitelji zbornice, dokler se ne konstituirajo nove zbornice ter da imajo zajedno z zborničnim bureauom obav-ljati tekoče posle.
V koroškem deželnem zboru odobril se ja računski sklep zaklad raznih zavodov ter zemljiščno-odvezne zaklade za leto 1882. Ob jednem odobril se je predlog, da se mestu Celovec dovoli (vzeti na posodo 100000 goldinarjev.
Zastopniki veleposestva češkega skušajo posredovati med strankama Češkega deželnega zbora. Klub veleposestnikov zaključil je namreč, premeniti znano lex Kvičala tako, da jo starišem na prosto voljo dano, svoje otroke Pošiljati v češko ali nemško šolo, dočim načrt Poslanca Kvičale veleva, da smejo otroci čeških ^tarišev obiskovati le češke, a otroci nemških starišev le nemške šole.
V šlezijskem deželnem zboru razpravljalo so je v soboto o predlogu gledč podpore onim posestnikom, kateri so v spomladi trpeli škodo vsled povodnji. Poslanec baron Bees
omenil je med živahnim odobravanjem Najvišjega daru Nj. veličanstva cesarja, kateri je takoj ponesrečencem podaril znatno svoto.
(rališki deželni zbor odstopil je zakonski načrt gledč reguliranja galiških vodd posebnemu odboru v pretresanje.
Tuje dežele.
Kakor smo uže poročali, nameravajo tudi na Nemškem uvesti poštne hranilnice, ki so se do sedaj povsod dobro obnesle. Načrt dotočnega zakona predložil se je te dni državnemu kancelarju v odobrenje.
Na irskem počelo je agrarno gibanje zopet naraščati. Pretečeni petek obdržaval se je meeting v Quiraingu, katerega se je vde-ležilo čez 600 oseb. Skupščina sprejela je nasvet, da se naj ne plačuje več najemnina, ako je dotični posestniki razmerno ne znižajo. Vsak, kateri se je udeležil shoda, moral se je pod smrtno kaznijo zavezati, ravnati se strogo po zaključkih shoda.
V	turški Armeniji vnel se je bil upor proti oblastnijam. Iz Carigrada se poroča, da se je energičnemu postopanji Dede paše po-srečilo, vstanek kmalu zadušiti.
Nizozemska zbornica bila je včeraj zapuščena. Nove volitve vršile se bodo dno 28. oktobra. Zbornica sestala se bode zopet dnč 17. novembra.
Razne vesti.
— (Hadži Loja v prognanstvu.) Pred nekaterimi dnovi dostal je Hadži Loja svoj zapor. Avstrijska vlada namoravala jo poslati nokdanjega vodjo bosenskih ustašev v Medino, ker jo sam izrekel željo, da bi rad preživel šo ostalo dni življenja svojega v jodnem dveh svetih most, v Meki ali Medini. Turška vlada je vender dojala, da v teh mestih ni primernega prostora za tega ustaša, da bi ga mogli čuvati, nasvetovala je torej, naj so Hadži Loja pošlje v Taif, kjer jo utrjen grad. Avstrijski konzul bode tam nad ustašem lahko čuval in prognancu izplačeval pokojnino.
— (Kolora) v Italiji in na Francoskem vodno bolj pojema, v Napolji so bliža užo koncu. Laški kralj podaril jo 20 000 lir ubogim genove-škim družinam, katerim jo kolora vzela reditelje.
— (Žala dogodba.) Z dnč 4. t. m. se poroča iz Lipska: Pred nekaterimi dnevi dobilo je več gospij pisma od gospe Richterjeve, katera jemlje od njih slovo, češ, da hoče prostovoljno v smrt. Gospe so so nemudoma podale v stanovanje k Richterjevim, a bilo jo zakleneno; odprli so s silo. A kak prizori 471etni mož in 401ena žena sta bila obešena na vratih, dva otroka, dečka, pa sta ležala mrtva v postelji. Najbrže sta jih roditelja najprej s kako tvarino omamila, potem pa jima še prerezala žile na rokah, da jima jo odtekla kri. Iz pisem se je razvidelo, da je bila Richterjeva družina v slabih denarnih razmerah.
— (Družina zgorela.) Iz Londona se v 7. dan t. m. poroča žala dogodba, katera se je vršila v Liverpoolu. V neki hiši zvrnila se je svetiljka s petrolejem ter se razbila. Nakrat se je unela hišna oprava. V tej sobi je bil dod s svojima sinovoma in majhenim unukom. Zam&n so skušali pogasiti ogenj; plamen se je hitro širil in soba se je polnila z dimom. Ded in sinova bežali so iz sobe, kar začujejo unukov krik. Vsi trije hitijo v sobo nazaj, da bi rešili unuka, a v nekaterih minutah jih je omamil dim in zgrudili so se nezavestni ter zgoreli. Iz razvalin so čez nekaj časa dobili truplo dodovo, sinov in unuka.
Domače stvari.
— (Prošnje rezervistov in brambovcev,) naj bi so jim dovolilo, da smojo vojaško vaje v drugem času, kakor so poklicani, opraviti, morajo biti kolekovane; tako določa ministerski ukaz. Vzrok tomu je, da se ta prošnja tiče po polnom osebno zadeve.
— (Goriška „Soča“,) ki se vsakrat peni, kader dola svojo sodbo o zadovah dežolo kranjsko (so ve, da tako, kakor slopec o barvah), pripove-dujo svojim čitateljom, da „ni gospod dežolni prod-sodnik Winklor še odgovoril na interpelacijo radi
uvodenja (!) nemškega jezika v ljudske šole, dasi je vsa kranjska dežela radovedna na ta odgovor." Mi mislimo, da jo radovednost manjša pri kranjski deželi, nogo pri „Soči“. Naj se pa „Soča“ lo potolaži, odgovor uže pride.
— (Imenovanje in p ro meščonje.) Su-plent na državni realki v III. predmestji na Du-naji g. Anton Laharnar imenovan je učiteljem na državni realki v Roveretu, gimnazijski ravnatelj v Paznu g. Fran Hafner imenovan jo ravnateljem na pripravnici za učiteljice v Gorici.
— (V glavni odbor za obdolovanje močvirja) bili so dne 6. t. m. izvoljoni na Igu gg.: M. Peruzzi z Lip, V. Ogoroloc iz Škofeljce in A. Minatti z Studenca.
— (K župnijskemu izpitu) oglasil se jo minolo dni samo č. g. Fran Zbašnik, župni upravitelj s Tople Rebri.
— (V ljubljansko bogoslovjo) vzprejot je razen uže imenovanih še g. Čibašek.
— (Kmetijski družbbi kranjski) podaril jo g. Karol Luckmann 100 gld. Centralni odbor je sklenil, ta denar porabiti za nakup tričrja, kateri bode na razpolaganje kmetom za porabo.
— (Za ude kmetijsko družbo) bili so novo vzprejeti naslednji gg.: Josip Dekleva, veleposestnik v Postojini; Makso Lavrenčič, posestnik v Hrenovicah; Fran Margon v Trnu; Josip Prha-voc, posestnik v Sinadolih; Ivan Kavčič, posestnik na Razdrtem, in Dragotin Mayer, posestnik v Vipavi.
— (Nova društva.) Tekom moseca sop-tombra in oktobra osnovala, oziroma prosnovala so se naslednja nova društva: 1.) Društvo za pospo-ševanje prometa tujcev v Gradu (Bled) s se-dežom v Gradu. Namen društvu je, pospeševati promet tujcev, olepšavati ta kraj in njega okolico;
2.) društvo za napravo zvonov pri novi cerkvi „Jezusovega Srca“ v Ljubljani; 3.) društvo „Narodna Čitalnica" v Dobličah. Namen Čitalnice je: Čitanjo pripuščenih časopisov in knjig v raznih jezicih in zbujevanje ter širjenje družov-nosti s pogovori, z godbo, s petjem, plesom, igrami itd.; 4.) društvo ,/Prostovoljna požarna bramba" v Božoviku; 5.) promemba pravil društva „Na-rodna Čitalnica" v Postojini. — Pravila vseh toh društev potrdila jo c. dr. dež. vlada.
— (Tatvina) V potek prijela je policija postopača J. Oblaka iz Ljubljane, kor je ukral v Fužinah več obleko, Pavšeku na Poljanah nekaj perila, pri Devici Mariji v Polji pa si osvojil vrečo krompirja. — V potok ukral je tat branjevki nove črevljo in ubežal, a "uže na Glinicah ga jo dohitela roka pravice; redarstvenik ga jo došol in mu pokazal zopet pot nazaj v Ljubljano v temno prostore.
— (U k ra la) je včeraj delavka v Šiški robec v vrodnosti 5 gld. Hranili so jo v Križankih v sod-nijskih temnicah.
— (Neznan tat) ukral je včeraj v gostilni „pri Štefanu" 15 klgr. zrezanega koštrunovega mosa. Mož si jo pač hotel v nedeljo privoščiti „kaj boljšoga".
— (Nesreča.) Poroča se nam: Dnč9.t.m. se je ubil 241etni kmetski sin Anton Dobovšek na Št. Jurski Hori. Zlezel je na hruško, da bi otresel plodove, a veja se pod njim ulomi in revež pade tako nesročno na tla, da je v nekaterih arah užo umrl.
— (Občinska volitev.) Pri občinski voli tvi novega občinskega zastopa za občino Št. Jurij pri Šmartinu (okr. ljubljanski) jo bil županom izvoljen Josip Mehle, občinskimi svetovalci pa Ivan Šipelj, Ivan Primec in Josip Hribar.
— (Nesrečni ribiči.) Poroča se nam iz Trsta: Dnč 4. t. m. divjala je huda borja na morji. In v tem času upalo je sedem ribičev na morje, a borja prevrnila jim je čoln, ribiče pa so objoli valovi in niti jodon izmed njih so ni mogel rešiti. Zdaj je morje vrglo na suho teh sedem utopljencov.
— (Novo delniško društvo) za zgra-jonje železnic in tramwaya na par po vsej Avstriji je to dni ustanovila znana „Landerbank“. Delniškega kapitala bode 10 milijonov goldinarjev. Kakor so sliši, utegne se s pomočjo tega novega društva uresničiti tudi želja Kraševcev in Vipavcev, da se vender čez nekaj časa zgradi tramway na par čez Kras v Vipavo in v Gorico, posebuo, ako bodo vplivni možje Goriškega in Trsta stvar tako podpirali, kakor zasluži.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(X. seja dno 10. oktobra t. 1.)
Soja prične se ob polu doseti uri dopoliulno. V dvorano prišla jo zopet polnoštevilno nemška manjšina.
Po prečitanji in odobrenji zapisnika izroči se nekaj došlili prošenj raznim odsekom.
Potom se oglasi za besedo poslanec Apfal-trern ter izjavlja v svojem in v imenu nemških svojih drugov, da se hote zopet udeleževati nadalje deželnozborskih sej, ker je posl. gosp. Grasselli vzel nazaj razžaljive svojo besede in ker je tudi gospod deželni glavar jih obsodil. Zdaj da ima nemška manjšina zopet upanje, da so bode prodsedništvo ravnalo po § 36. opravilnega reda tor jo varovalo žaljivih napadov.
Za njim čita posl. Luckmann pisan svoj govor ter pravi, da je napačno govoril o postopanji mestnega magistrata ter izjavlja, da so bile njogove trditve pomotno izrečene.
Gosp. deželni glavar grof T h u r n izreka,	da
ga	veseli,	da se je ta zadeva povoljuo	rešila	ter
da	bosta	zopet obe strani deželnega	zbora	se
udeleževali razprav; gosp. dež.glavar prosi in opomina poslance, naj se ogibljejo v svojih govorih žaljivih besedij.
Poročilo deželnega odbora o tem, da so pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada se izroči finančnemu odseku.
Posl. Murnik poroča ustno v imenu gospodarskega	odseka o zgradbi dolenjsko	železnice,
(po poročilu doželnoga odbora priobčili bodemo govor v vsem obsegu v jedni prihodnjih številk) — ter predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Deželni zbor dovoli za izdolanje v pri-dobljonjo koncesije za železnično progo od Ljubljane do Novega Mesta potrebnega načrta donesek iz deželnega zaklada do največ 5000 gld.
2.) Deželnemu odboru so naroča, ta donesek še le potem porabiti, ako bodo z njim zagotovljeni za izdelanje načrta potrebni novci in ako bodo deželi pridržano pravice, ki bodo nastalo vsled toga podjetja.
Posl. Šukljeja govor o zgradbi dolonjske železnico priobčili smo uže v sabotnem listu.
Posl. Luckmann dokazujo važnost to železnice, osobito za ribniški in kočevski okraj, katerima bi bila s to železnico dana prilika, da bi mogla svoje izdelko izvažati.
Posl. Pfeifer je tudi gorko so potegoval za to želoznico, govoril je blizo tako-le:
»Slavni deželni zbor! V sodanji dobi silnega boja za obstanek mora posamezni človok, posamozni kraj, pa tudi cela dežela napeti vso sile, ako noče zaostati.
Če jo pa uže stanjo na jodnem mestu — kakor so po pravici trdi — zaostanjo, tombolj je očividni nazadek nevaren celo za obstanek prebivalstva cele pokrajine.
Kdo pa ne bi mogel pritrditi žalostnega srca, da naša dolenjska stran vedno bolj poša, vodno bolj nazadujo, da se blagostanje vodno bolj umika siromaštvu 1
Tečaj modernega napredka izključil jo po polnem naš lep, rodoviten, nekdaj srečen kraj, tako, da so gospodarske razmero skoro obupno postale.
Moderna občila, žoleznice, omogočilo so konkurenco, ki znižava cene vsem pridelkom, posebno tam, kjor so tožavni provozni (transportni) od-nošaji.
Če srečno spravi Dolonjec svoje pridelko, žito, vino, sadje, itd., uže ga muči huda skrb, kako jih prodati, kako jih spraviti na voliki trg v kupčijo, pa tako, da bi so prevozna cena in z njo cona blaga ne povišala preveč. Vsled pomanjkanja vsako železnice, vsled slabo komunikacije, vsled prestrmih cest jo voznina tako visoka, da se pridelki komaj spraviti dado čez mojo onega okraja.
Lota in lota prosimo Dolenjci za želoznico, za boljše komunikacijo —• dosedaj žalibog zastonj! Zato z veseljem pozdravljam današnji korak deželnega zbora, ki jo prvi kamen za gradbo toliko za-željone dolonjsko žoleznico.
Trdno so jo nadojati, da tudi država stori svojo dolžnost, da država, ki ima radodarne roko za drugo bolj srečne deželo, ozir jomljo na zapuščeno Dolenjsko ter ji odpre z zgradbo dolenjsko železnice boljšo prihodnost."
Posl. dr. Papež: „Mnogo so je uže govorilo danes in v poprejšnjih časih o dolenjski železnici in jaz hočem tedaj le kratko omeniti. Veseli me, da sem danes posebno iz ust državnega poslanca g. Pfeiferja slišal priporočati dolenjsko železnico kot deželi potrebno, ker sem prepričan, da bodo gg. državni poslanci, ako se trdno in neupogljivo za dolenjsko železnico potegujejo, tudi izdatni delež pri vspehu imeli, kakor se je to videlo tudi pri drugih državnih poslancih raznih dežel, ako je šlo za to, da se naj kaj doseže po trdnem postopanji, kar je za živelj dotične dežele vsekako potrebuo Bil sem pred kratkim na Dolenjskem in slišal, da se jo razširila vznemirljiva vest, da nekateri merodajni gospodje, kateri so v javnem življenji prav vneti za železnico — jaz nečem imen povedati — so protivijo v važnih krogih železnici iz raznih razlogov, in še celo zato, ker bi, kakor pravijo, vinska cena na drugem kraji dolenjske dežele — mosta tudi nečem povedati, ker bi bil morda tudi tedaj kdo razžaljen— doli »poskočila". Upam pa, da nimamo pravih protivnikov v merodajnih krogih in jaz tedaj podpiram odsekov predlog."
Odsekov predlog se vzprejme.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Rim, 13. oktobra. V slednjih 24 urah je v Napolji 84 oseb obolelo in 51 oseb umrlo za kolelo.
Kahira, 13. oktobra. Kedive izjavlja v pismu Nubar paši, da si egiptovska vlada šteje v dolžnost, varovati Nubar pašo in finančnega ministra škode, če bi mednarodna sodišča izrekla osvojitev zasebnega premoženja teh ministrov zaradi sistiranja amortizacije.
Dunaj, 12. oktobra. Pri današnji slovesni instalaciji novega vseučeliškega rektorja, naznanil je rektor vseučilišnikom, da je Nj. veličanstvo cesar izvolilo izraziti svoje zadovoljstvo o redni izvršitvi včerajšnje slavnosti povodom vložitve slednjega kamna pri vseučeliškem poslopji. Rektor se je zahvalil vseučilišnikom za njih vrlo akademično obnašanje.
Quebec, 12. oktobra. Poleg parlament-nega poslopja dogodila se je včeraj opoludno eksplozija, katera je napravila na sosednih hišah mnogo škode. Eksplozija se je provzro-čila baje z dinamitom. Okolo tretje ure je bila v bližini druga eksplozija; jedeu delavec je bil lehko poškodovan. Druge znatne škode ni bilo. — Kdor zasledi provzročitelje, dobi 1000 dolarjev nagrade.
London, 12. oktobra. Poveljnik angleške ladijevue postaje v avstralskih vodah dobil je brzojavni ukaz, naj se poda v Novo Guinejo ter naj razglasi angleško pokroviteljsvo nad južnimi obrežji in nad sosednimi otoki. Naseljevanje za zdaj ni dovoljeno.
Rim, 12. oktobra. Kralj je daroval za ponesrečence v Kataniji 10 000 lir.
Rim, 12. oktobra. V vsej Italiji je včeraj 248 oseb obolelo in 156 za kolero umrlo; izmed teh v Genovi 8 bolnikov in 10 mrličev, v Napolji 122 bolnikov in 70 mrličev in v Kuneu 13 bolnikov in 21 mrličev.
Napolj, 12. oktobra. Od predvčeranjem opolunoči do včeraj opolunoči je 120 oseb obolelo in 45 umrlo za kolero. Zopetno razširjanje kolere se pripisuje preobilnemu uživanju novih vin.	_
Kahira, 12. oktobra. Cuje se, da je mi-nisterstvo zahtevalo od kediva, naj odpravo amortizacije z določbo sankcijonira ter tako provzroči nekompetenco mednarodnih sodišč za pravdo, katero so naperili članovi blagajne za dolgove. Kedive pa je odbil predlog ter da je zaradi tega hotelo ministerstvo demi-sijonirati. Ta včst pa do zdaj še ni potrjena.
Tujci.
Dnč 11. oktobra.
Pri Maliči: Schidlhof, Eckstein, Holzer in Kirschbau-mer, trgovci, z Dunaja. — Baron Flug, zasebnik, iz Trsta. — Dr. Sovva, c. kr. dež. živinozdravnik, iz Zadra. — Fuchs, zasebnik, z Gorenjskega.
Pri Slonu: Loots, trg. potovalec, in Lovvitb, trgovec, z Dunaja. — Naggi, odvetnik, iz Genove. — Stabil s soprogo iz Mariana. — Edelmann, trg. potovalec, iz Maribora. — Dr. Travner, c. kr. sod. pristav, iz Logatca.
Pri .lužnem kolodvoru: Zcrkowitz, trgovec, z Dunaja. — Horner, zasebnik, iz Beljaka. — Strainig, sod&r, s soprogo, iz Brežic. — Slovnik s soprogo z Vrhnike.
Srečke
z dn6 11. oktobra.
Trst:	32	54	86	43	75.
Lin e c:	71	59	22	79	80.
Meteorologično poročilo.
	Dan j	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v ram	Tomp#- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	s o r—(	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	725'65 723-91 726-66	+10-6 +14-0 +120	vzh. sl. jzpd. sl. >	obl. » d. js.	2-70 dež
	M O .-n	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-37 731-45 732'63	+ 6-0 + 6-4 + 5-8	vzh. sl. » »	dež obl. dež	8-60 dež
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi zn žop, prilepljeni na platno po 80 kr.
l£. v. KleiDmajrr & Fed. Gamliers-ova
knjigarna v Ljubljani.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 13. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.......................80	9.)
»	»	»	»	srebru..........................82	• —
Zlata renta...................................  .	.	103	‘10
5% avstr, renta.....................................95'85
Delnice n&rodne banke............................... 859 —
Kreditne delnice.................................... 282'20
London 10 lir	sterling............................122	20
20 frankovec.......................................... t)-69G
Cekini c. kr........................................ 5'79
100 drž. mark..........................................59	'85
Umrli so:
D n 6 10. oktobra. Polona Leskovec, delavka, 52 1., Marijin trg št. 12, stranski mrtvoud. — Ema Juvane, želez, sprevodnika hči, 6 1., Sv. Petra cesta št. 40, jetika. — Marija Košir, kofiarica, 56 1., Tržaška cesta št. 24, prsna vodenica.
V civilni bčlnici:
Dne 10. oktobra. Frančiška Tegel, delavka, 451. zlomljen vrat.
Tržne cene.
V Ljubljani 11. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 89 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso o gld. 20 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 41 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 66 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 32 kr.
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slamo 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo
Tiskata in zalugata lg. v. Kleinraayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.