Posamezna številka 20 vinarfev. Stev. 36. V Ljubljani, v torek dne 25. februarja 1919. fpns celaV.M ;jo p&šii X 40'—, za liubljuflo K 3a —- . PclStiso . „ „ 20-—. „ „ 13'-- « te*rt!elna „ „ „ 10'—, „ 9'— • GKSccns « *» •* 3 50» n » 3 1 IredniStM in uprava: Uspilarjeva nlka 6. — Telefon 30, N DNEVNIK Jnserali: Enostoipna ijetitvrsta (59 mm Slrok* lis J mik visoka ali nje prostor) za enkrat po 50 vin, ti dra* la večkrat po 45 vin. — Ob sobotah dvoja! tartL —« Poslano: Enostotpna petiivrsta K V—. —• fcfcsis vsaSt . , vanje, kjer so prejeli resolucijo, ki vsebuje zahteve gospodarstvenega in političnega značaja. Državni podtajnik Deutscli je zagotovil natančni pregled zahtev. Zborovanje in izprevod sta se vršila v popolnem redu. Španska vladna kriza. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Madrid, 25. febr. Ministrski predsednik Romanones je odstopil. Njegov naslednik bo Dato. Iz pokrajine. kr Pomnožitev osebnih vlakov na Dolenjskem, direktna zveza Ljubljana — Karlovec. Dne 1. marca 1019 se otvori direktni osebni promet med Ljubljano in Karlovcem. Vsi dolenjski vlaki vozijo neposredno do Karlovca in odpade sedanje prestopanje kakor tudi nabava novih voznih listkov v Bubnjarcih. Vrhutcga se v zboljšanje splošnega prometa vpeljeta nanovo še vlaka št. 2215/2215 a in 2266/2216 na progi Ljubljana —Karlovec tor vlaka št. 2315 in 2316 na progi Velike Upljc—Kočevje. Nadalje sc pri dosedanjem večernem vlaku št. 2217 ločita Karlovški in Kočevski vlak. Karlovški vlak odboja odslej kot novi vlak št. 2211 ob 11. uri 40 min. ponoči iz Ljubljane gl. kol. Kočevski vlak nasprotno vozi še nadalje kot vlak št. 2217 do Velikih Upclj. Na progi Velike Upljc — Bubn jarci izostane vlak št. 2217. V skladu s temi spremembami prenehata voziti na progi Trebnje:—št. Janž na Dolenjskem mešana vlaka št. 2656, 2657 in se ista nadomestita s posebnimi vlaki št. 2656 a in 2657 a. Takisto vozi na progi Novo mesto—Straža Toplice mesto dosedanjega vlaka št. 2415 vlak št. 2417. — Zveze v Karlovec so sledečo: vlak št. 2211 ima ob 8.10 dop. zvezo z osebnim vlakom št. 1041 a v Zagrel), ob 9.17 dop. z brzovlakom št. 1002a v Beko; vlak št. 2276/2216 ima potom br-zovlaka 1002 a neposredno zvezo iz Zagreba. Vlak št. 2213 ima po 3 urnem postanku .. r. 53 ‘ op. zvezo z brzovlakom št. 1001 a | \ Zagreb, vlak 2215 a ob 9.03 neposredno I zvezo z osebnim vlakom 1044 a v Reko. It Zagreba prihajajoči potniki z vlakom 1044a ob 8.48 pop. zamorejo nadaljevati vožnjo v. smeri Ljubljana z vlakom 2266/2212 ob 8.07 dop. — Novi dolenjski vozni red je v celoti sledeči: Prcga Ljubljana gl. kol.—Bubnjar-i ci, oziroma Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gl. kol. ob 8.00 dop., 2.36 pop. in 11.40 ponoči v Karlovec; ob 8.00 dop., 2.36 pop. in 7.04 zvečer v Kočevje; prihodi v Novo mesto 10.55 dop., 5.52 pop. in 2.33 ponoči; pri-* hodi v Karlovec 2.55 pop., 9.00 zvečer in 7.30 dop.; odhodi iz Karlovca 2.03 dop., 1-21 pop. in 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl kol, 8.59 dop., 4.30 pop., 9.03 zv. Prihodi v Kočevje ll.lt dop., 5.40 pop, 10.10 zv.; odhodi iz Kočevja 5.50 dop., 1.10 pop. in 5.h’ pop. — Proga Trebnje — Št. Janž na Dol Odhodi iz Trebnjega 10.30 dop., 6.57 pop-prihodi v Št. Janž na Dol. ob 11.28 dop. in 7.58 zv. Odhodi iz Št. Janža na Dol. ob 5.2* dop. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje ob 6.32 dop. in 5.05 pop. — Praga Novo mesto-' Straža - Toplice. Odhodi iz Novega mestu 11.12 dop., 4.00 pop in 6.10 zv.; prihodi v Stražo-Toplicc 11.30 dop., 4.18 pop in 6.28 zv. Odhodi iz Straže-Toplice 5.27 dop., 11-52 dop. in 5.20 pop.; prihodi v Novo mesto ob 5.45 dop., 12.10 pop. in 5.38 pop. kr Mornarjem in podčastnikovi-Vsi oni nižji strojni podčastniki, elektrikarji, kurjači, topniški podčastnik) ter topničarji, kateri so služili pri bivši avstroogrski mornarici, a želijo še naprej služiti pri jugoslovanski mornarici, naj se pismeno prijavijo pri evidenčnem in informativnem uradu vojne mornarice SIIS v Ljubljani, štacij* sko poveljstvo, Bavarski dvor. Tam jih bodo zapisali ter po potrebi poklicali v službovanje. kr Wilsonov trg. Zagreb, 25. febr’ Zagrebški mestni svet jc včeraj sklenil, da se bo Vseučiliški trg odslej imenoval ! WiIsonov trg, kr Protestni shod obrtnikov v Karlovo« sc je vršil 16. t. m. Sprejeli .šo resolucija‘ v kateri' zahtevajo nujno in temeljito od-pomoči obrtnemu stanu. V imenu peko'' je vložil pekovski mojster Weiss odločen ugovor proti krivičnemu postopanju ob' lasti, ki so bi!c zaplenile kruh, namerijo11 za Kranjsko. Zahteval jo svobodno trgO' vino. — kr Prosvetno delo mecl Srbi. V Noveh1 Sadu so je ustanovila delniška družba »Zastava« za izdajanje srbskih knjig in novih' kr Osem novih srbskih gimnazij o tvorijo v Vojvodini, in sicer: v Vel. Kikindi-Bečkereku, Temcšvaru, Beli Cerkvi, P&11' čevu, Subotici, Somhoru in Pcčuhu. Raz®11 tega otvorijo žensko gimnazijo v Novcu1 Sadu. Dalje otvorijo približno 10 meščanskih šol in dve novi učiteljišči. ; t kr Za 1.(1.660 sob hišne opravo j® ponudil neki dunajski konzorcij Srbiji, lcjov so Nemci oplenili tudi zasebni stanovanja, v zameno za odgovarjajočo množino sliv in mezge. , kr Pio;-= rejeni 2krcniski bankovd krožijo po Reki. ^ kr Dveurni štrajk tramvajski*1. uslužbencev so imeli 17. t. m. v OsjekV Nato je ravnateljaavo ugodilo delf»' s ki m zahtevam. Tramvajsko društvi lzplaCuje delničarjem 40odstotno dividendo. kr »Hrvatska ©brana« v Osijeku, proti kateri je bila tamošnja oblast izdala najstrožje odredbe, češ da s svojim pisanjem škoduje vojaškim interesom države, naznanja, da je s svojim ogovorom proti tem odredbam dosegle. Popoln uspeh in veljajo zanjo edino le zakonite določbe hrv a Iškega tiskovnega zakona iz leta 1875. in naredbo Narodnega Veča SIIS. »Hrv. Obrana« se odločno bori proti neomejenemu centralizmu in za pokrajinsko avtonomijo. kr Oderuštvo s petrolejem na Reki. Na Reki jo oblast pri več trgovcih na-% velike zaloge petroleja, ki so ga Prodajali po 10 K liter, (lasi mu jo določena cena 90 centezimov. kr Dalmatinski vinogradniki v za-dregi. Vsled italijanske okupacije je Dalmacija izgubila takorekoč vsako možnost za izvažanje vina. Odprta je te pot preko Bosne, a tu so železnice ozkotirne in na večjo transporte ni militi. s Trstom je izgubila Dalmacija svojega glavnega odjemalca. Vino leži sedaj v shrambah in se ga bo mnogo Pokvarilo. Pridelek leta 1918 je znašal približno 500.900 lil, a do sedaj so razprodali komaj desetino. Vinogradniki, ki imajo v vinu založene znatne glavnice, so v veliki zadregi. Cene vinu, ki >so bile padle že na 3& K za stopnjo, so Poskočile sedaj na 40 K; cena žganju ko je dv;ignila od 40 na 60 K. ^ kr Prodaja veleposestev v Slavoniji. Groi Gustav Normann je prodal «yoje veleposestvo Bizovac v Slavoniji grofu Rudolfu Normannu za 13 milijo-hov kron. Isti kupec je v pogajanjih tudi z grofom Malatkom zaradi nakupa veleposestva Dolnji Miholjac, ki obsega 26.000 katastralnili oral. kr Mline na Hrvatskem bodo nio-fali v kratkem zapreti, ker je premog Popolnoma pošel. kr Strokovne zbornice v Srbiji. Z zakonom iz leta 1910 so v Srbiji ustanovili naslednje samostojne strokovne zbornice, katerih delokrog se razteza ;ba celo Srbijo: industrijsko, obrtno, trgovsko in delavsko zbornico s sedežem " Belgradu. Zbornice so začele delova-t leta 1911 in so se zelo obnesle. Zbor-• tce so delovale celo za časa izgnan-,vYa jn. oklenile ozke zveze z industrlj-*u trgovskimi krogi ententinih %olok •ur.bo 'scdaj °b obnovitvi dežele i Iz Ljubljane. ftVirorvrailcosIco*slove,,lska organizacija j>im X?1 v P°hedeljek ob 8. zvečer svo-traid v0111 zabavni večer v veliki dvo-'Žab* \jarodriega doma. Člani se napro-’«ienmm-pr^oio k tej Prireditvi v pro-boJn 0l)teki. Vstopnice in nadaljna ivsnv i se dobivajfluod danes naprej dnJf dan v malMHbrani Narodnega dno f 0(1 id- dopoldne do pol 1. opol-PriV i, ^d d° C. popoldne. Člani lahko Peljejo s seboj otroke od 12. leta na- - n" 'V.---V-w .*.U 1 Tvrdka Zanki. Dne 24, pr. m. objavil je naš list poziv na tvrdko Zanki, da naj odpusti glavnega blagajnika Payer-huberja vsled vednega izzivanja našega ljudstva, ki je med drugim tudi izjavil: »Was ist denn dieser Haufen von Serben da unten? Nichts nls lauter. Rauber und Morder.« Ker je nam Slovencem že v krvi, da napram Nemcem nastopamo vedno prizanesljivo, in ker nismo hoteli tvrdki Zanki škodovati, prinesli smo ta poziv samo z začetnimi črkami, Ta tvrdka pa tega izzivača ni hotela odpustiti, temveč nasprotno, imenovala ga je za ravnateljevega namestnika, tako da sedaj še bolj objestno nastopa, Imena prič so deželni vladi na razpolago. ) 6 le S je živine. Dne 28. t. ni. se vrši splošno štetje goveje živine, konj, prašičev, ovc in koz. V S p. Š i š k i i n na Barj u so bo popisovalo ocl hlev a d o hleva, v mestu stanujoči lastniki živine pa jo morajo priti popisati označenega dne od 8. do 12. dopoldne v mestni popisovalni urad na magistrat (Galctova hiša, pritličje). Občinstvo se opozarja, da so pravočasno in zanesljivo odzove uradnemu pozivu, da ne ho treba proti zamudnikom ostrejših ukrepov. — 1 Legenda iz Ljubljane. Ko jc bil Dog ustvaril človeka in napravil iz njegovega rebra Evo, so prišle k njemu gosi v belih oblačilih in so govorile tako-le; »Ustvaril si gospoda Adama z gospo Evo in si ju določil za gospodarja vsem živalim, nam pa je treba posebnega pastirja, ki bo po našem okusu in naši volji. Stori nam to uslugo in naredi nam ga takega, kakršen misliš, da bi bil pravi!« -— Gospod jih je, smehljajoč se, pogledal in odvrnil: »Prav imate g03i v belih oblačilih, uvidevam vašo potrebo. Zato hočem ustreči vaši želji in narediti pastirja. A opozarjam vas, da mi je pri oblikovanju Adama, ki sem mu hotel dati vso popolnost človeka, zmanjkalo mnogo potrebnega ma-terijala in bom moral rabiti več suro-gatov.« — »Nič ne de;« so v zboru odgovorile goske, »samo da je pastir in nas pase po naši želji.« — »Nimam možganov,« je potožil Bog. — »Daj slamo!« so rekle gosi. — In gospod Bog je zbasal klopčič slame v lobanjo. »Nimam več naravnega razuma, da mu ga dam,« je, obotavljaje se, pripomnil večni Oče. — »Kaj to? Naravni razum gor ali dol, to je stranska stvar. Daj mu malo domišljavosti in oholosti, pomešaj zraven nekaj pristne zatelebanosti in prevzetnosti, pa bo.« Tako so govorile goske in bile zadovoljne. — In Bog jc vzel več steklenic ter prilil tega in onega. — »Nimam več naravnega govora,« se je opravičeval veliki Jehova. — »Naravni govor ni potreben, daj mu nekaj lepo donečih fraz in vse bo v redu.« —• Gospod Bog je storil vse, kar so gosi želele. Oblekel je svoje novo stvarstvo v frak, dal mu je na glavo cilinder in najnovejšo kravato. Dihnil je vanj življenje in pred njim jc stal — ljubljanski frakar ali gigerl, — In Bog je izpre-govoril: »Gospe v belih oblačilih, tu imate svojega, pastirja, a ker ste bilo tako predrzne, da ste godrnjale zcpei moje prvo stvarstvo, boste do konca sveta letale za tem-le pastirjem.« Zagreb, 24. febr. (Lj. k. u.) Zaključni kurzi na današnji borzi: Denar: Blaga i Banka za trg., obrt in industrijo Banka in hranilnica za Primorje na Sušnku, stare delnice . . 44G 455 511 520 nove delnice . . . Hrvatska cslcomptna banka . . 1445 1455 Brodaka menjaoku banka.... 1*7 0 880 Hipotekarna banka . 440 450 Hrvatska banka Jadranska banka . 895 905 Hrvatska kreditna banka .... 1045 1055 Narodna banka, staro delnico . 455 455 Obrtna banka, , e 250 200 Poljedelska banka ....... 118 123 Prva hrvatska hranilnica, staro 8580 9020 .* „ nove 8275 8525 Ročka pučka banka. „ 207 212 Srbska banka. ......... -J 825 Hrvatska deželna banka v Ošjekti stare ....... nove ............ 675 700 318« Prve dni ruske revolucije, ko so sc navidezno uresničile sanje Gogola in Dostojevskega, je prinesel francoski Merkur doslej neznane spomine na Turgenjeva, ki jc s svojimi spisi toliko napravil za idejni preobrat na Ruskem; sam pa ni nikoli verjel na kako opremembo sistema in je bil v tem oziru najpcpoJccjši zgled ruskega tipa »ničevo«. Anonimni pisatelj teh spominov je srečal Turgenjeva prvič leta 1872. v salonu madarne Viardot - Garcia, začelo se je zelo živahno, deset let trajajoče razmerje med njima. Ruski pesnik je že vsled tega užival splošno simpatijo, ker se je po vojski leta 1870./71. stalno naselil na Francoskem. Pozimi je stanoval v tretjem nadstropju hiše Viardotine obitclji v Rue Do-nai, poleti pa v mali vili v Bougivalu, ki si jo je bil dal sezidati v parku poleg posestva Viardot. Salon Viardot jc bil najuglednejše pariško zbirališče vseh velikih glasbenikov in umetnikov; redkokdaj je prišla kakšna znamenita evropska osebnost v Pariz, da ne bi bila obiskala madame Viardot. Turgenjev je bil leta 1872. 54 let star, izgledal je pa s svojimi dolgimi belimi lasmi in z belo polno brado popolnoma kol kakšen starček. Pisatelj pravd, da so bili po prvem sestanku prepričani, da jc Turgenjev poln dobrodušnosti, humorja, naivnosti in preprostosti. To je bilo le deloma res, kajti kmalu se je pokazalo, da zna biti tudi zelo zbadljiv in da se rad norca dela. V mladih le bil baje tudi zelo nagle jeze. Z leti se je unesel in pravil mi je, da se že deset let ni jezil. Imeli so ga za radodarnega, in v cesti Donai si videl včasih cele procesije podpore potrebnih Rusov; vsakemu je dal, tudi če je vedel, da ga goljufajo. V salonu Viardot se je pokazal od časa do časa tudi Flaubert, ki ga je imel Turgenjev- zelo rad, morebiti zato, ker sta bila tako različnega značaja: Turgenjev diskreten, krotak, gibčen, dostojen, Flaubert okornih oblik, brez vsakega ozira na to, kaj govori, izpod svojih mršavih mečih brk zmerjajoč in preklinjajoč. Nekega večera sem se na Flauberta prav po-lebno jezil. Bila je muzikalična soareja in igrali so krasni Schumannov kvintet. Ko pa poslušamo to nebeško godbo, leta Flaubert v bližnji jedilnici gorindol okoli {jedilne mize in stika po krožnikih za kru-Siom in piškoti, ki so bili pripravljeni za 'Čaj. Bil sem prepričan, da le Hanibal ne Inara godbe, in Flaubert se mi je zdel po-jpolnoma brez srca. Pozneje sem svoje Jnmenje izpremenil, ker sem videl veliko jftsto brezsrčnih ljudi, ki so zelo ljubili jgodbo, in pa narobe. Človek ne sme biti j>rcveč nagel v svoji sodbi, kakor je bil n. pr. enkrat tudi Viktor Hugo, ki se je llako-le izrazil: »Kdor ne ljubi verzov, je fcanalja,« Danes moramo priznati, da je )>il Flaubert velik pisatelj, četudi ni maral godbe, kakor jo tudi niso marali Viktor Hugo, Lamartine, Zola in še dosti 'tfrugih literatov. Prijateljstvo Flauberta in Turgenjeva ?i razlagamo po njiju skupnem navdušenju jta poezijo, po skupnem zaničevanju filistrov, ki so se jima kar gabili, družil jih je tudi gnus pred kupljivo neznačajnostjo in dobičkarijo mlajših literatov, Flaubert je vpeljal slovite literarne obede pri Ma-jgnyju, člani so bili Zola, Turgenjev, oba .Goncourta in Alfonz Daudet. Z Datidctom je bil Turgenjev tudi prav velik prijatelj, feil je v njegovi družini čisto domač. Zibal je njegove otroke na kolenih, iz Rusije mu je pisal najprisrčnejša pisma. Zato so jbili vsi izredno presenečeni, ko je po Turgenjevi smrti neki njegov tajnik izdal zvezek spominov, kjer izreka Turgenjev naj-iostrejšo sodbo o Daudetu. Imenuje ga zvi-jjačneža, hinavca, literarično ničlo. Daudet (je to nehvaležnost bridko opisal v svojem ideJti »Trideset let Pariza«, Zagotovim pa lahko, da smatrajo vsi Turgenjevi prijate-Jji te izreke za izmišljotine, saj so tudi ne-Itaj čisto drugega, kakor to, kar mi je (Turgenjev osebno pravil o Daudetu. Konverzacija Turgenjeva je bila zapeljivo mikavna. Brata Goncourt pravita *> tem v svojem dnevniku: »Ljubeznivi Jbarbar nas je očaral z mešanico naravnosti Sn finese, z ono skrivnostjo slovanske duše, koji se je pridružila izvirnost nadvladujočega duha in pa naravnost univerzalno znanje,« Imel je nežen, melodičen glas, kar te je najprvo osupnilo, če si gledal njegovo atletsko postavo; začel je govoriti obotavljaje se, polagoma se je dvignil največje jasnosti. Kakor megla se mi je zdelo, ki jo solnce polagoma z žarki prepoji. Njegove anekdote o samotnem življenju na stepah so bile očarujoče, ravno-iako preproste, lepo oblikovane legende, ki jih je tekom govora znašel in so se nam zdele izraz najčistejše poezije. Eno sem si nekega večera zapisal in jo tukaj dobesedno podam: Zazdelo se je enkrat ljubemu Bogu, 'da je napravil v nebesih vehko večerjo, h kateri je povabil vse kreposti. Prišle so vse, velike in majhne. Bila je to najizbra-nejša družba, angelji so pa peli najlepše pesmi. Gospodar je bil silno vesel, da so «e njegovi gostje tako dobro zabavali. Pa opazi naenkrat v kotu dve izredni kreposti, ki sta se gledali kot dve popolnoma tuji osebi, Ljubi Bog je takoj vedel, kaj je, šel je k damama, jih je prijel za roko in jih je predstavil: »Ta je hvaležnost, ta pa dobrota.« Obe kreposti sta z velikim začudenjem pozdravili. Odkar je obstojal svet, je bilo prvič, da sta se srečali, in še to je bilo le zato mogoče, ker je Bog napravil večerjo.« Spominjam se, da je Turgenjev enkrat zelo ostro sodil Viktorja Hugo, Bilo je na Angleškem, v nekem gradu pri Cambridge, Graščak Hall je bil napravil leta 1870, oskrbovalnico za francoske ranjence, predsednik francoske republike Thiers ga je zato odlikoval. Prišel sem tja na jesenski lov, Turgenjev tudi. Ko so se bile enkrat po kosilu dame odstranile, kakor je to na Angleškem navada, je govoril Turgenjev o svojih literarnih znancih in tudi o Hugoju, Sodil ga je zelo strogo in odklanjajoče, grajal je ne samo njegov prenapet in skoro smešen napuh, temveč tudi njegovo veliko nevednost; saj ni znal Hugo poleg francoščine nobenega drugega modernega jezika, kar pa ga ni čisto nič oviralo, da je sodil o tujih literaturah v žalečem tonu in v taki obliki, ki ni prenesla nobenega ugovora, O Goetheju se je izrazil z ozirom na neko njegovo dramo zelo razžaljivo, nakar je Turgenjev dvorljivo pripomnil, da ta drama ni Goethejeva, ampak Schillerjeva. Hugo »e pa kar nič ni dal motiti, temveč je ponosno odgovoril: »Jaz nisem bral niti Schillerja niti Goetheja, a poznam oba pesnika prav dobro!-Turgenjev je nečimememu pesniku molče pokazal hrbet, V francoskih literarnih krogih so Turgenjeva visoko čislali. »Ta Skit se mi zdi kakor gigantski Bog-oče!*, je pisal Flaubert pesnici Sand. Največji njegovi občudovalci so bili Guizot, Mčrimee, Sand, Taine, Renau. Doma na Ruskem je imel dosti prijateljev, pa tudi dosti sovražnikov. Njegov' roman: »Oče in sinovi« ga je spravil v nasprotje s starimi in mladimi. Šele Aleksander Herzen je s svojo izborno analizo junaka Bazarova jih prisilil, da so umolknili. Njegova zadnja leta so mu bila z boleznijo tako zagrenjena, da je večkrat hotel skočiti skozi okno. Smrt je bila zanj rčs odrešenje. Truplo so prepeljali v Rusijo, Na pariškem vzhodnem kolodvoru sta se poslovila od njega v imenu Francije About in Renau, V Petrogradu so mu postavili krasen spomenik, ako-ravno si je želel v oporoki navaden nagrobni kamen z zlomljenimi verigami. Te verige naj bi spominjale svet na njegovo mojstrsko delo »Dnevnik lovca«, o katerem je rekel pesniku car Aleksander II, tedaj, ko je odpravil suženjstvo: »Pripovedke lovca so mojo namero — odpravo suženjstva — končno pokrepile.« V, Se Eiekaj g Liberiji. S tem, da je ententa pridobila Liberijo za zaveznico v boju proti osrednjima državama, je postavila vsak pojem kulture na glavo. Liberianci so — kakor že vemo — napuhnjeni, nevredni, hinavski. podkupljivi kar se tfa, znajo pa mojstrsko izrabljati pridne in delavno črnce domačega rodu Kru. Če vzamemo kak konverj zacijski laksikon in se hočemo poučiti o Liberiji, vidimo same lepe reči: ta dežela prostosti jc republika, kjer je doma kultu-; ra. časopise imajo, Šole, celo visoko šolQ •— Libcria college —, ki podeli tudi dok^ torski diplom, pošta je tam in druga prO11 metna sredstva itd.; a vsi popotniki, ki sd j obiskali Liberijo, soglašajo, da v deželi sami niso videli nobene kulture. Če gleda kdo s parnika na glavno mesto Monro vijo, imenovano po znanem amerikansketti predseniku Monroe — Amerika Amerikam cem —, napravi nato še dosti čeden vtis; če se pa izkrcamo, pridemo v zelo veliko umazano črnsko vas, po glavni cesti se podijo prešiči semintja. Ljudje z velikimi) lepodonečimi naslovi niso taki kakor smo si jih predstavljali. Ekscelenc, generalov* etc. mrgoli kar na tucate. Če pa spoznamo n. pr. našega znanega generalnega poštnega ravnatelja, opazimo kot njegovo edino obleko prav kratek predpasnik, oprava Ija službo pismonoše, ne zna brati, razume pa izvrstno eno stvar: kakor vsi drugi j poštni uradniki v Liberiji je mojster V operacijah, kjer pisma z dragoceno vsebi-no no pridejo v roke naslovljenca. Gospo* dom v deželi, potomcem nekdanjih ame-rikanskih črncev, se prav dobro godi. Kaj se pravi delati, tega ne poznajo, kvečjemu' te, če druge gledajo. Nobenega ni med njimi, ki ne bi imel kake državne službe, lepega naslova in temu primerne obleke.: Razen salonske obleke in cilindrov pri goJ j spodih ter pozabljenih evropskih toaletah pri damah je najbolj pogosto oblačilo n ni- j forma v najbolj kričečih barvah. Kakol' I že vemo, republika po svoji ustavi nimfi I stalno armado, ker je armada »nepresta- j no ogrožanje varnosti in prostosti drža- j ve«, a republika ima kljub temu armado in brodovje, da, pred par leti se je zapletla colo v vojsko! Armada obstoji, iz 250 tako-? zvanih vojakov, opravljenih z vsemi mo-'; i gočimi uniformami in posameznimi kosi uniform, oboroženih s predpotopnimi puškami; brodovje tvori ena jahta, vsebu- i joča 770 ton, nekdaj lastnina, hiše Rotšil-dove. Ladjino moštvo je pa šibkejše kakor armada na suhem, ker šteje samo 200 mo& ■ V omenjeni vojski, leta 1910., sc jo borili samo armada na suhem, šla je v boj proti prebivalstvu »obale slonove kosti«. Po mobilizaciji so marširali številni generali s svojimi 250 junaki do mejne reke, tam so. se dobro poskrili in zakopali. Slonokoščen- j ci so se ravnotako poskrili in streljali so semintja, par mesecev. Potom je pa seveJ roamerikanska Unija na diplomatičen na- j Čin končala krvoprelitje, čigar žrtva sta : bili dve palmi in en pes; samo to troje jo * bilo zadeto. Amcrikanski misijonarji, ki so prišli ravnokar iz Liberije, pripovedujejo marsikaj o vlogi, ki jo jc igrala republika v boju 'L Nemčijo. Sledeč vzgledu Unije je vpfi' ljala splošno vojaško dolžnost, pa s pogojem, da nagi' domačini ne smejo vstopiti v armado. Kakor hitro je imel pa domačin hlače, suknjo ali P& vsaj predpasnik, je smel vstopiti v armado. Liberiia je zgubila med vojsko #fev. »*■. ........... oj nož in vilice . . . Čez kake tričetrt uro je vstal vladar in šel z evropskimi go-Hli na teraso, da jo popil ča§o kave in ska-dil cigareto. Arabska gospoda je stala v krogu in gledala. Medtem pa jo šlo zopet 64 gostov v dvorano in nato zopet 64. Končno pa so se služabniki in vojaki vrgli na ostanke in očistili mizo. s Visoki drvarji. Naši drvarji so ilobili novurnc konkurente in to — »cesarsko visokosti«. Kot smo slišali svoj čas, se je bavil ruski car v prognan-fetvu 7. žaganjem in cepljenjem drv. ffudi o nemškem cesarju nam javljajo, ida se bavi /. enakim poslom v svojem novem pribežališču. Caru Nikolaju je to zelo ugajalo in tudi Viljemu gre delo baje zelo gladko izpod rok, gotovo bolje kot vodstvo politike in vojske. Morila se pridružijo tem drvarjem še drugi princi, knezi, baroni in grofi, na ta na-Žin bi dobili mnogo dobrih drvarjev in izgubili mnogo slabih državnikov. Skoda, da taki ljudje izvedo šele na koncu svojega življenja za svoj pravi poklic. s Pariz. Socialist Hudec (Čeh) piše o (Parizu kjer je živel do zadnjih dni: »To jje mesto, ld ni pozabilo na težke žrtve prestale vojne, ne izgub poldrugega milijona francoskih vojakov, ne opustošenja najlepših in najrodovitnejših krajev Francoske. Pariz ne veseljači. Ob sedmih zve-jčer so ceste že napol prazne, ob deseti juri zvečer so zaprte restavracije, kavarne in zabavišča. Pariz se zaziblje v spa--'pje. Pariz se je spremenil, da ga ne spoznate več. Ne pije, ne poje, ne igra, ne pleše.« »Jutranji list« vprašuje: »In Zagreb? — Karneval!« odgovarja. s Svetovna loterija za pokritje vojnih stroškov. Prejšnji laški ministrski predsednik Luigi Luzzati je napravil načrt za .veliko svetovno loterijo, s katero bi pokrili vse vojne stroške. Dobiček loterije bi: znašal 300 milijard kron, a glavni dobitek dva milijona frankov. Luzzati je poslal svoj načrt Wilsonu in ga obenem prosil, da prevzame začasno predsedništvo odbora. s Šampanje. »Jutranji list« piše: Neki zagrebški trgovec je naročil za 1 milijon kron šampanjca iz Francoskega. Koliko tisoč oblek za ubogo deco bi se lahko kupilo za ta denar? Koliko stotisoč doz kondenziranega mleka bi se bilo lahko kupilo za ta denar? Koliko stotisoč parov obuval bi se bilo lahko kupilo za bose otroke? Koliko ...? Čemu bi naštevali? Šampanje je vendar ena najpotrebnejših stvari v mladi državi...« s Pogreb monarhije na Dunaju. Ni dolgo od tega, ko so bile volitve na Dunaju. Tedaj se je agitiralo pri vseh strankah na najrazličnejše načine. Posebno pozornost je vzbudil pogreb monarhije, ki so jo priredili socialisti. Okoli poldneva Jge je prikazal nred parlamentom pravcati sprevod, ki ga je spremljala silna množica. Naprej je šla vojaška godba, sledili so možje pogrebnega zavoda, ki so nosili krsto. Na krsti se je nahajala avstrijska cesarska krona, a za krsto sta nosila dva moža dvoglavega orla. Množica je vpila; »Doli z dinastijo! Doli z monarhijo! Živela republika!k Ta čudni sprevod jc šel skozi celo mesto, -— No, monarhija je bila že prepustili v upravo Nemcem. s Pariške učenke o Wi!sonu. Kako si predstavljajo Wi!šona mlade Parižanke, pričajo naloge, ki so jih izvršile učenke neke šole. Ena izmed deklic piše: >Pred-sednik Wilson se neprestano smeje, ker je dober človek in je vedno dobre volje. On ima dolg obraz in veliko, golo brado; njegovi otroci imajo mnogo prostora za poljube,';: Druga jc pisala: »Predsed. Wil-son ne pije vina. Kdor naleti na predsednika ljudovlade, vidi, da ima kozarec čiste vode pred seboj. Želim, da bi tudi moj oče pil samo vodo, kot predsednik Wil-son.x Končno: Kako srečna mora biti ona žena, ki jo je vzel v zakon!?: s Ogromne zbirke znamk na Dunaja. V dunajski dražbovalnici v Doroteju je bila te dni na dražbi ena največjih evropskih zbirk mark. Debeli katalog ima 2400 številk. Cela zbirka obsega analfabe-tično vse znamke od Albanije do Rumu-nije. Dražba se bo nadaljevala še pozneje. Vse marke so izstavljene pod šipo. Med redkostmi te zbirke sc nahajajo kolekcije iz Albanije, Bavarske, nemških kolonij ter iz angleških posestev v Evropi, (Malta, Jonski otoki, Gibraltar), Posebno vrednost imajo stare znamke Bergsdorfa, Brc- j mena, Hanovra, Hamburga, Liibecka, Me- ! klenburga, nato italijanske znamke Mo-dene, Neaplja, Parme, papeževe države, in zelo redke avstrijske časnikarske znamke. Sploh se nahajajo v zbirki posamezne znamke, ki &o zelo Velike vrednosti, Tako velja »plavi neapeljski križ« 800 kron, a Trinalezi iz leta 1860. je cena 1200 kron. Cena znamk se ravna po njili lepoti in njih redkosti, * s Dva zamorca so krstili te dni v — Zemunu. Tja sta prišla kot vojaka francoske vojsko, kjer služita že deset mescev. Katoliške vere sta se učila že doma, a v vojni doslej nista imela prilike, da bi se dala krstiti. Ko so francoske čete dospele v Zemun in se ondi ustavile, sta se takoj oglasila pri ta-mošnjem župniku Vincetiču in ga prosila, da ju krsti. Za tolmača je služil narednik, ker sama le slabo govorita francosko. Želja se jima je spolnila in na dan krsta sta bila gosta Marijine družbe. Ko sta zagledala belo pogrnjeno mizo, sta se široko smejala. Župniku sta kupila v dar vsak eno — jajce. Sedaj se pripravlja na krst še 9 francoskih vojakov črncev, ki se vsi pridno uče katekizma. Župnik Vincetič hvali zamorske vojake kot poštene, dostojne, globoko verne, trezne in nravne. s Cene na Angleškem so naslednje: gnjat 14 K, govedina 8 K, surovo maslo 21 K, sir 11 K, kava 8 K, pšenica 1.50 K, pšenična moka 2.20 K, oves 1.40 K, ječmen 1.70 K, predivo 13 K, konoplja 7.50 K, kože 14 K, juta 4.50 K, svinjska mast 12 K, kože 14 K, K, ovčje roeso 8 K, riž 2.10, sladkor raf. 3 K, sladkor surov 2.30 K, loj 6.50 K, čaj 8 K, tobak 15 K, ovčja volna 16 K, cement 50 vi« narjov, premog in koks 15 vin., baker 10.80 K, bombažna preja 40 K — vse za kilogram in angleški funt računan z 80 K. s Potopljene ladje. Iz Bruslja se javlja, da je angleška mornarica za posedla luko Zecbrigge, da jo obnovi. Angleška misli dvigniti one tri ladje, ki jih je bila svoj čas tam potopila, da zapre vhod v luko. s Boljševiki in cerkev. Sovjetska vlada' je razdelila nad milijon letakov, v katerih zahteva, da sa zapro vso cerkve in zat.ro vsa veroizpovedanja. Na uvodnem mestu letaka so nahaja članek ljudskega poverjenika za šolstvo Lunačarskega, ki javlja, da bodo v najkrajši dobi zaprli vse ccrkvo in v šolah prekinili poučevanje veronauka. s Skupen lisi v Skandinaviji. V kratkem prične izhajati nov skandinavski satirični list. - tednik v danskem, norveškem in švedskem jeziku pod naslovom »Ex lex«. Sodelovali bodo znameniti skandinavski pisatelji. s Zlata ura za slanik. Položaj v Petrogradu baje ni ravno zavidanja vreden. V. Ilclsingforsu je vse polno ruskih oficirjev, ki so zbežali pred splošnim vpoklican jem. Boljšcviški bankovci so popolnoma brez vrednosti. Za košček sladkorja zamenjujejo vojaški hlebček kruha, za zlato uro slano ribo. Zadnja razdelitev živeža jc bila —* oves, ki so ga baje zobali v zrnih, ko konji, Peter Klemen: Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi, (Dalje.) Spominjam se pri- tem obiska pri ministru Bissolatiju, ki ima mnogo treznih nazorov, a kaj vse to pomagat. , Če bi imela Italija par sto Bissolatijev, nekaj Salveminijov in še kakega Mar-elicse de Viti de Mnrco po vrhu, bi m ne ganejo ne sem ne tja. Italofilne ljudi je treba spraviti na varno, naj že bodo potem ali takozvani trgovci ali bančni uradniki, ali karkoli hočete. In kaj so godi pri nas? V obleki francoskih rde-čekrižcev se vozijo po naših žoleznicaU’ dunajski Judi in špijonirajo za Italijo, tihotapijo blago v Nemško Avstrijo in si polnijo žepe na našo stroške. Ne bodimo šalobarde! Višja gosposka, ne bodimo nevredni svoje svobode! In kaj 30 storili zavezniki za nas? Lepi govori no pomagajo nič, in če napravimo sto matinej na čast gostom, ki prihajajo od zahoda, mar nas bodo oni Ščitili pred bajonetom italijanskega kulturonosca. Isti dan, ko vpijemo po ljubljanskih ulicah: »Vive la France!« isti dan Pride iz tujino pismo, v katerem piše rojak, da se Clemenceau drži z vso strogostjo londonskega dogovora, ki ham odseka del telesa. Vzemimo prijaznost za prijaznost, hc hodimo nikomur hvaležni, če na naših tleh zida novo Alzacijo-Lotarin-gijo. Res je, da Francozi in Angleži zabavljajo čez Italijane, češ da so jim bili bolj v napotje kot v korist, vendar nam to zabavljanje ni in ne bo nič koristilo. Povejmo ljudem, da imamo v svojih krajih še dovolj železa in jekla, iz katerega bomo — če treba — lili kanone za našo prijatelje onstran demarkacijske linije. Jasni dogovori, dobri prijatelji! Kdo pa mi je prijatelj, če ne tisti, ki mi hoče dobro, in mar mi hoče tisti dobro, ki dola zame slabo? Dovolj o tem. Škoda je popirja in Skoda peresa. Ostanimo šalohardc! To ulogo najlažjo igramo, in svet bo imel dovolj gradiva za šalo in kratek čas. O, dobrodušni Slo ven če, ne veruj mačehi, ki ti daje kruha iz pepelne moke. Stori sam svojo dolžnost, drugi je ne ho namesto tebe. Dovol j so nas tepli prej, da bi se delali norca iz tebe še naprej, ne pusti, ne dovoli! Kam nas pelje pof s klanca? S svojo silo vrzimo s sebe debelo butaro stisk m težav, ki nas je stiskala k tlom v času še živečega Ivana Cankarja, ne bodimo več Jerneji, ampak odprimo svoja usta in povejmo ljudem, da živimo in hočemo dihati svobodneje kot Prej. In vi, ki hodite v Versailles v čr-hih oblekah, nas res hočete pokopati? Živi so ne damo, naročite pogrebe za nas, prav imate, prijatelji svobode in enakosti, a preden zaprete krsto nad hami, ko bomo že trdi in oledencli, tedaj se nam odpro zadnjič usta in bodo govorila: Zdelo so Vam je malcnkost-^10.’ k,ar smo hoteli, izrezali ste nam Pljuča, da smo onemeli, a usoda bo za-uoja tildi vas, ki ste nam obljubili zla-gradove, sedaj Vam pa moramo dati nioi° ,ro’ sv°jo Gorico, svoj Kras in io «°-° kamenje, ki nam je drago, ker pS0>. samo naše. k~i ti zeleno miza naše usode, tivel^rin3?11' k°zabh teh dni, ki sem jih prc-čas ko t-V0^ 'dicah in tvojih hotelih oni seiia .-Sl ^ ** Pijan zmagoslavja in vo-Povo’ v na‘S ka so Jadrana segale poli- ,10, 0 °d vasi do vasi in trgale od na-p -CSa 11 d za udom. kit n ir*Z’ Versailles, bodita pravična sodam., ’ poslušajta stok naših vasi, obrišita ,Zft naših ljudi! Da Francija, spomni se svoje Alzacije, ne abl sestro Lolaiingije! Reci in zgodilo so bo naše odrešenje, veli In skrčilo se bodo polipove roke- * * * Preteklo nama je bilo že več nego teden dni v Parizu. Z Ivanom sva začela misliti na odhod, kajti bližali so se božični prazniki. V veliko silo se jo kolastilo Ivana hrepenenje po domu in družini, a »razgo-varati« lo ni nehal. Jaz sem hodil na lega-cijo dan za dnem, pa nisem dolgo ničesar opravil. Dne 20. decembra se mi je slednjič posrečilo dobiti pasuše, opremljene z vsemi potrebnimi pečati in podpisi. In dan pozneje ob osmih zvečer sva zapustila Pariz z vlakom, ki vozi z »Gare de Lyon« (li-jonski kolodvor) vsak večer proti Bellegar-de na frankošvicarski meji. Zjutraj krog desete ure smo se privo-zarili na mejo. Zečela se je natančna preiskava najinih kovčegov, francoski finan-carji so nama pobrali vse časopise, potne li.ste so pa revidirali nič manj ko dvanajstkrat, Meni so pregledali tudi žepe. Ne vem, ali sem se jim zdel tako barabski ali tako neumen. Menda oboje. Poldne je bilo, ko smo zavozili na ženevski kolodvor, jam so nama znova preiskali vso prtljago in dokumente, nato pa so nama izročili vse papirje, ki so potrebni, če nočeš živeti v Švici samo ob besedi in lepoti švicarskih jezer. Dobila sva: car-tes do pain ,cartes do lait, cartes de gra-isse in cartes de frommage (karte za kruh, mleko, mast in sir). V' Parizu imenujejo take papirje »tickets«. (Dalje.) a Eieso uss rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovižacija v sredo, dno 20. t. m. in v četrtek, dne 27. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v sredo, dno 26. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 100, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. GOI do 800, od 3. do poli. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. 1401 do 1600. V četrtek, dne 27. t. m. dopol- [ dno 8. do 8. šštev. 1601 do 1800, od 8. do ! pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. a Stranke, L£ dobivajo meso pri Cir« masni, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstr., v sredo dne 26. t. m., kjer dobijo nove izkaz-i nice za meso. Prinesti je seboj 1) staro izkaznico za meso, 2) rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3) železničarji, nakup-ne knjižice, ozroma potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za ine-f so so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. a Amerikanski sladkor in kaviaa primes za L okraj. Stranke I. okraja dobe v sredo, dne 26. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Muhlcisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kg sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev, 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. lOOli do konca. a Amerikanski sladkor in kavina primes za II. okraj. Stranke II. okraja dobo v četrtek,, dne 27. t. m. in v petek, dne 28. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Mulileisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako' osebo po pol kilograma sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 K. Določa se tale red: V četrtek, dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2, do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do 960. V petek, dne 28. t. m, dopoldne od 8. do 9. štev. 961 do 1120, od 9. do 10. štev. 1121 do 1280, od 10. do lh štev. 1281 do 1440, popoldne od 2. do 3. štev. 1441 do 1600, od 3. do 4. štev. 1601 do 1760, od 4. do 5. štev. 1761 do konca. Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da jc naša iskrcnoljubljenn soproga oziroma mati in sestra, gospa ,y{ .... var* wi r v torek 24. februarja 1919 ob 2, uri ponoči po daljši mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drago pokojnice so vrši v sredo dno 26. februarja ob 4, uri popoldne 1e hišo žalosti v Stepanji vasi št. 13 na pokopališče k Božjemu grobu. Sv. maše zadušniee se bodo brale v več cerkvah. Stepanja vas, dne 25. februarja 1919. Ivan, Štefan, Anton Anžič, sinova. soprog. Ivan, France, Ivana, Antonija Povše / V/; brata in sestri. ( \v. Vnnki in vnukinjo. Frančiška, Pepca, hčeri. Roman. Spisal Aleksander Peioti« (Dalje.) S5cl sem k reki, da bi planil v va-iovc. Nisem storil tega, ker je bila zamrznjena. Kaj sem vedel takrat, Če je »oletje ali zima? »T-- je migljaj usode,« sem pomislil. »Usoda je zaprla moj grob in zahteva, da še živim. Toda Cernu naj Žiri m? . . . zakaj? Ali nisem oče? Da, jaz fcočem živeti zaradi mojega sina, mojega otroka in . . . in . .. ha, da do sedaj toga nisem mislil . . . Blagoslovljena usoda, ko si mi zaprla pot k smrti, blagoslovljena! O, če je po tem življenju ge eno življenje in bi priSel v nebesa, bi *e vrnil iz dežele blaženosti na to pro-'kleto zemljo in izpolnil, kar bi pozabil izpolniti. Živel bom zaradi mojega Wroka in zaradi . . . maščevanja. 7. Maščevanje se je vzbudilo v meni pozneje, ko očetovska ljubezen, vendar je bilo močnejše. Bolj pogosto sem obiskal TfMvnjeja ko svojega sina. »‘.' V te živi, ljubi prijatelj,« mi je zaklical Ternjej. ;>?•> i odi tako nesramen,« sem mu dejal, »i*.» uc imenuj me svojega prija-«teija. draži me s to besedo. Hladno pom pri?<-! tebi, tako hočem tudi 'opraviti in iii.<.i »Salo na stran, tvoja hladna resnost me i/nenadi bolj kot tvoja srditost. Kr.j bofe^ opraviti, dokončati?« »Kar H moral st-oriti že davno: črtati to izmed živih.« »Kakšna dobrota, zelo sem ti hvaležen..-. »Dvohojcvati se morava, Ternjej, ali umoriš ti mene ali jaz tebe.« »Dvoboj?« , ; : Na življenje in stnrth »Matija, Matija, kdaj sc ozdraviš, .Vendar? « »Tedaj, ko uničim tebe, Ti si moja bolezen.« »Ti si nor, tovariš, nor. Ljubezen in nato dvoboj! Ti lahko rečeš, da si delaš najneutnnejše stvari na svetu.« »In jaz ti tudi laliko rečem, da mi ti čisto zaman modruješ. Določi uro in prostor in izberi orožje.« »Naj bo, če že hočeš tako. Tedaj orožje: nič.., kraj: nikjer,., čas: nikdar.,, Upam, da prideš točno na določeno mesto, »Ti si tedaj resnično tako bojazljiv, *a kakršnega te imajo, zdaj uvidim to.« »Dovolil boš, Andorlaki, jaz ne odklanjam dvoboja iz bojazljivosti, ampak iz principa.« , »Poznam te principe,« 7 »Veruj mi, če ti rečem,.,« ' .O, rad verujem!,.. Toda, čemu iz- gubljava besede? Ali se boš dvobojeval, flii ne?« »Že sem dejal: ne.« »Tedaj te bom prisilil k temu,« »Rad bi vedel: kako?« »Izvedel boš,« sem dejal in šel. Vedel sem, s kako strastjo je on igral. Verjel sem, da bo lahko, razdražiti ga pri kaki taki priliki, da bo sprejel moj poziv, ali me celo sam pozval. S hrepenenjem sem čakal, da ga dobim pri igralni mizi, česar ni bilo treba dolgo čakati. Igral je in dobival neprestano. Moj načrt sem moral preložiti. Pri drugi priložnosti je tudi začel dobivati.., dobival je ... in že sem hotel zapustiti družbo, ko se je sreča obrnila od njega. Izgubljal je neprestano, Postajal je bolj in bolj vroč in igral za vedno večje vsote. Končno je postavil zelo visoko vsoto ., . njegova karta je prišla . .. pogledal jo je ,.. in jo hotel vreči na mizo, ker je dobil, ko sem mu jo popadel iz rok in jo raztrgal v tisoč kosov. Zaškripal je z zobmi in planil nad me. .. naenkrat pa je obstal miren in dejal čisto mirno k enemu slug: j »Jožef moje karte prinesi. Prijatelji,« | se je obrnil do soigralcev, »ta tepec se j hoče po sili dvobojevati z menoj in radi-j tega vseeno ni dosegel svojega namena, j ha, ha, ha!..,« ] Oklofutal sem ga, pa me je trenutno j. zopet pobil. Njegovi tovariši so se sme-j jali, jaz sem videl, da ničesar ne opravim in sem šel. Še istega dne jjvečer sem šel v Ternje-jevo stanovanje. S seboj sem vzel slugo. »Ali je gospod doma?« sem vprašal Ternjejevega služabnika. »Da,« mi je odgovoril. »Pojta notri, pojta notri oba!« sem j dejal obema dečkoma. Vstopili smo. »Ostanita tu,« sem dejal slugama. »Ternjej, pojdiva v drugo sobo,« sem dejal, »Čemu?« »Greš, ali ne?« • »Zakaj pa?«. »Če nočeš iti, mi je vseeno. Opravila bova tu ...« »Pojva tedaj.« »Baltazar,« sem dejal v drugi sobi, »zadnjikrat te vprašam: ali se hočeš biti z menoj, ali ne? »Že spet ta dvoboj? In vedno ta dvo-boj? Nikoli še nisem videl bolj dolgočasnega človeka.« »Baltazar Ternjej, ali vidiš pasji bič pod mojo pazduho?« »No?« »Za ušesa te bom vlekel pred najine sluge in te bom tepel z bičem toliko časa, da boš sprejel dvoboj.,, vpričo najnih slug, veš? Ternjej je pobledel, Aha, dobro sem zadeli« sem pomislil. »Toda, Matija, ti si strahovit človek,« je dejal s prosečim glasom gotovo proti svoji volji, „ Jaz nisem dejal ničesar, popadel sem ga za ušesa in ga začel vleči proti drugi sobi, t »Andorlaki, stoj en trenutek, prosim [ te .,, čkij da me sramotiš pred sovrstniki, tega ti ne zamerim; toda pred služabniki ti ne morem dovoliti tega ...« »Od tebe je odvisno, da sramoto trpiš, ali jo odvrneš od sebe ,..« »Toda, če se sploh ne maramo dvobo* jevati,,.« »Še enkrat ti rečem: za ušesa te bom vlekel ven in napravil vpričo slug z biče® cape iz tvoje obleke in iz tvoje kože,« »Ti si tedaj neizprosen,« »Da.« »Matija, ali se me ne usmiliš?« »Ne.« »O mej Bog, moj Stvarnik!,., ne; pred služabniki se ne pustim zasramovati, raje si pustim odsekati roko in nos,,, da,.; tedaj.., bil se bom s teboj. Ti si me prvi pozval; pravico imam, da izbiram orožje.* »Izberi!« »Izbiram sablje! .. te 'ne umorijo tako lahko ko.— krogle.« »Toda jaz imam pravico ..,« naenkrat sem se domislil in dejal: »dobro, sablji Kdaj in kje?« »Vseeno je, kdaj in kje, če žc mora biti.« »Tedaj jutri ob solčnem vzhodu ob vislicah. Toda, če ne prideš?« »Tam bom, na častno besedo!« »Ej, tvoja čast...« Zaupaj mi. Dal sem besedo in^ če kaj rečem, tudi držim ... to si menda že skusil . ,.« »Molči, nesrečnež-« sem ga prekinil« »ta porog na tvojih ustnicah so pene tvoj« vsled bojazni zlomljene duše. Tedaj jutri ob solnčnem vzhodu pri vislicah!- Na te besede sem odšel s slugom. »Ti, Janez,« sem mu dejal po poti, »Jutri se bom bil, ti boš moj sekundant-« »Prav rad, gospod, in kaj bo treba storiti v ti novi službi?« »Nič, samo gledal boš, kako bo# umoril Ternjaja,« »O, prav 7. veseljem! .. . toda če boste Vi premagani, gospod?« »Če bom premagan, me pokoplji. Ti veš, kje je moj denar, tega bGŠ odnesel o»l deklici... ki je bila včasi pri meni. Ali ?e je spominjaš? Beti. Tej ponesi denar. Moj® pohištvo in moja obleka pa naj bo tvoja! ti zaslužiš to, ko si mi bil vedno zvest služabnik. Toda res, pokoplji me tako, da nc bo nihče vedel za moj grob, ker mora moja smrt ostati tajna. Ljudje bodo mislili, da sem iz žalosti in sramote kam odpotoval! in to je prav, da mislijo tako. Razven mojega morilca boš vedel samo ti, da niše«* odpotoval, ampak sem doma ... v groba« katerega prostor pa boš vedel samo ti. Na to, moj Janez, boš prišel tu pa tam na moj grob in potočil kako solzo? Kaj.?, ... no, ne bodi neumen! Saj ti ne pravim* da joči že takoj zdaj. Ne joči, dobri dečekt To je bila samo pravljica; jaz ne bom tisti/ ki bo mrtev. Nti na misel mi ne pride, d* bi umrl. Zaupam na pravičnost, in ta zahteva Ternjejevo smrt, ne mojo, zasratuo' vano, tako zelo zasramovano. {Dalje.} Izdajatelj iconsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Ccn£5č. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubtiani.