с(с. za
mn* e* . Jrf
tJP-Wfrvt,' Cty**'-)

јШџатхОал ▼ đarSScrrl SHS рсге&вДОшпаи
ЈШвгебза1па listu: Celo leto K 120'—, pol lete Ж &У—, četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se za* /m&mejjo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št 220.
V
STRAŽA
Neodvisen političen list zg slovensko ljudstvo
£32. frbe-vfllva
®sf ra.a*lito©z»* «1槫а Sl. ххк&ж*«2т 921.
itevSka Моме 1
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo !n petek. Uredništvo in upravaištvo je v Mariboru, Kero*' cesta št 5. — Z uredništvom se raosro go voj . vsak dan samo od 11. do 12. ere dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reLtaraadJe so poštnine proste.--------— Telefon št 220.
Letnik ХШ.
Pozor pred socijaliiimi demokrati!
Naša država ,e nacijonalna d- 2a-
Kriza se nadaljuje.
Uaientna kriza vlad© in parlamenta traja dalje. Bistvene spremembe v položaju še ni mogoče opažati, pač pa se .stagnacija nagiolje k poslabšanju, ’izjava dr. Dri n kovica, predsednika Narodnega kluba, da je Radičeva stranka pripravljena sprejeti za podlago razpravi poliLčui del ustavnega načrta Hrvatske zajedniee, je uapra -vila .globok utis. Poštenim državnikom la'jim je resno na tem; da čimprej pride do ustave in sicer do pravične ustave, bilo bi to dovolj, da odpravijo zadnje zapreke spoti prihodu zas'.opnl kov ogromne večine hrvatskega ljudstva- v konstituanto.
Toda ravno to dejstvo je še bolj poostrilo napotja in pred vrata kon * stituante se grmadijo laži in intrige proti Radiču in njegovim tovarišem v želji,'da se naščuje hrvatske kmete proti njihovemu vodji, češ, glejta ga, izdaja vas in vaše interese, ne pustile «m priti v Beograd!
Vpričo takih dejstev je jasno, da vlada m njena „večina“ zasledujejo popolnoma nasprotne cilje, od katerih je aajmanji ta, — zato pa najvažnejši — da se apriori onemogoči ш prepreči vsako pojačanje opozicije. To jo sicer že v prirodi same stvari, da se slabi opozicija. Toda parlamentarna sredstva vsekakor niso v tem, da se milijonom kompaktno nasoljenega na -roda odreka možnost in pravica sodelovanja v stvareh tičočih se tudi njihove usode. Politika bazira na kompromisih; a Radičeva stranka je pokazala voljo se pogajati, Ce je torej ustavni odbor sprejel ustavne pred'o-g0 'drugih opozicijonalnih klubov za vzporedno podlago z vladnim načrtom ustave, pač’ ni nobenega vzroka,, da se ; sprejme tudi gospodarsko-socijalni del- iz Radičevega ustavnega naće v v pretres. To pa'tem preje, ker že ol> stoja v ustavnem odboru načrt Narodnega kluba, ki ga Radič v njegovem političnem delu sprejema za podlago-
Toda prihod Radičevega kluba v 'konsttuanto bi spremenil že s samo prisotnostjo fizignomijo sedanje sestave ustavnega odbora.
Pičla vladna večina v ustavnem odboru bi bila potisnjena v ozadje in vrednost muslimanov bi v tem trenutka dosegla svoj vrhunec, ali pa bi vlada napovedala bankrot pred — Ra dičem.	, j
Potemtakem bi ne bilo treba Ča-kati glasovanja v parlamentu,, kakor se je Svojčas izrazil absolutist Vesnič, da1 vlada more pasti edino-lo z glasovanjem v parlamentu.
Vladi je torej predvsem na tem, da sploh ne pride do nobenega sporazuma« Čimdalje bodo trajala nesoglasja, 4©m(lal.(e bo sedanja e'entralist.čuo-ab-isolutistična vlada kapitalistov in b?o grajskih cincarjev na krmilu in tem-dal,e bo izkoriščala konjunkturo nesrečne naše države v svojo lastno korist na škodo ljudstva. V tem tiči tudi vzrok odgoditvi parlamentarnih sej.
V spričo vsega tega je naravnost zločinsko postopanje slovenskih, bobe rečeno nemškutarsldh samostojnežev, M vedoma in hote vodijo s svojimi zaslepljenci v pogubo kmetsko ljudstvo sploh — s tem, da podpirajo režim, ki je nevzdržljiv v res parlamentarnih državah. Tako gnusna hinavščina, s katero zagovarja Pucelj svojo politiko nizkotnega upogibanja hrbtenice, češ, da se bo cedil po Sloveniji sam med in mleko, če on postane minister, — je vredna najstrožje obsodbe*
Ne toliko v interesu SLS, pač pa v interesu poštenega slovenskega kmetskega ljudstva je, da se razkrinka in onemogoči nesramno lažnjivost in hinavščino raznih Pucljev, Urokov 'Drofenikov itd.
Ti ljudje s svojim „kancelpara -grafom“ izzivajo kulturni boj in pri -pr avl'aj o pot brezverstvu v naj večja zadovoljstvo raznih Pribičevičev; ti ljudje v Beogradu glasujejo in se pai-
1 va. Državni nacijcnali nasproti pa I stoje mternacijonalni socijalni dam1 -j krati, ki se že po svojem imenu označujejo kot mednarod li, dosledno svojemu in programu v osnovnem nasprot-j’- z našimi državnimi načeli. Da je temu res tako, je na. «.olje razvidno iz stališča, katero za, nema jo socijalisti, napram vojaškemu vprašanju.
Soc«ial>sti m o»jaš^o «praianie.
Pojdite na katerikoli soeijaldemo-kraški shod in slišali boste docela javno ali tudi nekoliko bolj prikrito vedno le eno in isto demagoško pesem, češ: Mi smo proti vsaki 'vojašid otožnosti ! Ce se jih opozarja, da so nemški socijalni demokratje pred svetovno vojno vendarle glasovali za vojne kredite, odgovore enoglasno: Mi zdaj tudi zaradi tega obsojamo te nemške so-sijalne demokrate, obsojamo pa tudi francoske in belgijske, ker so ob začetku svetovne vojne klicali: Naša domovina je v nevarnosti!
Tako podučevanje neukega delavstva dovede končno do tega, da bo zares mislilo, cla je vojaško službovanje in posebno še vojaška obveznost strašna, baje le po kapitalizmu ustvarjena krivica, dočim ni v resnici nič dragega, kakor neizogibna potrebnost, da ,se izvežba mlade in krepke može, da obranijo in ohranijo dom in rod pred nikdar sitimi sosedi, ki bi ob prvi priliki, videč našo neoboroženo malomarnost, planili po nas in nas oplenili — bodisi v lepši obliki z rekvizieijami, kakor ob času prejšnje Avstrije, ali pa kar po roparsko, ob času Volks-wehrovskih napadov iz avstrijske republike.
Obramba domovine jim je torej popolnoma enaka, kakor dovoljevanje kreditov za imperijalistično in napadalno vojno; sicer njihovi demagoški govori ne bi našli toliko poslušnih nepridipravov !
Vemo sicer, da te vrste delavcev, ki bi smeli upravičeno le zahtevati e-nako in pravično razdelitev bremen, ki jih nalaga vojaško službovanje, ne bodo prepričale, ker so že tako podučeni o nasprotnem, da se kar smeje, če se jim pove podobne reči. Najbolj jim seveda ugaja njim po njihovih voditeljih vcepljena zavest, da organiziranih socijalnih demokratov sploh ne bo več mogoče prisiliti k neprijetne -mu vojaškemu službovanju in da so oni le zato tu, da lahko neovirano tir-ja!o in s štrajki izsilijo vedno višje in višje mezde in najcenejša živila in da delajo vedno manj — vse brez vsake meje in ne glede na to, če more pri, tein izhajati njim zaslužek nudeče pod-I jetje, ki bo moralo končno propasti z delavstvom vred. Sme'e se v obraz drugim zvestim narodnjakom, ki jem-
dašijo z najhujšimi centralističnimi absolutisti in militaristi; ti ljudje a brezpogojnim podpiranjem sedanjega režima navijajo davčni vijak in izsesavajo zadnjo kapljo slovenske kmet -ske krvi; ti ljudje ubijajo s svojimi lažmi vsak zdrav smisel za pošteno in odkritosrčno razmerje ljudstva napram državi; ti ljudje s svojim dvo -ličnim postopanjem uničujejo še zađ. nji preostanek morale po vojni — tako, da se jih sramuje in izogiblje poštena večina v zemljoradniškem klu -bu, ker vedo s kakšno intriganesko vehemenco se zaletu je jo v hrbet njiho vemu vodji Avramoviču, ki noče po -stati vlačuga na odpoved po vzgledu samostojnežev.
Taki ljudje so slabši od odkritega nasprotnika in zato nikakega pardo -na napram njim, ker je škoda, ki jo napravljajo samostojneži slovenskemu ljudstvu, preogromna in plašč usniipe n ja bi pomenjal samo to, da je poštenje v Sloveniji pri kraju.
j !;ejo iz idealnih domorodnih nagibov j L rez ugovora na-se breme brambne dolžnosti ter se jim rogajo, češ: Zakaj ste tako neumni? Ob enem pa se nikakor ne branijo sprejemati vseh dobrot mirnega uživanja svojega zaslužka, četudi je to omogočeno le vsled varnosti naše države na zunaj, to je, brambne pripravljenosti omenjenih domorodcev.
Taka slika se nam razgrinja pred očmi, če pazno zasledujemo razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Ali naj temu nasproti držimo križem rok, udajajoč se taivozvanemu toicu razmer, češ, da se proti toku ne more plavali? Ali naj prepustimo naše delavstvo tem za narod tako pogubnim strujam in s tem uničimo vso našo obstoječo industrijo ;n onemogočimo vsako ustvarjanje nam tako potrebnih novih industrij? Ali naj vse to dopustimo, posebno ob naših severnih in severbzapadnih tja do nemškega ozemlja segajočih mejah, na bivšem Štajerskem in Koroškem?
Pozor na obtfask® visita!
Stojimo pred občinskimi volitvami, ki bodo odločile vprašanje naše narodne moči, ker bodo odločevale o naši narodni notranjosti, torej o najvažnejšem žitju in bitju našega naroda. Ali naj izročimo svoj narod tem javnim in tajnim demagogom in zapeljivcem ljudstva ?
Pogosto se sicer sliši, da so naši jugoslovanski socijalni demokrati dr -žavotvoi en element, ker so v skupščini takoj prisegli, dočim so le komunisti, ki so se dolgo časa branili prise-ge^ nezanesljivi. Resnica pa je nas -protna. Komunisti namreč sploh niso resna stranka in so tudi že povsod izigrali svojo vlogo, oziroma vsaj gre njihova igra že povsod (tudi na Ruskem) h kraju. Le socijalni demokratje so nevarni, ki se preračunano ie na zunaj kažejo nekako lojalne, dočim v notranjosti kjer le morejo hujskajo proti vsemu, kar je narodno, sloven -sko ali jugoslovansko in ki poveličujejo goli materijalizem, smešijo vsako nesebičnost in požrtvovalnost za na -rod in državo. Oni proglašajo kot svoj cilj: Dobro živeti (glej njihovo brezmiselno pijančevanj© in zapravljanje služka) in niö trpeti; narod in država jim je le poslanska stvar in morata izginiti, če se drzneta zahtevati t ako žrtev za skupnost celo tudi od delavstva! Drugi sloji našega naroda pa naj le trpe za skupnost, delavstvo pa sme le uživati; kdor bi se upal zahtevati od njega kako žrtev za ce -loto, je njegov sovražnik!
Naši socijalni demokrati hočejo na ta način ustvarjati, oziroma so že u-stvarili iz delavstva neko organizirano in privilegirano kasto, ki terorizira ves drugi svet s tem, cla v slučaju, ‘ a se njegovim željam takoj ne ustreže, uničuje vsako podjetje ali celo industrijo, dasiravno živi od nje ves — narod!
Treba je torej vendar enkrat do dobra vedeti, pri čem da smo z našimi socialnimi demokrati, ki bodo zdaj silili v naše občinske zastope, posebno v naših ogroženih severnih mejah
Hemd m naši sociiafšstL
Po svo'em 'dosedanjem nastopanju so oni naši narodni državi nasprotni m celo prav nevarni. Najzanesljivejše se lahko o tem prepričamo iz dejsfva, da so se njim — in ne komunistom ali Slovenski ljudski stranki —■ pridružTi nam vedno najsovražnejši Nemci in nemčurji. In glej čuda! Ti Nemci in nemčurji niso samo korporativno vstopili v to organizacijo, temveč imajo i že skoraj v vsaki krajevni organizaciji prvo besedo, če tudi so povsod Te v razmeroma neznatnem številu in v j manjšini. Očiv:dno nas hočejo imeti v I rokah na naših najobčutljivejših toč"
kah, kajti kaj pomeni sklenjena organizacija vsega jugoslovanskega industrijskega delavstva pod vodstvom nam smr tno sovražnih Nemcev in nemr čurjev. lahko takoj spoznamo, kakor hitro pride do kake komplikacije z nagimi sosedi Nemci, Lahi in Madžari!;
Vsak kdor ima količkaj odprte oči in kdor se namenoma ali iz komodno-sti noče udajati prijetnejši sebepreva-ri, mora spoznati nevarnost opisanega položaja. Ce se pa tudi še sedaj kdo najde, ki še vedno dvomi o navede -nem, naj.: pa vsaj hinavsko ne zanikuje dejstva, da je ni države meječe na našo, ki bi imela ugodnejše razmere glede plače in prehrane industrijskega delavstva, kakor jih ima naša država in da je kljub temu naše delavstvo od vseh omenjenih najbolj sovražno razpoloženo nasproti našemu na-lodnemu gibanju in s tem tudi naproti jugoslovanski narodni državi. Nemški, italijanski in socijalni demokrati vseli drugih držav so v prvi vrsti narodni m državni, samo takozvani jugoslov. socijalni demokrati povdarjajo že od nekdaj ter vselej in povsod s ponosom svoj internaeijonalizem, pod katerim se pa ne skriva uič 'drugega, kakor hlapčevstvo pred bogatimi nemškimi in nemčm skimi delodajalci in proti Slovanom orientiranimi Židi.
Kaj sledi tz vsega tega?
Bodimo socijalni in ugodimo vsem poštenim zahtevam narodnega deiav-stva, sicer pa vodimo, posebno pri bo dočih občinskih volitvah, vse 1© še količkaj narodno čuteče stranke zdru-, ženo v organizirani boj proti ven v narodne ideale strupeno sovražnemu materij ali stičnemu socijalnemu demo -kratizmu, ker bodo baš te volitve segle v naše narodno jedro.
Mogoče je sicer, da bole ta poziv tudi še bolj sklenil vrste sooijainm demokratov, kar nas pa ne sme mo -tlli. Tembolj pa strnimo mi! vse naša narodne vrste v iskrenem prepričanja da' gre pri teh volitvah za naše naj -svetejše narodne vzore, za katere go krvaveli naši iegijonarji — . da gre za našo narodno ujedinieno Jugoslavijo !
Mitični pregled.
KRALJEVINA SHS,
V	ustavnem odboru dejba-firajo o upravni razdelitvi naše države. Srbi niso nič kaj zadovoljni z sistemom upeljave 15 oblasti z do 800000 prebivalci. Da se gospodje Srbijanci ne bodo preveč razburjali radi upravnih novotarij, dobi demokratsko „zveličavne“ oblasti menda samo Slovenija, v Hrvatski bodo ostale županije . ir v Srbiji stara okrožja za prehodno Gobo, dokler ne bodo Hrvatje in Srbi sami spoznali „blaženost“ centralisti" čne nove upravno oblasti in sami zahtevali, da se jih upravno osreči z oblastmi, kakor jih namerava za Slovence prikrojiti dr. Žerjav. Tozadevna rešitev še ni padla, ampak so s» glede upeljave upravnih oblasti vrši-ie v ustavnem odboru debate in so se stavili razni predlogi.
Po ugodno izpadli vladni mešetariji z muslimani in samostojneži bo sedaj tudi rekonstruiran Paši -čev kabinet. Trgovinskega ministra dr. Kukovca bodo potisnili v zgrad -beno ministrstvo, trgovino pa dobi musliman dr. Spaho, narodno zdravje or. Karamehmedovič, mesar Pucelj bo osrečil poljeprivredo. Nikola Pašič pa bo uganjal Še nadalje svojo politično barantijo z zemljoradniki, katere pač hoče pridobiti vlada na vsak načn1 kot podpornike za svoj trdni obstoj.
V	finančnem m i n i s t r s t -v u si ubijajo glave z državnim pro -računom za 1921-22. Samo deficit za 1920 znaša okrog eno milijardo.
ITALIJA.
O ä ia S i s t o v sk ih baud «terorizirani Trst se ae praznično preoblekel v laške barve za proslavo tv neksije, ki se je vršila minulo nedeljo. V tržaško luko je priplulo že v soboto pef italijanskih križark. V Trst e dospel tudi minister odrešenih dežel Raineri, podpredsednik zbornice ßerenini, dvä poslanca in pet senatorjev. Pri slavnostnem obhodu je sodelovalo 200 društev po taktu 8 goib. O proslavi aneksije še bomo sporočili
V Benetkah in v Piranu so bili zadnje dni ljuti spopadi med fašisti in socijalisti.
NEMČIJA,
Zavezniki nadaljujejo z grožnjami vedno novih represalij napram Nemčiji, ako bi se ta branila plačilu pariškega diktata.
L j u d s k o glasovanje za združitev Tirolske z Nemčijo bo dne 24. aprila.
Plebiscite Gotnji SJeziji je izvršen. Tozadevnih poročil še nimamo, vršil se pa je pod precejšnjo depresijo, ker so imeli Poljaki vse r>ol -no vojaštva koncentriranega na meji.
RUSIJA.
Rus k o - p o ! j s k a mirovna pogodba je podpisana.
Torišče najljutejših bojev je bila zadnje dni okolica vstaškega mesta Kronstadt in mesto samo. Boljše-viki so navalili na mesto, katerega je ljuto obstreljevala bol„ševiška artilerija, od vseh strani. Med ogromnimi Izgubami se je posrečdo boljševikom , da so si osvojili trdnjavo, a novejša poročila javljajo, da se je posrečilo u-pornikom pregnati boljševike iz mesta, Iz Kronstadta je uteklo med bombardiranjem iz strahu pred boljše vi-ri 29 Lsoč ljudi.
Delo naših poslancev.
d Jugoslovanski Klub zöpefc na dein a» saaže vojake. Poslanci Pišek, Roškar in Brodar so skupno zahtevali v železniškem in vojnem ministerstvu, da se izda odredba v s vrbo brezplačne vožnje za naše vojake iz Slovenije, ki so primorani odslužiti izven mej Slovenije za najmanj dva dopnsta na leto. Striktno so zahtevali brezplačno vožnjo na vseh progah ob vsakem dopustu, tupi takrat, če jih posebni življenski dogodki kličejo na dom.
!>	. d Naši poslanci za odpis davka.
Poslanca Roškar in Pišek sta poslanca v finančno ministrstvu za odpis davka od zemljišč na katerih je zima žita ozir. setev« Prizadeti posestniki morajo pov-^, zročeno škodo javiti davčni oblasti ter* od nje zahtevati odreditev komisije žal' cenitev škode na licu mesta. Vsa izvedba se mora izvršiti na podlagi tozadevnega avstrijskega zakona iz 1.1917, ker le se začasno priznava v naši državi kot merodajen.
d Poslanec Roškar za carine prosti izvoz usnja Poslanec Roškar je v imenu tovarišev vložil interpelacijo na finančnega ministra, da dovoli prenos usnja domačih kož iz Avstrije v Slovenijo brez plačila carine.
d Poslanec Roškar za zboljšanje naših poštnih razmer. Poslanec Roškar je vložil interpelacijo na ministra za pošto in brzojav, da naj kmalu odredi, da se zopet uvede redni poštni promet s pomnoženo vozno pošto in dostavlanje pošiljatev, pisem in brzojavk po vsej Sloveniji, posebej pa v mariborskem in šentlenartskem okraju.
Pnevne vesti.
d Demokrati tiščijo v ospredje največje grešnike. Pri vseh drugih strankah je navada, ka izločijo iz svoje srede vsak plevel, ako je na vodilnem mestu. Edino jugoslovanski demokrati so si prilastili privileg, da puščajo v prve bojne vrste vse že to likrat priznane grešnike in naravnost ne lopove Pri tozadevni naši trditvi se hočemo tokrat omejiti edinole na Slovenijo. Več narodnih grehov nego dr. Šušteršič, ima demokrat dr, Ku kovec; Šušteršič ni frčal samo iz SLS, ampak celo iz Jugoslavije. Dr. Pegan je suspendiran; dr. Žerjav, ki je bil obsojen od sodnije, ki se je rešil zapora z begom, je še danes du še vat in osobito politično javni bog
JDS, dasi je bil še pred kratkim" podrepnik dr, Kreka in dr. Korošca. So
dnijsko dokazani izvozničar dr. Kra -mer, bi se menda danes udinjal dobič kanosnemu azvozmčanstvu kot mini -ster, da mu ni zaprl ministrskega portfolja za vedno sam regent. Naj -večji avstrijakanti: Tavčar, Skaber-no, Flere itd. so še danes najbolj d«~ hteče, z redom sv- Save najvišjia ste-penov odi.kovano cvetke Iz gnojne grede demokratov. Goiovo vsak demokrat, ki tišči in je v ospredju ima ne-broj 'častnih, avstrijskin pa tudi že najnovejših jugoslovanskih grehov, ki svedočijo javnosti o vedno večjem gnojišču JDS stranke. Druge stranke se ščiščajo, JDSarji pa se sami vedno bolj gnojijo od zgoraj navzdol,
d Vedno boljše. Državnozborski demokratski klub je sklenil, da se da od držav e samo za Bosno Turkom odškodnina za posestva, ki jih morajo odstopili kmetom. Kaj to pomeni? V Bosni so posestniki Turki, a kmetje so Srbi. To se torej" pravi, Srbom bo plačala Turkom odvzeta posestva država, a. demokrati ne dovolijo, da bi se po Iirvatskem in Slovenskem, ko pride do razdelitve veleposestev, onim delavcem in kočarjem, ki dobijo zemljo, tudi od države plačala prideljena zemlja. Tako bi moral Hrvat in Slovenec plačali, da se gospodarsko stališče bosanskih Srbov zboljša. Za to „ravnoprav-nost“ so tudi naši samostojni poslan-
ci.
d Izdajstvo samostojnežev. Poslanec Pucelj je imenovan poljedelskim ministrom. Samostojneži so izstopili iz zemljoradničkega kluba ter tvorijo svoj lastni klub, kateremu je g. Pucelj predsednik. Prodali so ne le Slovence, nego vse državljane tako, da narase davek z nova na vsakega državljana. Pobratili .. so se s Turki, samo da pridejo v vlado,
5 oziroma Pucelj s tovariši do korita. Ako Slovenci samouprave ne bomo dojili, se imamo zato zahvaliti izdajstvu samostojnežev in muslimanov.
d Samostojneži za Turke. Da”bi turški poslanci glasovali za proti ljudsko ustavo, dobili bodo za podporo turških veleposestnikov v Bosni in Hercegovini od vlade 1 miljardo 200 milijonov kron. Ako računamo 12 mili jonov prebivalstva v državi, pride na Vsako oso bo v državi približno 90 K, ki jih bo moral plačati za turške age in bogove. Družina, od 5 članov bo morala plačati 450 K. Ako zraven računamo, da bo po novem demokratsko samostojnem proračunu prišlo na eno osebo 3000 K davka, potem bo obitelj od 5 članov plačala davka 15.450 K v tem srečnem letu, ko so samostojneži ne kmete, ampak enega mesarja naredili za ministra in vstopili v vlado. Mimo tega še dobimo radi nove samostojHO-demokratske polit.ko dražjo obleko in dražji kruh. Lepo juho so nam skuhali volilci, ki so glasovali za samostojneže in demokrate! Le tako naprej tudi sedaj pri občinskih volitvah.
Samostojneži za turške a.ge in bogove. Neštetokrat smo v prošlem letu morali Citati, da je dr. Korošec prodal slovenske kmete turškim agom in begom. Toda vlade, v katerih je sedel dr. Korošec, niso bosanskim turšk:m veleposestnikom izplačale ne enega vinarja. Sedaj pa, ko se je ustvarila — lurika samostojno-demokratsko-radi -kalna večina, so se turški poslanci pridobili s tem, da se je turškim bi gom in agom dovolila podpora od 1 milijarde K, koja svota se bo takoj začela izplačevati. Toda dr. Korošec je „prodal“ kmete, a samostojneži in de-mokratje ostanejo pošteni ljudje. A i vidiš, slovensko ljudstvo, kako te samostojneži z demokrati vred povsos varajo.
d Največje politično čudo, ki je mogoče samo v Jugoslaviji, je spojitev samostojnežev in narodnih cici -bambuiov. SKS stoji razrednoboino na stališču kmetskega programa: NSS, ta politični cicibam, pa zastopa in je tudi rekrutovan iz izključno nižje uradniških slojev. Kmet — nemškutar in sedaj samostojnež — — pa NSSarski cicibam, narodno čisti uradnik spadata pod skupno pol't čno vez kot voda in ogenj. Samostojni so, m so tudi zahtevah kot pogoj za vstop v sedanjo vlado prosti izvoz živine in vseh poljskih pridelkov; narodni cicd-bami pa prirejajo protestne shode proti podraženju mesa, ki bazira edi-
nole na preobilnem izvažanju iz naše države. Ali se no bodo razumeli samostojni "in narodni ' šocljhlisti še slab še nego z zemljorpdmki ? Gotovo, ker druži’ in trenutno spaja Obe stranki e-• iinolo politična oicibambiliia!
d Pritožbe srbskih kmetov. Sedaj so na vladi slovenski samostojne ži in demokratje. Ako jih mi obtožn-jemo, bi kdo mislil, da je to lp sti ankarska zlobnost. Toda čujmo, kaj piše "srbšfci kmetski list ivšeio“' o zveš • tem tovarišu samostojnežev ministru (in Kukovcu kot ministru rege.mo. V številki 74 od zadnjega loncu čitonjo: „Ministrstvo trgovine, м in moralo voditi trgovinsko politiko, •« je spremenilo, namesto da bi skrbelo /a drža • \o, v tajnega kompanjoni kapital*-.t -v. Pred kratkim smo čitaii, tis s» carina na uvoz „štofov“ povišana. Tu je bil merodajen suh interes kapitala. Neke
s.rankarske banke in neki trgovci so navlekli velike količine štofov v zem-
1,0.	Ali na svetskem trgu so zdaj cene Stotom padle. Nastala je torej nevarnost za naše kapitaliste, da izgubijo na uvoženi robi. In ministrstvo trgovine je takoj uslužno in ponižno ugodilo kapitalistični zahtevi. Carina na uvoz štofov je povišana, kapitalisti so rešeni, da nebodo imeli izgube.“ Tako piše srbski kmetski list, glasilo srbske kmetske stranke, od katere so se samostojneži ločili in izdali njen in svoj program, da dobi eden izmed njih ministrsko stolico, a drugi poslaniško mesto v inozemstvu. Od sedaj bodo pa zvesto podpirali dr. Kukovca, ki podpira manufakturne kapitaliste in se ne briga za to, če delavci, kmetje in uradniki hodijo razcapani in napol goli po svetu.
d Srbska sodba o samostojnežih. Sedaj, ko so slovenski zamostojneži izstopili iz zemljOradniškega kluba in v stopi ii v turško-demokratsko-r adikal-no vlado,, izraža vodja srbskih kme tov Mihajlo Avramovič svojo veliko veselje, da so samostojneži vendar en krat zapustili kmetski klub, v katerega niso pravzaprav nikdar spadali . Avramovič pravi, da so v klubu sa -me spletkarili., se brigali za izvoznice demokratskih prijateljev, posredovali zatrgovce in kapitaliste, z eno besedo, da sploh niso bili kmetski poslanci . Avramovič obeta, da bo izdal proti slovenskim samostojnežem stvari, ki bodo slovenskim kmetom odprle oči, kako jih jo samostojna politika pre varala.
d Klub zemljoradnikov javlja z nekakim veseljem, da so odšli iz njega naši samost .jneži, ker se smatra s tem korakom očiščenega. Lepo spričevalo za našo Samostojno, ki je postala po izstopu iz srede zemljoradnikov vladno-demokratsko po dovoljeni zahtevi prostega izvoza — umetno gnojilo za trdnejše . .. stališče Pašičeve vlade.
d Velikanska, svota. Listi nam javljajo, da bo prihodnji proračun znašal 8 milijard dinarjev ali 32 milijard
K.	Ako račimimo, da znaša pr.ebival-stvo naše države 12 milijonov duš, potem pride na 1 milijon prebivalstva približno 3 milijarde K ali na osebo S000 K; Videli bomo, kako bosta slov. samostojni in; demokratski minister prevalila ono svoto z ramen kmetskega in delavskega ljudstva na ramena bogatašev in kapitalistov. Kmalu bodo naši kmetje občutili vse dobrote samostojne in liberalne volilne zmage na strašno zvišanih davkih. Sedaj je samo še treba, da kmetje in delavci volijo v občine za svoje zastopnike sa-mostojneže in demokrate, potem je pa davčni polom med slovenskim kmetom gotov.
d Sokolska zahteva o časti jo la-žnjiva fraza, radi tega dejstva pa so Se skrili Sokoli pod zaščito molčanja na vsak napad. Pod tem farizejskim ščitom molka uganjajo Sokoli še nadalje svoja brezčastna pustolovstva, ne mene se za javnost, saj sokolsko čast ščiti nepredirna skala molčania napram javnosti. G. dr. Serneou smo dokazali njegovo s frakom, rokavicami ter cilindrom potrjeno šustorčijan-stvo, dasi se je ta „aični“ starosta drznil napadati svojega rešitelja Su -šteršiča javno v govoru na shodu. Kn smo mu žabrus li pod nos, da je bi! še pred nedavnim časom klečeplazni prijatelj onega, katerega sedaj psuje, je obmolknil kot Sokol, ki se plaši Šušteršiča, ki je izbacnjen iz srede slovenskega naroda. Večjih prestop -
kov sokolske časti kot razbrazdani Jarnik 4lr. Irgolič si ni kodo dovoli! ;v zadnjem času. Nit:vse irgötlööVe’ha11 st«e grehe molči Irgolič, molči ’Sokol’ • in «s tem molkom potrjuje Sokolji: 'da 1 ga zamore rešiti pred obsodbo' javnosti ddii?o le Ise~ Iraža '-јдШка“' КШ*1& bo lahko skovikal Slovenski Sokol:, A]mo mi Sokoli iz -slovenskega---.na*©-da za dr. Šušteršičem!
d IlekoM sokolske morale. iz Ljutomera harmpišejo: V"vrstah';iyF šiit Sokolov se živahno komentira razveseljiv pojav kaj nagle možitve :mjfrj. 1 naraščaja. Tri Sokolice, sestre po krvi iz steveda napredne in ugledne roti bine, so tekom šest mescev povilo, ne-, zakonske, sam©' sokolice. Ena .se je 'iz. diplomatične predkanošti nekoliko poprej še poročila. Oče teh „pridnih“ de ' klic, sicer peršomficiran ošabriež, toda liberalec starega kova, je zelo po- ! nosen, da je s tem neposredno pripo- ; mogel h krepki pomnožitvi jtigoslovan skega Sokola. Socijalni skrbi ne botre balo poseči vmes, ker' hiša. je bogata in lahko brez škode prenose še par takih rekordov. Idberalito иШв^-stvo pa si zadovoljno menca roke, ker ima tako vrlo žlahto, Kako srečna tor bila Francija, če bi iahkb.'4^te;-V''0v^ jih vrstah take rekorde, ker pbtpjh fft:! bil strah pred nemško itoVanžo ; 1 brez--predmeten. Sokoli, le tako haprejgAiz kolonizacija v Makedoniji bo , čez be-kaj desetletij kaj lahka reč. Zdrave 1. '• d Tehnični člani razmejitvene komisije so bili dne 15. t. m. üäsiin© ovirani pri razmejitvenem delu na severni meji občine Kapla; Izkazal^'SO '■ se pri tem predvsem Nemci in nam - v. škutarji iz sosednih občin onstran-dE žavne sieje, pa tudi nekaj zapeljanih prebivalcev iz občine Kapla. Okr&lne glavarstvo Slovenjgradeč ■ je ‘ha iieu mesta takoj uvedlo strogo kazmsko preiskavo, po kateri so bili' aretiraui dno 17. marca 1921 sledeči možje iz Kaple rmli hujskanja oziroma pomed* ne sokrivde pri ruvarenju proti naši dravi: Posestnik Alojz Grager, kmet« sin Josip Pavlič, posestnik;Jakob-Ker^, bas, župnik Aleksander Lena* -irgoyee Peter Hermann, posestnik Fraac Vieäk mayer. Imenovane osebe ’šoainie-FŽSr"
17.	t. m. prepeljane'po oitožm%Kiipai^ trulji iz Kaple v zapore okrajirnga, sodišča v Marenberg, da odsedijo zasluženo kazen. Brata Grubelnik, sina posestnika na Kapli * ki sla seihi»; tudi krivim sta jo potegnila čez. državno mojo v Nemško Avstiito,	sta
zagledala od daleč orožniško patrirfio^ Prišla pa bosta tudi ta dva »m; »rhto^ če jih bo lakota šiloma privedla na * zaj v ‘Jugoslavijo.	cri.riri.;
d Macedonija v celjskem okrajnem glavarstvu. Na Gregorjevo, itoja,
12.	marca, je v St. Jurju ob: južni-jžen-leznici vsakoleten živinski ip lacamar--s ki sejem. Ta sejem je. bil vedno najbolje obiskan. Tako tudi1;leto^, Rra,-marji in živinski trgovci &р1ргШВ, рф vseh strani, oelo tudi Џ lii|vateke Pa ravno en dan pred sejmoni ^ mni celjsko, okrajno glavars;tvor:,;4a; tu razširjene Črne koze« ..Тч4кУчР®&®' je bil najmanj en teden prej enak sla čaj. Ali se ni mogto okrajno/glavar stvo celjsko spomniti o tej priliki tudfi šentjurskega sejma? Zakaj ni ©krajino glavarstvo tega sejma prej prepovedalo ? Tako je glavarstvo saiao kravo. da se črne koze širijo, katerih sev sicer zelo boji. Obenem pa tudi povzroča sejmarjem velike stroškev;'Zato ni čudo, če je med razjarjenimi sejmarji in orožniki prišlo skoraj-'ito-.krvi vavega spopada.	.
d Protestno zborovanje proti kul-turnobojnim nakan m vlade v Slov. Bistrici se je siiajno obneslo. Velika dvorana v hranilnici je bila polna v pritličju in na galeriji. Navdušenje velikansko. Po govoru dr. Jerovšeka se zborovalci soglasno obsodili kulturni boj, zahtevali versko šolo, protestirali proti previsokim in krivično naloženim davkom ter proti uvo>u italijanskega vina. Zborovalci so se zgražali nad poslanci samostojne stranke, ki podpirajo-kmetom nasprotno vlado, ki nalagajo kmetom neznosna bremena in ki podpihujejo in podpirajo proticerkveno gonjo sedanje vlade. Soglasno je vladalo prepričanje: proč s takimi posanci, proč s samostojneži, ki so škodljivci kmeta!
d Protestni shod v Cirkovcah. Na
Jožefovo se je vršil v Cirkovcah, nad vse pričakovanje krasno uspeli protestni shod, katerega so se v polnem števila
ut - »um»:
sMi.
‘“*’отии^^
udeležili paši narodno in versko zavedni Poljanci, Shod je otvoril in zelo spretno ■vodil 'gjTone Plohl. Shod, na katerem te govoril urednik Stupan iz Maribora, je najboljši dokaz, da so Cirkovcam v ogromni množini v našem taboru.
■ d Đr.: K*. CteliMngsIieim kot pod -predjed),tik ДЖ v Kozjem* Naj novejše povišanje, iz. »narodnih“ vrst demo.cra tov je av&nzma dr. GeMingsheema v podpredsednika kozjanske JDS krajev ne organizacije. Dr. Gehlmgheun je bil pri prydm javnem nastopu narod-ižrijak* ki je svoj čas nastopil kot pro-pauii kandidat na narodni podlagi . Ta zaušnica je dr. Gehlingsheima tako potrla, da se je prelevil v narodno laliraneaa — hajstrupeuejšega nemškutarja,: Ko se je povšpel pri naravno ђоЈј рШо .odmerjenih duševnih zmo žnostih Ш, nemškutar do vrhunca siužlfeae .leštviice, je postal italjanaš , M je razobešal savojsko zastavo. Nemškutar in dial jan aš dr. Genlingshena je pa po prevratu zopet zavohal nove ^dišavo“ —. 'demokrate, ki paralelizi-rajo z jugoslovanskim gnojiščem tudi nemškul.irsko italjariaško smet. Nem -Skuter-.iaijaiiaš-svetnikl Gehlingsheim je avanziral v podpredsednika demo -kratov . za kozjanski kot. V kratkem bomo ptem najnovejšem podpredsedniku , Д)В obelodanili toliko narodnih casing,,,da, ma bo lahko zapel vsakdo kot že 'svpjčas:	Schau Karl, geh
Inks V ,-7;,.■' heijnl Kamor spadaš kot nemškutar in italij an aš!
d ;&е#дадШке .koncesijo. Govori se, da. se :hodo vse gostilniške, obrtne in druge-koncesije pregledale in sicer ;y to :svrfe0, da se ugotovi način njih dobave« To je vsekakor istotako potreben kpt: dober sklep in gotovo se mar-
I sl'kateromni grešniku ali grešnici tre -sejo Mačice vsfed negotovosti rešitve.
• Število gostiln- je itak preveliko in dobre, bo* ö® se odtegne koncesije vsem listna gostilničarjem, ki se še niso mogli otopli tfemčurstva, nadalje vsem J"' tistim: velmožem,, ki so si pod prejšnjo .vlado In s pomočjo pristranske podpore : mestnega magistrata pridobili r kar po več. koncesij iste vrste, ki jih pa.sami ne izvršujejo. Treba bo temeljito Obračunati, saj nas tržaški fašisti in когоШ nemčurji že dovolj u -fcato.vßaj postopamo. Večje število mariborsddh, gost Jen tvori pravo o-gnjiščo nemškutarskih, proljidržavnih hujskačev. Ako ta opomin ne bo zalegel, * pridemo z imeni in dejstvi na stan,- fri zadnji seji gostilničarjev je ;viado zastopal g. vladni tajnik dr. Mu lačefc, Ta gospod je bil edini, ki je govoril slovenski, (čast mul), gostil -uičarji pa so kar na debelo švaoča -riti. „Narodna' obrana“, kje, si? I Kje so naši '»Meimatsdiensti I“
d Drejraa, mera. „Hrvat“ doznava, Sa hahfopa g. prosvetni minister Pri-Mčevič z;''hypjbö; mero napram katolikom ih pravoslavnim. V organu prosvetnega ministra. „Demokrtuiii" -m* napada na prostaški način zagrebš kega nadškofa dr. Bauerja in se pG-Äivas da bi bilo treba odvzed cerkve-nvm stožabnikom njihova /om ,.*ča . ^Hrvat*’ nö zavrača te zahteve, am -pak shhto köngtatira, zakaj ne bukne
demokratska gospoda na dan z zahtevo, da se odvzamejo istotako kot katoliškemu svečeništvu zemljišča tudi pravoslavnemu patr.ijarhu. Zagrebški nadškof je že davno stavil na razpolago svojo posest; srbski patrijarhpa ge do danes ne, ker se zaveda in je siguren dvojne mere demokratske ščuke prosvetnega, ministra Pribičeviča.
d Obmejno orožništvo bo na ukaz notranjega ministrstva podvojeno.
’ d Koliko nas stane koaafcituanta? V konstituanti je celotno 419 poslancev, ki vlečejo dnevno 201.661 K, mesečno 6 milijonov 133.800, letno 73,605.800. »Lepi« državni izdatki, ako pomislimo, da dobimo ustavo, s katero bodo zadovoljni za nekaj let samo vladni magnati a ne ljudstvo, ki plačuje milijone za narodne zastopnike.
d Zakonska nezvestoba v Berlinu je tako velika, daje beležijo v tej nemški prestolici vsaki dan 50 ločitev zakona.
d Iz Aim-rike bo izgnanih v najkrajšem času približno 100.01 0 ruskih državljanov, ki so Židje in boljševiki.
Iz Maribora.
d Dan žalobe v Mariboru. Italijani so določili 20. marec, da proslavijo aneksijo Primorja. Nad pol milijona naših bratov in sester v zasedenem ozemlju bi se naj udeležilo tega slavja. Z žalobo m gnevom v srcu se je tega dneva spominjal vsak Jugoslovan. Po vsej naši širni državi smo se spominjali tega dne vsi v naši državi zedinjeni Slovani naših trpečih bratov in sester v Primorju. Tudi v našem obmejnem Mariboru smo kot slovesen protest proti aneksiji obhajali 20. marec kot dan žalobe. Ze pred napove -dano lall, uro so se zbrale na Glavnem trgu ogromne množice ljudstva vseh slojev in stanov. Mestni rotovž je bil v znak žalobe zavit v črne žalne zastave. Raz mestno hišo je ogromne množice ljudstva kot prvi pozdravil g. Ribarič, ki je izvajal, da so se v Trst pripeljali vsi laški ministri, senatorji, državniki in generali, da proslavijo aneksijo Primorja. Italijani so nam sicer ugrabil najlepšo dele Slovenije, toda vsaka storjena krivica se maščuje in se bo maščevala tudi nad Italijani. Prišel bo dan, ko bodo naši potomci obračunali z grabežljivim Lahom. Kot drugi govornik je v imenu sokolstva nastopil odvetnik dr, Ser-nec. Ker so bila njegova izvajanja suhoparna, niso napravila na občinstvo nobenega vtisa, pač pa je globoko ganila pesem moškega pevskega zbora, ki je zapel znano „Buči, buči morje adrijansko.“ Nato je govoril znani g. Džamonja, za njim pa profesor dr. F. Kovačič. Njegova krasna izvajanja so slehernega poslušalca globoko ganila. Govornik je naglušni potrebo, da je dolžnost vseh v naši lepi državi uje-dinjenih Jugoslovanov, da Si s smot-I enim delom zgradimo, utrdimo in o -krepimo na znotraj in zunaj močno državo, kajti le narod z jasno začrtanimi cilji ima bodočnost. Krivica, kate-io je Lah storil našemu narodu, je v nebo vpijoča, in prišel bo dan, ko bo-
do naši potomci Lahu pokazali pot tje, odkoder je prišel. Za prelepa izvajanja je govornik žel urnobesne živijo-klice. Ko je še sklepčno v imenu na-rodno-socijalistiene stranke govoril g. nadučitelj Hren in se je zapela „Lepa naša domovina“, se jc začel žalni sprevod pomikati po Gosposki ulici. Žalnega obhoda po mestu se je udeležilo na tisoče ljudstva kot glasen protest proti laškemu nasilju. Kdor je videl ta obhod po mestu, je moral priti do prepričanja, da živi v našem narodu globoka zavest o krivici in na-silstvu, katerega je zagrešila nad našim narodom grabežljiva laška roka , priti je pa tudi moral do prepričanja, da bo napočil nekoč dan obračuna z našim največjim narodnim sovragom, Italijanom.
d Profesor Stefan Peter f. Ste -lan Peter, profesor na vojaški realki, v Mariboru, je bolehal že od Božiča in zadnje tri mesce ni pohajal več v šolo. Omračil se um je duh. Grozna živčna bolezen ga je napadla, Zdaj že tretjekrat. Prvič je obolel na nji leta 1911. Takrat so ga tovariši-profesorji z zvijačo izvabila na vlak in ga tako prepeljali v neko zdravilišče pri Dunaju. V nekaj mescih se je vrnil zdrav domov, L. 1917 se mu je bolezen zopet ponovila in sicer hujše kakor prvokrat. Vojaki so ga morali dejati v prisilni jopič, da so, ga mogli transportirati v. Gradec. Zopet jo ozdravel, da je mogel izvrševati svoj poklic. Ostal pa je vedno skrajno her vozen in melanholičen. Bil je najraje sam. Pred 3, mesci se mu je duh zopet omračil, ni mogel spat', ne jesti; večinoma je ležal; oslabel je tudi telesno, bil skrajno obupen in preplašen meneč, da ga vse sovraži in preganja, V tem stanju duševne zmedenosti je na Cvetno nedeljo ob .Tl. uri do poldne storil obžalovanja vreden ko -rak ter si z lastno roko končal svoje življenje. Umrl je previden s sv. zakrament v javni bolnici. Pogreb se vrši v torek popoldne. Bogi bodi milo' stljiv njegovi duši!
d Vabilo na pristop In podporo k ustanovljenemu . slovenskemu klubu „Korotau“ v Mariboru. Gojitev nogometnega športa in sploh vsakega špor ta, ki upliva na zdravi razvoj teles-nih in duševnih moči, potrebuje v Mariboru širšega razmaha. Nemci Le majo štri nogometne klube v Mari -boru, ktere podpirajo in kterim nače-lujejo prvi nemški meščani. Tukajšnji Slovenci imajo šele eno športno dru -štvo. Nemci vidijo v teh društvih znak svoje telesne in duševne sile, s katerim hočejo ohraniti nemštvo in ga podkrepiti. Ali ni naša dolžnost, da temu nasproti podpiramo ;tudi pri nas vsak razvoj, ki utrjuje jugoslovanski značaj Maribora in odvrača mlade sile od toli priljubljenega alkohola in gostilne?! Novi klub, 3d naj bo vreden pobra timski drug društva „Ma -ribor“, si je izbral ime „Korotan“ in vabi vse sloje na podporo .in pristop pod glasom:	„'Jugoslovanski šport
zmaguj!“ Klub si stavi v interesu zdravega telesnega in duševnega razvoja naše mladine nalogo širiti in po-
speševati idejo moderne telesne vzgojo m koristiti s tem posebno tudi, o -hrambi naroda in državo, iia seyArni severni meji.
d Mestno kopališče bo odprlo z ozirom na velikonočne pravniko v sredo
23.	t. m., v soboto 26. t. m! pa samo do
4.	ure popoldne.
Narodno gospodarstvo.
g Jugoslovenskim trgovcem in obrtnikom je otvorjen precejšen kredit od strani angleških tvrdk. To javlja naše trgovinsko ministrstvo pod vodstvom dr. Kukovca. Radovedni smo, koliko naših trgovcev in obrtnikov se bo po-služilo tega od Kukovca izposlovanega kredita, ki je gotovo samo plašč za pokritje njegovega romanja na londonske pojedine.
g Žitne cene. Vsled živahnega izreza žita iz naše države so se žitne cene nekoliko povišale. Tako n. prim, stane v Somborn meterski stot pšenice 1000—1010 K, koruza 430—440 K« JV, Vinkovcih stane koruza 425 -440 K, pšenica 1020—1030 K, oves 30.0-—86£» K, V Osjeku stane pšenica lu2o do 1030 K, oves 350—300 K in koruza, 420—430 K. Koruzo kupuje pred vsem Nemčija. V Ljubljani je vsied transportnih razmer popraševanje po pšenici, koruzi, ovsu in moki zdi) živahno. Pšentea stane kg 11 K, koruza 5.20 K, oves 4.50 K. Mo,at milarpa sjtane 1 kg 16.50 K in гаомг 51 S pic 15 K.
j g Cene mesu so pri nas žnain# poskočile, na Dunaju pa padajo, Zakaj ? Avstrijce je začela zopet pridno* hraniti naša država, ki pošilja vsakr dan ha Dunaj 60.000 kg govejega mesa in 84.000 kg svinjine. Naše uredništvo prireja protestne shode radi podraženja mesa, mesto da br prijelo* malo za ušesa svojega ministrskega, zastopnika „milega“ ur. Kukovca. Zopet drugi pravijo, da je meso dražjo radi tega, ker je padla cena sirovim kožam od 58 K na 28. Ker bi sicer mesarji trpeli škodo izgube, pa so povišali cene mesu. Na podraženju mesa vsekako ni toliko kriv izvoz, pač pa nenasitni mesarji, ki dobijo še sedaj ministrskega zastopnika v osebi amostojnega mesarja Puclja.
g Sejmsko poročilo. Na mariborski svinjski sejem 18. marca 1921 se je pripeljalo 82 ščetinarjev, 1 koza in 3 ovce. Cena je bila: plemenske svinje 1 kg Žive teže od K 28*—do 30 —, poldebele debele svinje za zakol 1 kg mrtve teže K 31*—, letošnji prasci komad od K 300*-— do 400*—, jesenski prasci komad K 500*— do 800*—. ovce komad fc 240*— do 300*-, koza K 40O-—. jVzlic lepemu vremenu je bilo malo jkupcev, ker je pred Jožefom tižni dan jzadržal kupce in prodajalce.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane_140*25 naših kron. Francoski frank stane 10 naših kron. Za 100 avstrijskih kron plačaš 21 in pol naših kron, za ,100 nemških mark moraš plačati 226 do 228 jugoslovanskih kron in Za 100 laških lir 532—535 naših kron.
Moj stric in mol župnik.
t* francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Pa■ .Blanka je pridna in lepa, dolgo jo žo pozna, — in končno, kdo bo srcu zapovedoval — ?“
Ampak te lepe misli mo niso poto-
Jokata sem zvečer v postelji,, vča-si tudi noči. Vkljub sklepu, da bom .skrivala, svoja čuvstva, so se v štiri-jiajstth dn®h domačini in tujciv Pavo-Slu čudili mojim muham. Zjutraj sem Mia vesela, da bi »e bila smejala celo uro,:-zvečer pa sem čmerno sedla k mizi in . nisem odprla ust.
Ta pri meni nenavadni molk je strica vznemiril.
»Kaj se plete v vaši glavici, Re -gina?*
„Nič, stric!“
„Bo dolgočasite? Hočete potovati?“
«Oh ne, ne, stric! Nesreč.)a bi bi Sa, če bi morala zapustiti Pavol!“
»De se na vsak način hočete mo-žitU draga nečakinja, — svobodni ste, jaz nisem Okrutnež. Ali moreb.M ob-žaAojate, da ste odbili snubce, Id so se. vam ponujaJli te dni?“
„Nikakor ne! Premislila sem si, ne bom s'e možila! “
Tako nesrečno izpraševanje je še povečalo mojo bridkost. Ce sem slišala le samo besedo o možitvi, mi j8 že prihajal jok. Kadar me stric ni silil , naj sprejmem kako ponudbo, je pa hvalil vsako posebej, kako je ugodna, ter mi prigovarjal, naj vsaj poskusim, da bom spoznala svoje častilce. Opisoval mi jih je celo kot nenavadno u-godne prilike in stričeva nedoslednost je bila ena tistih njegovih lastnosti, M me kmalu ni več iznenadila. Zdi se mi, da mu je delala precej strahu skrb za dušo, ki mu je bila izročena v varstvo. Pa pustil mi je popolno svobodo, in če sem spet koga odbila, se je zadovolji z mojimi razlogi, ki niso imeli ne nog ne glave.
„Zakaj pa si poprej toliko pravila, da se ti mudi z možitvijo, Regina?" me je vprašala Blanka,
„Ne omožim se, dokler ne najdem, česar si želim.“
„Ali —! In kaj si želiš?“
„Tega Še ne vem“a sem odgovorila in jok me je davil.
Blanka je prijela moj obraz med obe roki in me je pozorno gledala,.
„Rada bi brala tvojo misli, Rogina! Ali ljubiš koga? Pavla — ?“
„Prisegam ti, da ne!“ sem hitela in sem se ji izvila iz rok. »Nikogar ne ljubim! In kadar bom ljubila, boš ti prva zvedela!“
Ce bi smrt ne bila tako strašna , ubili bi me bili, preden bi bila pri -znala, da ljubim človeka,. ki: ljubi dru go dekle — mojo sestrično.
„Storila bom kakor ti — počakala bom!“
..'Jaz nimam takih uspehov, kakor moi mali volk iz Buissoiia“, mi je odgovorila smehljaje. „Pet ponudb na -enkrat!“
-Ne. govorimo o tem, prosim te. ! To me muči, me dolgočasi, me razbur ja!“
Pa moja nesreča je hotela, da se je pojavil z zboru mojih ohoževateljev še šesti kavalir. Združeval je v svoji osebi vse najredkejše, najnenavadnejše in najpopolnejše lastnosti., Jaz nesrečnica sem žela, kar sem sejala. Kajti odkar sem stopila v svet, sem pravila, vsakomur, ki mi je prišel pod roke, da se hočem možiti brž ko mogoče.
Stric me je spet poklicat xn imela sva dolg posvet.
„Regina, gospod le Maltour hi si štel v izredno čast, ako bi vas smel prositi za roko.“
„Dosti sreče mu želim!“
„Vam ugaja?“
„Prav nič!“	,
„Zakaj ne? Povejte mi razloge „ pa tehtne! Tisti n’e veljajo nič, ki sta oni dan z njimi kar kupoma odbili vseh pet snubcev.“
„Niso bili priporočljivi, tisp vaši snubci, stric!“
„Poglejmo! Gospod P, bi bil; pram dober Človek!“
„Oh! Trideset let star! Zakaj pa ne koj kakega očaka?“
„In gospod C. —?“
„Neznosno grdo ime, siric!“ „Gospod N,. —! Zaslužen mož, zelo nadarjen!“
„Stela sem njegove lase. Štirinajst jih ima, nič več in prji šestin -dvaisetih letih!“
„Ah —! in mali gospod D.
„Ne ugaja mi temnolasi. Vrhutega je popolna ničla.Ce bi se oženil, bi oboževal svoj obraz, svojo ovratnike in mojo doto. To bi bilo vse!“
БШ£А2А,
и№Ш* '1Ш.

Molitvenik za dekleta. Döbi se aopet „H б i Brezmadežne“, molitvenik za dekleta. Je to najbolj priljubljen molitvenik za Marijine druž-tienice in druga dekleta. Dekleta, se-xite po njem, dokler je še dobiti. Narodi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru n stane s poštnino vred 36 K,
Martin Avšič:,
Dr. Avguštin Stegenšek.
(Ob obletnici njegove smrti).
(Konec.)
Sli smo v dušno pastirstvo, jaz k Sv, Križu pri Rogaški Slatini. Cez dve leti mi piše dr. Stegenšek iz Maribora (26. VI. 1919):
„Dragi gospod! Mislil sem, da je v Slavini živo kot v mravljišču , sedaj pa pišejo o taki suši! Kaj, ko bi se jaz zglasil doli; že sedem let nisem bil v zdravilišču in sem prišel celo na nič. Prosim, poizvedite, ali imajo urejene vodne polive in pa električne masaže? Strašijo z draginjo, pa mislim, ta ne bo tako iz -redna. Sicer pa pride Slatina na zadnjem mestu za me v poštev in je torej vse negotovo.“
Poizvedel sem, kar je bilo moči in :ma odpisal. Dne 11. VII. mi je pisal drugič:
„Predragi gospod! Prosil sem za dovoljenje, da se grem zdravit v
sanatorij v Gradec in sem ga dobil. Sedaj so pa težave od Nemške Avstrije radi živeža in je mogoče, da bodem moral v Slatino. Prosim za nasvet. Zdravil se bodem v Hidro-in elektrot. inštitutu in bi kje v bližini rad stanoval, da ne bi bilo treba hoditi skozi park in glavni del naselbine. Hrano bi rad dobival v sobo, po dogovoru in izbiri. Srčno Vas pozdravljam ter prosim za memento — Vam, predragi gospod, vos udani
Avg. Stegenšek.“
Že čez kakih 14 dni je res prišel v Slatino. Stanoval je v sanatoriju. „Tukaj me kar pitajo“, je rekel. Hodil je na sprehode, a tistega reda, ki mu ga je zdravnik zapovedal: da ne sme ničesar čitati itd., še je menda malo držal. Prišel je k meni dvakrat po knjige. Jaz sem ga sicer opozarjal na njegovo slabo zdravstveno stanje kolikor se je pač spodobilo moji mla dosti: „A kaj to meni pomaga! -, mi je odvrnil.
Dne 6. avgusta je bil zopet pri meni. Pokazal sem mu moj dnevnik, a ker je bil pisan slovensko, mi je rekel: „To ni nič, to lahko vsakdo bere ! Pišite latinsko ali stenograiiraj -te!“ Pokazal mi je tudi dva svoja z’ zka: Ascetica B in Memorabilia XI. Skoro vse je stenografirano in sicer v starejši slovenski stenografiji. In jker je s, ioh pisal precej rovršno in zelo drobno, jih bo pač težko razvozljati.
Sla sva ven na prosto ter hodila semintja pozno v mrak. Pravil mi je
mnogo, ka.j misli pisati in kako se kaj ima.
Bil je prepričan, da so se motili vsi dosedanji razlagalci, ker so vzeli dobesedno opis templja v preroku E -cehijelu (menda poglavje 40—42), On da je slučajno našel resnico; in ker stoji tempelj drugače in ima drugo velikost, zato bo odslej cela topografija Jeruzalema drugačna.
Dr. Stegenšek pa je šel še dalje. Ta nova svetopisemska topografija ga je privedla do nedoummh zaključkov, ki so se zdeli na prvi pogled smešni, ah so celo spominjali na stare krivoverce.
Risal mi je na polo papirja in pozneje s palico v prah grško malo črko omega, potem nek Salomonov vodnjak, ki je imel podobo kače; potem šfirikot, v katerega stranice so raz -deljeni rodovi Izraelovi in apostoli; razlagal mi je razno simboliko, rekel, da ve, kaj sta bila Urim in Turnim velikega duhovnika; govoril je o neki podobnosti z deli človeške glave in o drogih, v katere se da razdeliti sveto pismo in po njih eksegizirati. Sicer pa je pristavil sam, da je to dosedaj še samo fantazija.
Govoril je tudi o svojih vsakdan -iih skrbeh. Cerkveno pravo ga ne zanima več, rad bi šel v Ljubljano ali na dopust, posvetil se bizantinski u-metnosti itd. Imel je že neke dogovore z ljubljanskim knezoškofom. A ni šlo gladko. Obljubljeno mu je bilo cerk -veno potrjen e za topografijo Jeruzalema, ne pa še za razlago svetega pisma,
Gmotno je bil v slabem g&težaju 4 Plača majhna, da si ЈШ’'жајШ'48Т'volji ni mogel privoščiti. j hrane'Irt obleke, še manj pa knjig- žafe je pa tudi bil suh, da sem se,- ga-raetraši) Spoznal sem tedaj., da, M: dr. Stegenšek potreboval tovariša, M hi mu bil kakor mati. da bi ga. рпшШ, haj pazi na svoje zdravje, pa tudi mecena, ki bi ga gmotno dobro podpri. Saj nek župnik mu je bil nekdaj zapustil nekaj tisočakov, a tisti so Sli za izdajanje knjig pa še dolgov si je bil nakopal. Toda kaj, ko so tako redki tisti, ki bi tako potrebo sp-osmah, po -tem pa tudi vse storili o pravem ča su, da se ohrani dragoceno življenje Dr. Stegenšek pač ni ostal:	vrsu po-
vprečnih ljudi in zato je ladral umreti, in mi za njegovorahhšmririie umremo in ne smemo delati nikogar osebno, ampak to- se te našo malenkostne, tesne razmere,' to ja ta nervozni, brezobzirni, fušmaraki ■ čas,-Milo se mi je- storilo, ko ial -' jö rekel tam na tisti poti od Sv.,' Križa na Slatino v slovo:	„Pa-jaz vem, da bo
vse dobro. Toliko Sem ’Študiral, toliko sem se trudil, jaz 'trdno m«pa.m, -Bog ne bo dopustil, da bi -ostalo vse to nedovršeno, brezuspešno i “ In ta up sä 'ni zapustil niti v - smrtni eri.. >
Dr. Stegenškov duh: je M y -naš:9 sedanjih razmerah kakor orel, ki drče razpeti svoja krila, a■ veetoO'Vsdk-p. ne v kletko, sdno ozkri, dAler se poslednjič ne ubije. Njegov© življenje m njegova smrt nam «liče v tephmin tri besede: vera, defc iirkriž.
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Franc Krajnc f®
ИбГ|ђОГ 175
Cvetlična ulica 8.	2—10
Ш debelo Veletrgovina z železnino Na drobno*
PINTER & LENARD
MARIBOR, Aleksandrova cesta 32-34, MARIBOR
Prporoča svoie bogato zalogo železa, Boslcev (traverz), cementa, pločevine, *sth vret kovanja, štedilnikov, žitn tov, mrež in vstb v to etn to spadajočih predmetov po nizkih cenah.
X 2- s h s Postrežba točna is eolidna!	x
. -V : L* k'
k«lA
465» >

>5?
Ceno kupite
120*—, 19О —, 230—, moške spodnje hlače K S10*— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120*—, *45’—, 170'—.hlačevina l26cm Široka 1 m K 70-— do Ц8-—, pUvotisk, lep, 1 m K 40 —,
f*—, 48-—, oksford, dober 1 m 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 4O—, šifoni, flni t m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58-—, 66 — 72’—, 85*—, glavni robci, lepi A K 30-—, 36 —, 42*—, konjske Strange 1 par K 24 —, 3O —, 38-—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15 —, 17 —, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron *♦20-—, žamet rižast, črn, rujav In zeleDe barve za moške obleke 1 m K 130-— do I45 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
fllojzii QmMt Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Štefan Strašek,
Celje. Kovaška uka 1
Priporoča svojo zalogo čevljev moške in ženske za otroke vsako-vr.-tne fine in domačega izdelka kakor tudi popravila točno po 2—2 zmernih cenah. 154
Hrvaški dijak
se sprejme za inštruktorja hrvaščine. Naslov v upravništvu. 1—2 158
18 rö vsa^e vrste se sprejemajo U16 v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce srebrne goldinarje itd. 119
im IGNACU, MARIBOR.
Grajski trg v Gradu (Burg). 9-I0
npraiila vsakovrstnih ur, zleto in srebrno blago, vse po nizkih cenah se dobi pri urarju
L Holet, Maribor
i- 2f lurć če^a u'ira 8.	146
Aaročojte sale liste!
RUDOLF NIEFERGAL
Maribor Koroška cesta 1 Maribor TRGOVINA
z manufakturnim blagom Za Velike in p e mlad
velika izbira, nadalje nogavice domačega izdelka po zelo ugodnih cenah • 45
Čevlje,	m-m 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
^waH"aa**‘a*cw^^
Inserirejte v „Sirszi“!
U	“““

ti
ti
Spodnještajerska ljudska posojilnica | Stolna ulica štev. 6. V isirihfirtt reg. zadr. z neom. zav.	
	
j §2» Ш Ш' C br estuje vic g-€5	po Ssa -т-ж-ж|
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. | Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 1 135 brezplačno. 7 j	Za varnost vlog iamči rezervni sklad, na- | ložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav- j biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. j
j Rentni in trv»iidni davek	a fslaćisj® p ©soj SI safes», sam«*., g j
Џ ti
•M
h -
1. $ Ж Ш ЖЖЖ Ж Ж Z Ж Ж ЖЖ Ж ZZ Z- ЖЖ-ЖЖЖЖЖЖЖЖЖШЖЖЖЈЖЖЖ1
ИWrrrтlr■■лi°,l°l^,,,l<ц,l^l№*IUi,l,,1* mmarpMaramn—■IIH—HIHim ■■ n чцг».«чс«6ни1а*да«ацд.»млд»№ЛЈСДГШ1д.«1ВВИ1111Ч111Н11ИИ111М11Ч11««И11ии—a—дпстманРЕЦЧ» 11 "*"1	mz • штввштт —...•.пдетааваиии
e^dajatslj in založnik: Konz, „Straže.®	Odgovoru! urednik:; ¥lado Pušenjak
LIVARNA
ZVONOVE IN KOVINE
POME) DEUZEia SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA UUCN 9
je zopet v obrafu!
CERKVENE ZVONOVI
izdeluje surove ihve v vsth kovin®lis to sivinah (bron, medenina, ahwiimj itd)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNI«
Vsa oprema za žgolnice, kletarstva, varna, opreme za plin in vodovod, oprema za cevi, p po z« pivo, uteži iz medenine ast-nega izdelka. Popravljalnica za brizpto® »tet

it
tal. L & H. BOchL
■m

in sicer Eajfinejfca je aco-petdošlk Gesto 100 kom, K 36*—-,ri tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Ш «-«!
Za Veliko noč!
Za pomlad !
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufaktumega ’ m modnega blaga. Cene zelo znižane! Postrežba točna. Za ( izborno kakovost se jamči
Karel forsche, w,e&ÄHwr*
RIBJE OLJE
po najnižjih cenah se dobi
v lekarni „pri sv. Arehu“
1—4f
MARIBOR, GLAVNI TRG 20.
155
Шго&о slasti e z as vel® Sein»
Sl. zai iwt teto ©o M , zet bvtrt letet išo Si, tetesečtto 1% M. P ln«»zemstre» xtezne celoletno 1.50 M..
ffiak Cirilove tiskarna v Maribora*