173. številka. Trst, v petek dne 1. avgusta 1902. Tečaj XXVII] ¥- Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla>e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. TJpravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr. ..EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naroćnina znaša : za celo leto........24 kron za pol leta........12 „ za četrt leta ........ 6 u en meneč ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe bre« priložene naročnine se uprava ne ozira. Po toliakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink >3 nvč.>: izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvč.j Trie fon štr. 870. (ilasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. — t Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Besede in dejanja. i. V vsem javnem političnem življenju vse monarhije hi morda zastonj iskali stranke, v kateri bi bila dejanja v taki diskrepanci z besedami, kakor vidimo to na naši socialistični stranki v Trstu. Težko bi našli stranko, ki bi tako kričala o potrebi pozitivnega dela in o škodljivosti fraz in ki bi tako obsuvala druge stranke z očitanji radi pomanjkanja pozitivnosti v delovanju, kakor dela to naša socialistična stranka. A zopet bi istotako težko naši: kje stranko, ki bi bila, vzlic vsemu temu. sama tako zarita v golo negacijo in bi gradila pred sabo barikade — fraz, kakor dela to naša socijalnodemokratična stranka. Opozarjamo tu še enkrat na kričeči slučaj, ki se je dogodil v Pulju in o katerem govori »Edinost« v včerajšnji številki. To res kriči o diskrepanci med besedami soci-jalno-demokratične stranke in nje postopanjem v praksi. Mi očitamo socijalnodemokratični stranki po vsej pravici, da dela najhujo krivico svojemu lastnemu narodu s tem, da ravno v tej dobi najbujih narodnih borb, v tej kritični dobi, ko kažejo vsa znamenja, da se pereče nacijonalno vprašanje bliža svoji rešitvi, ko bi trebalo torej koncentrirane borbe na naši strani proti gospodovalnim, nečuvene privi-egije uživaj oči m narodom, ki vrhu vsega še uživajo vso zaslcmbo v vladnem zistemu — da ravno v tej uri odločitve silijo naše ljudi, naj bodo »mednarodni« ! To je : naj si nacijonalno idejo izbijejo iz glave ! A tej zahtevi, ako se uresniči, mora biti posledica ta, da se naše ljudstvo nekako omehkuži, da postane odjenljivo v zahtev anju svojega prava, ali pa da postane celo popolnoma indiferentno nasproti temu pravu. A kdo ne ve, da je odjenljivost — da niti ne govorimo o popolnem indiferen-tizmu — ravno v odločilnem trenotku že — poraz, kapitulacija. Kdor torej v sedanji fazi, v sedanjem stadiju nseijcnalnih bojev zahteva od našega življa tu na periferiji, naj postane indiferenten nasproti svojim nacijonalnim pravicam, in naj se torej staplja z drugorodnimi masami, s katerimi ima skupne druge stanovske interese — ta hoče jednostavno, naj ta naš živelj zgubi svojo nacijonalno individu valnost! To zahtevo, da naj bi se namreč slovenski živelj tu v Trstu kar spojil z drugorodnimi masami s sličnimi stanovskimi in eko- fODLIaTEK. asprotno : internacionalni da so ravno zato, ker je to najbližja pot do pomirjenja naredov, do mejsebojnega spoštovanja in torej tudi do enakega razde-ljenja pravic. To so besede, v Pulju pa smo videli tipično — dejanje. Videli smo, da isti ljudje, »Povej svojemu varovancu, da mu dovoljujem zaprositi roko moje hčere«. »Tako bo najbolje !« je potrdil Orfeo in njegov obraz se je razvedril od zadovoljstva. ki prisegajo vsaki dan trikrat na program tistega internacionalizma, ki naj nas najhitreje dovede do jednakih pravic, da isti ljudje, ko treba lepe programe prekladati s potrpežljivega papirja v prakso, našemu pri-prostemu človeku ne privoščajo niti tistih pravic, ki bi jih morali že po principu internacionalizma, a posebno še (kakor smo izvajali že včeraj): kakor — lj udje svojemu sočloveku! Naš narod potrebuje prijateljev, ki mu bodo privoščali lepo besedo in poštena dejanja, ne pa takih, ki z dejanji ubijajo, kar so lepo govorili z besedami ! Puljski slučaj je kričeč. No, mi se hočemo potruditi v teh člankih, da na podlagi raznih izvajanj v .'JO. letošnji številki »Rdečega praporja« dokažem.), kolika je diskre-panca mej besedami in dejanji naših socijalnih demokratov, da jim dokažemo nepobitno, da je ravno na njih strani, kjer najbolj kriče za pozitivno delo in proti frazi, najmanje po zitivnosti in največ fraz! Pa še nekaj jim hočemo se posebno dokazati. To namreč, kako z indignacijo kažejo na druge, ker da ne vrše tega in onega, kar pa bi morali v prvi vrsti vršiti ravno oni, socijalisti, a v resnici ne mignejo niti s prstom ! 1902. Vče- Politični pregled. V Trstu. 1. avgusta Iz deželnih zborov. Češki, rajšnja seja Češkega deželnega zbora je bila zanimiva radi volitve členov deželnega odbora. Največo pozornost je vzbujala volitev dveh nemških odbornikov, ker se liberalci in nacijonalci niso mogli sporazumeti za kandidate. V dež. odbor voli veleposestvo dva odbornika, poslanci mestnih občin dva, kmet- poznal tukajšnje tudi na volitvi druzega odbornika iz vse zbornice je bil izvoljen nemški liberalec dr. Werunskv. — Nemško - naeijonalni kandidat Lengler je ostal obakrat v manjšini. Nemškim liberalcem je bilo veliko ležeče na tem, da je bil Eppinger izvoljen v deželni odbor. Ta mož je sedaj voditelj stranke in žel£, da se preseli v Prago. To pa je ravno olehčano z njega izvolitvijo v deželni odbor, ali z drugimi besede mi: z zagotovljenjem potrebnih dohodkov. Prokletstvo zlega dejanja. Iz dveh najnovejših slučajev — Gradca in — P ulja — radi katerih kriči laška in nemška irredenta, je razvidno, da je v visokih vojaških krogih vendar še nekoliko spoznanja, kaj je zdiužljivo s častjo avstrijske države in kaj ne ! V teh višjih in visokih krogih tudi prav dobro poznajo stremljenja italijanske kolikor nemške irredente in znajo, da je zistem, po katerem se vlada v Avstriji, povsem zgrešen. Čudno je pri vsem tem samo to, da ti vojaški krogi, o katerih se vendar navadno misli, da so vsegamogeeni v Avstriji — svojega upliva ne porabljajo v to, da bi mero-dajnim krogom odprli oči, da tako ne gre in ne sme iti dalje : da avstrijski državljani ne smejo državne ladije dovajati do pogube! Da pa vojaška za poved ni ka v Pulju in Gradcu nista najzadovolj neja, v dokaz temu navajam sledeči slučaj : V lanskem poletju imel sem priliko, da sem prišel v nekem kopališču na Gorenjskem v dotiko z nekim višim štabnim častnikom. Bilo je ravno v času, ko je italijanska večina v deželnem zboru istrskem provzro-čila znani »Coup de theatre« in umeje se, da sva prišla v razgovor o Primorju tem bolj, ker je mož služboval tu in je dobro razmere. On ni čisto nič skih občin dva in vsa zbornica voli skupno prikrival svojega mnenja! Into mne-tudi dva odbornika. Ker imajo Čehi v vseh Injeje bilo, daje zistem, kakor kurijah večino in bi bilo tako izvoljeni sami se vlada v Primorju, povsem češki odborniki, prepuščajo Nemcem ona dva odbornika, katera voli vsa zbornica. Veleposestvo volilo je v odbor dr. Pražaka in grofa Scbonborna, kurija mest izvolila je mladočeška poslanca dr. Herolda in dr. Skardo, kurija kmetskih občin pa Mladočeha meka in češkega agrarca Zdarskega. zgrešen in nevaren: Nekega dne me je vprašal, kaj menim o »coupu« italijanske deželnozborske večine v Istri ? ! Jaz sem po svoji navadi zmignil z ra-Ada- • meni, rekši : »Gluma, nič nego gluma!« Freie Presse« dobe ne piše, zado- Volitve iz vse zbornice udeležilo se je On pa: »A »Neue le malo čeških poslancev. O prvi volitvi ni da se ne povrnejo, če imel noben kand dat nadpolovične večine in ščenja !« se je morala ista ponoviti ter je bil na drugi Jaz: »To so glumači in povrnejo se v volitvi izvoljen nemški liberale«* dr. Eppinger; deželni zbor, čim vlada pritisne nanje«. VIL Melita je bila izprošena in poročni dan določen na samo sv. Katarino, kateri je bila posvečena hišna kapela v Deli-dvoru, kjer se bo višila poroka. Srečen in blažen se je vrnil Rudnič isti dan v Zagreb. Teh nekoliko dni, kar jih je preživel, odkar se je seznanil z Melito, so se mu zdeli kakor sanje, iz katerih se je zbudil ravno sedaj, ko se mu je tako lepo izpolnila največa in najgorečnejša želja njegovega življenja. Proti grofici Alici je čutil najglobokejšo hvaležnost in nazival jo je svojim angeljem varuhom. Povrnivši se domov, je bil jako iznena-djen, ker je našel v svojem stanovanju očeta, ki je dospel malo pred njim z reškim vlakom v Zagreb, kjer je moral urediti neke denarne zadeve. »Neizrecno se radujem, da si prišel, dragi oče !« je začel govoriti Rudnič takoj po prvem pozdravu. »Moram ti naznaniti veliko blaznosti nisem niti vedel, kaj delam. < »prosti novico____ Jaz se ženim.... Ravno danes sem mi, jaz ti govorim golo leanico«. si srečno izprosil svojo izvoljenko. % »Verujem ti«, je rekel starec dobro- Starcu se je razvedril obraz. dušno. »Ti si se, kakor pravijo, zaljubil preko ušes, a ta ljubezen ti je zastrla tudi zmožen motriti stvari z vid sam, da nisi »Hvala Bogu«, je rekel veselo, i se enkrat odločil.... Saj je že čas.... _ .___ , ... . , a. , 1 . . •, . , , , . . . , . , . zdravim bistrim pogledom, binko moj, veruj trideset let ne bi smel nobeden mlad človek . .. , — da ni dobro ženiti se ----- »da si Preko j, .• . .. iv- - , mi, da ni aooro zeniti se izven Kroga svo- odiagati z zenitvijo.... da cujem tor«y, katera1 . . , . , . . . , , a ; ieera stanu. Ti si mi rekel, da je tvoja zaro- mi bo snaha ?« , ™ , - . - - , čenka siromašna. To bi bilo še najmanjše zlo. »Jaz sem visoko segnil in hvala Bogu yse 9e dalo pretrpeti, če bi se ona mogla tudi dosegel !« je odgovoril Branimir in na prilagoditi tvojemu stanu. Ali jaz se ravno kratko je povedal starcu vso dogodbo, ker tega bojim, da ona niti ne misli na to. Ona je bila stvar sama na sebi jako enostavna in naglo izvršena. Ćim dalje je »gozdni kralj« poslušal pripovedovanje svojega sinu, tem resnejši in zamolkljeji je postajal. Očito je bilo, da ni bil zadovoljen s sinovo izbero in si ni mogel kaj, da bi mu tega ne povedal. bo vedno stremila za tem, da te vedno više povzdigne in reši tvojih nekdanjih krogov. Ti boš moral živeti novo življenje, za katero nisi odgojen. Ti ljudje iz kaste mislč drugače, čutijo in živč drugače, nego mi plebejci, kakor nas imenujejo oni. Bojim se, da v tem »Zal mi je«, je rekel starec, ko je sin zakonu ne bo onega miru in sprave, ki dela >da me nisi vprašal o družino srečno in zadovoljno. Da ljubiš svojo dovršil svoje pripovedovanje, ničemer obvestil, da me nisi vprašal niti. bodočo ženo, to mi ugaja. Zakon brez ljubezni sveta«. 'je največje zlo na svetu. Ali ne ljubi slepo, »Vem, da bi bil moral storiti to, ali za-' ker če si radi ljubezni ženi bolj podložen, trjem ti, oče, da nisem mogel več pretrpeti.... nego je treba, pride lahko tudi tvoje imetje Bilo mi je, kakor da sem blazen, in v tej v nevarnost. (Pride še.) skušnje so pokazale, da se je Turčija uklanjala moči. Pred močjo bi se že uklonili tudi mogočni Sejslam-ulema, ako bi hoteli v Evropi rešiti islamu to, kar se se rešiti da. Velevlasti naj vendar enkrat končajo z diploma-tično komedijo in naj se združeno in energično zavzamejo za usodo kristijanov na Turškem. Ko sem dobil »Edinost«, bila je istega mnenja ! In kakor se vidi, sem bil to pot z »Edinostjo« vred dober prorok. Možu ni bila po volji niti trozvez*, ter je pritrjal in >jemu mnenju, daje Ruaija naša edina naravna zaveznica! Omenil sem leti 1*4# in 1*49, pa rusko intervencijo. Tu pa mi je mož posegel vmes, rekši : »Ker ste že ravno pri letih 1*48 in 1*49 — dobro. Rusija je tedaj rešila Avstrijo. Pet let pozneje, — v Krimski vojni — zahtevala je Rusija od Avstrije samo nevtralnost, a Avstrija je zasedla tedaj v moidavski kneževini ter s tem posegla odločilno vmes na izid vojne. T o j e bila avstrijska hvaležnost! In potem je še pristavil — povdarjam izrecno, da je to govoril v.ši avstrijski š ta b n i častni k, kateri ni bil S ovan — te-le l»esede : Seitdem rerfolct unsere snnze Innere u n d auwrc Politik der FI udi der bosen Tkat. Ol tedaj proganja vso našo notranjo in v nanjo po'itiko prokletstvo zlega dej a n j a. Komentar prepuščam Vam, g. urednik in čitateljem, a jaz naredim sedaj — piko. Štrajk poljedeljskih delavcev v Galiciji ne v glavnem nadaljuje. Dočim se je štrajk pojavil v nekaterih občinah, so se pa v drug:h dela ve« pogodili z gospodarji in so Z' >p—t za pričel i delo. V nekaterih krajih »§to dade Bog i sreča junačka!« Tržaške vesti. Klic po slovenskih šolah! Slovenci se pripravljajo, da si potom odloč nega nastopa izvojujejo slovenski h ljudskih šol. D3 boja mora priti, do boja proti našim tlačiteljem ! Sedaj bo pa treba poprej pridno zbirati naše narodne moči. Tu mora sodelovati vsak Slovenec, bodi gospod, bodi priprosti delavec. Vsi imamo družine, vsi imamo otroke, zato nas zove vse enaka dolžnost — na boj za svojo kri ! Početek našega zbiranja mora biti — lotevajo nem u dno občni zbor »moške podružnice sv. Cirila |tralnih ^i doli! A kako naj pride ta nemil d o a odpomoč, ako bi javna glasila — molčala v strahu pred kako netočnostjo in bi A kaj bi pomenjalo to, ako bi obramba narodnih interesov prihajala — zamujeno! Pomenjalo bi: po toči zvoniti! To pa navadno ne pomaga — kakor veste vsi ! Tako zakasnelo vršenje dolžnosti je torej toliko, kolikor — nevršenje! To bi bilo zanemarjanje svoje dolžnosti. Zato pa našim narodnim glasilom ne preostaja druzega, nego da volijo nerazmerno manje zlo: da raje volijo nevarnost kake netočaosti na škodo gra-janih in napadanih, nego pa da bi opuščali vsako grajo! Ali slav. občinstvo izvoli pomisliti še nekaj dalje. Naša glasila so glavna pomožna sredstva zastopnikom naroda v parlamentu. Iz listov zajemljejo poslanci informacije o tem, kar se godi v domovini. A teh informacij potrebujejo neizogibno za svoje delovanje, v kolikor se pojavlja isto v osebnih pritožbah prcl visoico gospodo in v interpelacijah v parlamentu! A kdo ne ve, da se često dogajajo nepristojnosti in krivice, ki remeduro od cen- in Metodija« v Trstu, ki se bo vršil v soboto dne 2. avgusta ob 8. in pol uri zvečer v prostorih »Trž. bral. in podp. društva«, «e le uvaJala P»»ka*e ?! Mej tem bi bil par-ulica Stadion št. 19. Ilament eventuvelno že odložen ali zaklju- Tako torej stopimo Slovenci v bojne Sen' Zakasnele akcije pa so — ponavljamo vrste. Nad seboj razvijemo čisto in neoskru- njeno zastavo Majke Slave. Naš bojni klic pa — navadno le — zvoneuje po toči ! Le zvonite, kolikor hočete : kar je pobito, je bo klic slavnega bana hrvatskega Jelačica : po^to • so se morale vojaške čete. ki skrbe za mir, še pomnožiti. Pripetilo se je tudi vei- Javen shod bo v nedeljo ob 10. uri S kratka : pri uredništvih dnevnikov je izključena možnost, da bi še le preiskovala pred pol u dne v konsumnem društvu v 8tvan io dogodke in da bi govorila o njih gredo v. Med aretiranci „e nahajata tudi dva Rojanu. Sklicujejo ga nekateri župljani. Na še le P0*00* ko 90 se PrePr»5ala 9ama 1 — visokošolea. dnevnem redu bo razprava o imenovanju l>edništva SOsiljeiia zanašati Se na resili- Kralj Aleksander o razmerah v cerkvenega starešine od strani g. župnika COljubje in poštenje svojih dopisnikov Srbiji. Pre 1 včerajšnji m sta se senat in skup- Jurizze. oziroma poročevalcev. Zato pa jim je na ščina korporativno predstavila kralju Alek- Zopet krieeč slučaj ! Tu pa tam je da niao b,la sandru. Na pozdravna nagovora ob,h pred- čuti cel6 mej našimi ljudmi čudno mnenje, U)5n° obveščena, v neizogibno dolžnost, da sednikov je kralj odgovoril v daljšem govoru, da vendar ni prav, da tako pogosto in tudi l°jalno popravijo, kar so zagrešila. Povdarjal je, da projekt za posojilo je važna iz najmanjih povodov napadamo razne dr- To naJ si zaPomn'j° vsi ti3ti. ki ne in nujna financijeina predloga, katero treba žavne obiasti in da ne poštevamo težavnega vedo' kJe bi Jemali be8ede> da bi zadostno hitro rešiti. Z zadovoljstvom je povdarjal, da in kočljivega položaja načelnikov dotičnih £ra-)ali in 8€ *gražaii> če so iztaknili kako 9e je tek-.rn zasedanja odpravilo mnogo ovir uradov ali oblasti! Mi da nočemo pomisliti, ^točnost v kakem napadu ali graji v naših na parlamentariškem polju. Nadeja se, da da respektivni načelniki često tudi ob naj- ' ' bosti zbornioi napredovali na tej poti, da do bolji volji ne m«,rejo odpraviti hkratu vseh Ta "vajanja so se nam raztegnila proti vedeti v Srbiji do druženja sil in do vzpo- nedostatkov. naši volji- Ali *>ila 80 potrebna. In prilika se stavljenja stabilnosti, kakoršnjo dežela neob- In potem nam navajajo z veliko samo- nam Je zdela jako primerna, ker bo morda hodno potrebuje, ako hoče spolnjevati svoj »vestjo, ako v kakem opisu ali napadu na- zoPet zamera, -ter priobčujemo nastopni kri- narodni m gospodarski poklic. Podavšemu šem kaka trditev ni bila povsem točna. če5i elu6aj> ° katerem nam poroča do- novo ustavo, mu ni bil namen, da bi ustva- j Mi ne priznavamo le, da so tu pa tam p'8Qik. ril podlago za nova strankarBko-politična na- netočnosti možne, ampak pravimo cal6, da so ^ tukajšnjem vladnem listu od dne 1>(J. sprotstva, ampak v tem resnem trenotku naj ; neizogibne izlasti v listih, ki izhajajo sleherni jll^ja čitamo: bi se sploh ne bavili z malenkostnimi spor- dan. Tudi najtenkovestnejemu uredništvu se »Viene aperto il concorsi al posto di nimi vprašanji notranje politike srbske. Želja dogaja neizogibno, da objavlja včasih kako ^ommesso postale presso 1 i. r. I t ti cio po- njegova je bila le, da ustvari oporišče za netočnost. Treba pomisliti namreč, da ured- stale in Žaga.t vs|>e-en razvoj dežele, da bo imel vsakdo priliko, v službi za kralja in domovino, pomagati po svoji moči do konsolidiranja Srbije. Sedaj gre za to, da se Srbija ojači, da utrdi svoje gospodarske in narodne temelje ter napravi iste trajne. In čas je drag. Zato jHJzdravlja kralj z zadoščenjem, da je skupščina tudi o zadnji krizi potcazala spoznanje, da sedanji tren >tek je najneumestneji za malenkostna spletkarenja. Kralj je voščil obema zakonodajnima zastopoma srečo na delu za blaginjo domovine in dinastije. »Reforme« v Turčiji. V petrograj-skem »Vj-istniku Evropi« je neki »bivši diplomat«, o katerem se sodi, da je grof Igna-tiev, sletlnjič spregovoril odkrito besedo o onih famoznih reformah, katere je sultan že neštevilnokrat obljubil, a še nikdar uvedel v evropski Turčiji. Članka r pravi, da so bili vsi oni baje »energični« koraki, ki jih je evropska diplomacija storila pri sultanu za uvedenje potrebnih reform, le diplomatična laž. Sultan da sploh ne more izvesti ni kakih reform kri-stijanom v prilog, ker mu to zabranjuje koran, oziroma turška vera, ki proglaša vse drugoverce, ki žive v Turčiji, brezpravnimi sužiji. Sultan obljub ja lahko, kar hoče in kolikor hoče, a izvesti svojih obljub ne mire, ker bi to povzročilo konec njegovi vladi. —-Vsak fermau in vsafc i rade, katerega izdaja sultan, moia biti podpisan od Sejslam ulema, t. j. glavarjev turške vere. ki imajo gledati na to, da je vse, kar zaukazuje sultan, v soglasju s turško vero. Sultan je že večkrat navidezno izdal ukaze kristijanom v prilog, a Sejslam-ulema mu jih niso hoteli podpisati, vsled Česar je evropska diplomacija pustila stvar zaspati, da ne povzroči izbruha turškega fmatizma. Cla nkar v »Vjestniku Evropi« priporoča vsled tega, naj bi se evropejske velevlasti zdrnžile in naj bi Turčijo se silo dovele do izvedenja potrebnih reform. Vse dosedanje ništva listov, ki izhajajo sleherni dan, ne Gospoda, to je višek. Konkurz za mesto morejo, čim je došlo poročilo o kakem važ- javnega funkcijonarja v Žagi, za mesto funk- nem dogodku ali kočljivem dejstvu, dajati C'jonarja, ki služi le slovenskemu ljudstvu in to stvar še le preiskovati do vseh nje po- ki mora b;ti tudi Slovenec, se tak natečaj drobnosti. V to jim nedostaje v prvo mate- priobčuje v uradnem listu, vzdrževanem od rijalnega časa, v drugo pa jim je često na denarja in žepa davkoplačevalcev, jedino v poti tudi ali oddaljenost ali pa nepristopnost laškem jeziku T kraja, kjer se je dogodila grajana nepristoj- Namenoma in dobro premišljeno smo nost. Vrhu vsega pa so uredništva vezana rekli> da Javni fnnkcijonar, ki naj posluje po zahtevi čitateljev, ki žele hitrega poro- notri med slovenskim priprostim narodom, čevaoja. mora biti sin tega naroda. Narod potrebuje Ako bi hoteli list uredovati tako, kakor njegove pomoči, njegove dobrohotnosti. V to mislijo nekaterniki — da bi se vsikdar, Pa n€ zadošča, da dotičnik lomi kako slo- predno dajamo kako stvar v list, še le pre- vensko besedo, ampak mora imeti srce, Iju- pričavali na licu mesta o nje resničnosti — bežen do tega naroda ! potem pa bi se prav gotovo prav lepo za- ln takih VJudi iš5ej° 8 *amolaškimi nahvalili tisti p. n. čitatelji, ki plačujejo list t€čaji v laških uradnih listih! ravno zato, da hitro dobivajo vesti !! Prav To j« ™pet eden takih slučajev, ki mo-uljudno, ali bržkone prav odločno bi se za- rajo biti žigosani — zamera gori zamera hvalili na »novicah*, bolj ali manje ranih ! antikvi- doli ! ! Mi b*. se sramovali! Pišejo nam: Tr- A z glavnim pomislekom prihajamo še žaški lahoni nabirajo sedaj centeaime za le sedaj. Kaj pa naša stvar? Naša narodna »Zalego« in mora vsakdo plačati {oni pra-stvar, kateri smo dolžni služiti kakor narodno ' vijo: podariti!) 20 stotink, ako noče, da ga glasilo? Ali bi ta ne trpela? Interes te zapišejo v črno knjigo 1 stvari zahteva imperativno, da narodna gla | Governo z lesnega — pardon: z Gol-sila grajajo nedostatke, da glasno žigosajo1 donijevega trga, prinaša sleherni dan po dve krivico, ki se kjer koli godi narodu, njega koloni teh »protestnih« »darovalcev«, moralnim in materijalnim interesom. To je med katerimi stoje skoraj vsi mestni stare-neizogibna dolžnost narodnim glasilom. Ako sine, vsi mestni uradniki in vsi mestni bi se ista hotela izogibati vršenju te dolžnosti, bi Bploh ne bila to, o čemer govori njihovo ime. S stališča te dolžnosti naših glasil izvolite torej pomisliti, kako bi bilo, ako bi n&ša uredništva hotela pokoriti se označenim grajam in »dobrim nasvetom«, da bi namreč ne priobčevala nobene graje ali napada, dokler se niso sama prepričala do zadnje podrobnosti o njih resničnosti! Posledica bi bila namreč ta, da b; — v strahu uredništev, da ne bi se urinila kaka netočnost — izosta-jale tudi najnojneje in nepotrebneje irraje. ali pa bi prihajale na dan prekasno in bi vsled tega, izgubivše aktuvelnost sploh, izgubile svojo vrednost ! delavci ! Med neštevilo židovskih, laških in nemških imen nahajamo, tudi pr«"ih romanskih, kakor bo n. pr.: Zaje, Roje, U Ičigr^j, Mulič, Lurič, C u k, Čer vinskv, Gustinčič, Trobec, Mezgec, Vogrič, Cijak, Zaruba, Sesič, Jure-sid, Jelušić, B rezan, BenČina, Glinskv, Flego, Černe, Dobrave, Rovan, Batič, Dolenc, Bo-kalič, BabaronV Grulič, Budin;č, Jerič, Vodnik, Žuljan, Sablic, Pogačnik, Zivi<\ Janovic, Kovač, Jarc, Cibron, Podberšič, Peršinovič, Marinkovič, Kastelic, Košema (iz Kotora!) Novak, Barbič, Zalakost, Cernač, Rokovnjač (?), Usigovič, BenČiČ in — basta ! To so torej nasledniki starih Rimljanov, ki danes, hočeš-nočeš, morajo oddajati tli ko, da tako rešijo ali vsaj pomagajo rešiti »Zalego« in pa — uničiti (pretrda kost!) bivšega župana Dompierija! — Živeli novi Rimljani ! Protestlerji za »Lego«. Gornjemu dopisu dodajamo tu še nastopne svoje opazke. Vsled napada, ki ga je Dompierijeva stranka priobčila v svojem glasilu na vodatvo društva »Lega Nažionale«, kateremu vodstvu je očitala, da izrablja društvo v strankarske namene ter da vlada tudi v tem društvu kamorizern, upriz »rila je tržaška camorra neko protestno gibanje proti temu napadu in sicer tako, da vsakdo, kdor hoče protestirati, oziroma, kogar prisilijo, da mora »protestirati«, daruje po 1(1 novoičev »Legi« v korist. Židovsko trobilo pa priobčuje dolge liste teh protestlerjev-darovateljev, češ : glejte, koliko nas je, ki protestujerao proti društvu »Domenico Rossetti« ! Danes smo si hoteli vendar nekoliko pobližje ogledati te čistokrvne in navdušene »potomce nekdanjih Rimljanov« in smo pregledali vsa imena v teh dveh dolgih kolonah. Začeli smo šteti v prvi koloni in našteli smo vseh imen lL'1. Od teh 121 imen pa jih je pristno italijanskih celih — 37! (Reci: sedemintrideset.) Rezultat v prvi koloni pa nam je popolnoma zadoščal in nismo hoteli zgubljati časa, da bi z električno lučjo iskali Lahov tudi v drugi koloni, kjer bi jih našli morda še mnogo manje. Sedaj pa moramo računati, da je med temi 37 osebami z laškim imenom najmanje polovica italijanskih podanikov in Židov! Torej bi ostalo domačih Italijanov komaj 19! Seveda ne Italijanov-Tržačanov, marveč sploh avstrijskih Italijanov, ker Italijanov iz starih tržaških rodbin ni med temi 19 nitijed-nega! Pač pa se natiaja mnogo pravih I Tržačanov med onimi, ki imajo slovenska imena. Kakor je razvidno torej iz teh kalkulacij, je med 121 darovatelji za »Lego« v najboljšem slučaju komaj a v s t r i j - s k i h Lahov! Gotovo pa je tudi med temi 19 še nekaj takih, ki imajo v resnici slovenske priimke, a so si za to priliko izmislili laški priimek, da bolje paradirajo. Tržaška camorra je torej lahko ponosna na te svoje »čistokrvne laške« pristaše. Ako je torej v Trstu res kaj pravih, resničnih laških Tižačanov, morajo biti gotovo v vrstah Dompierijeve stranke, ker bi jih med camorristi, kakor je razvidno iz zgornjega, zastonj iskali ! Ta protest proti Dorapieriju je dokazal ravno nasprotno od tega, kar so hoteli dokazati camorristi in se lahko prepriča čitatelj iz »Piecolovih« kolon, da stoji camorra na zelo gnjili podlagi. Na tlelo! Pišejo natn: Včerajšnja krotka notica o protestnem shodu nas je vzradostila, kajti bali smo se, da se stvar preveč zavleče, kar bi le škodovalo neizogibni potrebni akciji v pritisk za rešitev našega šolskega vprašanja. Po našem skromnem mnenju bi bilo dobro, da se omenjeni &hod skliče na nedeljo, ali praznik in sicer ob popoludanskih urah, da bo tako slehernemu dana prilika za udeležbo. Za ta shod moramo že sedaj agitirati iu obveščati nase mase ! Osobito naj se zganejo očetje in matere naših nedolžnih otročičev, ki nimajo niti ene šole, kjer bi se mogli učiti svojega materinega slovenskega jezika ! Nastopimo vsi in zahtevajmo odločno, kar nam gre po državnem in naravnem zakonu ! i 0 zadnji hudi uri; ki je razsajala po naši okolici, nam pišejo iz Rojana : V ponedeljek dne 28. t. m. so se valili grdi sivi oblaki nad Rojanom. Obzorje je bilo tako, da je bilo groza. Po 4. uri je začel buči ti strašen vihar. Bučenje in gro-menje je bilo tako silno, da je Človeka pre-letala groza. Na to se je usula toča, ki je trajala blizo četrt ure. No, potem, ko je odnehala, smo mislili, da smo že dovolj tepeni. Kriva misal je bila to, kajti okolo ti. ure se je zopet usula še bolj gosta toča in debeleja nego prva. Trajala je zopet nad četrt ure. Umevno, je torej, da je škoda, ki jo je provzročila, velikanska. Bolj v zavetju ie potolkla nad polovico, na bolj odprtem — kjer je vihar posebno divjal — pa — vse ! Gospodu poslancu Ivanu Goriupu smo hvaležni, da se je potrudil radi odpisa zemljiškega davka. Ali ker nas v spodnji okolici ta davek še najmanje tišči, se obračamo do vseh naših poslancev s prošnjo, n a j e e potrudijo, i z 1 a s t i po tej nesreči, da bo finančna oblast ta sklepanje pogode b za dac na vino pošiljala le najve*tneje organe svoje, organe, ki bodo znali upoštevati tudi položaj nas kmetov. Seda) smo dovolj tepeni, in skrajno bi bilo, ako bi nam hoteli nakladati še krivično visok dac. To je vendar vnebovpijoče, da moramo mi od vina — ki je prideljujemo na malih kmetijah v strmih hribih in z veliko muko — plačevati isti užitninski davek na vino, kakor bogat trgovec, ki dovaža vino od zunaj in si tu nabira bogatijo ! Prosimo torej, gg. poslanci, bodite naši varuhi in zaščitniki 1 Hijene na srobeh. Dragi čitatelj : če te je pot privela na tržaško pokopališče, podaj se tudi na gomilo posojnega vladike, mitesra n preMagec* Andreja Marije Sterka. In vemo, da te bodo, ko si dospel tja, pretresala bolna čutstva, kakor so mene, ko sem videl znamenja, po katerih sem moral soditi, da je kaka hijena v človeški podobi skruoila ta grob. Na grobu stoji lesen križec, ki pa je ves ožgan od — ognja, da ne moreš citati ni ene Črkice na njem. Svetilnica pa, ki je v takem stanju, da je podobna onim, ka-koršnje vidiš na zaprašenih kmečkih vozeh, nima ni enega stekla in leži na tleh. Gredica je vsa razorana. Sploh napravlja vt»e to utis, da se je tu hotela maščevati zlobna roka nad spominom blagega pokojnega vladike...! Kdo je v prvi vrsti dolžan skrbeti za a:rob pokojnega vladike ? Gotovo škofijski ordinarijat. A tam gospodarijo sedaj oni mladi reformatorji. In ti se ne sramujejo stanja , v katerem se nahaja grob ! Zdaj so zadovoljni, zdaj plavajo v zadoščenju, ko se zlobni ljudje maščujejo celo na sj>ominu njega, katerega so tudi oni, ref ormatorji — dokler je bil še živ — preganjali in žalili, kakor Zidje Krista, učitelja apostolov. Ne. tega ni zaslužil blagi pokojnik — saj je bil ravno to njegov največi in r e-s n i č n i trreb, da je bil premil in preblag žnjimi, o katerih je moral vedeti, da so mu sovražniki —, tega res ni zaslužil, da mu hijene na grobeh skrunijo spomin, a da ga ai nikogar med poklicanimi in izvoljenimi, ki bi se — sramoval tega ! Reformatorji ! Pojte vendar na grob pokojnega vladike in {»opravite vsaj na spominu blagopokojnega, kar ste grešili na živem — dobrotniku svojem! Izpovejte svoj mea culpa. udarite se na prsa in — poboljšajte se ! Nase šolsko vprašanje. (Dopis.) Ko se že tojiko govori in piše o \prašanju slovenskih šol v našem mestu, dovolite mi, gospod uredn:«, da se tudi jaz s par besedami dotaknem tega vprašanja. Razun Čiri I-Metod i-jeve deške in dekliške šole pri sv. Jakobu nimamo Slovenci v vsem mestu, kjer so nas sami Italijan! našteli skoraj 10.», nol>ene slovenske š< le, a niti slovenskega otroškega vrtca. Da bi v sredini mesta ustanovili še jedno zasebno ljudsko šolo, na to ni mogoče niti misliti, ker bi ne zmogli tolikih stroškov. Pač pa bi se dal po mojem mnenju vzdrževati v sredini mesta brez velikih žrtev vsaj jeden otroški vrtec. V sredini mesta stanuje namreč več premožnih, ali vsaj dovolj dobro izhajajočih družin, ki bi za svoje otroke v tem otroškem vrt^u plačevale lahko nekaj na mesec in sicer 2, 3 do 4 krone. Ako bi se poleg te takse dala otroškemu vrtcu od strani občinstva se mala podpora, mogel bi otroški vrtec vsprejemati brezplačno tudi nekaj otrok revnih starišev. Ti otroci bi se v nežni mladosti tekom treh let toliko privadili slovenskemu jeziku, da bi ga potem ne pozabili nikoli več in tudi če bi bili primoran; nadaljevati pouk v laških ali nemških ljudskih šolah. Otroški vrtec bi imel tudi to zaslugo, da bi Be slovenski otroci že v mladosti spoznavali in sklepali prijateljstvo, ki bi jih potem vezalo tekom vsega življenja. Prišli bi n. pr. skupaj iz otroškega vrtca v laško ljudsko šolo, kjer bi ostal: tesni prijatelji, pogovarjali se skupaj v materinem jeziku in tvorili tako nekake slovenske oaze v laških šolah. Zavarovani bi bili na ta način pioti poitalijančevanju in ne bi nikdar pozabili, da jezik, v katerem jih poučujejo v laški ljudski šoli, ni njihov, marveč tuj jezik. Tudi sedaj se nahaja v laških ljudskih šolah mnogo slovenskih otrok, a ti se je- den druzega ne poznajo, se sramujejo govoriti v materinem jeziku in kramljajo laški med Beboj, kar jim iz navade ostaja potem za vse življenje. Saj imamo v našem mestu v tem pogledu mnogo žalostnih primerov. V kavarni ali gostilni naletiš n. pr. na dva znana narodnjaka, prebližaš se jima in — dozdeva se ti, da sanjaš: slišiš ju pogovarjati se italijansko. Ako ju vprašaš, zakaj to ? odgovorita ti gotovo: iz navade ! Da, da, navada je železna srajca 1 Zato pa glejmo, da se naši otroci že v nežni mladosti »navadijo« |»ogovarjati se slovenski, k^r : navada je železna srajca. Po mojem mnenju — pa nočem usiljevati tega mnenja nikomur — bilo bi za tržaške ^Slovence bolje, da imajo po vsem mestu osem slovenskih otroških vrtcev, nego pa štiri deške in štiri dekliške ljudskošolske razrede pri sv. Jakobu. (Temu mnenju bi mi ne mogli pritrditi kar tako. Siccr pa : naj se le čujejo različna menenja! Op. ured.J Draibe premičnin. V soboto, dne avg. ob 10. uri predpoludne se bo"io vsied naredbe tuk. c. ar. okrajnega sodišSa za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Kontovel 151, biciki in ura; ulici Fonta -none 'JO, kovaška oprema in železo; ulica Giulia 11», tricikl: Skorklja 17G, hišna oprava, stroji oprema v zalogi in vozovi ; ulica Laz-zaretto vecehio štv. 14, hišna oprava ; ulica Pozzo del Mare št. 1, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplo mi r ob 7. uri zjutraj 24 4° ob 2. uri popolu ire 27.5° C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.7 — Danes plima ob 9.18 predp. in oi> 7.36 pop.; oeeKa ob 2 34 predpoluda« in ob 1 57 pop »iudne. Društvene vesti. Iz Trebč nas prosijo, naj opozorimo, da je z veselico pevskega društva »Primorec' odložena na dan 17. avgusta tudi tombola na korist zavarovalnici za govejo živino. V slučaju neugodnega vremena se bisti veselica m tombola vršili 8 dni pozneje. Zavodu sv. Nikolaja 6o darovali gg. : Ivan Sedej, vikarij v Burjani 4 K, Tuškan Janko 1 K, Pirje\ec Nežika v Trstu 1 K, Loj Barbara v Trstu 2 K, Slebenik Franja 1 K, Kušijan Franja 1 K, Gregorčič Simon pesnik 3 K, MankoČ Ivan v Trstu 25 K, »Tržaška hranilnica in posojilnica« 100 K, »Savinjska posojilnica« v Žalcu 30 K. Bog povrni in daj veliko posnemovalcev ! Blagajništvo. Za CirJl-MetodJjski dar so doposlali gg.: Zidar Gregor v Trstu 10 K, \Varto Julij župnik v Bazovici -S K, Turk Josip, Škorklja 6 K, Peric Josip, Skorklja 5 K, I. I. Trst 5 K, Žagar Fr., Staritrg 4 K, Svetina Fran, Požun Iv., Andr-ijčič Ant. Trst, Zahanja Ivan Nabrežina, Godina Iv. (Ban) Škedenj, bralno društvo »Straža« v Plavji, družina Pažarjeva, Koželj Ant., Ana Štrukelj Opčine TrebČe po 2 K ; Kukanja Fr. Trst, Pertot Jakob Barkovlje, Pokič Antonija, Marija Mahor po 1 K. Katarina Kralj 44» st., Katarina Možina 20 st., I. N. 1 K, na veselici »Kola« nabrala Elvira Kravos 5 K 17 st. Skupaj 66 K 77 Btot. Prej izkazanih 387 - 03 Vse skupaj 453 K 80 stot. Srčna hvala ! Blagajništvo. Vesti iz Kranjske- * Krvosesi. Z Notranjskega nam pišejo: Se par mesecev in kmet pospravi svoje pridelke pod streho. Na zimo pričneta pridni Gorenjec in marljivi Dolenjec s svojim postranskim delom, kakor so: izdelovanja raznovrstnih pletenic, košar, košev in »suhe robe«. Med tem pa se Notranjec odpravlja, s sekiro in žago na rami, v daljnjo Romunijo, ali celo na Rusko v velikanske gozdove, kjer si z velikim trudom služi vsak lanji kruh. ^e da se tajiti, da včasih donašajo lepo svotico novcev domov. Največ kmetov-tesarjev odhaja v tujino iz ilirsko-bistriškega okraja in deloma tudi iz podgrajskega (v Istri). Vasi Pograje, Zabiče, Kuteževo, Trpčane itd. so po zimi kakor izumrle. Doma ostajajo le starci, ženske in otroci. Mož ali pa fant štela bi si v sramoto, ako bi čez zimo doma ostala. Tukaj pač velja pregovor: »Le kdor ni za drugo rabo, naj varje dom in babo!« Namen tem mojim vrsticam je opozoriti oblastva na načuveno, vnebovpijočo krivico, ki se dela temu res revnemu kmetu-trpinu ! Znano je, da je nai kmet sicer doberf pobo- žen, ali sila — nerazsoden revež, ki ne zna misliti se svojo glavo. Ravno zato ga pa po-vsodi in vsakdo izkorišča, kjer in kdor ga le more. To so tisti »skrivanje«, ki že po leti iščejo ljudi »za na Hrvatsko«. A kako brezvestno postopajo nekateri, o tem naj svedoč naslednje : Kmet je vdobil od »škrivana« aro. To je prva zanjka, v katero se je vjel nerazsodni kmetič, kajti vsaki »skrivan« ima tudi gostilno, kjer mora kmet zapiti vso tisto aro. Sploh je »škrivan« povsodi nekak angelj-varuh kmeta, katero varuštvo pa stane poslednjega mnogo, mnogo! Saj ga angelj-varuh izkorišča do mozga in kosti. Kmet je zaslužil čez zimo v tujini 200 —500 K. Seveda strada in trpi tam kakor ž;vinče : polenta in slanina sta mu v edini živež ves čas. Ves izmučen in izstradan, ali vendar vesel se na spomlad vrača* domov. Saj ima v žepu težko prislužene stotake ! Koliko tisočev prinašajo domov leta za letom ! Ali kaj pomaga ves ta denar, ko ga ne obračajo v korist 1 Takoj, čim je prišel naš znanec domov, zbobna vse svoje znance in prijatelje in pričenja se obče — pijančevanje! Pri »skrivanih« se popiva vse noči. Kmet, žena mu, sinovi, hčere, vse popiva po cele dneve. Ni čuda, da z muko prisluženi denarji izginjajo v najkrajšem času v žepe gostilničarjev. Ša par slučajev. Fantje se domenijo, da jeden za drugim pribivajo bankovec po 100 gld. na vrata gostilne. Na to začenjajo popivati in popivajo dalje, dokler niso zapili 300 do 400 gld. In ker je vsa družba pijana, tudi ne more kontrolirati, kako se vodijo računi. Meni je znan slučaj, ko so fantje 6 bankovcev po 100 pribili na vrata in jih — zapili ! Drug slučaj bi bil ta-le : Fant je naročil sod vina 300 —400 litrov. Ko so pri-valili sod, je fant izdrl pipo, da je vino odteklo po tleh ! Taki in jednaki slučaji se gode sleherni dan. In mi si ne moremo misliti drugače, nego, da merodajni krogi niso dobro poučeni. Zato je želeti, da se tudi tu zavedenemu kmetu priskoči v pomoč. * Mistifikacija. Tudi mi smo bili po ljubij nskih listih — sporočivši o smrti bivšega ravnatelja čistilnice riža v Trstu, g03p. Riebesela — posneli vest, da so zaprli njegovo soprogo, ker je na sumu, da je moža zastrupila. Sinočnji »Slov. Narod« pa prinaša to-le vest : »Mistifikacija. Po vseh nemških listih je v raznih varijacijah krožila vest, da je bil bivši ravnatelj čistilnice riža v Trstu, gosp. Riebesel v Vidmu pri Krškem zastrupljen in da so zaprli njegovo ženo, ker je na sumu, da je ona moža zastrupila. Po nemških listih smo tudi mi posneli to vest. Sedaj se nam pa poroča od jako verodostojne strani, da je vsa stvar le mistifikacija. Upamo, da se razkrije, kdo je vprizoril to sleparijo«. Mi smo hiteli s priobčenjem te vesti, ker smo — seveda nehotč — tudi mi storili krivico soprogi pokojnega. P. S. Pred zaključkom lista je prišel v naše uredništvo gospod Ivan Levičar, brat gospe Riebesel, ter nam je dokazal s pismi, ki jih je dobil danes, da je res vse grda mistifikacija, kar je še posebno razvidno iz dejstva, da g. Riebesel niti umrl ni, ampak je živ in zdrav in se nahaja sedaj v Hamburgu. Tem več razloga je nam za iskreno obžalovanje, da smo tudi mi postali žrtev te nesramne mistifikacije. Izlasti obžaljujemo še radi g. Levičerja, ki je znan tu kakor poštenjak in reelen trgovec. Podgorski. * Ponesrečen nemški izletnik. Josip Kastner, 20 let star, oženjen, zasebnik iz \\"asserburga ob Ini na Zgornjem Bavarskem, je predvčeraj slonel na platonu brzovlaka. Blizo Št. Pttra je omahnil in tako nesrečno padel na tla, da si je od zadi prebil črepinjo. — Pripeliali so nezavestnega v deželno bolnico v Ljubljani. Kastner se je udeležil pevskih slavnostij in se je z drugimi izletniki odpeljal v Trst. Vesti iz Štajerske. — Demonstracija celjskih nenišku-tarjev. Ko se je predvčeraj ob 10. uri 22 minut dopoludne vozil mimo Celja posebni vlak nemških pevcev iz »Reichac v Trst, prišla so na železniško postajo v Celju nem* ška narodna društva celjska z zastavami in vsi občinski svetniki, na čelu jim podžupan Rakusch. Nemci iz »Reicha« in celjski nem- škutarji so skupno peli »Die \Vacht ain Rhein«. — Velikanski požar pri Mariboru. V Potovarju pri Mariboru je včeraj uničil ogenj 21 hiš, skupaj 32 poslopij, mnogo živine in žita. Vsa krma je pogorela. Oba sinčka posestnika Singosta, ki sta zanetila ogenj, igrajoča se z žveplenkami, so mrtva potegnili iz ognja. Gasilna društva so neumorno delovala šest ur, a brez vspeha. Brzojavna poročila. Sankcijoniran zakon za Istro. DUNAJ 1. (B.) Kakor javlja »Wiener Zeitung«, ie cesar podelil najvišjo sankcijo zakonu, sklenjenem v deželnem zboru istrskem o vod njih gradbah in delih za uravnavo vodovja v dolini reke Mirne. Car Nikolaj na avstrijski vojni ladij i. PETROGRAD 1. (B.) Car Nikolaj in veliki knez Aleksej sta obiskala včeraj avstrijsko vojno ladijo »Szigetvarc. Nova delniška družba t Trstu. DUNAJ 1. (B) »\Viener Zeitung« objavlja: Ministerski predsednik, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari, je v sporazumljenjti z ministerstvoma za trgovino in poljedelstvo podelil delniškima družbama »SocietA Italiana pel carburo di calcio acetilene ed altri gas« v R mu in »Societa Ve-neziana di elettrochimica« v Benetkah v i družbi z dr. Hektorjem Ricchetti, odvetnikom v Trstu, dovoljenje za osnovo delniške družbe pod firmo »SocietA anonima per la utilizzazione delie forze idrauliche della Dal-mazia< (Delniška družba za izkorišče vanje vodnih sil Dalmacije) s sedežem v Trstu. (Dalje na četrti strani.) Proti kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno lip istilje. Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 stotink. elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 * ^ * cene. M M tf 5 VILJEM DALLA. T0RRE • v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) * MoJe pohištvo donesesredo. ■ « I! XXXXXXXXXXXXXXXX X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X JJ z o«eJenl» Jamstvom ^ X naznanja slovenskemu občinstvu, da X x x je prevzela X srvo slov. zalogo noilva x X iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X X vara v Solkanu in Gorici X X Antona Černigoj-a * Katera se nahaja )£ X v Trotu, Via Piana veochia X X (Bojario) it. 1. X X* {Dt desni atranl cerkve bt. Petra). X Konkorenoa n«mogo6&, ker J« blago #C X is prve roke. X žxxxxxxxxxx~**x» C® t Mmflor Levi Minzif g © © o sedaj so izvedli 21 mrličev. Nad sto pa jih utegne biti še zasutih. 149 je bile> reše-mih. Malo je nade, da bi zasute mogli rešiti. Poslopja ob ubodu v rov so porušena. Del premogovnika je začel goreti. Ko je došla vest o tej nesreči, se je parlament v New sudwaleeu odgodil. Nova zakona. DUNAJ 1. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja zakon od 19. julija 1902. o odpravi erarič-nih mitnic na cestah in brodih ter zakon, tičoči se u vedenja davka na vozne I »stke od osebnega transporta na železnicah. Zakona stopita v veljavo s 1. januvarjem 1903. Smrt pod vlakom. KAJiRA 1. |B.) Polkovnik Foreslier Walker, generalni adjutant za|»ovednika an-giezkih čet, te sinoči v Helnanu prišel pod vlak in (»stal mrtev. (ribanje na Franeozkem. PARIZ 1. (B.) >Ecbo d« Pariš« poroča o govorici, da je pajn-ž odposlal francozkej vladi protest proti odredbam sovraž jim koa-gregacijam. Bese«lilo tega protesta da se vsaj za «e-daj ne priobči, da se o tem ne izzovejo represalije od strani francoske vlade. Zaloga oglja je na prodaj v Trst ti. A" istej se prodaja od 25—vagonov oglja. Vzrok prodaji je pomanjkanje voditelja. Več se izve v npravnistvu našega lista. Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško fstro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. ta (t lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega ban ^nega društva in bavarske hi|>otekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v ' raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplačavš: v slučaju že* J nitve ali prehoda v vojake zavarovanj znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Riva dei Fescatori št 1. Telefon 469. Iščejo se povsod rastopniki in apenti. o, kovane slovenske pspmoje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoflijevo -m cikorijo. V najem se odda meblovana soba v ti lici Tor-rente .št. l>4, T. — Vprašati je tam v kroiačnici. FERDO GUSTINČIČ klesarski mojster TRST via Gimiaiii lii — BARKOVLJE (zraven pokopališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Gustinčič klesarski mojster. U v nap hiša v dobrem stanju kmetijskim poslopjem in malim zemljiščem. Oglasiti se v JAKOB BABIBIC trscovec z Jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij,. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Zivic i dr. (Seli i vit/ iV Coinp.f) Zaloga strojev, tehničnih predmetov in materijala Delavnica. — Inženjerski urad. O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam. da greste V TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST Trstu, ulica Zovenzoni Št. 5, — Najfineje testenine, }>o jako nizkih cenah, III. nadstropje, ter E00^* žlta> ovsa, otrobi. — Razpošilja na- ^— ročen o blago tudi na tie/.elo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. V sredini mesta ■ I v Trstu, ulica se išče prazna velika soba porabo kuhinje. |f|||136l fcGppSP San { Giovanni ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam v dobi te vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Skladišče vina u lica Acquedotto *t. 23. Prodaja vina v •olih in buteljkah, Fine pa^tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej ~ik in konkurenčnih cenah. „Anten k Franz" pri trjru vojašniee. Prodaja se : MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino. špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene oklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VALVE tzaklopnice) in druge medene ali bronene predmete. M AGILNE ULOGE t. j. plošče, »vitke in dr. iz gume, azbesta, bombaža. š?ITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAbT za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilniee in čistilnice za žito, slaniorezniee. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Ponudbe na upravo »Edinosti«. Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv.. 16 nasproti Komando Marine. T R G 0 V I X A ^ jestvin in kolonijalnesra hlasra, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem aajudauejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje ima zalogo pečij od majelike v velikem izboru, pa ni a novost, bodir-i glede risanj ali bbrv*. Snov sestaja t>d pans* stanovitne zemlje. Izključna zalogu za Trst-, Primorje in Dalmacijo alavnoznane in odlikovane tovarne za peei Bratov S^chut« v B-anskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani o()0/° na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih peči iz železa ali udelsuih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah. Konrad Jacopich Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodo- D . , r . . . , . J 1 * . ■ , . -, J . . , , Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo- vodov, vodnjakov, cest Itd. in se tudi EJela aijalij navadnega in najfinejša olja, najfinejše te- krčma prevzame xxxxxxxxxxxxxxxx rtenine, nadalje moke, otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na de-ielo na debelo in drobno. Ceniki franko. v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. \ Crna istrska...... 36 „ Istrski refošk..... „ 48 „ Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi iediii po zmernih cenah Družinam se |>opilja na dora Od 10 litrov naprej: Ipavtko telo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča **e tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej jk> dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Obuvala! j Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve »v. Petra Piazza Roeario pod ljud Solo) Boirata /aloira raznovrstnih obuval za srospode. cospe in otrok«'. Postne naročbe se izvr^ takoj. Po>iljatve so poštnine proste. Prerzema \«»ako del^ na debelo in drobno ter izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon-korenćnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič ćevlj. mojster. Zalagatelj uradaikov in uslužbencev konsum nega skladisča c. kr. plavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lk>yda < < ( C trgovec z jedilnim ^ blagom v Trstu, ^ < < < < i < < C I_______ Odlikovana v Rimu ^^ se zlato kolajno in zaslužnim križcem. Odlikovana na Dunaju \ se zlato kolajno in ^ častno diplomo. ^ > ulica Canale 5 ) nasproti cerkve sv. Antona novega. Ivan Angeli Etini specijalist za izdelovanje zidarskih \ in slikarskih čopićev : lastna špecijali- v deta čopičev za barvanje s pokostjo. ^ Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. S koščekom sladkorja zavžite po potrebi 30 do 40 kapljic A. Thierry-j evegfa balzama <1* za»iol>ite korenito notranje čiščenje ter ral>ite ia balzam ne ie na notranje temveč t it«i i na zunanje, se p t?m obvarite vnetij. Edino pristno se zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem zamašku vtisnjeno tvrdko. Vdobiva se v lekarnah. Po pešti 12 malih ali (5 velikih steklenic 4 krone. Thierry (Adolf) Limited lekarna k angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) Pazite na zgoraj označena znamenja jtriBtnosti. Se ne boji nikake konkurence glede kakor t izdelka. zmernih cen kakor tudi izvrstnega J J Najstarejsa slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST pri jHiroča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpe žao pohištvo, bodisi svetlo fcli temno pciitireno, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi narofbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim ! Čuvati se je dobro da se ne za s menja moja tvrdka s konkurenti \ ^ jednakega imena. ^^ Ivan Kacin knjigovez MT Kontovelj 151. (Društvena krčma) se priporoča slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoče delo. TOUflRNfl POHIŠTUfl I IGNACIJ KRONI Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST ul. ( assa
  • be — — na zahtevanje brezplačno. — — Stavblnsko podjetje Hiša v Ajdovščini z dvoriščem, vrtom in travnikom, nu ! vrtu cvetličnjak, na dvorišču poslopje i za hlev, je takoj na prodaj ali s 1. oktobrom v najem. Les;a ob državni ce>ti. en streljaj od železniške postaje. Stavim popolnoma primerna za večjo gostilno ali trgovino. — Več pove upravnistvo lista »Soča«. Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbMo in nmetno tljučarstvo. Del&lnica za konitrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mesarska dela kakor: kompletna okna cele stavbe in izlosna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh*vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: O f najelegamnej>i, najboga- jpon C jalun tej$i na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-binski list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplaćno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane na leto : navadna izdaja K. 24-24 Mk. posamezno 50 st. 50 Pf. luksna n „ 40-40 Mk. ^ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. „ 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Pldsslgasse 1.