Spomenica o zatiranju slcveuskih in nemških katoličanov v Italiji je bila predana te dni na Dunaju zborujočemu katoLiškemu kongresu, na katerem je zastopai papeža Pija XI. beneški nadškof in kardinal La Fontaine. Spomcnica je napravila na vodilne kroge katoliškega kongresa in na širšo javnost globok utis. Skupen nastop jugoslovan skih in nemških katoličanov, ki so pod Italijo, je zelo važno dejstvo in je veliko pripomoglo, da je zadela spomenica na močan odmev. Čudežno osd-avljenje v Lurda. — Službeni list zdravniškega urada v Lurdu »Journal de la Grotte« poroča o ozdravljenju 32Ietne gospodične Huguet. Bolehala je na težki ulcerozni (tvorasti) bolezni, za katero ni bilo zdravila. L. 1931 je poromala v Lurd. Bila je že čisto na koncu svojih moči: Lučka, ki ugaša. Med procesijo z Najgvetejšim, katera se v Lurdu redno vrši ob vsakem romanju, je naenkrat začutila izboljšanje in kinalu se je njeno zdravje popravilo. Zdravniki, ki so jo prej zdravili, med njimi sloveči dr. I. Debusschere, odlikovan s križem častne legije, so bili njeni bolezni dali svcdočbo, da je neozdravljiva, Po njenera obisku v Lurdu po so naenkrat vsi sledovi bolezni izginili. Ozdravljenje gospodi.ne Huguet je trajno, tekom dveh let se bolezen ni več povrnila. Na osnovi tega je zdravniški urad Ugotovil, da se to ozdravljenje ne more naravno tolmaCiti, marveč je nastalo po nadnaravnem vplivu. Najstarejša škofija na vzkodu. Letos v mesecu novembru se bo na jako gvečan način proslavila v starodavnem mestu Goa (v portugiški Indiji) 4001etnica ustanove tamošnje škofije, ki je najstarejša katoliška škofija na daljnem vzhodu. Sedaj je tamkaj nadSkofija in tamošnji nadškof ima na8lov primasa in patriarha cele Indije. V Goi se shranjuje, kaikor smo že poroCali, v stolni cerkvi telo apostola Indije, Kitajske in Japonsfce sv. Franca Ksaverja, katero je popolnoma še lohranjeno, kar je iznova dokazala uradna preiskava, ki se je nedavno vršila. Nekdaj je Goa bila trgovsko središče, sedaj pa v tem oziru propada ter nima več ko 54.000 prebivalcev. Vzrok je malarija, ki je tukaj razširjena ter je uničila mesto, katero je svojčas imelo 300.000 prebivalcev. Za proslavo navedene 4001etnice se v Goi vrše velike priprave, ker se pri.akuje, da bodo tisoči in stotisoči porornali na grob sv. Franca Ksaverja. Friznanje misijsnarjem. V Šangaju (v vzhodni Kitajski) izhajajoči list »Shanghai Evening Post« objavlja naslednji slavospev katoliškim misijonarjem in njihovemu delu. »Misijonar«, tako piše ta list, »je človek, ki živi popolnoma ločen od svojih rojakov ter se je povse posvetil tujcem. Pri njih ne išče svojih koristi, ne pričakuje nobenih prispevkov ne za sebe in ne za s.ojo cerkev. Nasprotno on deli brezplačno zdravila, zdravi rane in bolezni. Ako vidi, da se ljudstvo izkorišča, se postavi proti samovolji domačih oblasti, braneč zlasti svoje župIjane. Ne boji se razbojnikov, samo da pomaga ubogim žrtvam roparjev. Misijonar daje zgled svetega in v vsakem oziru poštenega življenja ter tako predstavlja ogromno nasprotje službenim osebam dotične dežele, katere živijo v krivicah in razkošju.« Katcliški časaik na Japonskem. — Frančiškanski pater . Maksimilijan Kolbe, po rodu Poljak, deluje kot misijonar na Japonskem. Njsgovo prizadevanje velja pr^dvsem razširjenju katoliškega ti..I:a, na Japonskem. V to svrho je ustanovil v rrestu Nagasaki samostan, ki iz. aje poseben list v japonskem jeziku pod naslovom »Vitez Brezmadežne«. Sličen samostan obstoji žc več let na Poljskem ter tudi izdaje v slavo Brezmadežne list, ki izhaja v 700.000 iztisih. Japonski »Vitez Brezmadežne« izhaja v 50.000 iztisih, ter se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki brez naroS*iine. Če pomislimo, da stanuje v Cjf" japonskem cesarstv: 250.000 ".-atolii.an<.v (na Japonskem samem jih je o^koli 100.000), je to jako velika naklada. V samem Tokiju, glavnem mestu Japonske, se tega lista razdeli 7000 iztisov. Čitajo ga ne samo kristjani, marveč tudi pogani, in sicer z zandmanjem. Lis.t je že rono- goterega privedel do spoznanja katoliške resnice.