212 štev. V Ljubljani, torek 2. septembra 1918. Pavšalni franfco/ H. ieto. ir X4ttb$s»n! ki pa# poSti; ««* leis ... K M— **! !c'a . , 42‘— *»te4 Seta . ■ . , 2f -** ®W*8 .... T— m li&i&mmatvai uk ijsift -,«» aift*! K £®‘— «* <5a#j Seka « * 5°'~ s* astri f»*» * . **— ■« .'*&£»» • . £r~ « S* flsmeee usrotbe km »»ŠHjstre flenaijs te teorema »siroti. tt um talki aaj pošiljaj* cKjr m« iirok prostor k« enkrat 40 vicu, za večkrat popust. Orttolttefc j* aj, ^ ia# " * KM. — OjsrsTaUtvo Jo m HOarSjlae« trpa ■*- 1 r1 >’89 Meftt Št «7» U, Uradno poročilo o vesti plebiscita v Mariboru. Ldu. Ljubljana, 1. septembra. Od 25. avgusta naprej so Italijani oči-vidno v ztezi z Nemci razSirili po vsem svetu vest, da je za Maribor sklenjen Plebiscit. Kdor je čftal dotifne vesti, Utirane iz Lugana, Ženeve, Berlina a!i Dunaja, mogel bi razvideti, da je stvar izmišljena. Eni so pisali, da je nttohi predlagal plebiscit v celem °krajnem glavarstvu Maribor, drugi da je Tardieu stavil protiprediog, naj plebiscit vrši samo v sodnem okraju Mariborskem, kar da so podpirali tudi Ameribanci in je bilo baje sprejeto. r dopisnica ati s»sn&a. — Otipat Ste fc'&klra]o. — Rokopisi to so Tra#ajo. janski časopisi poročajo iz Pariza, da je Tittonl v najvišjem svetu z ozirom na avstrijske, ugovore glede mesta Maribor predlagal, naj bi se ta spor poravnal potom plebiscita. Poleg drugih razlogov italijanska delegacija svoj predlog utemeljuje z ugotovitvijo, katera, ker prihaja iz njenih ust, mora povzročiti prijetno presenečenje. Italijanska delegacija namreč pravi, da aranžma potom plebiscita Jo toliko bolj priporočljiv, ker jo to najprimernejša (tlberal) rešitev teri-torijalnih vprašanj. Ako je v tem iskreno priznanje od strani italijanske delegacije, potem smo upravičeni upati, da bode Italija vpo-trebila io pravično sredstvo tudi glede lastnih spornih vprašanj. Nikjer M ne bil tako na mestn, kakor v jadranskem vprašanju, ki obtežuje konferenco že mesece in ki zavira sporazum in iskreno prijateljstvo med vsemi zavetniki. Gotovo se gospod Tittoni spominja, da več kakor 800000 Jugoslovanov z vztrajnostjo zahtevž, da naj se jim vendar kečno aa prilika, da izrazijo potom pravičnega sredstva, kakrkšno je plebiscit, kateri državi se hočejo pridružiti in tudi da je jugoslovanska delegacija že zdavnaj stavila tak predlog 4* Ta članek zadosti dokazuje, da do 30. avg. ni bil izvršen nam neprijazni sklep o mariborskem vprašanju. Ldu. Dunaj, 30. avg. (CTU.) »Neue Freie Presse44 javlja iz St. Ger-maina: Kakor je izvedel naš dopisnik, se je sklenil glede južno-štajerskega kompromis. Način ljudskega glasovanja, kakor ga je predlagal Tardieu In oni zastopniki velesil v vrhovnem svetu, ki so Jugoslovanom naklonjeni, je bil zb Nemško Avstrijo tako neugoden, da so se THtoni in oni člani vrhovnega aveta, ki žele Nemški Avstriji koristiti, da ne bi bilo vse izgubljeno, odločili rešiti vsaj Rsdgono in levi breg Mure za Nemško Avstrijo. Ljudsko glasovanje bi tedaj popolnoma odpadlo. Opomba Ljubljanskega dopisnega urada: Kakor se vidi iz nekaterih glasov zadnjih dni, ki so govorili o nekem tozadevnem sklepu vrhovnega sveta v Parizu glede plebiscita za Maribor so se zopet enkrat izjalovile pobožne želje Italijanov in njih »velikodušne obzirnosti*4 napram Nemcem. Svoj umik bi sedaj radi pokrili s »rešitvijo vsaj Radgone in levega brega Mure za Nemško Avstrijo**. Pogodba z Nemško „ Avstrijo. Ldu. St. Germain, 31. avgusta. (Dun. Ku.) »Matin« piše: Komisija za obnovo in odškodnino bo morala strogo nadzorovati Nemčijo, da ta ne bo prikrajšala zaveznikov. Glede Nemške Avstrije bo pa skozi več let imela popolnoma drugačno nalogo. Paziti bo morala na to, da bo mala repub- lika imela vse pogoje za obSioj. Največja težkoča bo obstajala v tem, da se prepreči, da bi Nemška Avstrija postala odvisna cd kateregasibedi svojih sosedov. Kakor poročajo listi, so končno vendarle sprejeli v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo klavzulo, po kateri# bo tej državi nemogoče, združiti se z Nemčijo. Ldu. S t. G e r m a i n, 29. avgusta. (Zakasnelo.) »Temps« dozirava o že sklenjenih oziroma nameravanih upre-membah v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo: Okolnost, da-li so vojna posojila naložena v Nemški Avstriji, nikakor ne bo merodajna za to, ali ima imejiteij pravico do terjatev napram nemško avstrijski vladi. Nobene pravice no bo imel, ako je postal državljan katere Izmed novih nasledstvenih držav. Nadalje bodo vsi predvojni dolgovi, ki ne temeljijo na titrih, na enak način razdeljeni na vse nasledstvene države, kakor je bilo v dosedanjem načrtu določeno le za nstitullrane dolgove. Vrhovni ivet se je pečal tudi z vprašanjem preskrbe Nemške Avstrije s premogom. Med Nemško Avstrijo, Poljsko in CehoslovaŠko bodo sklenjene pogodbe za dobavo premoga na podlagi predvojnega stanja. Nem. Avsuija bo morala v zameno dobavljati različno blago. Napetost med Romunijo in Jugoslavijo. Pretirane romunske zahteve. Bel grad, 31. avg. (Izvirno poročilo.) Pretirane nraunske zahteve v vprašanju Banata so privedle tako daleč, da se je doslej prijateljsko razmerje med Romunijo in našo državo vidno ohladilo. Romuni so začeli nastopati popolnoma po laškem receptu. Čimbolj je bila naša vlada popustljiva, tembolj jim je raste! apetit in tem več so zahtevali. Mirovna konferenca je določila v Banatu demarkacijsko črto, ki je bila potegnjena globoko v nafie ozemlje, Romuni pa vseeno niso bili zadovoljni. Njih vodilni politiki, da celo ministd so javno Izjavljali, da določila mirovne ,, . . jih konference ne brigajo in da so trdno odločeni, dobiti cel Banat, če ne z lepa pa z grda. Začeli so ob demarkacijski črti zbirati močne vojaške oddelke, ob čnem pa so dirigirali svoje Čete, ki so bile pripravljene za Budimpešto proti naši severni meji. Manjši oddelki so že večkrat pošku-siil prekoračiti demarkacijsko črto tako, da so jih morale naše straže energično zavrniti. Na odločno intervencijo naše mirovne delegacije Se je naposled vendar zganila mirovna konferenca in je v precej ostri notf sporočila romunski vladi, da pod nobenim pogojem ne popusti od svojih določb. Vest o tej noti je vzbudila v belgrajskih krogih občno zadovoljstvo, ker upajo, da se bo Romunija sedaj vendar iztreznila in uvidela, da bi nadaljevanje njene politike nujno dovedlo do novih katastrof. Saj mora biti tudi Romunom' jasno, da Jugoslovani ne morejo mimo gledati, kako nam nenasitni sosedi kradejo najlepše pokrajine. Nota mirovne konference pa pomeni budo moralno zaušnico Italiji, ki je Romunijo v njeni grabežljivosti tajno In tudi javno na vso moč podpirala. Pritisk na Romunijo. Ldu. Belgrad, 31. avg. Iz Pariza se javlja cd dne 27. t. m.: Sinoči je Clemenceau naslovil romunski vladi brzojavko, kjer izjavlja, da mirovna konferenca ne dopušča nikakršnega kršenja meja, ki jih je določila med našo kraljevino in Romunijo v Banatu. Kruto postopanje romunskih vojnih sodišč. Ldu. Veiikl Bečkerek, 31.avg. Romunska vojna sodišča v zasedenem delu Banata obsojajo kar kupoma one, ki so obtoženi razžaljenja romunskega naroda, razširjenja za Romune neugodnih vesti, zlasti o kretanju vojske, izjav proti romunski okupaciji In tako dalje. V Aradu je bilo naenkrat 5 Madžarov obsojenih na 1—12 mesecev zapora in na denarno globo do 1000 lejev. * Anita!« LEVSTIK. 154 nadaljevanje. Višnjeva repatica. ™m’teSica! M^h”ž P««*™, -tu je moja desnica! Le ste, kar izvolite biti, ni vaša krivda; kaj pomen« da ste slepar? še n&lce bi se vam posrečilo pa bi bdi postali finančni minister Boga zahvalite!« »Izvrstno,« se je zasmejal grof, položivši roko na kljuko. »Humorist ste, gospod Mahnč, tristo hu-manov • • • Tak zbogom: vse dobro in mnogo uspeha!. b Ločila sta se s tegobnim občutkom, dasi nista povedala najgloblje resnice. »Vse, .karj sem mu rekel, je bilo tako prazno in navadno,« si je očital Mahnč. »Buržuj bi se ne obnesel pusteje... Zakaj ga nisem objel in mu rekel: moj brat? Ah, vraga, kako se človek osuši v tej prekleti politiki!« »Edini, ki me je spoznal, in mi je vendar stisnil roko,c je premišljal grof na stopnicah. »Ali sem ga zahvalil kakor človek človeka? Zakaj to, to je glavno; ne maščevanje, ne boj, marveč tisto malce ljubezni, kx jo iščemo vsi...« Tesnobno ga je obhajala zavest, fa ““ J® oamah vseeno, kaj opravi Mahnč. »Vse je trhlo in malodušno, toda solnce sije na nas nevredne ljudi, kakor sije na drevje v njegovi nedolžnosti m na kamen, ki ni grešil nad nikomer!« je vzkliknil, ko je stopil iz ulice ter zagledal pokojno vedrino neba. »Solnce sije, in kljub nesreči, kljub mrkli dedščini greha in sovraštva ve vsak izmed nas, da je ni na svetu važnejše resnice in višjega, svetlejšega misterija . .. Solnce sije, življenje utriplje; to je sreča. Življenje ugaša, trepet srca zamira, pohlep oči se utaplja tja, kjer solnca ni; to je gorje in bol. Čemu se ne morem odkriti Mariji, da bi mi ona povedala, kaj je pravo: maščevanje, ki se upira solncu, ali dan življenja, kateremu je vseeno, karkoli se zgodi z nami ničevniki, praški na cesti!« Misel, da bi povedal bolnici, kaj mu teži srce, je hodila že zdavnaj ob njegovi strani; toda čim bolj je čutil, kako bi se olajšal v takem priznanju, tem manj si je upal misliti nanj. Še zdrava bi se zgrozila pogleda v brezno izobčenih, o katerem je težko, da kdaj premišljevala; odkriti ji ga zdaj, bi pomenilo skruniti nedotekljivost smrti. Kako bi prenesla, če ji razodene on, dobrotnik, tolažnik in edini prijatelj v poslednji zapuščenosti, kdo je in kaj — če ji pove, kaj je počel io Se počenja, in s kakšnim denarjem je zagotovil brezskrbnost njenih zadnjih dni? »1 udi ako bi ne bilo v vsej naši zgodbi nič podlega in blatnega, je ne bi smel motiti. . . Ona Pja^a Z(kj vsa v tisti veliki ubranosti, ko se zgrinja sleherna misel in najmanjši utrip krvi v eno samo, sveto^ tožbo po življenju. Kdor bi jo dramil iz te bolečine, hj pljuni] na sakrament.« Nekdo ga je pozdavil in nagovoril, toda on ga ni spoznal. Kakor pijan je stopal dalje po že omiljeni pripeki julijskega solnca, ki je odevalo ceste in pročelja hiš v svojo zlato popoldansko svetlobo. »Pa če bi molčal — saj drugega ne preostaja! in ne bi snel krinke pred njo ter bi jo pregovoril.. . odvedel jo v skrito zatišje na jugu, tja kam pod egiptovske palme, v deželo čudežnih okrevanj in nepričakovanih ozdravljenj?« mu je šinilo zdajci v glavo. »In jiotem, ko bi bile njene uboge prsi zaceljene, bi živela kje nepoznana. Služil hi smehljaju njenih oči, vin tako bi odkupil vse: njihove grehe, in svoje ... Ali je še Čas, moj Bog? Saj to vendar ne gre, da solnce sije, tam pa umira bitje, ki je živelo veselju in luči, naivno kakor travica na polju, brez krivde kakor cvet sredi vrtnih gredic!« Iz te mehkobe je skočil mahoma v svoj prejšnji dvom: »Kaj je pravo, to ali moje sovraštvo? Kdo, kdo mi pove? Ce premislim, da so ljudje, ki Žive in umro, ne da bi se morili s tem notranjim bojem — otroci sreče, bogastva in vsakatere časti, ki nimajo koga sovražiti, ker nimajo komu očitati! Njih življenje je jasnost, gotovost in mir, naše — blodnji in dvojba brez oddiha; prokletstvo nanje, ki so od-jedli naš delež. .. Kaj ne, kaj ne, prijatelj Pepa Veselko?« ____________________ ! DaB« «9?.} Naš zapad. Pariška konferenca počiva, ali natančnejše rečeno, rešuje vprašanja, ki so ne samo kolikor toliko postranska za nas, ampak tudi več ali manj lahka. Najtežji problem, okoli katerega se je sukala svetovna politika v zadnjih desetletjih, Jadranski problem, ki je nekako težišče in obtežilna preskušnja političnih zvez evropskega ravnovesja in je instinktivno pognal Italijo v ev- . ropsko (vojno, ta problem je bil že > večkrat načet, a vedno zopet odložen všled svoje zamotanosti. Ta problem je naklonil Francozom in Angležem zmago ob Marni, ker je odpadlo vsled njega ne samo toiikointoiiko italijanskih divizij, ki so že pripravljali zanje Nemci barake v Alzaciji, ampak tudi oprostil stotisoče francoskih čet, ki bi bile prikovane na italijanski meji; problem vsebuje nemški „Drang nach Osten“, objemlje celo Jadransko in Sredozemsko morje in gre še dalje , proti vzhodu. In tu je nekaj čudnega. Dočira ; tvori za vse sile razen Italije ta problem bolj vprašanje svetovnega prestiža, je ves svet poln debat o tem vprašanju. Pri nas pa ne pomeni Jadransko vprašanje kakih ambicij države kot velesile, ampak grabi narod in državo pri korenini življenja, pri nas, se zdi, smo se že udali v usodo in naravnost fatalistično pričakujemo odločitve. Kaj pomeni za obmorsko državo dejstvo, da je odrezana od morja, tega se danes v nenormalnih časih maiokdo zaveda — a bo kmalu vsak občutil. Doživimo lahko usodo ribe, ki so jo vrgli na kraŠki kamen, da tam cepetajoča pričakuje konca. Nič boljše ni v narodnem oziru. Slovenci smo danes mentaliteta, in če hočemo spraviti v novi državi svojo narodno dušo do veijave in vsega razmaha, mora priti pod državo cel narod ne pa tako, da manjka najboljši del, glava. Martinčku se sicer lahko odbije kak ud — ampak nikakor ne glava, kvečjemu rep. Zato si mora biti slovenski narod na jasnetn — če hoče res ostati narod — da ni s koncem mirovne konference rešeno tudi njegovo vprašanje, ampak, da bo rešeno takrat, ko bo združen ves narod. Tu pa ni pomagano niti s trenutnim navdušenjem niti s črnimi zastavami — kajti da nas konferenca ne bo združila, o tem dvomiti je dovoljeno samo otročajem. Vzemimo si za vzgled Italijane same in pa Srbe. Pa brez deklamiranja narodnih pesmi. Cel narod mora imeti zavest, da brez Zapada ni narod in ne bo. Na konferenco je. sploh najbolje, da se ne misli, kajti jadransko vprašanje se vsled svoje kompliciranosti najbrže niti rešilo ne bo — ampak razsekalo nalik gordijskemu vozlu. Zato pa mora cel narod prijeti vsa vprašanja od vprašanja stanovanja navadnega železničarja pa do najzamotanejšega političnega. Ampak treba začeti — da ne začnejo drugi. P. P* Pismo s Koroškega. Imamo naredoo o sekvestracijah imetja tujih državljanov, nadalje a-grarno reformo, ki tudi zahteva se-kvestracije veleposestev in poleg tega deluje po Koroškem komisija za u-gotovltev Škode storjene po Nemcih, ki ima pravico deveti pod se-kvester imetja onih državljanov, ki so se pregrešili proti slovenskemu narodu in proli jugoslovanski državi. Pod sekvestrom je bilo imetje grofov Thurnov-Valsasina v Pliberku, Kaplji in Mežiški dolini. To veleposestvo meri skupno 18.183 ha, reci osemnajsttlsoč hektarov zemlje. To imetje je last samo dveh oseb. Kakor že rečeno, posestvo je bilo pod se-kveslrom, pa gosp. Duoglas Thurn, prejšni avstro-ogrski poslanik v Sofiji in Petrogradu, se je peljal v Ljubljano in je gospodom pri vladi zatrjeval v lepi slovenščini in še lepših .»manirah1*, da je Jugoslovan, da je v času svoje diplomatične službe v Sofiji in Petrogradu za zbližanjc in korist Slovanov itd. In gospodje pri vladi, ki še vedno vidijo v grofu neko višje bitje, so mu vse lepo verjeli in danes grof Duoglas gospodari na svojem veleposestvu kakor mu je drago in ljubo. l3to se je zgodilo z drugim Thur-nom, grofom Vincencom, ki ima po leg velikanskih gozdov še jekiarno v Guštanju. Toliko časa je hodil in moledoval pri vladi, da so tudi nad njegovim imetjem dvignili sekvester. Trdil je sigurno, da je Cehoslovak, a pri tem je gotovo pozabil povedati na vladi, da je njegova tovarna za jeklo poslala ob času nemških invazij v Mežiško dolino okrog 25 vagonov podelanega jekla v Nemško Avstrijo, med tem ko so jugoslovanski trgovci prej in pozneje zaman čakali na jeklo. Pred kratkem je prišlo pod sekvester velepostvo barona Helldorfa v Vobrah, Lipici, Grebinju in Bistrici. Veleposestvo, ki meri ca 7400 ha, obstoji večinoma iz gozdov. Dejano je bilo pod sekvester, ker je, kakor dokazano, baron Helldorf dal okrog 60.000 kron za Volkswehr in ker je vse njegovo uradništvo na kar najbolj nesramen način delovalo proti slovenskemu življu. Temu delovanju se imamo zahvaliti, da je toliko mladih fantov padlo okrog Vober, kjer je organiziral najhujši odpor barona Helldorfa nečak, baron Mirbach. In sedaj se ta baron Mirbach plazi o« krog ljubljanske vlade, in na teh potih mu je zvesti spremljevalec neki kapetan, slov. planinskega polka, ki je rodom Čeh. Ali ni sramotne za armado, da fma v svoji sredi častnika, ki deluje za naše največje sovrage, ki so pobijali jugoslovanske vojake. Ven iz armade s tem častnikom, ali pa naj se ga pošlje v albanske gore, da ne hode mogel več podpirati agitatorjev Nemške Avstrije. Ne redimo si sami gadov na prsih, da nas bodo novembra meseca oplčlli v srce. Vlada na Blei-vveisovi cesti si naj zapomni, ako razveljavi Helldorfov sekvester. da to na ljudsko glasovanje v očinah Vobre, Geibinj, Ruda, Št. Peter ter DJekše gotovo' ne bode dobro vplivalo. Sedaj bodi vlada trda in neizprosna napram zagrizenemu nemškemu baronu, a mehka bodi napram zapeljanemu, odvisnemu kočarju, ki je moral tako plesati, kakor mu je piskal nemški baron. Drugače bo prepozno in naši pozni rodovi bedo pro-klinjali našo sedanjo popustljivost. vsemi svojimi močmi delalo v to, da se poživi na Koroškem slovenski živelj in misel za močno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po izdelanem načrtu bo delovalo posebno zdaj pred plebiscitom in se v to svrho organizira v klubu koroških akademikov. 5. Se obrača na deželno vlado v Ljubljani ter jo roti, da jim priskoči na pomoč. Prav koroški dijaki največ trpijo vsled nepovoljnih gmotnih razmer, ker so biii doslej odvisni od Celovca in tamošnjih podpor; danes ne dobivajo iz Celovca nobenih ustanov več, a tudi ljubljanska vlada nima nobenih za koroške dijake. Da se ne bi izgubljali talenti radi materijeinih težkoč, prosimo vlado, da ustanovi za koroške dijake štipendije. deloval samo Sestanek koroškega dijaštva. Dne 25. in 26. avgusta se je vršil v Šmihelu pri Pliberku sestanek koroških akademikov, bogoslovcev in srednješolcev. Udeležilo se ga je nad 50 dijakov, zastopane so bile tudi dijakinje. Sestanek je vodil g. profesor dr. Rožman. Velikansko je bilo navdušenje, ko se je dne 26 avgusta zjutraj pripeljal general Maister. Dijaštvo mu je vprizarjalo burne ovacije in klicalo živio svojemu kraljeviču Marku. Govorilo in debatiralo se je v nalogah koroškega dijaštvs pri plebiscitu, splošno o dijaškem vprašanju, tako da je vsak odhajal z jasnim programom domov na delol Sklenila se je sledeča resolucija: 1. Celokupno koroško dijaštvo, zbrano v Šmihelu pri Pliberku navdušeno pozdravlja ujedinjenje troedinega našega naroda, se iskreno zahvaljuje bratom na jugu, da so osvobodili Korotan ter jih zagotavlja, da jim hoče biti porok, da bo vstalo tudi naše najbolj teptano ljudstvo. Ni še umrla v naših srcih Oospasveta! 2. Protestira najostreje, da se sredstvo plebiscita izrabljaenostransko in se ne da vsem Slovencem, bivajočim v zasedenem ozemlju prilika, svobodno si voliti svojo državno pripadnost. 3. Poživlja in vabi vso inteligenco, došlo na Koroško, na skupno delovanje s koroškimi rodoljubi v tem za nas Korošce kritičnem času. 4. Obljublja svečano, da bo z Jugoslavija. Priprave za občinske volitve. Ldu. Belgrad, 31. avg. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo občinam nalog, da naj pričnejo s pripravnimi deli za sestavo aifabetskih volilnih listin. Tukajšnji davčni oddelek je dobil nalog, da stavi občinam potrebne podatke na razpolaganje. Pogajanja za rekonstrukcijo vlade. Ldu. Belgrad, 31. avgusta. Danes predpoldne so se vršili razgovori med ministri in poslanci demokratske stranke ter načelniki opozicijonalnih strank. Opozlcijonalne stranke so označile svoje stališče v načelnih vprašanjih. Govori se, da je najkonservativnejše stališče zastopal dr. Medakovič. Popoldne so se pogajanja med radikalci in člani demokratske zajednice nadaljevala. Zdi se, da pogajanja z radikalci ne bodo imela uspeha, ker zahteva demokratska zajednica, da se agrarna reforma reši na znani način, medtem ko se radikalci s svojim stališčem bolj približujejo dr. Medako-viču _________ Amerika sklene z Nemčijo separaten mir. Razpoloženje v Ameriki napram Evropi. Ldu Amsterdam, 1.septembra. (DunKU) Pressbureau Radio javlja iz Washingtona: Senator Knox je svojem govoru, v katerem je zahteval, da Zedinjene države podpis mirovne pogodbe odklonijo in sklenejo z Nemčijo mir na svojo roko, izvajal med drugim: Mirovna pogodba nalaga Nemčiji tako grozovite kazni, da kršijo vse mednarodne zakone. Smatram za najboljše, da odpustimo Nemčiji vso škodo, ki nam je nastala vsled vojne in da skrbimo za to, da dobi Nemčija mesto tega posojil. Zedinjene države morajo vojno končati, kakor so jo bile začele, namreč proste fn neodvisne in kot gospodar položaja. Senator Knox se sklicuje na znatne usluge, ki so jih storili ameriški podaniki nemške narodnosti Zedinjenim državam. Sedaj pa so jim bili naloženi taki mirovni pogoji, da jih nemško ljudstvo nikdar ne more izpolniti. Z ozirom na izločenje Rusije od ure-ienja miru je omenil senator Knox: Ali mislite, da se bo Nemčija, ki trpi pod težo mirovnih pogojev, z otroškimi darili kratkomalo zadovoljila? Ta narod bo pravtako malo opustil kovati načrte, da se zopet povzpne do svoje prejšnje veličine, kakor satan, ki je bil vržen v globočine pekla. Najsi bo Nemčija sprejeta v zvezo narodov, če se ta sploh ustanovi, ali naj ostane izven nje, nemški agenti bodo sodelovali navzlic temu tajno, da javno z bivšimi nemškimi zavezniki, nezadovoljno Japonsko in Rusijo. Ako doseže Nemčija pri tem uspehe, mora Evropa pri tem propasti. p Karl zapusti Švico. »Journal« doznava, da ima bivši cesar Kari namen, v najkrajšem času zapustiti Švico. Kam namerava oditi, ni znano. p Zveza med Nemčijo, Rusijo, slovanskimi državami in Japonsko. Ldu. St. Germain, 31. avg. (DunKU) Listi poročajo iz Washingtona: Bivši državni tajnik Knox je imel v senatu govor, ki je zbudil veliko pozornost. Izvajal je med drugim, da Zedinjene države ne bodo podpisale miru, ki uničuje Nemčijo in ki nosi v sebi kal nove vojne. Prerokoval je, da se bo sčasoma med Nemčijo, Rusijo, slovanskimi državami in Japonsko osnovala zveza, ter opominjal Francijo, naj izkuša stopiti v dobre odnošaje in v prijateljsko razmerje z Nemčijo ter pozabiti, kar se je zgodilo. p Pomnoženje italijanskih čet na Reki in Sušaku. Očividci pripovedujejo, da ni res, da odhajajo Italijani iz Reke in Sušaka, kakor so poročali nekateri listi. Sicer jih je nekaj malega odšlo, pa so zato prišli novi in z obiln'm vojnim materijaiom. p Belgrajska »Pravda** napada pariško časopisje m zlasti »Temps«, češ da so otvoreno prešli v tabor ne samo protivnikov, temveč celo sovražnikov Srbije, oziroma Jugoslavije. List piše: »Temps« kot predstavitelj izraza francoskega ministerstva zunanjih poslov je imel pri nas veliko avktoriteto in zato je bilo razočaranje tem večje, ko smo opazili njegovo sovražnost proti nam. »Temps« je oprt za vse klevete, ki jih mečejo na nas iz Rima, Bukarešta in Dunaja. Vsi, vsi so uiu dobri zdaj, samo Srbi ne — zdai, W so s pomočjo neustrašljivih Romunov in herojskih Italijanov zmagali in ko so — bitke prenehale. Imenovanje rednih profesorjev na vseučiliSču v I^juhljani. Za redne profesorje na slovenskem vseučilišču v Ljubljani so imenovani: Na pravni fakulteti: dr. Ivan ŽolgCr, dr. Lconfdas Pi tamle, doslej vseuči-liški profesor v Črnovicah, dr. Bogom# Vošnjak, docent v Zagrebu in dr. Ivih Žmavc, knjižičar na praškem vseučilišču. Na modroslovni fakulteti: dr. Jožef Plemelj, vseučiiiški profesor v Črnovicah, dr. Bajko Nachtigall, vseučiiiški profesor v Gradcu, dr. Fran Ramovš, docent v Gradcu in dr. Ivan Prijatelj, kustoz na dvorni knjižici na Dunaju. Na tehniški fakulteti: prof* dr. Rihard Zupančič, docent na visoki tehniki na Dunaju, dr. Karel Hlnterlcchncr. geolog na DlLn*lu’ prof. dr. Maks Samec in ing. dr. Milan Vidmar, ki že sedaj predavajo na tehniškem tečaju. Na bogoslovni f ikul-teti: dr. Ivan Zore, dr. Aleš Ušcnlčnik in dr. Franc Ušcničnlk, doslej profesorji bogoslovja v Ljubljani. Politični pregled. p Nov dnevnik. Včeraj je izšla prva Številka »Politike«, znanega neodvisnega belgrajskega lista, ki je še pred vojno bil 6den izmed najresnejših belgrajskih časopisov. Dnevne vesti. dn Čudni reformatorji. Kakor posnamemo iz poročila o žesi3ktn trgovskih tečajih v »Slov. Narodu«, je zborovala neka enketa pri poverje-ntštvu za uk in bogočastje. Kaki strokovnjaki so morali biti zbrani na tej enketi, pričata najbolje točki 1. in 4. o določbah o sprejemu. Po točki 1* imajo pravico vstopa absolventke S. razreda ljudske šole brez sprejemnega izpita. Po točki 4. se pa sprejemajo tudi absolventke drugega letnika učiteljišča, a to le tedaj, če napravijo izpit. Ko so dekleta absolvirale ljudsko ali meščansko šolo, so, če napravijo sprejemno skušnjo, sprejeta v l. letnik učiteljišča, se šolajo dve celi leti dalje, potem imajo manj znanja, kakor so ga imele, ko so dovršile osmi razred. Profesorji učiteljišča se lahko lepo zahvalijo strokovnjakom te enkete, k* je svetu oznanila, da njih dveletno delo napravi gojenke bolj nevedne, kakor so bile tedaj, ko so bile sprejete na učiteljišče. Lep poklon. Radovedni smo, kaj porečejo k temu degradiranju učiteljišča, učiteljske orga-nizac. itd., kerjpo logiki te slavne enkete morajo potem abiturijentke učiteljišč približno toliko znati kot absolventke 6. razreda ljudske šole. Ce bodo take kapacitete reformirale naše šolstvo, potem nam Bog pomagaj. d i Draginjske doklade poštnih •Bplrantov in slug. Z upanja polnim srcem smo pričakovali konec meseca *n i njim nakazitev obljubljenih novih toaglrjjgkih doklad, saj čakali smo dva Meseca brez uspeha — toda tudi to Pot zaman. Dobili smo plačilne liste s starimi draginiskimi dokladami. Kaj naj pomeni to ? Smo ii aspiranti in istotako tudi slugepoštne uprave izvržene! — in ni Ii bil razglas novih dravinjskih doklad tudi omenjen za nas? Ce se je nakazalo in tudi že izplačalo vsem drugim nastavijencem poštne uprave, isto vsem drugim državnim uslužbencem, da celo najmlajšim pisarniškim močem, zakaj pa se ravno nam vedno in vedno stavijo zapreke t U ne izvršujemo mi isto delo Kot drugi, nimamo li mi iste predte-oorazbe in strokovne skušnje kot ofl Cijanu, ki so srečnejši v posesti novih uoidad ? Zakaj se ravno nas pita vedno le z obljubami — prav po mačehovsko, cemu ni tudi dejstev. dn Draginjske doklade vpo-j^jencem. Poverjeništvo ministrstva ®uanc nam je sporočilo, da so bile “taginjske doklade po naredbi z dne **»• junija 1919 D. R. št. 63 515 (U-adni “*t št. 125 od 1919) raznim katego-fljam vpikojencev in vpokojenk nakazane in izplačane deloma že tekom ®eseca avgusta, deloma bodo nakazane s pokojnino za september vred. kvzeti so le vpofcojencl, ki vprašalnih P°1 še nijo vrnili in pa oni, katerih Pojasnila so tako nepopolna, da je neba v smislu navedene naredbe še "Stančnejših poizvedb. . dn Zemljišča dobrovoljcem. je naredba vojnega ministrstva, fjiasom katere se imajo zbrati podatki dobrovoljcev srbske vojske, katerim 8e imajo podeliti obljubljena zemljišča. *• ozirom na to, da je mnogo dobro-ža odpuščenih iz vojske, naj V8i on,» kateri še niso vpo P°*tebnlh podatkov že za časa r«Z u7ania v v°jski, osebne sezname ^rambnemu odseku Dravske divizijske jjblasti v Ljubljani, s sledečimi podatki: Cin in stan, ime in priimek, od kod je (kraj, okraj), poslednja komanda v stanju katere je bil vpisan, rojstno leto, služba pr! kad.u, koliko časa in kje, zna H pisati, s čim se je pečal v civilu, je li borec ali neborec in spremembe v teku službovanja. ■iuih?i?.d>!??.yena 8ta ,z učiteljske službe Josip Kolleritsch in Joain Eealer oba v Mariboru. J p gg levnt" K«™*teljstvu dr*avnih že teran Ljubljani. Na kolodvoru v dve bIagajni za izdajo horinm ?,kov* septembra pred odmer?0b po1 ,2‘ uri le stato misir prccei ljudi; človek misl., da pride hitro na vrsto — bilo t t2£Sr» i"0 pred Prihodom vlaka želez, uradnik obrne. Pred SISS "L ^azP°togo) je dobil rožni .stek neki kranjski meščan; ko „ m K,?t0 ,n 2ahtovarn istotako me zavrne službu- itatLl? £ eS da ne izdaja voznih ‘‘•JSr to d,a se jih dobi pri prvi bliski ' tuperlor je pa dobil neki uradniku ničesar dosegli. — »«„?* teljstvo državnih železnic v LjubK naj se zanima za ime tega uradnik* in naj ga pouči, da ne razlikujemo dvoje vrste ljudi, ker plačujemo vsi «nako. Občinstvo ni dolžno trpeti nainwnj s strani tega državnega in ne iiM? ie n*8tavljen zavoljo ljudi j' ‘judje. zavoljo njega. Ker dohaiall?*^* ^voznic za živila. številu po tavoMtSVošSj za p«” Su are 5^ #»Mrs£s o kr. glavarstva in mestni magistrati) Odsek za prehrano ne izdaja neposredno strankam nikak:h izvoznic več. dn Jugoslovanska akad menza v rregi, prost prostovoljnih prispevni f,a, iib°ljšanje njenega slabega roaterljekiega stanja. Obstoj menze je onemogočil veliko dijakom študij izven domovine s tem, da je dajala čez 700 dijakom hrano po zelo nizki ceni in 200 dijakom celo zastonj. Ker bi ji v prihodnjem letu lastna sredstva ne zadostovala vršiti teh svojih dolžnosti, apelira tem potom na vse domoljubne sloje, da to akcijo kar najizdatneje podpro. Prispevki naj se pošiljajo na »Prvo hrvatsko štedionlco« v Zagrebu, na konto Jugosl. akademične menze v Pragi. dn Sprejem v poštne In brzojavne službe. Na intervencijo Deželne vlade za Slovenijo prejelo je predsedstvo Deželne vlade od ministrstva poštarske in telegrafske direkcije, da vojnifce dobrovoijce v srbski in zavezniških armadah iz vseh krajev naSe države sprejemajo v prvi vrsti na izpraznjena mesta v poštarsko, telegrafsko in telefonsko službo, v kolikor se za ta mesta potegujejo ali prosijo in drugače predpisane predpogoje za dotično mesto imajo. dn Bivši^vrhovni vojni zdravstveni predstojnik dr. Tritsch izgnan. Znani dr. Tritsch je ostavil s svojo družino kraljestvo SHS. Dr. Tritech je hotel to že prej napraviti, pa ni v inozemstvu oikjer dobil stanovanja. Zadnji čas šele se mu je posrečilo, da je-lahko zamenjal s pref. med. fakultete dr. Radoničem svoje stanovanje v Zagrebu za njegovo na Dunaju. _, dn Nova iznajdba. Dragomir Dj. Vlad č, tehnik iz šabca je izumil mal aparat, s pomočjo katerega si lahko lokomotive in drugi parni stroji prišiedijo do 80 odstotkov goriva. Ponudil je svoj izum vladi v Belgradu, da mu ga odkupi. dn Mednarodni železniški promet. Listi poročajo, da se v Parizu pogajajo že več tednov o ureditvi mednarodnega železniškega prometa. Skienili so, da direktni vlak Pariz— Simplon—Bukarešta ostane definitivno v prometu in da se od te proge odcepi posebna zveza z Atenami. Drug tak direktni vlak bo vozil na progi Pariz—Shrassbourg—Nttrnberg—Praga —-Vaclava. Kot prečna zveza se uvede izOatende preko Bruslja v Milan, kjer bo imet zvezo z gori omenjenem simplonskhn vlakom. Staro bernsko konvencijo naj nadomesti nova pari&ra konvencija, ki bo baje sklenjena 28. decembra t. I. dn Žalosten konec divjega lovca. Pred štirinajstimi dnevi so našli v Petkovi njivi pod Dedcem v bližini Korošice v Kamniških planinah mrtvega Josipa Krivca, tamkaj dobro znanega divjega lovca. Odšel je z doma pred kakimi desetimi tedni in se ni več vrnil. Sedaj so ga našli mrtvega, že napo! strohnelega. Poleg mrtvega trupla sta ležala puška in klobuk, na katerem je bila ena nabita patrona. Vsi znaki kažejo, da je umrl nasilne smrti — najbrže od strelov dveh drugih divjih lovcev. dn Samomor. V Prelaskem pri Podčetrtku se je iz neznanega vzroka obesila posestnikova žeua Terezija Zagozda. dn Na 10 let je bil obsojen v Zagrebu Stjepan Sokač, o katerem smo že poročali, da je ubil svojo ženo in mrtvo truplo razkosal. Sodni jaka razprava proti njemu je trajala več dni. dn Nalezljive bolezni v Zagrebu. V Zagrebu se zelo širijo nalezljive bolezni: črne koze, griža, Škrlatica, davica in trebušni legar. Za»r k Streljanje na vlomilce. Iz u? poroča: Dne 28 t. m. zv. ohfeifeni t! »iBHMdoCi, kako vojaško odriirnk! i Je na iuinem kolodvoru So£ ohhnf ne- Na Pfii*vo I® prišla 3, ,n.a 8 Policijsko stražo in S? v hJ * k.1 80 se tokoj spu-fn le ustrelila za njimi 4 potica R«fajloviča, vojaka dn Smrtna nesreča vsled neprevidnosti. Na Humu ori Ormožu ie poizkušala mladenka Katica Sever nek star samokres, s.katerhn je hotela preplašiti veverice, ki so delale škodo v sadnem vrtu. Samokres pa se je sprožil tako nesrečno, da jo je kroglja zadela v prsi in je bila v nekaj minutah mrtva. 1 Vseučilišče v Ljnbljani dobi začasno prostore v domobranski vo-jaščnici. Vseučiliščni zakon je od regenta podpisan in objavljen. V soboto pa se je izvršilo imenovanje prvih profesorjev, ki imajo nalog, nemudoma sestaviti predloge glede nadaljnjih imenovanj in ki prevzamejo avtonomno gospodarstvo vseučilišča. Vsled ope-tovanih intervencij ministra dr. Kramerja je končno dospelo v odločilni Stadij tudi vprašanje prostorov za naše vseučilišče. Minister za vojsko in mornarico g. Sievan Hadžič se je včeraj, prlšedšt v Ljubljano, v razgovoru s podpredsednikom deželne vlade dr. Žerjavom izjavil, da je o naših željah po svojem tovarišu dr. Kramerju povsem poučen in da upa, da jih bode mogel končno rešiti že ob priliki svojega bivanja v Ljubljani. 1 Odpravite ta Škandali Pred nekaj meseci je izšla naredba poverjeništva za uk in bogočastje (za Slovenijo), s katero naj bi se ukinili vsi zasebni trgovski tečaji, dasi je znano, da nekateri že obstojajo desetletja in so v rokah; strokovnjakov, ki so izvežbali veliko število naših hčera in jim tako omogočili dostojno in sigurno eksistenco. Lahko se reče, da je dve tretjini današnjega ženskega pisarniškega osebja absoiviralo le trgovske tečaje in da kljub temu vrše svoje dolžnosti v popolno zadovoljstvo svoj h šefov. Ali se je mogoče na tak način začelo z reformo šolstva? In to ravno pri trgovskih tečajih? Poglejmo vendar v druge države, ki stoje kulturno nekoliko višje kot mi. Tam je v posameznih večjih mestih na stotine zasebnih trgovskih tečajev (eno- in tudi polletnih), da, so celo dtžaye, n. pr. Angleška, kjer je vse šolstvo do univerze gori po večini v zasebnih rokah. Pač dosedaj ni še nobeni od teh vlad padlo na misel, da bi se na tak nekulturen način pečali z ,reformo* šolstva. One so dovolj bistroumne in vedo, da imajo zasebne šoie to dobro v sebi,.da se borijo proti konkurenci samo na ta način, da pošiljajo kolikor mogoče dobro naobražen naraščaj v svet. Drugič pa spoštujejo svoje ustave v katerih se glasi (kot pri naši) „pouk naj bo svoboden 1“ Kaj ali je upravičeno poverjeništvo za uk in bogočastje delati na lastno pest tako da-lekcsežne korake? Pribijemo dejstvo, da so poverjeništvo za uk in bogočastje preslepili, kakor kažejo razglasi zadnjih dal. Ako se zabrani vzgoja naše mladine ljudem, ki niso državljani ali ki nimajo za to potrebne kvalifikacije, ne bomo oporekali. Sposobnih domačinov naj se pa ne davi na ljubo kaki posamezni osebi ali stranki. Tisto tarnanje o nadprodukciji pisarniškega materijala naj se ne izrablja po nepotrebnem. V Jugoslaviji se bo začela razvijati industrija in trgovina ali bomo takrat nastavljali ljudskošolske otroke ali navsezadnje Nemce? Imamo vendar tudi zastopnike drugih stanov, k! so v velikem številu brezposelni, ali bomo mogoče zato protestirali, da se otvori v Ljubljani univerza? H koncu pozivamo našo celokupno vlado, da se Krivična in nasilna naredba tikajoča se trgovskih tečajev prekliče in na jrovo predela. - Prizadeti staršf. Sledi 80 podpisov. 1 Stanovanjska beda. Na Igu, pičlo uro od Ljubljane z vozom, stoji Ižanski grad, bivša last grota Ervina Auersperga, malone prazen. Lepih, suhih stanovanj bi se dalo prirediti notri najmanj za 15 družin. Grad bi bil primeren tudi za kak zavod. Sedanji lastnik, ki stanuje poleg še ene družine v prostranem, z vrtovi in nasadi obdanem poslopju bi se iz človekoljubja gotovo temu ne protivil. Opozarjamo na to stanovanjsko komisijo. 1 Uradništvo vseh denarnih zavodov ljubljanskih se obvešča tem potom, da se radl-nepričakovanih ovir vrši za torek, dne 2. t m. sklicani sestanek strokovne skupine denarnih zavodov Društva zasebnih, uradnikov Slovenije v petek, dne ,5. sept; 1919 cb 18, uri v Mestnem domu. 1 Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi dne 8. t. m. ob 15. url veliko vrtno veselico v vseh prostorih hotela »Tivoli**. Na obilno udeležbo vabi Zabavni odsek ZJŽ. 1 Abstinenčni sestanek je v torek, 2. septembra ob 18. uri v Ljudskem domu, II. nadstropje. Važno — pridite vsil 1 Orkestralna vaja učlteljiščni-kov se vrši v torek, dne 2. septembra točno ob pel 17. uri v glasbeni sobi. — Polnoštevilna udeiežba nujno potrebna! _________________ Sokol. s Sokol v Šoštanju. Svojo desetletnico bode obhajalo telovadno društvo Sokol v Šoštanju v nedeljo, dne 7. septembra 1.1. Ceijska župa je proglasila ta dan za žuoni zlet v Šoštanj. Za obline udeležnike bo preskrbljeno. Udeležniki iz Celja in Savinjske doline poslužili se bodo posebnega vlaka v dopoldanskih urah. Tudi Korošcem se nudi lepa priložnost, ker tudi od te strani bo vozil poseben vlak na obe strani. Čas odhoda v Šoštanj in nazaj se pravočasno objavi. s Rojanski Sokoil I Naša naloga bodi vedno ena in Ista: Na delo! Krepimo in utrjujmo svoje mišice za oni dan, ko nastopimo zopet javno v svobodni naši domovini. Do takrat pa pozdravljeni pri Sokolskem delu. — Zdravo 1 Vlado Kravos, tajnik rojan-skega Sokola. s Rojsnakt Sokoli in Sokolice. Jutri preteče leto dni, odkar smo nastopili zadnjič javno, v našem Nar. domu v Trstu. Naš načelnik brat Ivan N egu nas opominja, naj se spomnimo tega dne in naj pristopimo k Sokolom v Jugoslaviji ter naj v namen proslave darujemo kaj v narodne namene. Z veseljem pozdravljamo klic našega načelnika in vabimo vse ro-janske Sokole in Sokolice, kakor tudi druge primorske Sokole, naj brezpogojno stopijo v vrste »Primorskega Sokolskega Krožka v Ljubljani«' in naj obenem temu krožku darujejo, kar so namenili darovati v proslavo 1. septembra 1918, dan zadnjega nastopa rojanski h Sokolov. s Darovi: Za »Primorski Sokolski krožek** Vlado Kravos, tajnik rojan-skega Sokola v proslavo zadnjega nastopa rojanskega Sokola v Trstu 10 K. Denar brani tajnik P. S. K. — V iati namen daruje g. Franjo Stiplovšek, učitelj, 20 K. Dopi isi. d Slovenska potnpadurka. Imamo jo, imamo. Pri njej se shajajo na večerjo in kavo razne vodilne osebe, ter se tam obravnava o kompetencah in zmožnostjh posameznih uradnikov bodisi za državne službe «11 za privatna podjetja. Isto o lepem majhnem mestecu, ki je bilo pred preobratom še nemčursko. Z žalostjo pa opažamo, da ona pred preobratom ni nikdar občevala z nemškimi damami — oziroma slednje niso občevale z njo — sedaj po preobratu, ko je stopila v ospredje — pa goli z istimi »Jjudomile in človekoljubne« stike. Da pomaga s tem dvigniti upled propalega nemčurstva •— jjne pomisli. — Kliub temu upamo, je še do županje dolga trnjeva pot — ker bomo te korake vestno opazovali — in končno jasno govorili d Šent Vid nad Ljubljano. Da tudi javnost malo izve o toli hvalisani pošteni vzgoji naše mladine, naj služi naslednji slučaj. Na Petrov dan so nabirale šentviške Sokolice in Orlice pod pokroviteljstvom tukajšnjega, ge-renstva za vojne f n val ide. S požrtvovalnostjo za dobrobit naših vojnih trpinov so nabrale Sokolice K 100976 in jih tudi takoj izročile gerenstvu v Št. Vidu. Tudi Orlice so nabirale in dokazano je, da se niso zastonj trudile — a do danes še, ni bilo niti vinarja oddanega pri gerenstvu, kije imele nalogo vsa darila zbrati in potem na pristojno mesto odposlati. Zato zahtevamo, da izroči telovadno društvo Orel v St.. Vidu n/Lj. nabrani znesek v dobrobit naših vojnih trpi- I nov, za katere edino smo darovali. d Prireditev v prid C. M. D. v Novem Mestu. Moška C. M. D. v Novem M atu priredi s sodelovanjem ženske podr. in salonskega orkestra veselico v večjem obsegu v Nar. domu v Novem M. v prid CM.D. v Ljub- I Ijanf. Dne 6 sept. ob 20 h se priredita. Funtkova Igra .Za hčer" in As-krčeva .Tujka" ob sodelovanju salon- I skega orkestra. Petem se razvije pro- I sta zabava v restavracijskih prostorih I s šaljivo po*to in s plesom v veliki dvorani. Drugi dan 7. sept. sc igra I ob isti uti ponovi. Čisti dohodek pred ■ I stav In veselice je namenjen v prid C M D-, ki obupno kliče na pomoč, ko stoji pred nezmanjšanimi dolžnostmi, med tem ko med našimi inteligentnimi sloji umevanje nalog naše I Šolske družbe, žal na videt upada. Posebni, pomni ženi odbor za prire ditev 'se obrača na narodno požrtvo- I vainost našega razumnega občinstva, pa si je tudi svest dolžnosti, da priredi \eselico tako, da bodo njeni I udeležniki prtž veli v skupni narodni I družbi res vesel večer, ki jim ostane j v prijetnem spominu Pričakujejo se tudi rodoljubi iz okolice, da skupnimi močmi priskočimo na pomoč naši Šolski družbi, ki bo v bližnji bodoč nojti še bolj potrebna in važna, kakor je bila doslej. 1 d Iz Celja. Cernu služijo vojaške kočije v Ceiju? Temu da se civilne osebe, gospe in gospod čne vozijo na izprehed. Kdo plača vse to? Mar ne ljudstvo, ki še takemu postopanju niti besede črhniti ne sme. — Kako dolgo bo še stanovanje nad trgovino Priča in Kiamar prazno? Dosedaj je že najmanj štiri mesece I In trobijo o pomanjkanju stanovanj. d Slovenji Gradec. Kar se pri nas dogaja in kar si naši nemčurji vsled brezbrižnosti in popustljivosti naših oblastev dovoljujejo, je že res več kakor šicandal. Evo slučaji Ni doigo tega, kar je igral nekdo na glasovlr v gostilni pri pošti ali po prekrstitvi „Hotel Goli'* pesem „Hej Slovani". Kmalu pristopita k igralcu Sin gostilničarke in Vaupot n l„ ki prakticira v tukajšnji lekarni ter ru prepovesta to češ, tukaj je — čujte in strmite! — nemška gostilna, kjer se ne smejo igrati narodne himne slovenskel O tem je vedel g. regent — mogoče se še spominja na to danes — in stvar je prišla v pretres tudi pri občinski Seji, kjer je pa izginila v koš z izgovorom, „da se je to reklo Igralcu tiho na uho"! Gospoda moja! Ali ni to škandal? Ali niste vi, ki s tern svojim početjem vzgajate poturice in jim dajate pogum, hujši od njih? In to se je zgodilo v gostilni, kamor zahajajo in kjer imajo hrano vsi uradniki od okrajnega glavarja do zadnjega pisača. Ali ima še lahko ljudstvo zaupanje do takih oblastij in „narodnih voditeljev"? Ni čuda, da si nemčurji dovoljujejo vse in se hvalijo javno okrog, da dosežejo pri naših oblastvih vse, kar želijo in hočejo. Kljub temu, da seveda zna gostilničarka pri pošti slovensko, občujejo z njo naši uradniki izključno nemško in če se prikaže v gostilniške prostore, se ji priklanjajo od vseh strani in iz vseh ust se glasi milodoneči: „Kttss die Hand, gn&ciige Fraul" Ali ni to narodni škandal ? Ali mislite, da ljudstvo na opazi tega? In kako vpliva to na tujca 1 Vi vsi skupaj še tega megoče ne opazite, ker ste preveč navajeni hlapčevanja — seveda v narodnem oziru — drugače se pa že pokažete, da ste gospodje. Kdaj in pa kako skrbite za vzpodbujo kmečki ga naroda, bom pa povedal mogoče že Jutr« In še večkrat 1 Pozdravljeni! d šrr artno pri Sloverjgradcu. Na postajališču Šmartno pri Siovenj-gradcu se stavi skladišče za nalaganje tovora, posebno lesa, kakor smo se prepričali, samo za emga lesotržca Dosedaj se mti ene prošnje sosednih občin in posameznikov m upoštevalo, kateri so prosili za dovoljenje zlaganja lesa na omenjenem skladišču, katero je last državne železn ce. Ne »g« mogoče zopet protekdja kake vloge ? Ml davkoplačevalci upamo, da imamo do državnih prostorov vsi enake pravice. Čo se zadeva v kratkem ne reši za vse povolino, bodemo porabili druga sredstva in krivce primerno -sgradili. d Dobrna Prišel sem po opravkih tud! semkaj. Obedujem v gorilni pri kozličku Na mizi zapazim jedilni list v blaženi nemščM. Radoveden sem, kaj si mislijo srbski gostje, ki se nahajajo v tamkajšnjem zdravilišču in kakšno sodbo bodo odnesli s seboj v svojo ožjo domovino. M do več narodne zavednosti ne bi škodovalo nikomur. d Vitanje. V našem trgu se je od časa prevrata prav malo spremenilo — bi rekel skoro nič. Ako prideš v trg povsod slišiš samo nemško blebetanje — kar je pa najbolj za obsojati — da šolski otroci pozdravljalo z »Grths Golt« in OutenTag! Druš tva še tudi nimamo nobenega, kar bi bilo neobhodno potrebno. G. Vester in g. mlajši Starovašnlk zganite se vendar! d Šoštanj. Zadnji praznik priredil je naš S< kol na čitalniškem odru Finžgarjevo igro .Divji lovec". Vspeh te igre je bil popolnoma zadovoljiv. Ir.med igralcev smo opazili posameznike, ki so se z vso svojo dušo uglobili v značaj vloge. Videlo se je, d« Sokol razpolaga z močmi, na katere je lahko ponosen in želimo, da se te^a zavedamo, vpošie-vamo in izkoriščamo. Sila obilen obisk je dokazal, da naš narod ve ceniti vrednost predstave. d Reberca na Koroškem. 24. t. m. je btlo pri nas »žegnanje« in shod, na katerega je dospelo toliko ljudi, da še jaz pa tudi stari ljudje niso videli takšne procesije. Od vseh strani so prišli obiskat našega farnega patrona Jerneja. Ljudstvo tukaj je šele zdaj začelo spoznavati svojo pfavo mamico, našo mlado državo SHS., za katerQ smo se tako I krvavo borili. Bog naj tudi živi našega ljubega prestolonaslednika Aleksandra! Dobro b! nam bilo drugače v naši državi, samo cene za blaao so tako visoke, da nam ni mrgoče ničesar kupiti. Zdaj prfde zima in s čim se bomo mi oblačili? Nagi vendar ne moremo hoditi okrog. Vlada naj naredi prvi koiak in prime vojne dobič karje, ker drugače ne vem, kdo bi se naa drug usmilil. d Bistrica v Rožu. V nedeljo se je vršila v Podsinji vasi v Rožu .pri Gasparju" manifestacijska veselica. Liudstvo je prihitelo iz vseh krajev Rožne doline. Ob 15. uri prikorakali šo z godbo in jugoslovansko trobojnico na Čelu, učitelji, orožniki in železničarji s prebivalci Sveč, Mač in Bistrice. Pri kolodvoru jih je sprejel gosp. nadučitelj Majer s pevskim zborom. Po pozdravu so odkorakali skupno n slavnostni prostor. Množica okoli 2000 ljudi je napolnila vse prostore. Pozdravni govor je imel g. nadučitelj Majer. Zbrani množici je č. g. dr: Arnejc govoril tako prepričevalno in navdušeno, da so bili vsi globoko glnjeoi. Po končanih govorih je bila enoglasno sprejeta resolucija, katera se je brzojavno sporočila vladi: »Na stotine zbranega prebi valstva iz vseh krajev Rožne doline, najostrejše protestiramo, pa se popolnoma slovenski de! Koroške prisodi šele potom glasovanja Jugoslaviji. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno Čutili kot del Slovencev s katerimi združeni hočemo deliti vsako usodo. Svečano proglašamo, da nočemo priti pod nobeno drugo državo kakor pod našo od vseh naš h bratov izvoljeno Jugoslavijo.« Pokrajinski vladi v Ljubljani poslala se je tudi brzojavna prošnja in in sicer: da se nemudoma imenuje slovenskega zdravnika za Rožno dolino z sedežem v Bhtrci v Rožu. Da se družine, katerih člani se proti nam bojujejo in kateri spadajo v inozemstvo takoj I pošljejo čez mejo in da se sploh naj-trožje n»stopl preti najetim hujskačem; da se tudi prjvatua podjetja rr morajo, da zamenjajo nemško uradntštvo s slovenskim, da se taku nemški vpliv na delavstvo enkrat za I vselej odstrani. Po sprejemu resolu- cije razvila se je proštu zabava, katera je zelo lepo potekla. Čisti dobiček 2200 krun se porabi za jugoslovanske invalide, v prvi domačine. Vsa čast prirediteljem te stavnosti, posebno pa domačim dekletom in fantom, z g nadučiteljem Majerjem na čelu kateri so po vseh svojih močeh prispevali, da je vsa manifestacija tako krasno uspela. Zadnje vesti Izvirna telefonska in brzojavna poročila „ Jugoslaviji". Uspeh b. K. Ilirije v Karlovcu. Pri nedeljski plavalni tekmi v Karlovcu so nastopili za S. K Ilirijo njeni člani Angelca Črne in Ravnik (z Bleda) in Ivo Medved in so odnesi! vsi trije prva darila. Več sledi. Seja narodnega predstavništva. Belgrad, 1. sept. Med splošno napetostjo je otvoril predsednik zbornice Pavlovič današnjo sejo nar. predstavništva ob 16h. Po opravljenih f >r-malnostih se je dvignil bivši minister Trfkovič in je dal v imenu Zjedinjenje opozicije razun narodnega kluba izjavo, da hoče opozicija z ozirom na težak položaj, v katerem se nahaja država in da se izogne izvenpravnemu stanju, votirati proračun, ali ne kakor je vlada zahtevala za*2 meseca, ampak samo za en mesec. Predsednik mnistrskega sveta Ljubo Davidovič je takoj izjavil, da sprejme deklaracijo opozicijonalcev z zadovoljstvom na znanje, nakar je zbornica brez debate prešla k glasovanju. Proračun za mesec september je bil nato sprejet z 124 proti 43 glas. Po glasovanju je govoril poslanec dr. Tresič PavičičT ki je v živih barvah slikal nevarnosti, ki krog in krog obdajajo našo mlado domovino. Pozival je vse poslance in vse stranke, da se dvlgn ejo nad stališče malenkostnih strankarskih ln osebnih sporov ln se s skupno vztrajnostjo za uje dinj en o domovino oddolže onim neštetim tisočim junakom, ki so žrtvovali za to domovino svoje življenje. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila zaradi mohamedanskega praznika bajram šele 9. t. m. Pogajanja med vlado in opozici-Jonalnimi strankami. Belgrad, 1. septembra. V včerajšnjih pogajanjih med vlado in opo-ztcijonalnimi strankami se še poroča: Med radikalci in demokrati je dc-šlo najprej do načelnega sporazuma, da je treba krizo rešiti na ta način, da se zjedinite obe najmočnejši stranki. Zato so se vodila pogajanja predvsem samo med tema dvema strankama. Radikalci so stavili zelo dalekosežne zahteve osebnega in prlncipljelnega značaja. V vseh osebnih zahtevah so demokrati popustili. Pristali so celo na to. da izstopita ministra Prlblčevič in Poljak, ki sta radikalcem najbolj antipatična, popolnoma iz kabineta. Radikalci pa so nato izjavili, da jim te osebne koncesije ne zadostujejo, ampak da zahtevajo, naj vlada temeljito Spremeni svoj program v agrarnem vprašanju. Na to demokrati niso mogli pristati. Njeni delegati so prekinili nadaljna pogajanja. Demokratski klub je imel zvečer sejo, in je postopanje delegatov odobraval. Včeraj in danes sta 'se vršila važna ministrska sveta, ki sta se ba-vila z položajem. Kakor se v radikalnih krogih govori, se je postavila večina radikalnega kluba na stališče, da se s to vlado sploh ne pogaja, ampak da zahteva, da mora sedanja vlada pasti, nakar šele se začrui pogajanja za novo vlado. Postopanje radikalnega kluba je vzbudila v vseh demokratskih in socljaiističnih poslancih skrajno ogorčenje. Vedno bolj utemeljena postaja sumnja, da radikalci sploh niso resno mislili ra rekonstrukcijo vlade, ampak so hoteli krizo samo zavleči, da bi mogli zbrati vse svoje poslance. Radikalci se nadejajo, da bo dobila opozicja pri da našnjem glasovanju v proračunu o dvanajstinah konečno le večino na* vladinimi strankimi. Belgrad, I. septembra. Dogovori med vlado ln med opozicijo so se tudi danes cel dan nadaljevali. V ospredju je stala kombinacija, da se pridruži vladi narodni klub. V sredi popoldneva, ko so poslanci smatra)! skoraj za gotovo, da stopi narodni klub v vlado, pa se je situacija nenadoma in popolnoma nepričakovano spremenila s tem, da so se začela nova pogajanja med vlado in med radikalci. Pogajanja so ostala sicer tudi brezuspešna, vlada pa je dosegla Ž njimi vsaj to, da so radikalci obljubili glasovati za proračun Nasprotje med radikalci obstoja sedaj edino še v vprašanju agrarne reforme. V vseh drug h vprašanjih sta se stranki že zjedinili. B e igr a d, 1. septernra. Splošno pozornost je vzbudilo v parlamentarnih prostorih, ko je kratko pred začetkom seje prišel v kuloarje dvorni maršal Baludžlč, v spremstvu angleškega poslanika. Oba gospoda sta odšia v prostore radikalnega kluba ter se tam dalj časa živahno raz-govarjala z radikalnimi voditelji. — Baludž č je konferiral nato še z voditelji ostalih opoz'C'jonalnih strank. Kolikor se je dalo sklepati po izrazih obrazov udeleženih gospodov, so bila maršalova sporočila zelo resnega in dalekosežnega pomena. Splošno se smatra, da so ravno ta obvestila odločila, da je opozicija glasovala za proračun. Vesti Ljubljanskega dopisnega urade• Zedinjene države posodijo Italiji 9,100 000 dolarjev. A m s t e r da m, 1. septembra. (0“*** Ku.) Fressbureau Radio javlja i*!)"3” ahingtona, da so Zedinjene države dovolile Italiji posojilo v znesku oevet milijonov stotisoč dolarjev. Novo minlsterstvo na Madžarskem. _ Ldu. Budimpešta, 1. septembra. (Ctu) Franc Helnrtch se Je do nedelje zjutraj do petih pogajal z zastopniki rarnih strank glede sestave kabineta ln posrečilo se mu je, doseči sporazum skoraj z vsemi strankami. Ministrska lista je nastopna: Pred-sedsto: Franc Heinrich, notranji posli: Perenjri, trgovina: Garami, financa: Hegecds, kultus: Huszar, poljedelstvo: Rubinek, pravosodje: Baloghy, vojni minister: Schnetzer, narodno blagcr stanje: Peidl, prehrana: Eieky, narodnostne manjšine: Bleyer. Poleg tega so se kandidirali trije ministri brez portfelja: Štefan Haller (krščanski soc.), Pever (socij. dem.) in Stefan Szabo (kmetijska stranka). Vprašanje o zasedbi ministrstva za zunanje posle še ni rešeno. Prevzame ga ali grof Ernerik Czakjr ali pa Martin Lovaszy. Ta novi kabinet reprezentira koalicijski kabinet vseh strank in struj. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani se je ustanovil letos meseca maja is pripravljalna dela so uspela v toiiko, da začne te dni poslovati. Udeležen je slovenski in hrvatski kapital. Trgovina in obrt se bosta po sklepu miru čvrsto razvijala in da pomore tudi majhnemu trgovcu in obrtniku do ce-nega kredita ter ga podpira pri dobavi potrebščin, se je osnoval Jugoslovanski kreditni zavod, kajti v samopomoči je uspeh in napredek. Osamosvojiti se moramo tujega kapitala ter zabranitl židovskemu, da se ne ugnezdi pri nas. Edino sredstvo za to pa je samooomoč. Pozdravljamo nov domači zavod ter mu Želimo obilo uspeha. Gospodarstvo. g Izvoz iz Jugoslavije. Odslej se sme glasom odredbe C. U 8493-' 16—8—19 Centralne Uprave izvažati iz naše države le proti zdravi valu«. Ta omejitev velja tudi za vino, žgan e, jabolčnik, koruzne storže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej glasom odredbe C U 4819—25—-8—1® Centralne uprave lal ko izvažali pro« plačilu izvozne pristojbina brez o®1*" jltve glede valute. h voz medu, lanenega semena, malin in drugega jago-dičja pa je sploh prepovedim g Lesna industrija. Naši lesni producenti in industrijami so že pred meseci spoznali, da sc morajo združiti ’ tesne in krepke organizacije, koje llnt naj zajamčijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spravili v promet. Pri tem so si bili v svestl, da mora tako združenje obvarovati našo deželo pred zloglasnfm prekupčevanjem in verižarstvom, vzcvetelim za Časa vojne. Niti se ne sme pozabiti preteče nevarnosti židovske invazije ii sosed njih pokrajin, ki jih preveč tepe hebrejska šiba. Meseca maja se je osnovalo v Ljubljani pod egido »Zveze industrijce/ na slovenskem ozemlju kraljestva SHS« strokovno društvo, kojega namen je vsestransko zastopati somače pridige Sitarjeve J-ere." Sahtevajt«: „^ugoslavi/o‘’ po osah gostilnah, kavarnah in brivnicah} Pridobivatim novih, naročnikov cftazkriiihani cHabsbut Žani. Slfoja prctehlost. Spisala grofica Larischeva, nečakinja cesarice Elizabete m njena dvorna dama. Iz angleščine prestavil J. G. Zalotila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Roman cesar jeviča Rudolf a, ki so ga čitatelji „ Jugoslavije“ s takim zanimanjem Citali, je izšel v ponatisu kot knjiga; cena 5 K ter se dobiva v upravništvu „ Jugoslavije11 v Ljubljani kakor tudi pri njenih podruinicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah. Društva, knjilnice in vsi, ki žele zanimivega čtiva, naročite ta velezanimiv, napetega dejanja poln roman bivše avstrijske vladarske rodbine Habsburžanov. RTa Angleškem je doživela ta knjiga v enem letu štiri izdaje, kar je dokaz za njeno veliko zanimivost. Pri nas je bila iz razumljivih razlogov dolga leta prepovedana, sedaj pa ni več ovire, da bi se ne zvedela resnica o Habsburžanih. Naročite torej to knjigo takoj. eeda /«e: rti l Prodam moSko kolo znamke l . Waffenrad“. Planinska ulica, \ Sp. Šiška 271. _____1284 Priporoča se partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo in veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana. Ognja in vloma varne Wertheim- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne Werthelm-blagajnice izdeluje tu iii vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni In blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31. 1025 K upi so: .a Knpajem smreko les, Jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONETi, parna žaga za drž. kolodvo-rorn v Ljubljani. •‘>9 Kupi se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo. 1180 Službe: fj • „Trtf°T8ki pomočnik, vojaščine popolnoma prost, zmožen slovenščine, hrvaščine, italij. In nem. delikatesne in špecerijske stroke išče službe. Cenjene ponudbe na upravo lista pod -Sotrud-nlk“. 1286 2 spretna krojaška pomočnika dobita delo takoj za malo in veliko delo. Hrana in stanovanje v hiši. M. Brun-skole, modni salon, Semič, Dolenjsko. 1283 Gospodična s prakso v vseh, v področje blagajniškega poslovanja spadajočih del, zmožna slov. In nemške korespondence, knjigovodstva in strojepisja, prosi primerne službe. Cenjene ponudbe pod „Sirota« poštno-ležeče, Ljubljana, gl. pošta. Iščem šlvi«jo, vajeno napraviti posteljne odeje iz vate ali perja za dobo H dni proti jako dobri plači za v Zagreb. M,’ Kanders, Zagreb, Strosraayerova ul. l. 1278 Blagajničarka, vešča korespondence in knjigo .'od-stva. Ponudbe z navedbo plače na upravništvo Jugoslavije v Ptuju. 1264 " n .1* Razno Kdor ml preskrbi stanovanje: 2 sobi, kuhinjo in pritikline, hlev za konje in šupo za voz v Ljubljani ali okolici, za takoj ali kasneje, dobi lepo nagrado. Ponudbe na upravn. pod K 500—223. 128 j «*i Kek in Lešnik, krojača v Mariboru, Stolna ulica št. 5, Be priporočata slavnemu občinstvu. Izdelujeta obleke najtinej-5ega kroja po primernih cenah. Tapetnlk in dekorater M. ZOR Bleitvelsova cesta poleg dež. vlade se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, oioman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Slivovko prvovrstno pristno blago ima v zalogi Ljubljana. BM /3ake vrste iti v vsaki množini kupuje vedno i,i piačuje najbolje trg. firm* J. Kuši&a, ■ Kranj, (Gorenjsko). Kontoristinjo popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno računarico sprejme za takojšni nastop lesna industrija, Prednost imajo one, ki so perfektne v Iašč ni ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale. Pismene ali osebne ponudbe na „Pannonia* društvo lesnih industrijcev, Ljubljana, Šelenbur-gova ul. 7/II. nad Jadransko bankood 10. sep tembra 1919. Plača do dogovoru. ŠOTA za kurjavo, izolacjio, steljo in druge svrhe .uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno F.&A. UHER Ljubljana Telgr: Uherspcd. Inter. Telefon 117. „jšvezna tiskarna'* v Ljubljani, Stari trg IjuršuJt tiskovina vseh vest, kc-ker: časopisa, knjtga, brošur«, etnlk«, lapak«, letaka, vsporadt, tabele, račune, kuverta In pisarn* Skl papir s firmo, vljltk«, na* slovnice, računska saktjulke Ift vsa v to stroko spadajoča deim okusno In cena. Kupim večjo količino zlomljenega jelovega in smrekovega lubja (čresia). Ponudbe za dobavo od piedajne postaje vago«* r:a M. Heilinger, trgovina gradjevnim i rezanim dr.om u Karlovcu, Bukova drva oglje, smrekov le?, deske in trame kupuje „CROATIA“, gozdna ind. delniška družba v Ljubj»ni, Marije Terezije cesta 2. Celjani! Kupqjfa: kruh in iiuo luksua pecivo v pekarni FRANJO KOREN-A CELJE, Oosposposka utica. Bobijo tse tudi line preste od SO. avg. 1919. Prodajalci senaten popust. wMRaauwcmaiiiiiiiHMiniiiniHi Izžel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija .GAUDEAMUS' poslovenil dr. J. Glonar: cena K 6-— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo GADJE GNEZDO1* povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 3-—, =====— okusno vezani K 10*—. ■=—= V založbi »Zvezne tiskarne* so izšle izvirne pesnitve Iv. Albrehta ..SLUTNJE” in Janko Glaserja ..POHORSKE POTI”. Cena vsaki knjigi K 4’—. Pohištvo ogledala, steklo, jedilno kuhinjsko posodo se bo prodalo potom javne dražbe v četrtek 4. sept. ob 9- uri, Truberjeva ulica 2, II. natfstropje. TRAVERZE kupim nove ali že rabljene. Ponudbe z navedbo profila in dolžine na stavbeno podjeije Jakob Accetto, Ljubljena, Tabor Štev. 2. OMARO za knjige iz orehovine, strugano na roko, popolnoma razložljivo ter knjige * predam. * Vpraša se v Gradišču 7/II. Biljard se pečeni In v dobrem stanu takoj p oda. Ogleda se ga lahko ob vsakem Casu pri Mihaelu Dečmanu, gostilničarju in posestniku na Hru. žici pri Jesenicah (Gorenjsko)- Batvare (sodarje) za akordno delo išče Tvornka Rrko, Zagreb. masti, slanine, mesa, brašna, pšenice, kukuruza kao i svih ostali životni namirnica može se dobiti u svakoj količini kod Tose Vučkoviča, Mitroviča, (Srijem). BH m m* m Vozniki z dvema ali enem konjem za vožnje se sprejmejo proti dobri plači. Naslov pove uprav-ništvo JUGOSLAVIJE". Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši. Zahtevajte samo pristno voskovo „HIFw-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena. tstotam se dobi: cigaretne Stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnlce, toaletno milo 1.1. d. Zaloga samo na debelo: Orostav Čertalič, Ljubljena, Resljeva cesta št. 20. se dobe na vagone iz skladišča ob prostem izvozu. I J. W, tovarna za železhino Trgovci pozor! Razpošiljam po najnižjih cenah samo na trgovce: kavo, čaj, cimet, poper, paprika, fino francosko pralno milo, toaletno milo, čokolado, kakao, metle in krtače ter vse druge predmete. M. SAMIDA import ter eksport Stolni trg, štev. 3, Maribor Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno Narodni dom v Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk. Ivan in Ana Černe z Goriškega. Trgovci na deželi!! Došla je velika množina manufakture. Prodaja se samo na debelo v trgovini: Ljubljana, Dunajska cesta 6. Se [uljudno priporoča Filip Pečenko. Več vagonov suhih, zdravih bukovih drw takoj kupi. nakladalne postaje na Ljubljani. se Ponudbe z navedbo cene franko vagon GOSPODARSKO ZVEZO v Veletrgovina vina MILKO JESIH Rudnik — Ljubljana je otvoril \jikjrs^vr^r* novihinstarihgaraw- M 1 IN KJ 1UU tirano naravnih vi $ Ljubljana, Florjanska ulica 36. Kupi se centralna ležeča hiša plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe poslati na upravništvo tega lista nakar se dobo ustmene informacije. Širite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena * 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo, urenn . : : . Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznava:;tfC svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpM" šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu Jugoslavije" v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu rev vseh knjigarnah. vrl V 1S9R ea< Glavnica: 200.000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. 663 1