Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 89. izven Ljubljane 8 vin. VIШЛ v P«, 19. 0РШ9 1912. Leio XL. s /elja po pošti: ss Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— T upravi prejemali mesečno K 1*70 ■ 1 Ш Ш Vv ./>Y Ш ===== Inseratl: ====5 Enostoipna petltrrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vlnarlev. --Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne = sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo; nefr&nklrana pisma se ne ------------Uredniškega telefona štev. 74. = Političen Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "Sa Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona st. 188. beležiti nekaj drugih stvari, ki jih je nemogoče prezreti. Naj bodo torej ove-kovečene! Z zadovoljnostjo moram konstati-rati, da so se inicijativnemu delu hr-vatsko-slovenskega kluba pridružili vsi slovenski poslanci, ki so še izven kluba. Vsi so videli, da jc po potu hr-vatsko-slovenskega kluba edino mogoče priti do uspeha. Vsi so podpisali interpelacijo. Nc pa tako gospodje iz Dalmacije, tista sedmorica glav brez glave. V Dalmaciji jc bilo največ grmenja. Od tam doli sc je napovedoval vihar, ki bo ]>ot.opil avstrijski parlament in vse, kar bi odobravalo mažar-sko nasilje. Tudi te gospode je povabil hrvatsko-slovenski klub na sodelovanje v tem za nas vse, brez razlike strank in mišljenja važnem vprašanju. Toda gospodje so skupen nastop za danes odklonili, odrekli so podpise na interpelaciji in se s tem seveda tudi odrekli morebitnim uspehom. In nastopili so potem sami ... Le glejte! Takoj pri-četkom seje, ko je omenjal predsednik grozne nesreče na morju, je Juri Bi-ankini res z impozantnim glasom vzkliknil, naj sc spominja nesreče na Hrvatskem. Vzklikali ,so tudi njegovi prijatelji Tre si č, Smodlaka in dr. Za tem se je čitala znamenita interpelacija dr. Šiisteršiča in tov. Že leta se ni prečitala v zbornici nobena interpolacija začetkom seje, a danes ie zbornični predsednik, vsleđ važnosti predmeta odredil dobesedno čitanjo interpolacijo takoj začetkom! Schuhmeier jo počasi, glasno in s povdarkom čital stavek za stavkom. Vsa zbornica z galerijo vred je z napetostjo poslušala in važnejše odstavke odobravala. Vmes so pa vzklikali Smodlaka, Tresič, Bi-ankini, glasno sicer, toda ti vzkliki so vstanu pokvariti vso stvar. Tudi to se je šo precej srečno preneslo. Tekom sejo je govoril naš dr. Dulibič dol^o in temeljito o razmerah na Hrvaškem in koncem seje je odgovarjal ministrski predsednik na. interpelacijo ob splošnem odobravanju vse zbornice, ki so je kar čudila nenavadni odločnosti vlade. Stali smo vsi pod vtisom, da so s povdarkom in gorkoto govorjene besede ministrskega predsednika več kakor gole besede. Vse jo bilo nekam zadovoljno. Nato se je imela zaključiti seja. Pred sklepom se pa šc oglasi kak poslanec z vprašanjem na predsednika, če mu jo znano, da ga je razžalil neki poslanec in kaj misli ukreniti proti temu, ali mu je znano, da je bil ta in oni list konfisciran in še veliko bolj malenkostne stvari se vprašujejo, vsled katerih po navadi nastanejo prepiri, zmerjanja in tudi pretepanje. In ravno to pot so si izbrali gospodje iz Dalmacije, da branijo Hrvatsko! Najbolj nesrečno pot, a tudi najbolj brezuspešno! In če je bilo mogoče škodovati oni stvari, so gospodje iz Dalmacije to tudi izvršili. Prvi je zajalial svojega konjička Juri Bianltini. Vprašuje temperamentno z istim patosom kakor takrat, ko govori o filokseri in dalmatinskih železnicah, predsednika, kdaj in kako hoče govoriti o hrvaških razmerah in jih obsoditi. Dr. Sylvester mu odgovori, da jc bila o tej stvari vložena interpolacija, na katero jo ravnokar odgovoril ministrski predsednik. — A lovoriko Jurjeve vzpodbodejo dr. Čingrija. Tudi on vstane in sprašuje nekaj o hrvaških razmerah, za njim pa še dr. Tresič in dr. Smodlaka, a tema šc na vprašanje ni hotel ničesar odgovoriti; dr. Smodlaki jo pa celo odgovoril, da naj o tej stvari njega nikar nc izpra-šuje. Tako so jo zavzemala za svoje brate iz domovino sedmorica iz Dalmacije. Želimo, da se spametujejo! Akcija hrvatsko-slovenskega kluba se jo vršila danes srečno in vspešno. Avstrijska javnost do najvišjih krogov jo opozorjena na nečuvene krivice, ki so gode našim bratom v Banovini. Tako se dela resno in vspešno za stvar, Ki nam je, vsem sveta, no pa tako, kakor so danes poizkušali Juri Bianltini et comp. X X X Poročilo o včerajšnji soji državnega zbora, interpelacijo dr. Šusteršiče-vo in odgovor ministrskega predsednika smo že v včerajšnji številki našega lista mod telefonskimi vestmi obširno objavili. Včeraj je napadlo laško brodovje Dardanele. Napad sam ni nepričakovan, saj so ga Lahi v svojem časopisju že mesce in mesce naznanjali. Velevlasti, v prvi vrsti Angleška, so zbralo pri Kreti veliko brodovje, kj ima najbrže namen operacije laškega brodovja ustaviti v slučaju, da bi Lahi šli predaleč. Kakor jo znano, so velevlasti Turčijo že vprašale, pod kakimi pogoji bi bila pripravljena skleniti mir z Italijo. ЈвЕ- Današnja številka obsega 6 strani. VzDodovinskemirenuikniako...! N a D u n a j u, 18. aprila. Imenovanje Čuvaja za kraljevega komisarja z vsemi slabimi posledicami razburja že nekaj dni vso avstrijsko javnost, pred vsem seveda jugoslovansko. Od Drave do Kotora in še dalje doli po Balkanu je zavrelo zaradi nečuvene krivice, ki se je zgodila z raz-veljavljenjem ustave v kraljev, hrvatski brez najmanjšega vzroka velikemu delu Jugoslovanov. In v teh dneh se je seveda tudi premišljalo in sklepalo, kako bi se vspešno nastopilo proti neizmerni krivici, ki se je zgodila Hrvatski. Pa kako? Hrvatska v Cuvajevih krempljih, brez sabora, so niti ganiti ne more. V Budapešti sedi Khuen, ki je poslal krvnika Čuvaja, a v peštan-skem drž. zboru so iz Hrvaške ljudje, ki so deloma dobri s Khuenom, ali pa . . . no v Pešti, se res ne more uspešno nastopiti. In tako so se upirale oči Jugoslovanov v cesarski Dunaj, v avstrijsko zbornico, kjer sede zastopniki velikega dela Jugoslovanov. Kaj poreko ti? . . . In deževalo je nasvetov in resolucij na naslov poslancev. Nedoletni politikarji in neizkušeni žur-nalisti so pošiljali svoja povelja in načrte poslancem, vmes pa sumničenja in podtikanja, kakor po navadi. In danes? Osemnajstega aprila 1912 moramo Jugoslovani podčrtati s svoji pra-tiki. To je naš dan! Hrvatsko-slovenski klub je izsilil, da je avstrijska vlada in zbornica obsodila sedanje razmero na Hrvaškem, zlomljen je ko-nečno tisti zloglasni petrificirani princip vseh dosedanjih avstrijskih vlad, češ, da se avstrijska vlada nc more vmešavati v hrvaške razmero, da je Hrvatska za nas tujina itd. Od danes naprej ne more niti avstrijska vlada, niti avstrijski parlament apatično čakati, kako se razvijejo razmere na Hrvaškem, preko katere gre pot na Balkan in v daljni svet. Hrvatsko - slovenski klub je naredil vse, kar jo bilo mogoče pri sedanjih razmerah. Sledi njegovega dela današnji dan, nc bo mogočo nikdar več zabrisati ... V poročilu iz državnega zbora dobite celo sliko, kako se je razvijalo važno dejanje. Zato ne bom omenjal naše lapidarnc interpelacije in pa. odločnega odgovora ministrskega predsednika, pač pa moram za- H. Sienkiewicz: V peščeni piffiavl Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Samo eno se je dečku zdelo gotovo, namreč da sc leva vedno bolj bližata. Tudi Kali je opazil, da okrožata tabor iu ga obdajata v vedno manjšem krogu In ker ju blesk odvrača od napada, izražata z rjovenjem svojo nezadovoljnost in strah. Očividno je bil pa tudi on mnenja, da grozi nevarnost samo konjem, kajti raztegnil je prste in rekel: »Leva ubiti enega, ubiti dva — ne vse, ne vse!« »Dodaj na ogenj!« ponovil je Stanko. Bušil je novi bolj živi ogenj; rjovenje je naglo prenehalo. Toda Kali jc dvignil glavo in pričel gledati kvišku, ler poslušati. »Kaj pa je tam?« vprašal je Stanko. »Dež!« rekel je zamorec. Nato je Stanko pričel poslušati. Ocbele veje drevesa so znslnnjale šotor h celo zeribo. tako da na zemljo ui padla šo nobena kaplja, toda v višini jc bilo slišati prasketanje listja. Ker ni nobena sapica ganila soparnega zraka, si jc bilo lahko misliti, da 'je to dež, ki začenja šumeti v goščavi. Šumenje je naraščalo z vsakim tre-notkom in čez nekaj časa sta otroka zagledala kaplje, ki so padalo z listja, pri blesku ognja podobne velikim rožnatim biserom. Kot je napovedal Kali, se je začel naliv. Prasketanje se jc iz-premenilo v šumenje. Padalo je vodno več kapelj, slednjič so pa začeli proni-, kati skozi goščavo celi curki vode. Og-.ijišče je poternnolo. Zaman jo motal Kali cela naročja goriva. Na vrhu so so mokre veje samo kadile, spodaj jo pa sikalo oglje in plamen jo včasih nekoliko narastel, pa spet pojemal. »Ako naliv pogasi ogenj, nas bo branila še zeriba,« rekel je Stanko, da bi pomiril Nelko. Potom je peljal deklico pod šotor in jo ogrnil s pledom, sam pa je šol naglo ven, ker se je kratko, pretrgano rjovenje odzvalo na novo. Sedaj se jo. razlegalo žo znatno bližje in iz njega jo zvenela nekaka radost. Naliv jc naraščal vsak trenotek. Dež je šumel po trdem listju nabaku in pljuskal. Ako bi ognjišče ne bilo pod zaščito debelih vej bi bilo takoj ugasnilo. tako so jc pa dvigal nad niim zla- sti dim, sredi katerega so se zabliščali včasih ozki, modrikasti plamenčki. j Kali je mislil, da je že izgubljeno in ni dokladal več suhljadi. Mesto toga je vrgel vrv na drevo in se začel z njeno pomočjo vznenjati vedno višje po deblu. »Kaj delaš?« vprašal je Stanko. »Kali splezati na drevo.« »Zakaj?« zakričal je deček, katerega je razjezila zamorčeva sebičnost. Jasen, pretresljiv blisk jc razgrnil temo, Kalijev odgovor jc pa pridušil nagel grom, ki je pretresel nebo in pustinjo. Obenem se je dvignil vihar, tresel veje drevesa, razmetal v hipu ognjišče, raznesel šo žareče oglje, ki je bilo pod pepelom, in ga obenem s snopjeni isker razmetal po stepni travi. Neprodirna tema jc naenkrat zavila. taborišče. Strašna južna nevihta je pričela razsajati na zemlji in pod nebom. Grom je sledil gromu, blisk blisku. Krvavi vijugasti treski so prodirali nebo, temno kot žalobni pajčolan. Na bližnjih skalah se je prikazala čudna modra kroglja, ki se je nekaj časa trkljala po soteski, potem pa bušila z slepečo lučjo in počila s tako strašnim bučanjem, da se jo zdelo, da se skale razsipljejo v prah. Potem je nastala spet tema. Stranko sc je zbal za Nelko ln jo Sel Ker Turki niso voljni Lahom Tripolisa in Cirenajke prepustiti, jih je hotela laška vlada do tega prisiliti z napadom na Dardanele. Kor smo v naši velikonočni' številki opisali dardanelske utrdbe, nam tega opisa ni treba ponavljati. Laški napad na Dardanele je izreden političen dogodek. Lahi so zanesli vojsko na Balkan. Včerajšnjo promenjo laških topov ob Helespontu lahko povzroči veliko vojsko na Balkanu, ki lahko požene Turke v Azijo, vojsko, ki potegne lahko v svoj vrtinec tudi našo državo, in lahko postane splošna ev* ropska vojska. Na Balkanu imajo malone vse ev-i ropske velevlasti svojo koristi, politično j n gospodarske. Laški napad na Dardanele, ali pravzaprav na Carigrad, kupčijo v Levanti lahko popolnoma ustavi. Trgovina bo imela na milijone in na milijone škode. Naša država je na Balkanu med vsemi vclevlastmi olj napadu na Dardanele najbolj interesirana. Naša zu-nanja trgovina, ki je primeroma zelo slabo razvita, jc v prvi vrsti omejena na Levanto. Zato pa tudi naša države glede na napad laškega brodovja na Dardanele no bo mogla držati križem rok in čakati, kaj da store prccl nje druge države: Poročila, ki eo dozdaj došla, za Lahe niso ugodna. Eno ladjo so jim Turki poškodovali, »Agence llavas« pa colo poroča, da so ob včerajšnjem laškem napadu izgubili Lahi t-olo dve voj« ni ladji. O včerajšnji bitki pri Kumkalessu so došla sledeča poročila: Lahi napadli Dardanele. Tnrki prvi napad oribiii. Lahi izgubili eno ladjo. LaM bombardirali Samos. Dunaj, 19. aprila, opoinoči. Ivores-pondenčni urad poroča: Turško notranje ministrstvo uradno obvešča: Dne IS. aprila zjutraj so prijadrale pred dardanelsko utrdbo Kumkalesse Štiri velike laške križarice, 20 torpednih rušilcev in -i torpedovke in pričele streljati na trdnjavo. Turki so streljali na laško brodovje. Ena laška ladja jo bila zadeta iu se je umaknila za bojno črto. Boj je trajal do 3. ure popoldne, nakar se je laško brodovje umaknilo. Laško brodovje je bombard ralo tudi otok Samos. (Utrdba Kumkalesse loži ot vhodu v Dardanelsko morsko ožino.) Pariz, li). aprila. »Agence llavas« poroča iz Carigrada: Laško brodovje tipaje pred sabo v šotor. Kor jc bil šo-I tor zaslonjen od kupa termitov in od velikega debla, jc še stal, toda prvi silni sunek viharja bi zamogel potrgati vrvi in ga zanesti bogve kam. Vihar je pa zdaj pojemal, zdaj spet vzrastel z besno silo in prinašal cele valove dežja in colo oblake listja in vej, nalomljonih v bližnjem gozdu. Stanka se jc polastil obup. Ni vedel, ali naj pusti Nelko v šotoru ali naj jo pokliče ven. V prvem slučaju bi so zamogla zaplesti v vrvi ia vihar bi jo lahko pograbil obenem z zavoji platna, v drugem ji je grozilo, da se popolnoma premoči in jo tudi kam veter zanese, ker je celo Stanko, dasiravno jo bil brez primere močnejši, lo z največjim naporom še stal na nogah. VpraSanje je razrešil vihar, ki jc trenotek pozneje odtrgal streho šotora. Platnene stene niso dajale nobenega varstva več. Ni ostajalo druzega, kakor da počakajo, da sc vihar izbesni v temi, srede katere sta krožila dva leta. Stanko jc mislil, da sta se tudi ona skrila pred nalivom v bližnji gozd, toda bil jo prepričan, da se vrneta s koncem nevihte. Grozo položaja je povečalo šo to, da jo veter popolnoma raz-I metal zeribo. Vse jo grozilo s poginom. Stankova i pučkn nI mogla pomagati ničesar. Nlo- |e prijadralo pred Kumkaless. Ena laška ladja se je potopila. Carigrad, 19. aprila. Pred Kuraka-[easijem so Lahi na trdnjavo štiristo-krat ustrelili. Turki so streljali nazaj. Ena laška križarica je bila zadeta in je zavozila na obrežje, neka druga laška križarica je pa pričela goreti. Po obstreljevanju Kumkalessija je odjadralo laško brodovje proti otoku Samos, kjer je obstreljevalo vojašnice in ko-nak, Turki so položili v Dardanelsko morsko ožino plavajoče mino in so zaprli Dardanelsko morsko ožino. London, 19. aprila. »Lloydu« so poročali iz Tenedesa včeraj ob 4. uri 30 minut popoldne: Laško brodovje, ki šteje 15 vojnih ladij, je jadralo mimo Imbrosa. Od časa do časa se čuje, kako grome topovi. Carigrad, 19. aprila. Turški zunanji minister je obvestil diplomate, da so Lahi včeraj bombardirali dardanel-ski utrdbi Kumkaless in Sid el Bar in da je ena laška ladja poškodovana. Carigrad, 19. aprila. Lahi so ob-streljavali Kumkalesse 2inpol uri. Turki so imeli enega mrtveca in enega ranjenca. Eno laško oklopno križarico je zadela kroglja iz turškega topa in jo tako poškodovala, da ni bila več sposobna za boj. Laško brodovje je nato odjadralo v Galipolski zaliv. Italijani so bombardirali tudi Samos. Kolin, 19. aprila. »Kolnische Ztg.« poroča, da je turško brodovje stalno zasidrano pri Čanaku. Dardanele zaprte. Ob deseti uri dopoldne smo dobili poročilo: Dardanele so zaprte. Potrjuje se prvo poročilo, da so Turki izpustili mine. ITsl - bodoči nemški R) Hnirg м jugu. У »Marburger Ztg.« z dne 16. t. m. piše nek »von Bermitli« o »gospodarski nekulturi na avstrijskem jugovzhodu«. Opozarja na krasno se razvijajoči ko-pališčni, zdraviliisčni in splošni tujski promet na obalih Jadranskega morja, kateremu pa stoji nasproti naravnost strah vzbujajoča gospodarska nekultu-ra domačega ljudstva. V Opatiji se je nadvojvodsko surovo maslo iz Tešina ali iz mariborske mlekarne — ne pa iz Kranjske (?), meso prihaja z Dunaja, perutnina s Štajerske, prekajeno blago iz Gradca, ravnotako zalaga te kraje s sadjem in konservami Štajerska. Celo rib zelo primanjkuje, ker se najboljše jadranske ribe pošiljajo na Dunaj in v Berolin. Domače prebivalstvo ni sposobno zalagati obmorske kraje s čimerkoli — komaj je dobiti od njega nekaj slabih jajec. Vsled tega vlada v avstrijskih morskih kopališčih in letoviščih taka nezaslišana draginja, da postaja naravnost opasna za razvoj teh krajev. In vendar, kaj vse bi se dalo v gospodarskem oziru storiti v teh južnih deželah! Dvigniti bi se dala živinoreja, perotninarstvo, ustanoviti mlekarne, pridelovati najfinejše sadje, zelenjavo in cvetlice! Vsega bi se lahko pridelalo toliko, da bi ne zadostovalo le za krajevne potrebe, marveč bi se lahko še izvažalo v severne dežele monarhije. Ali je n. pr. treba, da Dunaj in druga mesta s cvetjem zalaga Nizza, ko jo Dalmacija kakor ustvarjena za to kulturo?! Vsa ta izvajanja pl. Bcr-nutha radi podpišemo; opozorili bi le na to, da kar se Kranjske in deloma tudi Goriške tiče, že gremo krepko naprej na gospodarskem polju in gre dokaj naše živine oziroma mesa, mleka in raznih poljskih pridelkov v naše obmorske kraje. Možnost našega gospodarskega razvoja je še zelo velika in ravno 7 ozirom na tako bližen izboren trg, kakor ga nam nudijo obmorska mesta in kopališča, naša gospodarska vnema ne sme ponehati, marveč mora stalno rasti. Teh krajev Slovenci in Hrvati ne smemo pustiti izpred oči, kajti lakomno so svetijo po njih oči Maža-rom in Nemcem. Zanimivo jc čuti pl. Bernutlui, ki nasvetuje primorskemu cesarskemu namestniku, naj kot gospodarske pionirje na jugu v siklenje-nili vrstah naseli nemške kmete iz Vor-arlberga, sudetskih dežel in \vurttem-berških vinskih pokrajin. To bi bil sloviti nemški most do Adrije in Trst bi bil potem v doglednem času res nemški Hamburg na jugu, kakor pravi pl. Bernuth. Kdor pozna skrbno izdelane nemške načrte za zasedenje našega juga in Adrije, kdor ve, kako vestno in skrbno se vse nemško gibanje vrši po tem načrtu — ta ve, da Nemcem to niso samo prazne sanje. Za ta načrt ne delajo samo kričavi Vsenemci in naci-jonalci, ki — kakor povsodi kričači — — več pokvare, nego koristijo, marveč tudi resni možje, ki sc jih v javnosti smatra za popolnoma zmerne in Slovanom nesovražne. Tudi ti so natilioma v službi v se nemški h načrtov. Gori iz Berolina pa noter dol v Ogrsko in Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Koroško, Štajersko, Kranjsko, Primorsko s Trstom, Istro in Dalmacijo — segajo vsenemške niti. Ako bomo Slovenci in Hrvatje složni in pozorni ter gospodarsko probujeni in delavni, se nam nemškega navala no bo težko ubraniti — drugače bi se znali nemški načrti uresničiti, čeprav bi ostale državne meje iste. Že iz ozirov na nemško nevarnost bi bilo torej nujno želeti, da bi se že enkrat razsula gnila italjanska nadvlada v istrskem deželnem zboru in odboru in bi dobili moč v roke slovanski možje, da bi potem probudili in dvignili slovensko in hrvaško ljudstvo h krepkemu gospodarskemu življenju. Tudi Dalmatinci ee no smejo zanašati samo na vlado, marveč sami nositi naprej zastavo gospodarskega napredka. EHUENOVO SLOVO. V včerajšnji seji ogrsko-lirvaškcga državnega zbora je Kkuen naznanil, da je cesar sprejel njegovo demisijo in prosil, da naj se zbornica odgodi. Po-slancc Hoch kliče: »To je pogreb drugega razreda!« Člani Justhove stranke kličejo: »Živila splošna volilna pravica!« Sejo so nato izaključili. CUVAJEVI DNEVI ŠTETI. »Az Ujsag« poroča, da se Čuvaj ne vrne na Hrvaško kot, kraljevi komisar. Kakor hitro se sestavi nova ogrska vlada, se imenuje novi hrvaški ban in sicer kak hrvaški politik. Kaiasfrola „Tiisnica". Katastrofa »Titanica« je ena največjih in najgroznejših v zgodovini plovbe po morju. Akoravno ni dosedaj znano še natančno število, niti natančnejši podatki o opnesrečencih na »Ti-tanicu«, vendar pa so trupla mnogih znanih odličnih oseb že potegnili iz morja. Tako na primer med drugimi znanega milijonarja Johna Jakoba Astorja, ki so ga potegnili mrtvega iz morja, medtem ko so njegovo mlado ženo, s katero je bil na ženitovanjskem potovanju, rešili. Astor je bil šef svetovne tvrdke Astor, ki si je svoje sedanje bogastvo pridobila s trgovino s krznom in spretnim nakupavanjem zemljišč. O polkovniku Astorju so še v zadnjem času mnogo govorili, ker je v starosti 48 let, neposredno potem, ko se je ločil od prve žene, poročil lepotico mis Madeleine Force. Razen Astorja je postal žrtev morja tudi znani mirovni apostol William Stead, ki je bil star 62 let in znamenit pisatelj, čegar dela so bila večinoma boj proti vojni. Naša slika kaže tudi portret ponesrečenega kapitana Smitha, poveljnika »Titanica«. Smith, ki je hotel s prvo vožnjo pomorskega velikana končati svoje mornariško življenje in iti v pokoj, je bil v 62.1ctu starosti ter je bil eden izmed znanih mornarjev Angleške. Posebno tragična usoda je t>udi zadela junaškega telegrafista ,s »Titanica«, mr. Phi-lippsa, ki je izvrševal svojo dolžnost ter se je neprenehoma trudil, da bi priklical rešitev potapljajočim in ki se je potopil z ladjo vred, do katere niso pravočasno dospele pomožne ladje. gova energija tudi ne. Pred burjo, treski, viharjem, dežjem, temo in pred levi, ki sta se potuhnila morebiti nekoliko korakov daleč, čutil se jc brez orožja in sveta. Platnene stene, katere je trgal vihar, so ju od vseli strani oblivale z vodo, pokril je torej Nelko s svojimi rameni in jo peljal iz šotora, nato sta se pa oba stisnila k deblu drevesa nabaku in pričakovala smrti ali pa božjega usmiljenja. Medtem je pa med enim in drugim sunkom vetra prišel na njuna ušesa Kalijev glas, katerega je bilo med pljuskanjem dežja komaj mogoče slišati: »Veliki gospod, na drevo, na drevo!« Obenem je padel na dečkovo ramo konec mokre vrvi, spuščene z višine. »Privezati bibi, a Kali potegniti!« zaklical je spet zamorec. Stanko se ni obotavljal niti treno-tek. Zavil je Nelko v plahto, da bi se ji vrv ne vrezala v telo, prevezal jo čez pas, potem pa dvignil za rame kvišku in zaklical: »Potegni!« Prve veje so poganjale iz drevesa Se precej nizko, torej je zračna pot Nel-ke trajala malo časa. Kali jo je kmalu prijel s svojima močnima rokama in posadil med deblo in ogromno vejo, kjer bi bilo prostora dovolj celo za pol ducata takih stvaric. Nobeden veter jc ni mogel vreči doli in poleg tega jo je, dasiravno je po celem drevesu tekla voda, debelo deblo vsaj branilo pred novimi valovi dežja, katere je vihar prinašal od strani. Ko jo zavaroval maio bibi, jc spustil zamorec spet vrv za Stanka, ki je pa pred sabo velel splezati Mei, kakor kapitan, ki zadnji odide iz potapljajoče se ladje. Kaliju ni bilo treba vleči zamorke, kajti v trenotku je splezala po vrvi s tako ročnostjo in pripravnostjo, kakor da bi bila šimpansova rojena sestra. Stanku je šlo znatno težje, toda tudi on jc bil dosti dober telovadec, da je zmagal težo lastnega telesa in puške in nekaj nabojev, s katerimi je napolnil žepe. Tako so vsi štirje bili na drevesu. Stanko sc je tako privadil, v vsakem položaju misliti na Nelko, da je tudi sedaj začel najprej preiskavati, Če ni nevarnosti, da bi padla, če ima dovolj prostora in če lahko sedi. Ko se je pomiril v tem oziru, si je začel razbijati glavo, kako bi jo zavaroval pred dežjem. Toda temu ni bilo pomoči. Podnevi bi bilo mogoče narediti kakšne strešice nad glavo, toda sedaj jih je obdajala taka tema, da se niso med sabo čisto nič videli. Da bi pa vsaj prenehal vihar in da bi bilo mogoče narediti ogenj, potem bi bilo mogoče posušiti Nelkino obleko. Stanko je premišljeval z obupom, da bo do zadnje nitke premočena deklica jutri gotovo dobila prvi napad mrzlice. Bal se je, da bo zjutraj, po viharju, nastalo hladno, kakor je bilo v poprejšnjih nočeh. Toda doslej je bila sapa vetra pravzaprav celo vroča in dež kakor segret. Stanko se je samo čudil, da traja vihar tako dolgo, kajti vedel je, da viharji pod ravnikom kolikor so silnej-ši, toliko manj časa trajajo. (Dalje.) Slike raznih prostorov na potopljenem »Titanicu«. I. Jedilna dvorana 2. razreda. II. Promenadni krov 2. razreda. III. Pasažirska soba 3. razreda. IV. Salon za kadilce 2. razreda. V. Soba 1. razreda. Nekaj žrtev katastrofe »Titanica«. Naša druga slika kaže nekaj slik o napravah v »Titanicu«, ki je bil kakor znano najrazkošnejše opremljen. Na krovu je bila izboma telovadnica, prostor za la\vn tennis, turške, električne in plavalne kopelji in veranda z bujno zeleno vegetacijo, s katere se je imelo razgled preko Oceana. Celi oddelki so bili odločeni za milijonarje, iki so bili na poročnem potovanju. Na krovu je bilo mnogo restavracij, kavarn in elegantno opremljenih soban. Ko je od-plul parnik iz Šouthamptona, se je urilo v njegovi telovadnici na stotine oseb. Na krovu so jahale dame na kamelah in na eni strani parnika se je vršila dirka kolesarjev, medtem ko so se na prostoru za lawn tennis vršile istotako živahne tekme. Ves sijaj pa je postal rop nikdar nasilnega Oceana in ž njim okoli 2000 oseb. Strokovnjaki o vzrokih katastrofe. Iz posameznosti, ki se jih je doslej zvedelo, sklepajo strokovnjaki, da je »Titanic« zadel na ledenik, čegar večji del sc nahaja pod vodo, ali pa na enega izmed onih ogromnih ledenih velikanov, ki mple daleč pod vodo od sebe ostre kleči. Taka kleč more razbiti vsak kil j, tudi ako vozi ladja polovico manj hitro, kakor pa je »Titanic«. V takem slujčaju morejo malo pomagati konstrukcije neprodirnih ladijskih oddelkov. Po mnenju strokovnjakov, so se strojne napravo »Titanica« razbilo že pri prvem sunku. Dejstvo, da je aparat za brezžično brzojavljenje prenehal tako kmaht funkcionirati, dokazuje, da jc bil tudi ta poškodovan. Dnevni promet med Evropo in Ameriko. Iz Hamburga poročajo: Povodom katastrofe »Titanica« se v krogih lastnikov prekoatlantskih parnikov zopet pojavlja v ospredju ideja o izvedbi dnevnega parobrodnega prometa med Evropo in New Yorkom. To bi znatno zvišalo varnost prekooceanske plovbe. Generalni ravnatelj »Hamburg-Ameri-ca-Linic« se ravno sedaj pogaja s seve-ronemškim »Lloydom« in z »White Star Line«, s »Cunard Line« in francoskimi družbami glede uvedbe enotno pomorske službe. 25.000 K za kapitana Smitha. Newyorški listi poročajo, da je bile kapitanu potopljenega »Titanica« obljubljeno od družbe White Star Linie 25.000 K nagrade, ako doseže s »Tita-nicom« v prekomorski plovbi nov rekord. Pritožbe proti parobrodni družbi. Angleški kakor tudi amerikanski listi ostro kritikujejo pod vtisom najnovejših dogodkov družbo White Star Liriie. Strokovnjaki izjavljajo, da bi se mogli prvi rešilni čolni že dve minuti po sunku spustiti v vodo. »Titanic« bi lahko imel na svojem krovu 48 rešilnih čolnov, ki jih pa ni imel zadostno število. Našli so skupno samo 20 čolnov. Lista »Globe« in »Evening Šport« izjavljata, da velike parobrodne družbe, ki služijo velikanske vsote denarja in ki si puste plačevati najvišjo pre-voznino, dostikrat ne smatrajo vredno truda, voziti zadosti rešilnega materia-1 la s seboi. Rešencl v New Torku. Predsednik reprezentančne hiše in predsednik trgovske zbornice v New iforku sta pozvala vlado, naj povabi vse rešene potnike s »Titanica« v New Vork, da bi pred kongresom izpovedali svoje doživljaje pri katastrofi. Znameniti Hope-diamant. Kot poročajo, se je s »Titanicom« potopil tudi znameniti moclri Hope-diamant. Ta diamant je doslej še vsakemu svojemu lastniku prinesel nesrečo. Vreden je poldrug milijon mark ter je ž njim v zvezi cela vrsta tragičnih dogodkov. Njegov zadnji lastnik je bil neki Amerikanec v Washingtonu, ki ga je kupil meseca januarja in hotel spraviti v Ameriko. Ena izmed prvih lastnic tega kamena je bila madame Maitenon. Iz njenih rok je prešel v last nesrečne Marije Antoniette. Potem jc postal njegov lastnik lord Hope, ki je izvršil samoumor in ocl katerega je dobil diamant tucli ime. Eden izmed zadnjih lastnikov je bil sultan Abdul Ha-mid. Mnogi bogati ljudje, ki so ga imeli, so končali svoje življenje na tragičen način, in sicer se more vrsta teh tragedij do leta 1642 zasledovati. Se- daj je ta diamant svojo vlogo đoigral, ako ga, ne bodo kaki potapljači zopet spravili na dari. Tragična usoda milijonarjeve družine. Iz Ncw Yorka poročajo, da je našla pri katastrofi »Titanica« smrt v valovih tudi vsa družina milijonarja Allin-sona. Cela družina, žtrna, njena komor-nica, sinček in pestunja so bili na krovu ladje. Rešena pa sta bila samo slednja dva. Ostali člani rodbine so se menda žrtvovali za otroka, da bi ostalo ohranjeno ime rodbine. Vsa ladijska godba ponesrečila. Iz Antvverpna poročajo, cla je bilo na krovu »Titanica« tudi 22 Belgijcev, ki so vsi utonili. Med njimi je bil tucli ravnatelj ladijske godbe Crusius, profesor na koTizervatoriju v Luttichu. Profesor Crusius jc našel smrt v valovih z vso godbo vred. V bodoče južna smer! Iz Londona poročajo, da so se dogovorile vse prekomorske družbe, da preložc dosedanje paroplovnc črte bolj proti jugu, da se tako izognejo nevarnim plavajočim ledenim goram. iz Mb. Agitatorji na račun avtonomnega budgeta. Za gotovo se je izvedelo, da je komisar Čuvaj bivšega administratorja Rauchove »Ustavnosti« Vezmarja imenoval za nadzornika založbe šolskih knjig v IX. činovnem razredu. Ta gospod seveda nima kvalifikacije za tako službo in je bil imenovan samo zato, da bo na deželne stroške potoval po deželi in agitiral za mažaronsko stranko. Čuvaj si je namreč premislil, da bi izvedel ono svojo grožnjo, češ da pojde sam mecl ljudstvo, da mu pojasni dobroto nagodbe z Ogrsko. Za ta kočljivi posel si jc izbral razne Vez-rnarje, ki bodo pa, morali dobro gledati, da kljub zvenečemu naslovu »nadzornika« ne razdražijo ljudstva. »Prijetno življenje« v Zagrebu. V Zagrebu vlada taka negotovost, da se človek niti v lastnem domu ne upa iskreno govoriti. Zagreb je posejan s špijoni —• moralnimi propalicami, katere je zdaj vsak dan videti po najelc-gantnejšili javnih lokalih, kjer razsipajo denar in pri tem pridno špioni-rajo in vlečejo na ušesa vsako besedo. Zlasti imajo ti družabni izvržki na piki časnikar je in ugledne politiko. Čuje se, da namerava Čuvaj pri vseh politično delavnih možeh izvesti hišno preiskavo, da bi zasačil kako korespondenco ali spise. No, to se je o pravem času izvedelo in Čuvaj si bo s temi preiskavami le podaljšal — nos. »Agramer Tagblatt« popravlja: Sklicujoč se na S 19. tisk. zak. blagovolite oziroma na Vašo vest v štev. 86 acl 16. aprila 1912 pod naslovom »Slavna Cuvajeva dela« priobčiti sledeči popravek: Mi res, da je »Agramer Tagblatt« list Dioničkc tiskarne, kakor t,o Vi trdite, ampak je res, da jc »Agramer Tagblatt« lastnina dr. Stanka Franka. Ni res, da je »Agramer Tagblatt,« oproščen od vplačila kavcijc, ampak je res, da jc »Agramer Tagblatt« glasom uradnega potrdila kr. re-darstvenega povereništva za mesto Zagreb ocl 4. aprila 1912 v zmislu § 7. Tia-redbe kralj, poverenika v kraljevini Hrvatski in Slavoniji z dne 13. aprila 1912, štev. 1595 položil kavcijo v znesku • od 5000 kron, z besedami pet tisoč kron. Zagreb, dne 17. aprila 1912. Redaktion des »Agramer Tagblatt« Toni Schlc-gel, glavni urednik »Agramer Tagblat-ia«. — Mi smo sprejeli dotično notico, zaupajoč pošiljatelju. Tudi današnji »Obzor« izjavlja, da je pri njem glede kavcijc vse v redu. To lojalno beležimo. Izlet hrvaških vseučiliščmkov v Srbijo. Včeraj so dijaki izletniki zapustili Zagreb. Vsak izletnik plača le 20 kron. Oglasilo se jc pa le okoli 70 dijakov. Srbi so baje nabrali za. izletnike 25.000 K. Izletniki obiščejo razna srbska mesta. — Katoliška gimnazija v Zagrebu. Zagrebški nadškof dr. Bauer je v dogovorih z djakovskim škofom clr. Krap-eem in vrhbosanskiin nadškofom dr. Josipom St&dlerjem, cla. so v Zagrebu osnuje za. vse tri škofije skupna katoliška gimnazija za vzgojo duhovniškega naraščaja. Potrebna zgradba že stoji, nadškof Posilović je pa nedavno daroval v to svrho pol milijona kron. Ako sc dos6%e sporazum, so gimnazija ot.vori žc s prihodnjim šolskim letom. ODSEK ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE. Danes jo odsek za državno uslužbence kotiral svoje S* > 9. zveč. 738-5 5-7 sl. svzh. oblačno 7. zjutr. 737-2 6-3 si. svzh. dež 0-4 2. pop. 737-2 9-2 sl. vzh. Ђ Srednja včerajšnja temp. 5-7<>, norm. 10-3». Proda se krasno V Ljubljani, 18. aprila 1912. 1233 ШИ mm /J..V Kfi Zanesljiv, izboren in soliden 1216 gluhonem, kateri je z izvrstnim uspehom dovršil šole v Zagrebu, so izučil pri kolarsketn mojstru obrti ter deluje pri njem že tri leto, išče primernega mesta. — Ponudbe sprejema »S. H « poste restante Senj, Hrvaško primorje. Proda se precej velik f ИИ Cena 50 K. Vpraša se na Poljanski cesti št. 67 Ljubljana. 1222 z vinogradi, sadovniki, travniki, gozdi, njivami krasna vila in gospodarsko poslopje ležeče ob cesti in železnici. Cena 56.000 K. Ravnotam se proda več sto vedrov vina, rdečega in beiega iz 1. 1912. Naslov pove uprava »Slovenca«. 1219 Veletrgovina sšpecerijo in z deželnimi pridelki ilM Ш1С, ceue, ШШ cesta štela li Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15— Kron 100 kg. 2973 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto, za parne kotle sprejme v službo cementna tovarna v Zidanemmostu. Ponudbe s spričevali v prilogi, ter zahteva plače, naj se vpošljejo na naslov zgoraj imenovane tovarne. 1218 Zahvala. Ob nenadomestni izgubi mojega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda FRRUR LEVCH c. kr. merosodnlka izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem dragim sorodnikom kakor velecenjenim gospodom prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast ter mi izrazili sočutje, tolažilo in pokojniku darovali prekrasne vence. Osobito se zahvaljujem č. o. frančiškanu in g. zdravniku dr. Rusu ter drugim gospodom, ki so priskočili v „Zvezdi" pokojniku na pomoč, dalje vsem onim uglednim gospodom iz Ljubljane in dežele, ki so v tako mnogo-brojnem številu počastili ranjkega ter jiii — žal — ne morem vse imenoma navesti, dalje si, vodstvu „Marijanišča" za udeležbo dečkov. Vsem in vsakemu posebej bodi izrečena iskrena hvala! Ljubljana, dne 18. aprila 1912. 1217 Globoko žalujoča soproga Marijo Leve. Št. 212/pr. Za nadzorstvo počitniške naselbine „Zatišje" razpisuje mestni magistrat letos mesto voditelja oziroma voditeljice in pa štirih nadzornikov ozir. štirih nadzornic Voditelj, oziroma voditeljica prejmeta nagrado po 100 K; nadzorniki, oziroma nadzornice, pa nagrade po 75 K — vsi vrhu nagrad tudi hrano in prosto stanovanje. V „Zatišje1' se podajo najpoprej za štiri tedne dečki z moškim vodstvom in nadzorstvom. Po njih povratku odidejo tjekaj deklice tudi za štiri tedne z ženskim vodstvom in nadzorstvom. Sprejelo se bo letos zopet 60 dečkov in 60 deklic. Prosilci in prosilke za zgoraj označena vodstvena in nadzorniška mesta naj vlagajo svoje prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata i&sr do 30. aprila 1912. t&u Prošnje slušateljev in slušateljic c. kr. učiteljišča kakor tudi gojenk pedagoškega ali pa trgovskega tečaja na mestnem dekliškem liceju se pri oddaji vodstvenih in nadzorstvenih mest ne bodo vpoštevale. Mesloi magistrat ljubljanski, dne 14. aprila 1912. Zupan: 1231 dr. Ivan Tavčar 1. r. Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem 1ШШЖШ&Ш 89НН Edino zastopstvo za celo Kranjsko jc na prodaj v kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Kaštelu pošta Buje v Istri. 090 SSari trg 28 :: Srgovina s steMom, porcelanom, svetilkam?, podobami ln zrcali po ===== najnižjih cenah ——•= se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno ®Eaa umetno Izdelovanje slikanih cerkvenih oken. Načrte in proračune na žsijo. - - Solltlna postrežba. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškerc. Obrestuje hranilne vloge po 47»% brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici poinlctno. Vlogo v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4 % % komunalnih zadolžnicah. UR ОТГОКТШЗОГТМПОДШЈ i Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraujska. Uradne ure za stranke osak delavnih od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Novice iz Amerike. &£>6><9<9tf&&&&&& &Ф&&ФФ&&ФФФ <9&&<9<9&&&<9&Ф<9 <9<9<9<&9/« kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa 2> z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrassc 25; III., Radetzkyplatz 4; V., jO Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3. M Razpošiljanje po pošU. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško ff blago. — Drogljske cene. — Mastin za živinorejce. — Telefon Stev. 193. & d? & & <9 c« C? s s Hiša z dobro vpeljano, že več let obstoječo trgovino z mešanim blagom, se radi družinskih razmer, takoj proda. Cena ugodna, nastop takoj. Kje, pove upravništvo Slovenca pod Št. 1204. 1204 3 Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4'Л% Roman milijonar je ve hčere. Znana razbojniška družba »črna roka«, ki je zlasti v Ameriki našila trdna tla za svoje zločine, je nedavno izvedla zločin, katerega tragični koncc pa se je srečno zaključil. Milijonar Frank Daviš je odšel namreč svoj čas s svojo hčerjo Etel na potovanje okoli sveta. Potovala sta preko Havaje in Japonske v Indijo. Na potu se jima je pridružil neki Italijan iz Neaplja z imenom Bertolini, ki se je vračal iz Šangaja s svojo hčerko Bian-ko v domovino. Etel in Bianka ste postali kmalu nerazdružljivi prijateljici. V Indiji so posetili ob priliki nekega krotitelja kač, nekega fakira, ki je ob tej priliki pokazal svojo umetnost. Svi-ral je na piščalke, pri čemur je ena izmed njegovih naočark plesala svoj kačji ples, poslavši se na rep. Naenkrat skoči kača k milijonarjevi hčerki Etel ter jo ugrizne v roko. Etel je padla v nezavest, slično spanju. Po dolgem le-čenju. ki je ostalo brez uspeha, je svetoval Bertolini, naj milijonar odpotuje s svojo hčerko k njegovemu bratu v Neapelj. ki je zdravnik in zlasti vešč v zdravljenju kačjih pikov. Daviš je na to pristal ter se odpeljal z bolno hčerjo v Neapelj k doktorju Bertoliniju. Ta je sprejel bolno dekle v svojo vilo in obečal, da jo bo ozdravil. Par dni za tem je dobil Daviš pismo sledeče vsebine: »Vaša hčerka je tam, kjer smo jo hoteli imeti; nihče je ne bo našel. Pik kače je bil popolnoma brez nevarnosti, ker kača ni imela več strupenih zob, ko jo je ugriznila. Vaša hčerka je hipnotizirana. Ako uložite v »Banco di Napoli« na račun Bertolini 1,000.000 K, vam hočemo vrniti hčer zdravo. Ako pa poskusite, na katerikoli način oteti jo, ali pa, ako zadevo naznanite policiji, vam jo bomo tudi vrnili, toda mrtvo. Tudi pri policiji imamo nekoliko naših ljudi«. Pod pismom je bila narisana mala črna roka. Takoj nato, ko je Daviš prejel pismo, je došel k njemu nek mornar s pamika, s katerim je priplul iz Indije v Neapelj. Imenoval se je Pavel Mancini. Ta je pripovedoval, da je sin zdravnika, da pa je zašel na stran-pota, padel v roke goljufivim kvarto-pircem, vsled česar ga je oče pahnil med svet. Nehote je bil priča zločina, ko so se njegovi rojaki popolnoma ne-•skrbno razgovarjali o svojih načrtih na angleškem parniku. Z ozirom na to pa, da je zelo nevarno obrniti se za pomoč na policijo, je privedel s seboj še dva. svoja tovariša, s katerima je hotel rešiti ugrabljeno deklico. Daviš je sprejel po mu d bo in vsi štirje so odšli na rešitev dekleta. Naprej je šel Pavel Mancini. Ko je hodil dalje časa po dolgih ozkih ulicah, je prišel pred malo kočo, ki jo je čuvala velika doga. Bandite, ki jih je pes opozoril na nevarnost, in ki so bili v koči skriti, je Daviš napadel s svojimi tovariši. Po hudem boju so premagali razbojnike. V neki mali sobici so našli Etel, še vedno spečo. Pavel, rešitelj, je dobil v tem boju zelo opasno rano od bodala. Toda ozdravil je kmalu, ko ga je rešena Etel negovala in stregla z vso skrbjo. Nadaljni razvoj te čudne afere je uprav romantična. Daviš je poravnal Pavla z njegovimi roditelji, na kar ee je Pavel zopet lotil svojih prekinjenih študij kot zaročenec milijonarjeve hčere. Z napetostjo pa se pričakuje, sodna razprava o tem zločinu, pri kateri bodo gotovo prišla na dan tudi še druga zlodejstva »črne roke«. Kupujte vžigalice v korist obmejnim Slovencem I liK m C98slastueno kuncesloniraua и i B • od 26. marca 1.1. naprej posreduje za vse v zastavljalnično stroko spadajoče posle Pojasn la daje brezplačno Fran SSsrg&Uf. | Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina '»i ^Ц^. u H! W HI« № O Franca Jožefa cesta štev. 3. B B B Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. a ras Založniki c. kr. priv. jjuž. žel. s a b Solidna postrežba. Najnižje cene. druge vrste kolo ... K 90-— finejše........... 110'— svetiljka.......... 5'— prosti tek........„ 20-— Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah. Nov cenik In lepi plakati gratis po poŠti. jiajboljž/ PonK v vezenju ficezplačno. Koristili lopi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis. Cenik po pošti zastonj. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga preclzliskih ur zlatnine srebrnfne brlllanfov. Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3-50, li 4--, K 5'—. Fr. £nden, urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union-Horlog&re. oftosS d Ctosposki ulici 2. — »Prosveta« v šiški. Že dalj časa se jc gojila med Šiškarji želja, da bi se tudi v šiški ustanovilo kako izobraževalno društvo. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki jc v nedeljo 14. t. m. rešil svojo nalogo. Ob pal deveti uri smo so udeležili društvene svete maše in pridigo. Sveto mašo daroval je č. o. Ma-riofilj Holeček. Po sveti maši pa smo sc trumoma podali na ustanovno zborovanje »šišenskega pi-osvetnega. dfu-štva«, ki se je vršilo v društvenih prostorih pri Bajdetu. Ustanovni občni zbor otvori g. Janko Babnik ter pozdravi navzoče. Razloži, kako se je iz starega društva razvilo novo ter poda besedo našemu rojaku g. patru Mariofi-Iju. Ta nam je lepo orisal namen novega društva, vzpodbujal navzoče k delu in priporočal, da naj se v velikem številu oklenejo tega društva, kar se je koncem zborovanja v resnici pokazalo. Po govoru so bili na predlog g. nadučitelja Bregarja izvoljeni enoglasno v odbor sledeči gg.: predsednik Janko Babnik; podpredsednik č. g. pater Marki fil j; tajnik Ciril Prestor; namestnik Alojzij Košenina; blagajnik Lavoslav Puhar; namestnik Ivan PIš; knjižničarja Franc Babnik in Zdravko Kalan; odborniki: Ludovik Bajdc, Anton Ka-dunc in Jakob Koman. Na občnem zboru nas je pozdravil v imenu Šentpeter-•skega prosvetnega društva g. Karol Majce, v imenu šentpeterskega Orla pa g. Josip Pire. Pristopilo je nato veliko število rednih, podpornih in ustanovnih članov. Mlademu društvu želimo obilo uspeha na polju krščanske omike in prosimo somišljenike, da ga podpirajo, kolikor morejo. Prvikrat v kamniškem Domu uprizorjena igra »Ma^i svetega veselja« jc občinstvu zelo dopadla. Zato se bo ponovila dne 21. aprila ob pol 4. uri popoldne. Naj nih.5e ne zamudi prilike videti tako lepe kostume, sccnerijo in tako dovršeno predstavljanje. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. .Tankota Grašek, na dan igre pa pri blagajni. f! K priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, histerične, bolne na srcu, želodcu, pa lake, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri j)r. fran Ceh, богпја sy. V^ungota pri Mariboru. 1161 sprejme takoj v trajno delo Fr. Вшк. mizarski mojster v Sžravljab, i2io p. St Vid nad liinfiljano. s 4 sobami ter prodajalno in trgovino z vinom in tremi kletmi, zraven lep in velik zeienjadni vrt. Vse v jako dobrem stanu. Cena po dogovoru. Več pove uprava «Slovcnca» pod St. 1202.