Št. T 23 (16.468) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418_ GORICA - Drevored 24 maggio I - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_________________ Internet: h1tp/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it \ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAM - BAZOVICA - DOMJO 1500 UR 0,77 EVRA POSmiNA PIACANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma žab, legge tožOG - Filiale di Trieste ČETRTEK, 27. MAJA 1999 Dobra mpotnka m uspeh konzulk Marko Marinčič Goriški pokrajinski svet je po večletnem Čakanju začel izpolnjevati statutarno obvezo o ustanovitvi Pokrajinske kon-zulte za slovensko skupnost in predinoci odobril njen pravilnik. To bo posvetovalni organ, ki bo sodeloval s pokrajinsko upravo pri razreševanju vprašanj, ki zanimajo, ogrožajo ali se kakorkoli dotikajo slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Že sama večletna zamuda je dokaz, da ustanovitev konzulte ni bila lahka stvar. V prejšnjem mandatu ni bilo dovolj politične volje, v tem pa so politična razhajanja močno zavlekla postopek v statutarni komisiji. Zlasti Forza Italja je do Zadnjega skušala zožiti Pristojnosti konzulte na jezikovno-kulturno, skorajda folklorno dimenzijo. Ugovarjali so tudi sestavi organa, s tem da so iz njega hoteh izločiti predstavnike občin, kjer so Sloven-ci zgodovinsko prisotni, tor vanj vključiti tudi ti. tretjo krovno organizacijo. Ta poskus je nazadnje spodletel z osvojitvijo že v statutarni komisiji spreje-toga kompromisnega be-sodila, ki konzulti prizna-va dovolj široko vlogo in Zadovoljivo sestavo. Podčrtati gre, da je tudi Vecji del desnice glasoval za besedilo, ki nedvoumno priznava organizirano Prisotnost Slovencev v de-Vetih občinah goriske Pokrajine od Brd skozi Uorico do Tržiča. Za do-^go političnega kompro-'ntsa je bilo sicer treba žrt-Vovati nekatere izboljše-Valne popravke, rezultat P'1 se nam zdi kljub temu sprejemljiv. Pri tem ne gre Pfnzreti niti spoštovanja, . se izraža v leksikalnih J^nirah: v pravilniku ni iz-raza »manjšina« paC pa Skupnost«, ki je pravilno nznacena kot »slovenska« rez vsakega skrivanja za ^znako »etnična«, kot še etja za podobno konzul-0 Pri Goriški občini. razliko od pravkar nienjene obstajajo vsi po-pP’ da bo konzulta na ^“krajini lahko res jtnkovito delovala. dsednik Brandolin, ki a gre priznati, da je iz-si se eno do sloven-Ve v°dlcev sprejeto ob-da*0’ Pravilno ugotavlja, Pj, Se tako dober pravil-p j.11* dovolj, tam kjer ni pje*dcne volje. Vsaj za Utir Vo levosredinsko lav v° ^ko trdimo, da ^oli« obstaia’ bar ie naj- dnr ? napotnica za bo-0 konzulto. VOJNA / NEPRIČAKOVAN ZASUK NA BALKANSKEM PRIZORIŠČU Hoaško sodišče bo vložilo obtožnico proti Miloševiču Nato še stopnjuje svoje zračne napade na ZRJ, diplomacija pa še išče politično rešitev krize NEW YORK, BRUSELJ, MOSKVA - Ameriška televizijska postaja CNN je vCeraj posredovala vest, da bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še ta teden vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču. Ob tej vesti pa je nedvomno najpomembnejša, da so Natove zračne sile v noči na sredo izvedle najhujši zračni napad na ZR Jugoslavijo od začetka bombardiranj 24. marca. Spet so bombardirali Miloševičevo vilo v Do-banovcih pri Beogradu. Bombe so padale na Novi Sad, Prištino, Peč, Novi Pazar, Leskovac, Bor in Pirot. Tokrat kot kaže niso zgrešili ciljev, vsa letala pa so se vrnila v svoja oporišča. Medtem ko Nato ruši predvsem Srbijo, saj namenoma prizanaša Djukanovičevi Črni gori, ki že misli na odcepitev, se nadaljujejo diplomatski napori za rešitev krize, a tudi beg Albancev s Kosova. Na 3. strani GORICA / POKRAJINSKI SVET Predsinočnjim so odobrili pravilnik slovenske konzulte GORICA - Pokrajinski svet je predsi-noči z veliko večino glasov odobril pravilnik Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost. S tem je končno prižgal zeleno luč za umestitev tega posvetovalnega organa, ki je predviden po 86. členu statuta Pokrajine, a doslej ni bil umeščen. Forza Italia je do zadnjega skušala omejiti vlogo in sestavo konzulte, nazadnje pa je bil ta poskus zavrnjen in je svet tudi z glasovi dela desnosredinske opozicije odobril besedilo, ki ga je izdelala statutarna komisija. Čeprav gre za kompromis (slovenski svetovalec SIK je zato glasoval proti), vsebuje sprejeti pravilnik nekaj za Slovence na Goriškem zelo pomembnih priznanj in jim po večletnem čakanju končno priznava uradno predstavništvo pri pokrajinski upravi. Na 12. strani Med avdienco je papež sprejel Leona Štuklja RIM - Po včerajšnji avdienci na Trgu Sv. Petra v Rimu je papež Janez Pavel H. med drugimi sprejel tudi slovenskega olimpionika Leona Štuklja, najstarejšega živečega dobitnika olimpijske kolajne. Štukelj se je s papežem za kratek čas zadržal v pogovora, še posebej pa je njegovo pozornost pritegnil, ko mu je dejal, da prihaja iz Maribora in ga tamkajšnji verniki pričakujejo ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. Štukelj je bil včeraj tudi gost slovenskega veleposlaništva v Vatikanu, ob tej priliki pa mu je predstavnik italijanskega olimpijskega odbora podelil posebno priznanje CONI. Leon Štukelj bo 12. novembra letos dopolnil 101. leto starosti. Skupna zbirka Štukljevih olimpijskih medalj šteje dve zlati z olimpijskih iger v Parizu leta 1924, leta 1928 je v Amsterdamu zmagal na krogih in dobil še dve bronasti medalji, v Berlinu pa je leta 1936, ko je bil star že 36 let, dobil še srebrno medaljo na krogih. RIM / Z GLASOVI VEČINE Zbornica sprejela zakon o javnem finansiranju strank RIM - Poslanska zbornica je odobrila predlog o javnem finansiranju strank. S tem je postal zakon dokaj sporni ukrep. Predsednik NZ Gianfranco Fini in Mario Segni sta že napovedala, da bosta začela zbirati podpise za referendum za črtanje zakona. Prejšnji zakon o finansiranju politika je bil odpravljen pred nekaj leti z referendumom, za katerega so dali pobudo radikalci. Po tem zakonu bodo stranke dobile povračilo za volilne stroške. Na 2. strani Umetna oploditev samo za uradno priznane pare RIM - Spor med zagovorniki laične in etične države se bo zaostril. Včeraj je poslanska zbornica z glasovi tranzver-zalne fronte katolikov odobrila zakon o umetnem oplojevanju, ki dopušča umetno oploditev samo v okviru priznanega para, medtem ko prepoveduje oploditev z gametami tujega donatorja." Dovoljena je tudi posinovitev zamrznjenih embrijev, za katere par, ki je prosil za zaploditev, potem ne bi zahteval več vsaditve. Zakon predvideva tudi zelo stroge kazni za zdravnike, ki bi pomagali pri umetnem oplojevanju z gametami tujega donatorja. Na predlog Irene Pivetti je zbornica z isto večino sprejela tudi priporočilo vladi, naj pripravi »premišljen in uravnovešen predlog zakona o prekinitvi nosečnosti«. Izid glasdovanje je zaostril odnose med Levimi demokrati in Ljudsko stranko. Na 2. strani Pogovor z novim predsednikom ZKB TRST - Dragotin Danev, novi predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke, je približno mesec po prevzemu te zahtevne dolžnosti v pogovoru za naš dnevnik razgrnil svoje poglede, načrte, pričakovanja in ocene. Openski podjetnik zaupa, da bo lahko uspešno nadaljeval delo v lastnem podjetju in hkrati tudi vodil slovensko bančno ustanovo, v katere upravi je bil sicer že vrsto let. Članom kraške banke in njenim strankam pa zagotavlja, da bo storil vse, da bodo banko še bolj čutili kot svojo banko. Na 15. strani Na osnovnih šolah za bralne značke TRST - Na številnih slovenskih osnovnih šolah se te dni pripravljajo na podelitev bralnih značk, ki je postala že nekakšna... majska obveznost. Včeraj so priredili tri podelitve: na Opčinah, pri Sv. Jakobu in na Colu, kjer so podelitev bralnih značk (ki so se je udeležili tudi učenci proseške in kriške šole) povezali s praznovanjem 25-letnice poimenovanja šole po pesniku Alojzu Gradniku. Na 6. strani Mamila strla mlado življenje MILJE - V noči na sredo se je v Miljah odigrala tiha tragedija. Na domu svojih staršev, pri katerih je stanoval, je umrl 20-letni Marco Vascotto. Madeniča so umorila mamila, ki so ga zasvojila že pred leti. Kot so ugotovile zdravstvene oblasti, mu je bila namreč usodna prevelika doza mamil. Alarm so sprožili starši. Na njihov poziv je prišel rešilec 118, vendar je bila zdravniška pomoč zaman, saj je mladenič že izdihnil. Zadevo preiskujejo milj-ski karabinjerji. Na 5. strani REKLAMNI OGLAS . V ITALIJANSKE LEKARNE PRIHAJA NOVA PILULA Bi radi shujšali? V mesecu dni se lahko shujša do 5,8 kg MILAN - Cez pol stoletja bodo imeli ljudje velike težave z debelostjo. Ritem, s katerim debelost osvaja svet, se zdi neustavljiv. Te pesimistične napovedi pa očitno ne upoštevajo odkritja novih izdelkov, ki lahko učinkovito zaustavijo širitev tega pojava. Raziskovalci so izdelali dietetični inte-grator, ki so ga prijavili ministrstvu za zdravstvo in tudi klinično testirali tako, da so novi proizvod primerjali z drugim proizvodom brez etiket. Pri tem je sodelovalo 40 prostovoljcev, testiranje pa je potekalo v enem od bolnišničnih centrov, ki sodijo v sklop državne zdravstvene službe. Rezultati učinkovitosti in varnosti testov so pokazali, da so prostovoljci, ki so jemali proizvod z glavno sestavino in se držali nizkokalorične diete, v mesecu dni izgubili do 5,8 kg telesne teže, kar je več kot dvakrat toliko, kot je znašala izguba teže pri tistih, ki so jemali placebo (proizvod brez glavne sestavine). Dietetični dodatek ni zdravilo, ni povzročil stranskih učinkov, v italijanskih lekarnah pa ga prodaja družba Axio pod nazivom »Line-Control«. Glede na stopnjo debelosti ima tudi oznako blag, zme- vilne želje težko izpolniti. RIM / PRIMER D'ANTONA Lov na žensko, ki je sodelovala v morilskem napadu Okrepitev varnostnih ukrepov v Vidmu - Preiskavo v Toskani RIM - Preiskava o umora odvetnika Massima D’Anto-ne, ki je bil med najtesnejšimi sodelavci ministra za delo Antonia Bassolina, se nadaljueje po dveh tirih: na eni strani izvedenci preučujejo sporočilo, s katerim so novi Rdeti brigadisti prevzeli odgovoronost za morilski atentat, po drugi pa skuSajo z operativnim delom zbrati kar največ podatkov z zasliševanjem prič, hišnimi preiskavami in z iskanjem v okoljih, kjer so v sedemdesetih, predvsem pa v osemdesetih letih delovale stare Rdeče brigade. Ena od operativnih preiskovalnih poti vodi v Toskano, ker skuSajo obnoviti izkušnje nekdanjih brigadistov. Izhodišče za to preiskovalno delo je predvsem ugotovitev, da so bili Toskanci teroristi, ki so v osemdesetih letih umorili florentinskega župana Landa Contija (dan po umora D’Antone so na spominskem kamnu njegovega groba neznanci narisali siglo Rdečih brigad), Toskanca sta dva terorista, ki sta bila aretirana leta 1995 v Rimu. Vzporedno s tem v Rimu preiskovalci obiskujejo vse trgovce in morebitne priče v četrti, kjer je bil ubit D'Antona. Vsem kažejo fotografijo mlade temnolase ženske, ki naj bi po mnenju nekaterih prič krila terorista, ki sta neposredno napadla D’Antono. Ena od sledi pa vodi v Videm, od koder je bilo poslano »sporočilo« teroristov, ki so napovedovali nove atentate, na spletno stran rimskega dnevnika La Repubblica. Preiskovalci so ugotovili, da je bilo poročilo postano iz lokala Bovvling 71, kjer imajo računalnike z dostopom do interneta in kjer klienti proti skromnemu plačilu lahko surfajo po mreži. Lokal obiskujejo mladi VidemCani, mnogo pa je tudi obiskovalcev iz Veneta in najbrž bo težko odkriti, kdo bi lahko poslal sporočilo. Vsekakor pa je pokrajinski obor za javni red in varnost sklenil, da bo okrepil vse varnostne ukrepe in bo spodbudil preiskovalno dejavnost. Poleg sporočila Repubblici, ki je bilo poslano iz Botvlinga 71, so neznanci prav v tem tednu popacali vhod pokrajinskega sedeža Levih demokratov s simboli RdeCih brigad. Medtem ko policija in karabinjerji nadaljujejo s preiskovalnim delom se je vnela med predsednikom parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Francom Frattinijem in predsedstvom vlade precej ostra polemika, Čeprav je včeraj Palača Chigi z madno noto skušala ohladiti dokaj napeto ozračje. Povod za polemiko je bil baje Frattinijev intervju za Corrie-re della sera, v katerem je predstavnik Pola svoboščin preveč odkrito govoril o izsledkih obveščevalnih služb o terorizmu. Po agencijskih novicah naj bi predsedstvo vlade reagiralo s pismom predsednikoma senata in zbornice in ju pozvalo, naj povabita Frattinija k večji rezerviranosti. Pol je takoj branil Frattinija, palača Chigi pa je odgovorila, da je bil poziv poslan že v ponedeljek in torej nima zveze z dialektiko v odboru. Frattini je medtem povedal, da mu novi Rdeči brigadisti grozijo in potožil, da ni zaščiten, iz uradnih krogov pa so sporočili, da ima varnostno spremstvo od kar je bil izvoljen za predsednika tega odbora. RIM / Z GLASOVI VEČINE Zbornica odobrila zakon o javnem finansiranju političnih strank RIM - Poslanci so včeraj odobrili predlog o javnem finansiranju strank. Z odločitvijo zbornice (senat se je pozitivno izrekel pred nekaj tedni) je postal državni zakon dokaj sporen predlog, ki je izzval veliko napetosti med političnimi silami. Gianfranco Fini in Mario Segni sta že napovedala, da bosta v nekaj dneh začela zbirati podpise za referendum za odpravo tega določila. Novi zakon zamenjuje tistega o javnem finansiranju strank, ki je bil Črtan pred nekaj leti z referendumom, za katerega so dali pobudo radikalci Marca Pannelle. Strankam bodo kot povračilo stroškov namenili skupno vsoto okoli 190 milijard lir (4.000 lir za vsakega volilnega upravičenca), ki jo bodo porazdelili pro-porcno z odstotkom dobljenih'glasov. Za evropske in deželne volitve bodo stranke dobile takojšnje povračilo, pri političnih volitvah pa bodo dobile akontacijp 40 odstotkov in nato vsako leto po 15 odstotkov. K delu strank bodo lahko prispevali tudi zasebniki, 19 odstotkov vsote pa bodo lahko odbili od davkov. Najvišja dovoljena vsota je 200 milijonov lir. Drugi državni prispevki strankam so strogo prepovedani, s prihodnjim letom bodo odpravili tudi postne olajšave. Za zakon so glasovali LD, SL, SKP, SIK, SDI, UDER, proti Pol svoboščin, Demokrati in Se-gnijev pakt. PRAVOSODJE /ZA NEOBHODNE REFORME Ciampi pričakuje predloge sodnikov Na prvem srečanju z Višjim sodnim svetom predsednik republike nanizal prioritetne SKLEP KASAČIJSKIH SODNIKOV Referendum o volilnih pravilih neveljaven Udeležba 49,6- odstotna - Zagrenjenost pobudnikov ljudskega glasovanja RIM - Kot so torkove neuradnje govorice nakazovale, je kasacijsko sodisce včeraj proglasilo neveljavnost ljudskega glasovanja o volilnih pravilih. Udeležba je bila 49, 6-od-stotna, zato referendum ni bil sklepčen. Odbor za referendum in Nacionalno zavezništvo, ki je bilo med najbolj vnetimi zagovorniki referenduma o volilnih pravilih, sta skušala vCeraj dopoldne se zadnjic prepričati sodnike o osnovanosti teze, da so nepravilnosti pogojevale potek referenduma in torej sklepčnost oziroma nesklepčnost. Zahtevala sta, naj bi njuna pravna zastopnika sodelovala na seji sekcije, ki se ukvarja z referendumom, da bi lahkjo obrazložila pomisleke, toda vloga je bila zavrnjena. V sporočilu kasacije je rečeno, da je sodni senat preučil zapisnike pokrajinskih volilnih uradov in poročilo izvedencev, ki so bili imenovani z odlokom predsednika kasa-cijskega sodišča. Na tej osnovi je senat ugotovil, da se ljudskega glasovanja ni udeležila večina upravičenčev in zato referendum ni bil sklepčen. Po podatkih pokrajinskih volilnih uradov je bilo 18. aprila 49.352.528 volilnih upravičenčev, glasovalo pa je 24.512.312 upravičenčev ali 49, 7 odstotka, po po-datlkih izvedencev Istata pa je bilo upravičenčev 49.299.149, glasovalo je 24.452.354 upravičencev, udeležba je bila 49, 6-odstotna. Odlok z uradno proglasitvijo podatkov bo objavljen najbrž danes. Razsodba kasacijskega sodišča je povzročila precešnjo zagrenjenost med pobudniki referenduma. »Pričakovali smo tak sklep kasacij-skih sodnikov, njihova ocena nas ne prepriča, predvsem pa ne rešuje temeljnega vprašanja, kolikšno verodostojnost lahko imajo volitve v državi, v katerih je število upravičenčev negotovo,« je dejal Antonio Martino, ki je bil med pobudniki. Replika nasprotnikov refered-numa je bila ostra. »Njihov poraz je zapečaten. Podprli so jih vsi predstavniki oblasti in mediji, niso pa jih podprli volilci in s tem se morajo sprijazniti,« je dejal Mauro Paissan, ki je bil eden od najodloc-nejših nasprotnikov ljudskega glasovanja. _____RIM / KATOLIŠKA FRONTA PREVLADALA NAD LAIKI_ Poslanci za umetno oploditev samo v primem priznanega para Berlusconijevo zadovoljstvo - Mussi: Zbornica zgrešila tisočletje RIM - Zakon, ki ne sodi v tretje tisočletje ali pa določilo, ki bo naredilo konec »brezpravju epruvete«? Poslanska zbornica je včeraj z večino glasov odobrila zakon o umetnem oplojevanju, ki je izzval med parlamentarno debato zelo ostre polemike tako med večino in opozicijo kot v levi sredini in Polu svoboščin pa tudi v strankah samih. Ob končnem glasovanju so se politična zavezništva razdrla, katoliška fronta pa je tokrat prevladala nad laično in na valu tega uspeha poskusa sedaj naskočiti tudi zakon o splavu. Obeta se spet oster spopad med zagovorniki laične države in pristaši etične države. Ta spopad se bo začel že v senatu, ki se bo moral sedaj izreci o predlogu. Debata o umetnem oplojevanju je v poslanski zbornici trajala dve leti in izzvala zelo ostre polemike, Se zlasti ko je pred nekaj meseci tranzverzalna katoliška frtonta prvič zmagala in prepovedala možnost umetne oploditve s tujim donatorjem. Končni predlog je odobrila podbna tranzverzalcna fronta. Za zakon je namreč glasovalo 266 poslancev (Pol, SL, Udeur, LS, Dinijeva Italijanska prenova), proti 153 (LD, SIK, SKP, Sdi, Se-gnijev pakt, liberalni demokrati, Tara-dash in Calderisi), 28 poslancev se je vzdržalo (med njimi mnogi demokrati in socialni demokrati, ki so v skupini LD). Najbolj sporen Člen novega zakonskega predloga zadeva umetno oplojevanje. Poslanci so se opredelili samo za umetno oplojevanje v okviru para (lahko je tudi neporočen par, vsekakor pa ne istospolni), medtem ko je prepovedana umetna oploditev z gameti tujega donatorja. Umetno oplojevanje je dovoljeno samo v primeru dokazane neplodnosti para. Zdravniki, ki bi kljub zakonski prepovedi, omogočili umetno oploditev s tujim donatorjem, tvegajo od 3 do 10 let zapora in do 300 milijonov lir globe, medtem ko par ni kazniv. Umetno oplojevanje je dovoljeno samo pri parih, v katerih sta moški in ženska polnoletna in v plodnem obdobju. Predlog naj bi zajezil pojav ma-ter-habic. Prepovedano je tudi kloniranje. Zammjen embrio bo lahko posi- novljen, Ce par, ki ga je želel zapoceti, ne bo prosil za vsaditev v roku treh let, centri za umetno oplojevanje, bodo morali imeti poseben seznam posinovlji-vih embriov. Takoj po odobritvi zakona o umetnem oplojevanju je zbornica z isto večino na predlog bivše predsednice Irene Pivetti sprejela tudi priporočilo vladi, naj pripravi »premišljen predlog reforme zakona o splavu«. Priporočilo so poslanci sprejeli, potem ko je predsednik zbornice Violante zavrnil kot nesprejemljiv popravek Pivettijeve, ki je prepovedoval prekinitev nosečnosti v primera umetne oploditve. Zagovorniki tako zasnovanega zakonskega predloga so zelo ugodno ocenili sklep poslancev, saj je po njihovem mnenju načelni pristop prevladal nad strankarsko razdelitvijo, Silvio Berlusconi pa je emfatieno dodal, da je »zbornica naredila konec brezpravju epruvete«. V odgovor je predsednik poslancev LD Fabio Mussi ugotovil, da »zavzeli smo se za evropski zakon, toda poslanska zbornica je s svojim sklepom zgrešila tisočletje«. VICENZA / PROMETNA TRAGEDIJA Avto v prepad: umili oče, mati in njuni trije sinovi VICENZA - Petčlanska družina je v torek zvečer izgubila življenje v strahotni prometni nesreči v kraju Costalun-ga na obronkih gore Grappa. V golfu, ki se je raztreščil v 200 metrov globokem prepadu, so bili ob življenje Miche-le Fontanella, njegova žena Gianna De Rosa in njimi trije sinovi. Po dosedanjih izsledkih prometne policije je Fontanella iz še nepojasnjenih nalogov izgubil nazor nad vozilom na ostrem ovinku ceste, ki se z gore Grappa spuSCa v dolino. Golf je najprej zavozil na rob cestišča in po ozkem prehodu med obcestnimi kamni zgrmel v prepad. Mimoidoči avtomobilisti so poklicali reševalce, toda tema je ovirala policijo in gasilce, ki so šele vCeraj s pomočjo helikopterja potegnili iz prepada trupla ponesrečenih in razbitine avtomobila. (Telefoto Ap) RIM - Predsednik repu-blike Carlo Azeglio Ciampi je imel vCeraj prvo uradno srečanje z Višjim sodnim svetom (GSM) (telefoto Ap), ki mu po ustavi predseduje in s katerim je takoj načel glavna pravosodna vprašanja. Za Ciam-pija je prav samonadzorni organ sodnikov najbolj kvalificirano in politično nevtralno telo, ki lahko prispeva ne le svoje mnenje, ampak tudi predloge za reforme pravosodnega sistema. Prioritete za reformni postopek pa so po oceni Sefa države naslednje: uveljavitev načela o pravičnem procesu, ope-rativizacija novega enovitega sodnika in revizija sodnik okrajev. K temu pa je po Ciampijevih besedah treba prišteti še problem depenalizacije in civilne pravice, ki jo je treba pospešiti z odstranitvijo obrobnih pravd. Predsednik države je posebej podčrtal nesprejemljivo počasnost pravosodnega sistema, zaradi katere se množijo obsodbe Italije pred organi EU. Ciampi je sprejel vabilo podpredsednika GSM Verdeja, naj temu svojemu prvemu srečanju s sodniki ne pripiše samo formalnega značaja, zato je govoril o reformah tudi v evropski perspektivi, 0 zaščiti avtonomije sodnikov in o pričakovanjih državljanov, ki jih ne gr® razočarati. O terorizmu direktno ni govoril, paC pa je v »dvorani, ki je p° sveCena spominu na Ba cheleta« in ravno »sedem let po tragični smrti Fa coneja in Borsellina<‘ pozdravil vsakega po®a meznega sodnika v hm?)1. Odmevi na Ciampij6^ prvi nastop v svojstv predsednika GSM so ze pozitivni, začenši s Pr^v° sodnim ministrom Dilm® tom, ki mu je bil posebn^ vSeC poudarek na ref01"11*^ sodnega stroja in na us ne reforme sodnih la , štev. Besedam predse nika republike so brez V) me zaploskali tudi vsi ni Višjega sodnega . 1 • 1_a. sveta. VOJNA / MEDTEM KO SE DIPLOMACIJA TRUDI, DA BI NAŠLA POLITIČNO REŠITEV Najhujša Natova bombardiranja ZRJ po začetku zračnih napadov 24. marca CNN trdi, do bo Mednorodno hooško sodišče v krotkem vložilo obtožnico proti Miloševiču NEW YORK, BRUSELJ, BEOGRAD, MOSKVA - Televizijska postaja CNN je včeraj sporočila, da bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še ta teden vložilo obtožnico proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču. Haaško sodišče naj bi po trditvah CNN pripravljalo obtožnice tudi proti drugim jugoslovanskim funkcionarjem. Iz Haaga trditev niso komentirali, danes pa bodo imeli tiskovno konferenco. Nato je v noCi na sredo izvedel silovite napade na cilje v Jugoslaviji. Zavezniška letala so poletela v okrog 650 akcijah, bombe pa so odvrgla v največ primerih od 24. marca, ko se je posredovanje začelo. Ze drugo noč zapored so bombardirali predsedniško vilo v Dobanovcih pri Beogradu, kjer je po trditvah zavezništva nameščen poveljniški bunker. Med tarčami v Beogradu je Nato navedel tudi skladišče, ki je pripadalo posebnim policijskim silam. Med ostalimi strateškimi tarčami je Nato naštel poveljniška položaja v Novem Sadu in Prištini, vojašnice v Peči, Novem Pazarju in Pirotu, skladišče streliva v Prištini ter skladišča goriva v Leskovcu in Boru. Med tarčami bombardiranj je bilo znova veC radijskih oddajnikov. Na zvezi Nato so tudi tokrat zatrdili, da so se z sLcij, izvedenih v minulih 24 urah, vsa letala vr-tdla v oporišča. Zavezništvo je zanikalo trditve Beograda, da je jugoslo-vanska protiletalska obramba jugovzhodno od Beograda sestrelila zavezniško letalo vrste harrier. Medtem se je namestnik ameriške državne tajnice Talbott pred tristranskim srečanjem v Moskvi loCeno sestal z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Nanovom in Cemomirdi-norn. Med ZDA in Rusijo 1® Se nekaj pomembnih opornih vprašanj o rešitvi *°sovskega spora, med nnigim tudi sestava mednarodne mirovne enote za kosovo. Talbott je zatrdil, n® bi moral Nato pred-siavljati jedro kakršnihkoli ‘nhovnih struktur, pristoj-Jn za zagotovitev mirne Vrnitve kosovskih begun-?v- Izrazil je tudi upanje, a bo v njih poleg številno drugih držav navzoča ^di Rusija. j Ruski zunanji minister |°r Ivanov je odpotoval v nckholm, kjer se bo r ^al s švedskim premie-MO Goranom Perssonom Zunanjo ministrico An-j.. Lindh, pa tudi generalen sekretarjem OZN Ko-v. Oi Annanom. Ivanov je uoskvi zavrnil domnev-^nacrtovanje delitve Ko-p a m se s tem odzval na soočanje britanskih Ca-njfnv, ki so zatrdili, da ' ni bila razdehtev Koso- Kiro Glkigorov (levo) in Ibrahim Rugova med včerajšnjimi pogovori (AP) va temelj naCrta za rešitev krize na Balkanu. Britanski zunanji minister Robin Cook se je o kosovski krizi v Rimu in Londonu pogovarjal z italijanskim in nemškim kolegom Lambertom Dinijem in Jo-schko Fischerjem. Sogovorniki so ocenih, da je treba ohraniti vojaški pritisk na Beograd, obenem pa nadaljevati prizadevanja za politično rešitev krize. Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je vCeraj v senatu izjavil, da je mir blizu in uresničljiv. »Prišli smo do odločilnega trenutka v tem spopadu in upamo, da se bo hitro usmeril k pozitivnemu zaključku. Pravičen mir je mogoC, noCemo nic veC in nic manj,« je navedel DAlema, ki je dodal, da je nepopustljivost Beograda in njegova ravnodušnost do trpljenja ljudstva glavna ovira za dosego sporazuma. Predsednik italijanske vlade je tudi mnenja, da podvojitev kopenskih sil v Makedoniji in Albaniji ne predstavlja uvoda v kopenski napad. Te sile se tu nahajajo, da bi po srbskem vojaškem umiku takoj posegle in preprečile kaos in spopade med različnimi fiakcijami. Ameriški predsednik Clionton pa je telefoniral Massimu D’Alemi, medtem ko se je državna tajnica Albrightova v VVashing-tonu sestala z zunanjima ministroma Grčije in Nemčije. ZDA stopnjujejo napore, da bi prepričale zaveznike, naj ohranijo trdna in odločna stališča proti Beogradu. Grški zunanji minister Papandreu je Albrightovi predlagal premor v bombardiranjih, ker bi to pozitivno vplivalo na mirovne napore in bi Miloševič lažje pristal na dogovor. Ameriški obrambni minister Cohen pa je vCeraj poudaril, da nasprotuje kakršnemukoli premoru, ker je Srbija na robu kolapsa. Cma gora se je medtem izrekla za mirno rešitev krize na Kosovu, odprtost svetu, demokratizacijo in enakopravne odnose s Srbijo. Če Beograd teh zahtev ne bo izpolnil, se bo Cma gora odcepila od ZRJ, piše v vladnem programu, objavljenem v Črnogorskem dnevniku Vijesti. Kosovski voditelj Ibrahim Rugova je vCeraj v makedonskih begunskih taboriščih doživel pravo zmagoslavje, le nekateri so skandirali UCK (Osvobodilna vojska Kosova). Rugova se je pogovarjal tudi z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. (STA/CR) BEGUNCI / PODATKI UNHCR IN UNFPA Preganjanje in posilstva Sklad za prebivalslvo ZN o spolnem nasilju nad ženskami NEW YORK - Visoki komisariat ZN poroCa, da število pregnanih kosovskih Albancev narašča, saj jih je do srpde zjutraj mejo z Makedonijo prestopilo krepko čez 26.000. Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) pa poroCa o številnih primerih posilstev med kosovskimi Albankami. Večina novih pregnancev, ki se z avtobusi, vlaki in peš zatekajo v Makedonijo, prihaja iz Prištine, Uroševca in Vitine. Pregnanci poročajo o sistematičnem etničnem CišCenju, ki ga izvajajo srbske enote, še posebej tisti, ki so jih že pred dnevi izgnali iz Podujeva v druge kraje po Kosovu. V Podujevu, strateškem mestu na cesti med Prištino in Beogradom, naj bi prihajalo tudi do množičnih pobojev. Zadnji valovi pregnancev so usmerjeni predvsem v Makedonijo, ki ima na svojem ozemlju že skoraj Četrt milijona kosovskih Albancev. Iz Makedonije so v tretje države doslej evakuirali 5.000 beguncev. UNHCR v svojem poročilu izraža razumevanje za težave makedonske vlade, ki jih povzroča veliko število pregnancev, vendar se ne strinja z nasilno evakuacijo dela ljudi v Albanijo. UNHCR vztraja, da mora do »preseljevanja« priti prostovoljno. UNFPA pa je v torek objavila poročilo, ki ga je pripravila psihologinja specializiran za svetovanje pri spolnem nasilju in travmah Domini-que Serrano-Fitamant. Poročilo je pripravljeno na podlagi pogovorov, ki jih je imela s kosovskimi Albankami v begunskih taboriščih okrog Tirane in Kukesa v Albaniji v začetku maja. Kosovske Albanke so poročale o posilstvih, ugrabitvah, zapiranju in mučenjih. Nekatere ženske so imele raztrganine na prsih, ter vidne znake pretepanja na rokah in nogah. Srbski oboroženci so jih posiljevali posamezno in skupinsko, včasih po nekaj ur, včasih pa veC dni zapored, nekatere pa so odpeljali neznano kam in za njimi se je izgubila vsaka sled. Večina žensk o posilstvih noCe govoriti, ker se boji izobčenja v lastni družbi, bojijo se ločitev od mož in sramote.. Dominique Serrano-Fitamant pa je dejala, da so ženske pripravljene govoriti o svojih preizkušnjah, Ce se jim to omogoči v primernih okoliščinah z zagotovilom, da družina za to ne bo izvedela. UNFPA skuša kosovskim Albankam zagotoviti pomoC v svetovanju pri odpravljanju psiholoških posledic posilstva. (STA) Velika večina Američanov za prekinitev bombardiranj VVASMNGTON, PARIZ - V ZDA se veča nasprotovanje vojni za Kosovo in upada priljubljenost ameriškega predsednika Billa Clintona in njegove demokratske stranke. To izhaja iz zadnje javnomnenjske raziskave, ki so jih izvedli CNN, Usa Today in Gallup. Kar 82 odstotkov anketiranih zahteva začasno prekinitev Natovih bombardiranj, tako da bi poiskali pogajalsko rešitev. Splošno gledano podpira ameriško sodelovanje v vojni 49%, nasprotuje pa mu 47%, medtem ko je vojni pred dvema tednoma nasprotovalo le 37%, za bombardiranje pa je bilo kar 55% intervjuvancev. Zaupanje v »Clintonove vojaške sposobnosti« je padlo z marčnih 66% na 57%. Nadaljevanje vojne je, kot kaže, naCelo tudi ugled ameriškega predsednika. Če je pred 15 dnevi 60% intervju- vancev podpiralo njegove sklepe, jih sedaj podpira njegovo politiko le 53%, kar je najnižja ocena v vsem Clintonovem predsednikovanju. Vidno nazaduje tudi zaupanje v demokratsko stranko, saj jo sedaj podpira le 37%, medtem ko republikansko stranko 36%. Decembra je znašel razkorak med demokrati in republikanci kar 11% (41% proti 30%). V podobni javnomnenjski raziskavi francoskega inštituta BVA glede smotrnosti morebitnega kopenskega posega francoskih vojakov skupaj z Natovimi je 47% intervjuvancev negativno odgovorilo (aprila se je s tem strinjalo 54%), udeležbo je podprlo 43% (aprila 50%). 57% intervjuvancev se strinja s francoskim sodelovanjem v zračnih napadih, medtem ko se jih je aprila s sodelovanjem strinjalo 66%. TRST / ZENA GENERALNEGA KONZULA ZRJ Srbsko videnje na vojno, ki naj bi jo sprožil Nato Pričevanja Kosovarjevpo njenem spretno zrežirana Zena generalnega konzula ZRJ Danica Blagojevič (AP) TRST - Zena generalnega konzula ZR Jugoslavije Danica Blagojevič je vCeraj na sedežu jugoslovanskega predstavništva v Trstu organizirala tiskovno konferenco, ki je bila v glavnem posvečena trpljenju srbskega naroda pod Natovimi bombami. To torej ni bila uradna tiskovna konferenca, a neke vrste razgovor o težkem položaju, v katerem se nahaja Jugoslavija, ki je prišel iz ust žene generalnega konzula, ki je večkrat poudarila, da nima 100% srbske krvi, a se Čuti prava Jugoslovanka. Bolj kot klepet je bil to monolog s pomočjo prevajalke, saj ji je bilo ob koncu zastavljeno bolj malo vprašanj. BlagojeviCeva je svoj poseg začela s hvalnico Italiji, ki jo Čuti tako blizu predvsem zaradi njene kulture, a se ni uspela približati Tržačanom, ker je že 63 noCi brez prestanka priCa »monstruoznemu uničevanju« njene države. Zaželela je, da bi lahko nekega dne prišli v njeno državo, da bi spoznali njene ljudi. Na široko je pripovedovala o Natovem bombardiranju kliničnega centra Dragiša Mišovič. Pred uničenjem te bolnice pa so bili po njenih besedah napadeni predvsem civilni cilji. »Okupatorji navajajo termin napaka, s tem pa se ne moremo strinjati, ker je kar 27-krat prišlo do takih napak,« je poudarila BlagojeviCeva. Po njenem se norost nadaljuje, saj je predsi-noCnjim padlo 100 izstrelkov, ki so zahtevali življenje ogromnega števila ljudi. Natove trditve je ocenila kot »laži iz Natove kuhinje«. Novinarji ne morejo poznati miselnosti vsakega naroda, a po nje- nem srbski vojak ni nikoli izkoristil civilistov, temveč jih je branil. Trditve, da so pobijali dojenčke in otroke, so torej po njenem neresnične. Obširno je spregovorila o humanitarni katastrofi, ki jo predstavljajo uničenja jugoslovanskih elektrarn, ker je ob izpadu električne energije zmanjkalo tudi vode. Navedla je številke beograjskih bolnikov, ki bi lahko zaradi pomanjkanja elektrike umrli. Natove bombe naj bi poškodovale 150 bolnišnic, 115 ambulant in zdraviliških objektov. Z zemljo naj bi zravnali skoraj vse tovarne. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da Italija kot edina Natova Članica ni prekinila diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Razvila je tudi tezo, da se je eksodus kosovskih Albancev začel šele po Natovem bombardiranju. Podala je idilično sliko Kosova, »dokler niso od ZDA podprti albanski teroristi zaceli zavajati ljudstvo«. Zal ji je bilo za »poštene Albance«, a tudi za tiste, ki so nebogljene igračke v rokah velesil. To je vojna brez vojne napovedi, ki poskuša uničiti 10-milijonsko državo. Po njenem je vsega kriva neka velika sila, ki sodeluje z Albanijo, ki je organizirala terorizem na Kosovu. Na vprašanje, ali ni morda vsega sokriv tudi Slobodan Miloševič, je BlagojeviCeva napravila hvalnico Titovi Jugoslaviji, o prihodu Miloševiča na oblast pa ni dala pojasnil, ker je bila z možem v tujini. Vseeno pa je navedla, da je nekoga motila moCna osebnost, kot je Miloševič. Razvila je tudi tezo, da je vse, kar vidimo po zahodnih televizijah, spretno zrežirano, po njenem CNN kroji novi svetovni red. Prav tako je navedla, da se bo pozanimala, ali je res, da se v Trstu nahajajo tudi srbski dezerterji. NOVICE ENEL / DVESTO MILIJARD INVESTICIJ V FJK KOROŠKA / PO PROGRAMSKI IZJAVI Predsednik Mariini pri ministrici Bellillo RIM - Predsednik deželnega sveta FJK Antonio Martini se je včeraj srečal z ministrico za deželna vprašanja Katio Bellillo, s katero se je pogovoril o hitrem reševanju problemov, o katerih razpravlja paritetna komisija država-dežela. Ta komisija bi morala evidentirati vsa določila, ki bi omogočila polnost deželne avtonomije. Martini je v nadaljevanju ministrici, ki je zagotovila, da se bo pozanimala, kako je z nakazanimi problemi, omenil še druga vprašanja, med katerimi zlasti pristojnosti FJK nad državnimi cestami, nad okoljem in kulturno dediščino in o prenosu lastništva nepremičnin, katerim se je država odpovedala. Gasilni aparat prekinil sejo deželnega sveta TRST - Včeraj popoldne so prekinib sejo deželnega sveta FJK zaradi nenavadnega incidenta. Potem ko so se svetovalci izrekh o drugem členu zakonskega osnutka o finančnem načrtovanju se je nenadoma sprožil gasilni aparat. Nekdo je nehode udaril ob aparat, ki je padel na tla in začel »špricati« v dvorano in v predverje protipožarno vsebino. Prahu je bilo toliko, da je predsedstvo sklenilo, da prekine sejo, ki se bo nadaljevala danes dopoldne. Ponarejeni bankovci na Slovenjegraškem SLOVENJ GRADEC - Na območju Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec, predvsem na območju po-ficijskih postaj Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Dravograd, so v zadnjem času pri plačevanju manjših zneskov odkrili primere poskusa vnovče-vanja ponarejenih bankovcev, so sporočili iz PU Slovenj Gradec in dodali, da je bilo samo v letošnjem letu vnovčenih že devet ponarejenih bankovcev, in sicer štirje za 10.000, eden za 5000 in štirje za 1000 tolarjev. Pobcija je pri preiskavi kaznivih dejanj ugotovila, da so ponarejene bankovce vnovčevale mlajše osebe, ki so izkoristile nepazljivost zaposlenih v trgovinah in gostinskih lokalih. Ponaredki so bili namreč po navedbah policije izdelani z barvnim fotokopirnim strojem ali s pomočjo računalniške opreme in tiskanja in so bib pravim bankovcem podobni le na pogled, po otipu pa so se močno razlikovali od pravih. (STA) Kazenska prijava zoper italijanske vojne zločince LJUBLJANA - Koprski odvetnik Dušan Puh je včeraj okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani predal kazensko prijavo zoper italijanske vojne zločince, v kateri jih bremeni za zločine, ki so jih zagrešiti v obdobju fašističnega režima na Primorskem in na okupiranem slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno, je sporočil glavni odbor 7,ZB NOB Slovenije. Prijava je podprta z gradivom in dokumentacijo, ki so mu jo pomagale zbrati borčevske in druge domoljubne organizacije, zahtevo, da se zoper omenjene zločince uvede kazenski postopek, pa so s podpisi podprle številne območne in krajevne organizacije zveze borcev. (STA) ■ Dolgoletni načrt za boljše storitve Za Tržaško in Goriško 33 milijord lir - Novo tehnologijo zo spoštovanje okolja no Krosu Socialdemokrati očitajo Haiderju manipuliranje Danes v deželnem zboru ostra debata o glavarjevem programu TRST - Ustanova za električno energijo ENEL namerava zvišati kakovost ponudbe in nuditi čim-boljše storitve svojim strankam. Zaradi tega bo v obdobju 1999-2002 na distribucijskem področju investirala dvesto milijard lir za izboljšanje struktur na deželni ravni, od katerih bo 33 miljard namenila Trstu in Gorici. Dejavnost ENEL, strategije, program in perspektive ustanove so predstavili javnosti včeraj v Trstu, ko so tudi predvajali video ob priliki 35-letnice njene ustanovitve. Na srečanju sta ENEL predstavljala Ser-gio Volpato in Guido Fran-zoi, ki sta povedala, da ima ustanova na Tržaškem okoli 18 tisoč klientov, v goriški pokrajini pa 63 tisoč. Distribucijska mreža je razpredena na različno napetost za skupnih 2.800 skupnih kilometrov (v FJK 21.500) in zaobjema osem primarnih ter 1.130 sekundarnih transformatorskih postaj. Mrežo sestavljajo bodisi običajni kot podzemski daljnovodi, katerih se vedno več poslužujejo, saj omogočajo prijaznejši odnos do okolja. Klienti ENEL so lani porabili 385 kWh (v FJK šest milijard) in 563 na Goriškem, od katerih je 60% šlo v industrijske namene, v zadnjih dvajsetih letih pa se je poraba podvojila. Strateški cilj ENEL je sedaj izboljšanje kakovosti storitev, odnosa s klienti in dobave. Na uspešno delovanje opozarjajo že danes nekateri pokazatelji, saj se je povprečna dolžina električnih mrkov znižala s 50 minut leta 1995 na 37 minut 1998. leta. Za boljši stik s strankami so pri ENEL aktivne tudi storitve Prontoenel, služba za sporočanje okvar, Eneltel in Contovvatt. Na socialni ravni je ENEL ustanovila račun s črkami za slepce bratile in zeleno številko DTS za gluhe. Po Volpatovih besedah se bodo lotili tudi problemov na Krasu, kjer bodo za spoštovanje okolja nadomestili žice dosedanjih daljnovodov s tehnološko novejšimi in izoliranimi kabli, kar bo znatno znižalo število prekinitev električnega toka. Kabli se namreč lahko nemoteno dotaknejo dreves, tako da ne bo v bodoče več nujno njihovo izruvanje in gradnja tras za napeljavo daljnovodov. Kot nam je povedal Franzoi, se bodo že v na- slednjih dneh lotili dela na Pesku blizu Trsta, kjer je pomemben mejni prehod s Slovenijo, ENEL pa namerava zagotoviti maksimalno trajnost storitev. Delamo na tem, je dejal, da bo celotna mreža čimbolje zavarovana, saj ljudje nočejo električnih mrkov, katerih povprečno dolžino hočejo znižati za 40%. Na tržaškem Krasu predvidevajo izboljšanje storitev, ki jih nudijo občinam Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina, racionalizacijo mreže srednje napetosti s porušenjem trinajstih km. daljnovoda »Prosek« in izboljšanje območja pri Medji vasi, v načrtu je tudi izboljšanje trase med Peskom in Opčinami. Aljoša Gašperlin CELOVEC - Pred današnjo parlamentarno razpravo o Haiderjevi programski izjavi (prebral jo je prejšnji četrtek), se je politična klima na Koroškem močno poslabšala. Socialdemokrati (SPO), ki so že pretekli teden med Haiderjevim govorom iz protesta zapustili deželni zbor, ko je leta govoril o »skupni vladni izjavi«, so novemu deželnemu glavarju na tiskovni konferenci očitali nesprejemljive manipulacije. Poudarili so, da o skupni vladni izjavi ne more biti govora. Haider je po izjavi SPO koroški javnosti skušal »prodati« kot v vladi usklajena stališča, o katerih pa se s socialdemokrati sploh ni pogovarjal. Predsednik SPO Hel- LJUBLJANA / LOKALNA SAMOUPRAVA Sporna koprska občina Matična komisija DZ zavrnila vladni predlog o preoblikovanju občine LJUBLJANA - Komisija državnega zbora (DZ) za lokalno samoupravo z večino glasov (osem poslancev je bilo "za", nasprotovala pa sta dva poslanca socialdemokratov) ponovno ni podprla predloga za noveliranje zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij in bo takšen sklep ponovno predložila DZ. Poleg tega pa tudi ne bo oblikovala predloga stališč in sklepov do omenjene zakonske novele, po kateri bi na predlog vlade sedanje območje mestne občine Koper preoblikovali tako, da bi ustanovili novo občino Dekani. Komisija za lokalno samoupravo je negativno mnenje do predložene zakonske novele, ki jo je v prvi obravnavi, sprejela že na prejšnji seji, a ga je DZ na plenarnem zasedanju pretekli teden zavrnil in matični komisiji naložil, naj oblikuje predloge stališč k omenjeni zakonski noveli, V krajši razpravi je večina poslancev menila, da se okoliščine v zvezi s to zakonsko novelo niso spremenile, prav tako pa tudi sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve ni spremenil svojega odklonilnega stališča do predloženih sprememb. O predloženih spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij mora DZ odločati še na potekajočem majskem rednem zasedanju. (STA) mut Manzenreiter je zato pozval Haiderja, naj v prihodnje upošteva »fair play« v politiki in dodal, da socialdemokrati ne bodo dopuščali, da bi se z njimi igral »kot z ljudmi v svobodnjaški stranki«. Manzenreiter je še napovedal, da si bodo socialdemokrati v vladi in v deželnem zboru vsekakor prizadevali za usklajeno politiko, »če gre za interes dežele«. Konkretno je pri tem omenil kandidaturo treh dežel za ZOI 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija, za aktivno politiko dobrega sosedstva s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, za vprašanje slovenske narodne skupnosti v deželi ter za uresničitev strateških ciljev na gospodarskem, ekološkem in tehničnem področju. Na današnji seji deželnega zbora se bo Haider moral pripraviti ne samo na ostro kritiko socialdemokratov, temveč tudi poslancev Ljudske stranke (OVP), ki tudi ne soglašajo s številnimi poglavji, ki jih je Haider označil za usklajene. Ostra bo debata o prispevku za oskrbo otrok (5.700 šilingov mesečno za vsakega otroka od treh do šestih let), ki ga je Haider obljubil koroškim družinam v volilni kampanji, v programski izjavi pa dejal, da bo prispevek odvisen odd tega, ali bo zato dobil večino v vladi in v deželnem parlamentu. Kot znano, Haider nima absolutne večine ne v vladi in tudi ne v deželnem zboru! Ivan Lukan Svetniki korakajo... Slovenski tisk nas seznanja, da bodo Slovenci romali h korenimam slovenskega krščanstva na Chiem-sko jezero 29. maja letos. Neradi pa pi? ejo o na? ih(!) slovenskih (!) svetnikih(!). Primorski dnevnik je s poudarkom objavil novico 17. junija 1993., da je karantanski knez Do-micijan pokopan v opatiji Millstatt blizu Spitala na Koroškem in s tem potrdil, da je resnična zgodovinska osebnost. Leta 1992. so našli kos njegovega nagrobnika, z delom latinskega napisa, ki ga je na podlagi ohranjenih sporočil rekonstruiral znani celovški arheolog dr. Glaser. Ta napis se glasi: »+ HIC QVIE-SCIT DOMICIANVS DUX QUI KAROLI IMP TEMPORIBUS PAGANI-TATEM DEVICIT ET POPVLVM AD FIDEM CONVERTIT«. V prevodu: »Tukaj počiva vojvoda Do-micijan, ki je pod cesarjem Karlom premagal pogane in ljudstvo spreo-bmik k veri«. V slovenskem tisku, kot tudi v Družini, ni bilo o tem zanimivem odkritju nobene omenbe, čeprav je bil ta karantanski vojvoda cela stoletja češčen kot svetnik in so ga imeli celo za zavetnika Karantancev. Nenavaden molk na cerkveni strani, je nerazumljiv, saj se je celo zgodovinar dr. Franc Dolinar ude- PISMA UREDNIŠTVU ležil študijskih dnevov v Milstattu leta 1994, kar je potrjeno v seznamu udeležencev, ki je bil objavljen. O vojvodi in sv. Domicijanu niso ohranjeni jasni dokumenti, ker je opatija Milsttat, kjer so bili shranjeni, pogorela leta 1120. Njegov grob pa je bil več stoletij obiskan od najrazličnejših romarjev. Milstattsko opatijo so leta 1469 predali v upravo novemu viteškemu redu sv. Jurija, leta 1598 pa jezuitom. Prav je-zuitje so zelo pospeševali češčenje sv. Domicijana, vse do leta 1773, ko je bil red z jožefinsko reformo ukinjen. Od tedaj dalje se je svetnikovo češčenje ohranilo samo na krajevni ravni. Nemškutarskonacionalna stran, ki je v 19. stoletju mšila slovensko zgodovino, je v Domicijanu, kljub zgolj krajevnemu češčenju še vedno videla oviro za nemškutarstvo. Tako ga je zgodovinar R. Eisler leta 1907 v temeljiti študiji preprosto razglasil za izmišljotino benediktincev. Tega dognanja ni nihče preverjal, ker so ga pač smatrali za »znanstveno«. Za njim so to ponavljali vsi, prav do leta 1992, ko je odkritje kosa Domicijanovega nagrobnika dokončno ovrglo to »znanstveno« trditev. Kdaj je Domicijan živel? Na Koroškem ga uvrščajo v čas po letu 772, ko je bavarski vojvoda Tassilo III. s svojo vojsko zatrl veliki po- ganski upor, ki je izbruhnil po smrti sv. Modesta (+ 767). Ta poseg krščanske vojske je tudi pri krščanskih Karantancih vzbudil nezaupanje do krščanstva. Da bi Karantance zopet pridobili za vero, je bil potreben zgled pomenbne osebnosti. Ta zgled je dal prav novi knez ali vojvoda Domicijan. ( + okrog 802), ki je ljudstvo znova pridobil za krščansko vero, kar nam potrdi tudi njegov nagrobni napis. Domicijana, kot tudi Modesta je za svetnika skoraj gotovo razglasil škof Osvald pri Gospe Sveti (+ 863). Svetniško zarglašenje je prišlo v pristojnost Rima šele leta 1171. Pred tem časom so svetnike razglašali krajevni škofje, kot je to še danes v vzhodni Cerkvi. Ob tem zapisu se zastavlja vprašanje: »Zakaj je bilo odkritje tega kosa nagrobnika, ki je potrdilo verodostojnost groba kneza Domicijana v Milsttatu širši slovenski javnosti zamolčano?« Težko verjamemo, da tisti, ki se službeno s takšnimi dogodki seznanjajo, menijo da je to nepomembno odkritje, ati pa da je nevredno omenbe za slovensko krščansko zgodovino. Kot kaže, je naša slovenska zgodovina še vedno pod nekim ideološkim nadzorom, ali neko kontrolo in se tako javnost zavestno zavaja. Ambrož Kodelja FERNETIČI / ITALIJANSKA VOJAŠKA MISIJA Po Sloveniji do Madžarske Na poligonu Vorpaloto bo vodilo nod i .600 italijanskih vojakov TRST - Nad 1.600 italijanskih vojakov je včeraj odpotovalo iz FJK na Madžarsko, kjer bodo sodelovali na orožnih vajah Balaton na vojaškem poligonu Varpalota na severu države. Italijanska vojaška odprava je starta-la z občin in prestopila slovensko-ita-lijansko mejo pri Fernetičih (foto KROMA) . V vojaških vajah bodo sodelovale enote brigade Pozzuolo, ar- tiljerijske enote in oklepna vozila bn gade Ariete. Poveljstvo italijanske vojske je p°u. darilo, da bo vaja zelo pomembna, s J bodo imeli na madžarskem pobg?® na razpolago toliko prostora, kot bi 8 v Italiji nikoli ne imeli. Med vajan bodo, po besedah italijanskega stva, veliko pozornosti posvetili tu kulturni izmenjavi med državama- VOLILNA KAMPANJA / LEVI DEMOKRATI 9. JUNIJA NOVICE Elena Paciofli o »evropski politiki« V Samotorci srečanje s kandidati LD na občinskih volitvah Nekdanja predsednica vsedržavnega združenja sodnikov, nosilka kandidatne liste Levih demokratov v našem okrožju na bližnjih evropskih volitvah Elena Pa-ciotti se je včeraj mudila v Trstu. Udeležila se je več srečanj, svoj »tržaški dan« pa je zaključila v Samatorci pri Menia, policija Goljevih, kjer se je srečala s kandidati LD na raznih občinskih volitvah. V tipično kraškem okolju so jo pričakali kandidati Veltronijeve stranke z Brega, tržaškega in goriškega Krasa ter tudi iz videmske pokrajine. Elena Paciotti je v Trstu spregovorila predvsem o evropskih vprašanjih in se ni spuščala - kot to mnogokrat počenjajo profesionalni politiki - v vsakod- slovenščine Namestitev novih neizkušenih policijskih agentov na mejnih prehodih s Slovenijo zaskrbijo tržaškega poslanca Roberta Menio, ki je to svojo zaskrbljenost posredoval ministrici za notranje zadeve Rosi Russo Jervolino. V pismenem vprašanju ministrici ugotavlja, da ti novi agenti niso obiskovali tečaja v Centru za usposabljanje obmejne policije in se zato lahko znajdejo v težavah pri razpoznavanju potnih listov raznih držav in ponarejenih dokumentov. Težave so tudi v tem, meni Menia, da se zaradi nepoznavanja jezika kolegov z onstran meje ne morejo z njimi pogovoriti. Zakaj potemtakem, sprašuje Menia, ministrstvo ne poskrbi, da bi na mejo med Italijo in Slovenijo poslali tržaške agente, Id so med drugim za to tudi zaprosili in ki »lahko bolje poznajo navade in jezike, med katerimi slovenščino in srbohrvaščino, ki se uporabljajo na meji«. Tržačani! Učite se marljivo slovenščine! To meni celo Menia... zdrahe. Govorila je o potrebi po skupni evropski politiki, saj skupno tržišče in valuta nista dovolj. Tako politiko nadvsezadnje predvideva tudi amsterdamski sporazum, ki je stopil v veljavo v začetku maja. V ta okvir spada ne le gospodarska politika, ki jo bodo udejanile velike povezovalne sktrukture, temveč tudi socialna politika s skupnimi normami o varnosti na delu, o enakih možnostih med moškimi in ženskami na tržišču dela. Taka socialna politika je sad prizadevanj levosredinskih državni vlad, ki so dokončno potolkle Thacherjevo omejevalno politiko, je poudarila Paciottijeva. Dobršen del svojih posegov je namenila sodnim vprašanjem in vprašanjem varnosti, ki dobivajo tačas vse večji pomen. Spregovorila pa je o potrebi po enotni evropski zunanji in obrambni politiki. V tem pogledu je ugodno ocenila sklep Evropske komisije o pogajanjih za pridružitev Evropi drugih balkanskih držav, ki naj bi stekla po koncu konflikta, medtem ko ima Slovenija evropska vrata na stežaj odprta: dovolj bo, da svoje norme prilagodi evropskim, to pa mora storiti čimprej. V okviru volilne kampanje za občinske volitve bo repentabrska Napredna lista jutri ob 20.30 v prostorih doma A. Bubniča v Repnu predstavila županskega kandidata Aleksija Križmana in kandidate za občinske svetovalce. Jutri bo prispel v Trst predsednik Stranke italijanskih komunistov Ar-mando Cossutta. Ob 16. uri bo na sedežu stranke v Ul. Tarabocchia imel javno tiskovno konferenco, tri ure kasneje pa bo govoril na srečanju v hotelu Jolly. Stranka Demokratov, ki ne nastopa na dolinskih občinskih volitvah, pa zastavlja kandidatom za župane nekaj vprašanj o povezovalni vlogi Doline s kraji z onstran meje in Trstom, obenem pa želi izvedeti, kako bodo ovrednotili območje okrog gledališča F. Prešerna. V soboto bodo prispeli v Trst vsi najvidnejši voditelji demokratov. Maratonski tek »Mesto otrok« Udeležbo javiti do 3. junija Občina Trst, Skupina 85 in razne druge organizacije prirejajo v sredo, 9. junija, na Trgu Unita Minimarato-no »Mesto otrok«, ki je namenjena otrokom iz otroških vrtcev in osnovnih šol tržaške pokrajine. Otroci iz otroških vrtcev bodo pričeli s tekmovalno progo v dolžini 150 m po trgu Unita ob 10. uri. Start tekmovanja, ki je namenjeno učencem prvega razreda bo takoj zatem in se bo odvijalo okrog trga Unita. Sledili bodo starti učencev drugega in tretjega razreda na isti progi, medtem ko bo proga, namenjena učencem četrtih in petih razredov predvidevala dvakratni obhod trga Unita. Prireditev bo sklenilo nagrajevanje vseh udeleženih šol in zmagovalcev. Udeležbo je treba javiti do 3.junija 1999 na telefonske Številke, kjer boste dobili vse potrebne informacije: Rina Rusconi (040-569234 ali 0347-2112218), Stefania de Ga-vardo (0347-4669155) in Patrizia Vascotto (040-212636). V Tržaškem zalivu sinoči našli mrtvega delfina Včeraj pod večer so v Tržaškem zalivu našli mrtvega delfina. Truplo je plavalo v bližini Tankega rtiča, nedaleč od Milj. Pomorska policija ga je privezala na vrv in ga privlekla do obale v Miljah, da bi ga tam pregledale zdravstvene oblasti. Delfin je gotovo poginil že pred dnevi, o vzrokih njegove Smrti pa za zdaj ni dano nič vedeti. Delfinovo truplo je prvi zagledal neki športni ribič, ki je o najdbi po telefonu opozoril pomorsko policijo. Ni znano, kdo je ta ribič, saj po- liciji ni hotel razodeti svoje istovetnosti. Očitno ni hotel imeti nikakih »sitnosti«. Predavanje Johna Earleja Med raznimi narodnostnimi skupnostmi, ki so prispevale k zgodovini Trsta, je tudi britanska, ki pa je malo znana. Drevi ob 18. uri jo bo v dvorani Ras (Trg Republike 1) osvetlil znani angleški novinar, dopisnik Timesa iz naših krajev John Earle, ki bo svoje izvajanje oprl na pisna pričevanja Kennetha Bakerja. ČRNA KRONIKA / V NOČI NA SREDO V MILJAH Mamila strla mlado življenje Žrtev je 20-letni Marce Vascotto - Karabinjerji uvedli preiskavo ČRNA KRONIKA / NA PONCAN1 Maročan več mesecev mrtev na svojem domu Danes predstavitev treh knjig Krožka Virgil Šček Danes bo z začetkom ob 11. uri v sejni sobi Časnikarskega združenja na Korzu Italia 13 v Trstu predstavitev zadnjih treh knjig Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta. Niz Sčekovih »belih priročnikov«, ki bo tako dosegel 27 zvezkov, tokrat prinaša priročnik Vide Valenčič o narodnih manjšinah v zahodni Evropi »Evropa narodov«, knjigo Iva Jevnikarja (ki je med drugim urednik celotne zbirke) »Slovenija in manjšine« ter knjigo zgodovinarke Milice Kacin VVohinz »Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu«. Na predstavitvi bodo prisotni vsi trije avtorji. Nova literarna nagrada v spomin na Fulvia Tomizzo Vodstvo Tržaške ljudske univerze (Universita po-polare di Trieste) je na svoji včerajšnji seji sklenilo, da ustanovi letno literarno nagrado poimenovano po pravkar umrlem tržasko-istrskem pisatelju Ful-viu Tomizzi. Nagrada bo znašala 5 milijonov lir, z njo pa bodo nagrajevali pripovedna dela zlasti mladih pisateljev iz Italije ter slovenske in hrvaške Istre. Razpis nagrade bodo objavili 5. junija, na dan, ko bodo Tomizzo pokopali v rodni Materadi. Katalog razstave »Rala e picon« Danes bodo z začetkom ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 19 v Trstu predstavili knjigo Massima Gobessija »Pala e picon. La SELAD 1947-1950« (»Kramp in lopata. SELAD 1947-1950«), ki je pravkar izšla pri založbi LJNT. Gre za katalog istoimenske razstave, ki je ta čas na ogled v občinski galeriji na Trgu Zedinjenja Italije 4 v Trstu. Delo bosta predstavila tržaški podžupan Roberto Damiani in tržaški tajnik LS Franco Richetti, prisotna pa bosta tudi avtor in predstavnik založbe. Ob tej priložnosti bodo predvajali kratkometražni film deželne kinoteke »Aquila« o povojni obnovitvi istoimenske naftne čistilnice v Žavljah. Predstavitev knjige o črnosrajčnikih Jutri bodo z začetkom ob 16.30 v prostorih Zgodovinskega oddelka tržaške univerze v Ul. Economo 4 v Trstu predstavili knjigo Luigija Ganappinija »La repubblica delle camicie nere. I combattenti, i politici, gli amministratori, i socializzatori« (»Republika črnosrajčnikov. Borci, politiki, upravitelji in socializatorji«), ki je pravkar izšla pri založbi Garzanti v Milanu. Govorila bosta profesorja Teodoro Sala in Annamatia Vinci, prisoten pa bo tudi avtor. Nekaj možnosti začasne zaposlitve Tržaški urad za delo sporoča, da miljska občinska uprava namerava vzeti v službo za 90 dni uradnika 4. funkcionalne kvalifikacije z znanjem uporabljanja računalnika, Zainteresirani se morajo javiti na javno selekcijo v ponedeljek, 31. t.m., ali v torek, 1. junija, od 9.30 do 12.30 na sedežu urada v Ul. Fabio Severa 46/1 v Trstu. S seboj morajo imeti delavsko knjižico in obrazec C/l (ali rožnato izkaznico). Lestvico bodo objavih v petek, 4. junija ob 10. uri. Urad za delo nadalje sporoča, da bo tržaška pokrajinska uprava sprejela v službo za najmanj 6 mesecev hidravlika, zidarja in zidarskega pomočnika v okviru projekta socialno koristnih del. Zainteresirani se morajo javiti na uradu za delo od 31. maja do 10. junija, soba M. V poštev pridejo kandidati, ki so do 31. decembra 1998 že opravili najmanj 12 mesecev socialno koristnega dela. V noči med torkom in sredo so na njegovem do-ttiu v Miljah našli mrtvega mladega narkomana. Gre 20-Ietnega Marca Va-scotta, ki je stanoval pri starših v Ul. dei Bonomo 22. Vse kaže, da je treba sinrt pripisati preveliki dozi mamila, ki jo je mladenič zaužil. Alarm so sprožili starši "tarča Vascotta. Slutili so, da je z njim nekaj narobe, 111 ko so ga sli pogledat, so §a našli negibno ležečega 119 njegovi postelji. Poklicali so rešilno službo 118. t a je bila v hipu na njiho-Vem domu, a kljub vsemu )e prišla prepozno, saj je Mladenič že izdihnil. Kmalu zatem je v Ul. dai Bonomo 22 prišel zdravnik sodne medici-?e Pulvio Costantinides. . tidi on je ugotovil, da bila Marcu Vascottu vsem sodeč usodna Prevelika doza mamila. To je sicer naposled dokončno potrdila ob-Akcija mladeničevega trupla, ki so jo opravili včeraj. Na kraj te žalostne zgodbe so seveda prišli tudi predstavniki sil javne varnosti, točneje miljski karabinjerji. Uvedli so preiskavo. Marsikomu je bilo znano, da je bil pokojni mladenič zasvojen od mamil. Karabinjerji bodo skušali odkriti, kje si jih je priskrboval. Finančni stražniki odkrili tatinskega goljufa Finančni stražniki so prijeli moškega, ki je z goljufijo ukradel najmanj 25 prenosnih telefonov po tržaških specializiranih trgovinah. Njegova istovetnost nam ni znana, saj so financarji objavili le kratico njegovega imena, in sicer P. G. Znane pa so nam nekatere podrobnosti njegovih zlikovskih podvigov. Moški je hodil po trgovinah s telefonskimi napravami, in sicer gosposko oblečen. Po temeljitem izbiranju se je navadno odločil za najboljše prenosne telefone, kar jih nudi sodobna tehnologija, kupljeno pa je »plačal« s čeki. Trgovci so kaj kmalu ugotovili, da jih je moški opeharil, saj so bili čeki odkriti. Eden izmed njih je zadevo prijavil finančnim stražnikom, ki so kmalu prišli na sled tatinskemu P. G. Na Pončani v Trstu so včeraj našli truplo moškega, ki je umrl dva do tri mesece od tega. Gre za 63-letnega Aoma-ra Bourraguata. Njegove posmrtne ostanke so našli v stanovanju v Ul. Or-landini 29, kjer je živel. Bourraguat se je rodil v kraju Douar Taoret v Maroku, v Trstu pa je živel že vtič desetletij. Med drugim je pridobil italijansko državljanstvo. Preživljal se je kot kramar. V Trstu so ga dobro poznali na odprtih tržnicah na Rusem mostu in pri železniški postaji. Bil je z vsemi prijazen, sicer pa je živel dokaj samotarsko življenje. V zadnjih časih je imel več zdravstvenih težav. Sledila mu je občinska služba za socialno skrbstvo. Njegovo truplo so odkrili prav na prijavo neke socialne asistentke, ki je v zadnjih tednih večkrat poskušala priti do Bourraguata, a ga nikoli »ni Aomar Bourraguat našla doma«. Kot se je včeraj izkazalo, je moški v resnici bil doma, toda mrtev. Truplo nesrečnega Maročana so odkrili včeraj nekaj po 13. uri. Na poziv policije so gasilci vlomili v njegovo stanovanje. Bourraguat je ležal na svoji postelji v polni umificiranem stanju. Vročekrvna dvojica končala za zapahi Agenti tržaške kvesture so v noči med torkom in sredo priprli 25-letnega Feliceja Damianija iz Ul. Felice Venezian 26 v Trstu in 22-letno Amalio Au-riemmo iz Neaplja pod obtožbo pijanosti ter upiranja javnim funkcionarjem, kakor tudi prizadetja telesnih poškodb temistim. Do aretacije je prišlo po dokaj razburkanem večera, ki ga je dvojica preživela v baru na Trgu Hortis v Trstu. Dvojica, ki se je v bara nahajala skupno s štirimi drugimi mladimi, se je ob koncu pivskega večera zapletla v prepir. Lastnik bara je poklical policijo, ki je dejansko posegla nekaj po 22. uri in dvojico prijavila sodnim oblastem, ter nato odšla. Toda lastnik bara je kmalu potem znova poklical policijo, ker se je dvojica žačela hudo pretepati. Ko so agenti drugič prišh, sta se Damiani in Auriemma spravila nadnje s suvanjem in brcanjem. Policistom ni preostalo dragaga, kot da ju spravi na hladno. Passeur se je pogodil za pogojni zapor Simone Vesnaver iz Trsta je pred časom pomagal ilegalno priti na italijansko ozemlje štirim pribež-nikom iz sosednje Slovenije. Policija ga je prijela in prijavila sodnim oblastem. Moški se je včeraj pri sodniku za predhodne preiskave Nunziom Sarpie-trom pogodil za kazen 1 leta in 6 mesecev zapora pogojno. Preiskave so ugotovile, da je Vesnaver imel stike z zlikovskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z ilegalnim uvajanjem pribežnikov v Italijo. ŠOLSTVO / OSNOVNE SOLE ŠOLSTVO / POD SV. JUSTOM Na Opčinah, pri Sv. Jakobu in na Colu podelili bralne značke Priznanja mladim knjižnim moljem spodbuda za uveljavitev bralne kulture -Na Opčinah Vitan Mal, na Colu Peter Furlan, pri Sv. Jakobu David Žerjal Maj je postal mesec bralnih značk. Na slikah (od zgoraj): prireditve ob podeljevanju bralnih značk na Colu, na Opčinah in pri Sv. Jakobu Maj je že od nekdaj na naših osnovih šolah mesec... bralnih značk. Posamezne šole na prireditvah nagradijo najbolj vztrajne knjižne molje, da bi s priznanjem pri mladih še bolj spodbudili ljubezen do knjige in bralno kulturo sploh. Včeraj so podelili bralne značke v treh krajih: na Colu, na Opčinah in pri Sv. Jakobu. Na Colu Prireditev v dvorani nekdanje šole na Colu je potekala v okviru slovesnosti ob 25-letnici poimenovanja re-pentabrske šole po Alojzu Gradniku ter 125-letnici ustanovitve šole. Ob tej priložnosti so imeli domači učenci v gosteh vrstnike proseške šole Avgusta Černigoja in hiške šole Alberta Sirka. Mladim gostom so predstaviti igrico Hudobne Čarovnice, ki je že ob božičnici z zgodbo o dobri Čarovnici Rožici in njeni želji po metli na raketni pogon osvojila domačine. Gost letošnjega podeljevanja značk je bil likovni umetnik Peter Furlan, avtor RonCa in Brenča, priljubljenih protagonistov Galebovega stripa. Furlan je narisal svoja junaka, nato pa vsakemu od 90 učencev podelil bralno znacko-nalepko ter jim z avtogramom Čestital za njihovo bralno vnemo. Medtem ko so se morali kriški učenci po podelitvi priznanj vrniti v Križ na šolo, ker se te dni vestno pripravljajo na proslavo 30-letnice poimenovanja šole, so se učenci proseške šole ustaviti do popoldneva na Colu. Z domačini so se skupno okrepčali na pikniku na dvorišču, pozabavali so se, nato pa so kreniti do re-pentabrske cerkve, kjer jim je msgr. Bedenčič povedal »zgodbo« o Tabru. Repentabrski učenci bodo slovesno proslavili 25-letnico poimenovanja šole po Alojzu Gradniku, 10. junija, ko se bodo na dvorišču predstaviti v novih šolskih majicah. Na Opčinah Avtor znanega mladinskega filma Sreča na vrvici je bil letošnji Častni gost ob podeljevanju bralne značke trebenskim, openskim, gropajskim in bazovskim osnovnošolcem. Mladi bralci, ki so se zavzeto trudili, da bi v teku šolskega leta prebrali čim veC knjig, so se zbrali v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in prisluhniti zanimivemu pripovedovanju priljubljenega mladinskega pisca in radijskega režiserja. Vsakemu uCencu je Vitan Mal stisnil roko in ga tako nagradil za trud ob celoletnem prebiranju knjig. Vanda, Ime mi je Tomaž, Nedelja nekega popoldneva, Poletje v školjki in vrsta drugih Malovih del so med našimi petošolci žela velik uspeh. Upajmo, da bodo obod s takimi in podobnimi pobudami trajno vzljubili papirnato prijateljico, katero vse prepogosto izpodrivajo ostali mediji, ki imajo sicer poglavitno vlogo v današnjem času, imajo pa tudi manjši učinek na razvoj bralčeve predstavljivosti in ustvarjalnosti. Bralna in knjižna vzgoja je zaradi tega danes nadvse pomembna. Ne pozabimo pa, da vzgajamo tudi pri teni predvsem z zgledom! (A.L.) Pri Sv. Jakobu Na svetjakobski šoli so se včeraj zbrali učenci vseh štirih šol svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva: J. Ribičiča, K. Široka, M. Gregorič-Stepančič od Sv. Ane in I. Grbca iz Skednja. Prireditev je potekala v ritmu glasbe, saj so učiteljice menile, da učenci berejo - poleg Crk - tudi glasbene note, nekateri pa se tudi v glasbeni šoli učijo izvajanja na instrumente. Tako so učenci pripravili vrsto plakatov z risbami o glasbi, o glasovih in zvokih, nekateri »glasbeniki« so se izkazali z igranjem na kljunasto flavto, klavir in sakshom, medtem ko so dekleta Skedenjske šole predstavila ples v ritmu modeme glasbe. Gost prireditve je bil profesor glasbe pri Glasbeni matici David Žerjal, ki tudi poučuje glasbo v svetjakob-skem vrtcu. Glasbenik je učence in učiteljice naučil pesem o dežju v rockovski enačici, ki so jo na koncu zapeli in tudi.,, zaplesali. Prof. Žerjal je nato podelil bralne znacke-nalepke. Najbolj vneti bralci so prejeli še posebno priznanje, medtem ko so prejeti petošolci diplomo in spominsko značko. Kjer je rastlo grmovje, se bodo igrali otroci Vrt otroškega vrtca uredili udeleženci tečaja o vrtnarstvu Kar lepo je bilo včeraj popoldne opazovati predšolske otroke, kako so na vrtu prenavljajočega občinskega vrtca pri Tor Cucherni pod Sv. Ju-stom zobali rdeče češnje s košatega drevesa. Pred poldrugim mesecem bi kaj takega ne mogli početi, ker je tisti paštnasti vrt na več ravninah prekrivalo trnjevo grmovje. Vrt je bil več kot pet let opuščen, kot je bilo opuščeno poslopje vrtca, potem ko so ga leta 1994 zaprli. Pred tremi leti se je II-lyjeva občinska uprava odločila, da obnovi šolsko strukturo, in dela bodo v nekaj mesecih končana. Tako bo vrtec jeseni zaživel s tremi sekcijami in 75 otroci, je napovedala tržaška občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat na včerajšnji slovesnosti, ki so jo pripravili, da bi občane seznanili s pobudo zavoda za poklicno izobraževanje Enaip, tržaško občino in oddelkom za mentalno zdravje tržaškega zdravstvenega podjetja. Zavod Enaip je namreč priredil tečaj vrtnar- stva, pri katerem so sodelovale številne socialne zadruge. Na tečaj se je prijavilo dvanajst študentov, ki so se v zadnjem mesecu lotili tudi praktičnega dela: obnovitve vrta, ki obdaja vrtec v Ul. Asilo pod Sv. Ju-stom. Tečajniki so odstranili trnjevo grmovje, odžagali odvečno vejevje, pokosili travo, obenem pa tudi posadili kopico cvetja in grmov sivke. Vrtcu so tako vrnili urejeno zeleno okolje, da se bodo jeseni malčki v njem dobro počutili-Stroški za tako nališ-panje niso bili pretirani: kakih 15 milijonov lir. »V tržaški občini je še kakih osemdeset šolskih vrtov, ki bi jih lahko z majhnimi posegi spremenili v res lepo okolje,« je povedal vodja projekta Giancarlo Care-na. Dodal je tudi, da so nedavno »popisali« kar 130 starih stopnišč, večina katerih je opuščenih ali v slabem stanju. Slednja predstavljajo po njegovem mnenju bogato dediščino in bi jih tudi lahko primerno uredili, s čemer bi obogatili celotno mesto. POBUDA NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA ŠOLSTVO / VRTCI DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA Spoznavanje mladih umetnikov Dijaki so obiskali Tatjano Tavčar v Dolini, ki se ukvarja z areografijo V začetku tega meseca smo se dijaki četrtega A reza-reda Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v spremstvu prof. Grgiča in asistentke Nibrandt podali k Tatjani Tavčar v Dolino. V načrtovanje šolskega programa smo se pri urah risanja odločili, da se bomo ukvarjali z areografijo, posebno vrsto umetnosti, s katero se že vrsto let uspešno ukvarja bivša dijakinja našega profesorja. Tako nas je Tatjana sprejela v svoji delavnici, kjer nam je pokazakla različne vrste arecgrafov, pripomočkov, barv in že pripravljenih izdelkov, ki jih je izpostavila na razstavi na letošnji Majenci. Da bi si bolje zamislili, kako zgleda delo z areografijo, nam je še pokazala fotografije najrazlič- nejših predmetov, ki jih je sama pobarvala v zadnjih desetih letih. Sami pa smo si lahko ogledali po delavnici razobešene slike, pobarvane telefone, motorne čelade, usnjene plašče, kitaro in nekatere avtomobilske dele. Najlepše pa je bilo takrat, ko nam je pokazala, kako vse to deluje in nam dovolila. da vzamemo v roko areo-graf in poskusimo kar sami. Tistega, kateremu je bila tehnika všeč, se mu je zdela zanimiva in bi se z njo želel ukvarjati, je umetnica kar povabila, naj jo obišče med počitnicami in se od nje nauči takega slikanja. za dijake 4. A razreda Bandi in Fabjan Otroci dolinske občine na izletu Peš so se podali od Drage do Jezera in si ogledali krajevne lepote Otroci otroških vrtcev dolinske občine so se v torek, 11. maja, v spremstvu vzgojiteljic že navsezgodaj zbrali v Dragi. Otroke je tja iz posameznih vrtcev pripeljal šolski avtobus. Vsi so bili opremljeni kot pravi planinci: poleg primerne obutve in oblačil, so nosili na glavi čepice, na hrbtu pa nahrbtnike, v katere so pospravili hrano in pijačo, ki so jo za to priložnost pripravile občinske kuharice. Po malici so se, obsijani od jutranjega sonca, podali v dveh skupinah proti Jezeru. Pot je bila kar zahtevna, a vsi mali planinci so se izkazali. Na poti so srečali dva zajčka, dve srnici in kačo črnico, ki pa se je kar hitro prestrašeno skrila v grmovje. Vesela druščina se je ustavila ob mlaki in počakali, da so zaregljale žabe, ki v njej živijo. Poslušali so čričke, vso pot pa jih je sprmljalo ptičje petje. Občudovali so pisano travniško cvetje, najbolj pa jih je prevzel razgled na dolino Glinščice. In že so bili na Jezeru, kjer so v prijetni senci pojedli kosilo (na sliki). Dolinski otroci so druščino predčasno pozdravili, ostali pa so se po daljšem postanku odpravili po stezi od Jezera proti Borštu. Tu so jih pozdravili tudi borštanski otroci, ki so se vrnili v svoj vrtec: Najdaljšo pot so prehodili oroci iz Boljunca, R manj in Mačkolj, ki so se p° P° s ki poti spustili do boljunskeg^ otroškega vrtca, kjer je skup1 pričakala starše. , .ep Mladi planinci so spoznali de svoje najbližje okolice in ugoto oto da so lahko ponosni na leP krajev, v katerih živijo. (K.C.) SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER SNEMANJE TV KVIZA 0 Titu in njegovi zapuščini Predavanje je imel prof. Jože Pirjevec Verjetno ni Gregorčičeva dvorana že dolgo videla toliko ljudi, kolikor se jih je zbralo v torek zveCer na predavanju prof. Jožeta Pirjevca, ki ga je ob dnevu mladosti priredil Slovenski klub. Prof. Pirjevec je v svojem enournem posegu orisal Titovo skoraj 90-letno življenjsko pot. Kot na filmskem platnu, se je pred poslušalci zvrstila pripoved o njegovih mladostnih letih, ko je s trebuhom za' kruhom hodil po avstro-ogrskem cesarstvu in prišel celo iz Ljubljane peš v Trst, da bi od tu odplul v Ameriko, pa mu je zmanjkalo denarja in je moral ostati »doma«. Na vrsti so bila nato leta prve svetovne vojne, ki jih je Josip Broz najprej preživel v avstro-ogrski vojski in bil celo odlikovan za svoje hrabro vojskovanje, nato pa v ruskem ujetništvu. Pripoved je nato preletela leta ilegale, saj je bila v kraljevini SHS komunistična partija prepoveda- na, proces v Zagrebu, na katerem je bil Josip Broz obsojen na pet let zapora, tistih nekaj let, ki jih je preživel v hotelu Lux v Moskvi, kjer se je zaposlil na balkanskem oddelku kominterne. Gez nekaj let se je Tito vrnil v Jugoslavijo z nalogo, da reorganizira komunistično partijo, kar mu je tudi uspelo, predvsem zato, ker je postavil na vodilna mesta nove, mlade ljudi. Med drugo svetovno vojno je Tito prevzel »poveljstvo« nad narodnoosvobodilnim bojem, in čeprav so ga zahodni zavezniki s Stalinom vred prezirali, so naposled le uvideli, da je Tito edini, ki jim lahko na jugoslovanskih tleh pomaga premagati Hitlerja. Ta nezaupljivost do Tita se je kazala tudi v povojnih letih. Vseeno pa mu je uspelo izrabiti strateško pozicijo Jugoslavije, tako da je iztrgal cimveC zdaj od tega, zdaj od onega »zaveznika«. Predavatelj je nato spregovoril o Titovi notranji politiki, o njenih temnih plateh (na primer taborišča na Golem otoku) a tudi o reformah, o poskusih ustvarjanja »novega komunizma«. O bitki za oblast, ki se je že v 60. letih začela biti okrog njega, o »atmosferi polbožanst-va«, ki so jo okrog njega ustvarili, in v kateri je tako dolgo živel in tudi umrl. V diskusiji, ki je sledila predavanju, je pogovor naneslo na vzroke razpada Jugoslavije; prof. Pirjevec je bil mnenja, da je Jugoslavija lahko obstajala samo dokler jo je vodila diktatorska roka, ki je notranje konflikte spretno skrivala v zakulisje; »Očitno so bili ideali bratstva in enotnosti vsiljeni od zgoraj in se niso zakoreninili med ljudstvom«, je še dejal predavatelj. Marsikdo med občinstvom pa je temu ugovarjal in dejal, da se je v tistih letih res gojilo »kulturo sožitja«, da je baza res verjela v tisto tak6 opevano bratstvo in enotnost. Poljanka Dolhar Med gosti tudi glasbena skupina Zmelkoovv Tekmovale bodo štiri višje srednje šole iz Trsta in Gorice V Četrtek, 27. maja bo snemanje zadnje oddaje TV kviza Med dvema ognjema. Za slavno lovoriko oddaje se bodo borile vse štiri ekipe slovenskih zamejskih višjih srednjih šol, ki so se uvrstile v finale. To so dijaki in dijakinje pedagoškega liceja A. M. Slomška, znanstvenega liceja Fr. Prešerna, klasičnega liceja Fr. Prešerna in pedagoškega liceja Simona Gregorčiča iz Gorice. Zadnja oddaja bo, kot se spodobi, bogatejša in pestrejša, tudi zato, kjer jo bo obiskala znana gostja, katere ime mora ostati do konca skrivnost. Uredništvo oddaje pa pripravlja še eno poslastico, ali celo že zelo prijetno presenečenje. Med in po snemanju bo gledalce oz. obiskovalce zabavala znana slovenska skupina Zmelkoovv (na sliki). Snemanje bo ob 17. uri v športnem centru Ervatti pri BrišCikih. Snemanju, na katerega so vabljeni prav vsi, od dijakov, profesorjev in neuC-nega osebja, do staršev, prijateljev in radovednežev, bo sledil brezplačen koncert skupine Zmelkoovv. Ekološki dan v Nabrežini Srednja šola »Igor Gruden« iz Nabrežine v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina priredi v petek, 28. maja, ekološki dan za učence prvih razredov obeh srednjih šol »Igo Gruden« in »C. de Marchesetti«, ter za vse pete razrede osnovnih šol v občini. Program srečanja predivdeva orientacijsko igro, start in prihod bosta postavljena ob neposrednim nabrežinskim pokopališčem. Ob zaključku igre bo nagrajevanje ob 11.30; prisostovali bodo ravnatelji šol in predstavniki občinske uprave. Predavanje o Tomizzi Slovenski kulturni klub bo svoje zadnje sobotno predavanje v tej sezoni posvetil pred kratkim umrlemu tržaškemu pisatelju Fulviu Tomizzi. Predavanje, ki se bo začelo ob 19. uri na sedežu Kluba v Ul. Donizetti 3, prireditelji še posebej priporočajo maturantom. Pisateljev lik in njegovo delo ter osebne spomine nanj bo podal Ivo Selj. ŠOLSKI IZLET / V PRIREDBI ZDRUŽENJA STARSEV OS PREŽIHOVEGA VORANCA »Verand« po Krpanovi deželi Združenje staršev OS Prežihovega Voranca Dolina - MaC-holje je v nedeljo 16. maja priredilo izlet, ki so se ga udeležili °troci, starši in učitelji in ki se )e odvijal pod pomenljivim ge-slom: Po Krpanovi deželi. V dopoldanskem Času so si j^ali in odrasli ogledali veliki kulturno-arhitektonski biser jdovenske literarne zgodovine Ifubarjevo domačijo v Rašici Dolenjskem, kjer so bili de-62ni nazorne razlage tamkajšnjega vodica, nato Trubarjevo, Levstikovo in Stritarjevo spo-ntinsko sobo v Velikih Laščah, i Pot jih je nato vodila v Do-repolje po deželi, ki je dala nttietnika, brata Franceta in Toneta Kralja. Tod je tudi tekla P°t z Dolenjske na Primorsko, p kateri so nekoC tovorili sol. red kosilom v gostilni Brdavs pari gostilničar in vaški veljak , uiogotec Brdavs je Levstiku ^ nzil kot lik velikana, ki je j bahoval dunajski dvor) so si 'etniki na dobrepoljskem f°kopališcu ogledali znameniti j,.6sani triptih Franceta Kralja, sj Ponazarje Zeljo po enotnosti °vanskih narodov. Po kosilu pa so se ustavili še v Spodnjih Retjah na kraju, kjer je stala Levstikova rojstna hiša in kjer še danes kljubujeta Času Ilijev kozolec (narodni spomenik) in večstoletna lipa, pod katerima je Levstik maja 1858 pisal povest o Martinu Krpanu. V zavetju kozolca so se izletniki tudi poslovili od dopoldanskega spremljevalca iz Ribnice, odličnega poznavalca krajevne zgodovine, ki je obiskovalce obogatil z vrsto zanimivih pričevanj in z recitacija- mi v izvirnem Trubarjevem jeziku. Po bogatem literarno - zgodovinskem dopoldnevu je na prehodu čez Bloško planoto spet posijalo sonce in spremljalo »Vorance« pri enkratnih doživetjih v popoldanskem, naravoslovnem delu ekskurzije. V Cerknici sta jih sprejela bivši dolgoletni predsednik občine in ugledni domačin Slavko TorniC in gospa Vika Tomič, ki sta jih popeljala na ogled takmajšnje Osnovne šole Notranjskega odreda. Dolinskim gostom je v pozdrav spregovorila prijazne in občutene besede ravnateljica Cvetka Levec. Najbolj pristno doživetje, še posebno za otroke, pa je seveda bila vožnja ob Cerkniškem jezeru in delno po jezeru s kmečkimi vozovi na konjsko vprego v spremstvu šegavih in razigranih furmanov. V Muzeju Jezerski hram, ki ga v Doljnem Jezeru upravlja podjetni raziskovalec domačih znamenitosti Vekoslav Kebe, je ob veliki živi maketi Cerkniškega jezera sledila poglobljena in slikovita razlaga tega edinstvenega presihajočega pojava na svetu. Tik pred mrakom, na poti proti domu, so si otroci, starši in učitelji ogledali še Mali in Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu, ki ju obdaja naravno okolje nepopisne lepote. »Vorancki in Voranci« so se vrnili domov pod globokim vtisom bogato preživetega dne in skupne misli, da je bilo popotovanje po Krpanovih stopinjah nadvse prijetno, osvežujoče in zanimivo. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 27. maja 1999 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.41 -Dolžina dneva 15.19 -Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 4.19 Jutri, PETEK, 28. maja 1999 GERMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb raste, veter 7,6 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana za British Film Club. EKCELSIOR - 18.05, 20.10, 22.15 »Harem sua-re« r. Serzan Ozpetek, i. Marie Gillain, Alex De-scas, Lucia Bosti. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 21.00 »II bar-biere di Siberia«, i. Niki-ta Mikhalkov, i. Juha Or-mond, Richard Harris. AMBASCIATORI -17.p0, 19.45, 22.10 »Ma-trbf«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »In dreams«, i. Annette Be-ning, Stephen Rea. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Incubo finale«, i. Danny Cannon, Jennifer Love Hevvitt, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.45 20.30, 22.20 »Goodbye Lover«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Carlotte al sado party«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »8 mm«, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Lulu on the bridge«, r. Paul Au-ster, i. Harvey Keitel, Mira Sorvino, VVillem Dafoe. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na tržaškem šolskem skrbništvu razobešen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektronika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega instrumenta na Nižji srednji Soli Sv. Cirila in Metoda v Trstu. DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. t Zapustil nas je naš dragi Auguštin Furlan Pogreb bo jutri, 28. maja ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerka Boži z Ubaldom, sin Vladimir z Graziello, sestra Draga ter vnuki Marco, Tiziana, Dimitrij in Erika Dolina, 27. maja 1999 Žalovanju se pridružujeta nečaka Adriana in Franko z družinama SKUPINA 85 SLOVENSKI KLUB prirejata danes, 27. maja, ob 18. uri v dvorani knjigarne Minerva (UL S. Mcold 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spoznavanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziane Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos. Vljudno vabljeni! 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ZGONIK 28., 29. in 30. maja 1999 MOPZ VASILIJ MIRK PR0SEK-K0NI0VEL v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi 27. SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV v soboto, 29. maja ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku Sodelujejo zbori: MePZ KUD BREŽICE, MePZ ZARJA - Železna Kapla (Avstrija), MePZ SVOBODA - Stražišče pri Kranju BI PRIREDITVE SKD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg, v okviru 20-letnice društva, vabi jutri, v petek, 28. maja 1999 ob 20.30 na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA BREG, ki bo na vaškem »placu« Pri Lipi v Prebenegu. UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-letnico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, jutri, v petek, 28. maja, ob 20. uri, ter v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni! GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO v soboto, 29. maja, ob 20. uri, v Babni hiši - Ricmanje. Mladi gojenci se bodo predstavili v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski pihalni orkester. KD SKALA iz Gropade vabi na zaključno prireditev motorično-plesne šole ob prijetni spremljavi vaških harmonik, ki bo v soboto, 29. maja ob 19.30 v društvenih prostorih. KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefano Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stanese in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba Psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan. SDD JAKA STOKA Prosek-Konotovel v so-delvanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban). VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PRO-SEKA-KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu proseške železniške postaje, v nedeljo, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Bettoli - podpred-sednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in član vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak - Solnica in podpredsednica Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje in eksperimentiranje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s Pro-seka-Kontovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja. Loterijo 26. maja 1999 BARI 16 12 71 37 45 CAGLIARI 56 83 17 78 72 FIRENCE 3 1 62 86 24 GENOVA 59 90 43 45 71 MILANO 4 50 49 27 15 NEAPELJ 13 84 39 51 40 PALERMO 70 78 22 58 53 RIM 59 77 50 90 13 TURIN 1 57 61 48 74 BENETKE 22 86 57 88 7 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Edini dobitnik s 5+1 42 dobitnikov s 5 točkami 4.717 dobitnikov s 4 točkami 176.732 dobitnikov s 3 točkami 13.662.215.100-lir 5.953.482.500-lir 65.058.200 - lir 579.200-lir 15.400-lir IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdiri-vo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). Odhod ob 9. uri iz Bazovice. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na- sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. OBVESTILA KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK prireja danes, 27. maja ob 11.uri v sejni sobi Časnikarskega združenja na Korzu Italija 13 - II. nad., tiskovno konferenco za predstavitev svojih zadnjih treh knjig. Gre za naslednja dela: Vida Valenčič -Evropa narodov; Ivo Jev-nikar - Slovenija in manjšine; Milica Kacin VVohinz - Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu. OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo šolo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade danes, 27. maja t.L, ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah. KROŽEK ’91 in DRUŠTVO ISTRIA pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino De-vin-Nabrežina vabita na literarni večer s predstavitvijo knjige »La moto di Scanderberg« avtorja Car-mineja Abateja, ki bo potekal v Skladišču soli (ob karabinjerski postaji, sedež združenja Musiči Ar-tis) v Devinu, danes, 27. maja z začetkom ob 20.15. SKUPINA 85 in SLOVENSKI KLUB prirejata danes, 27. maja, ob 18. uri v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spoznavanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziano Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos.Vljudno vabljeni! SKD VALENTIN VODNIK vabi na večer diapozitivov z naslovom Ao-tearoa - Naravne znamenitosti Nove Zelandije. Srečanje bo jutri, v petek, 28. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini, naš gost pa bo Lojze Abram! 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV -ZGONIK - 28., 29. in 30. inaja 1999. Jutri, v petek, 28. maja ob 19. uri otvoritev Razstave vin, od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom Adria kvintet. Sobota, 29. maja ob 9. uri mednarodni balinarski turnir SK Kras za XXVI. pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri mednarodni turnir v moškem in ženskem rokometu za V. pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri finalna tekma v ženskem rokometu v SKC v Zgoniku, ob 20. uri finalna tekma v moškem rokometu v SKC v Zgoniku, od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 30. maja ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ob 20. uri nagrajevanje likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Briščiki, nagrajevanje vinogradnikov, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet. PRAZNIK ČEŠENJ 1999 - spored: jutri, v petek, 28. maja ob 17. ui odprtje kioskov; od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Happy day; v soboto, 29. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Status symbol; v nedeljo, 30. maja ob 15. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; v ponedeljek, 31. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju. Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi! OBČNI ZBOR KOSO-VELOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo 29. maja, ob 10.uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani. TABORNIKI RMV v sodelovanju s frizerskim salonom Cecilia prirejajo v soboto, 29. maja ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu SPOZNAVNI VEČER PRIČESK. Vsi toplo vabljeni! KULTURNI VEČERI ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: v soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni! KRIŠKA SRENJA obvešča člane, da so na raz-' polago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevozni- SUMMERCAMP POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV LINKOT 061 211165 GLINŠKA 5. LJUBLJANA mi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 31. maja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na okroglo mizo in pogovor z avtorjem ob izidu tržaško-argentinskega romana pisatelja Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«. Poleg avtorja bodo na kulturnem večeru sodelovali še uredniki in literarni zgodovinarji dr. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita ob izidu knjige dr. Milice Kacin VVohinz »Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu« na predstavitveno okroglo mizo NASI POSLANCI V RIMU 1921-1929. Novo knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Sodelovali bodo avtorica dr. Milica Kacin VVohinz in urednika že v prejšnjih letih izdanih zbirk parlamentarnih govorov Virgi-la Sčeka Marko Tavčar ter Engelberta Besednjaka in Josipa Vilfana dr. Egon Pelikan. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, v torek, 1. junija ob 20. uri. SRENJA BOLJUNEC, FANTOVSKA BOLJUNEC, SKD F. PREŠEREN in MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabijo vse vaščane na sestanek za čiščenje vasi ob priliki vaškega patrona in šagre, v torek, 1. junija ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobela tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV sporoča, da bo v sredo, 2. junija 1999 ob 17. uri v Modri dvorani sedeža Združenja tržaških trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolo 7, predavanje DIABETIS DANES - kako ga preprečiti in zdraviti. Predaval bo diabetolog dr. Francesco Dapas. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih otrok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zvečer ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH pbvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program ho potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala ob- vestila ob prijavi. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni Center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barko vij ah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * v PRODAM dve klavirski harmoniki, 60 basov, prva z dvema registroma, druga s tremi, generalno uglašene. Tel. 040-228168 v večernih urah. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepremične, pokličite v večernih urah na tel. št. 00386-67-25202. UVOZNO-IZVOZNO podjetje na Goriškem išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo »curriculuma« poslati na Servizi aizendali, Peric Adriano, Ul. S. Michele 334 - 34170 Gorica. ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-421412. V NAJEM DAJEMO 2 sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. št. 040-300826, od 9. do 12. ure. OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, pro- dam. Tel. 040-575145 ali 350150. OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150. ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elettroze-ta rabljen 6 mesecev, za 250.000 lir, videokasete Recorder - SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za 350.000. Tel. št. 040-212055. GIULIETTA 2000, letnik ’85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3 milijone lir. Tel. 040-416132. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297. ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412. LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk -Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. V PREBENEGU so Kocijančiči osmico odprli, da bi se ga nažrli in. kmalu zaprli. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32. V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk. V MEDJE VASI ima osmico VValter. V PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V počastitev spomina našega dragega Darka daruje družina Švab 200.000 lir za MoPZ Tabor, 200.000 lir za SKD Tabor, 200.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič, 200.000 lir za tabornike Rodu modrega vala, 200.000 lir za vzdrževanje spomenika DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. padlim v NOB na Opči" nah in 200.000 lir lir za Rdeči križ SFR Jugoslavije. V spomin na Dina G®r dola daruje Rinalo 50.000 lir za Kulturo center v Lonjerju. . Tončka Slejko daruje zahvalo za voščila 40.0 lir za Društvo slovenski upokojencev Hvaležna Marija Ra^ g - Pečarjeva daruje 50-lir za Primorski dnevni • V spomin na ZoM Košuta daruje Mi1 50.000 lir za KD Vesna- V spomin na ljnWj®“z lir za mamo daruje hči Mer^ družino 200.000 zgoniško cerkev. __________FIRENCE / MAGGIO MUS1CALE FlORENTINO_ Marjana Lipovšek v ozkem krogu vrhunskih interpretov VVagnerja V operi Tristan und Isolde nastopa v vlogi Brangane V Firencah je že 62. leto zacvetel glasbeni maj - Maggio Musicale Fiorentino. Prireditev uživa mednarodni sloves in je že zdavnaj presegla enomesečno majsko razdobje: letos se je Festival odprl 15. aprila s Pikovo damo Petra Iljiča Čajkovskega, ki je dvignila precej prahu zaradi predrzne in Puškinu nezveste režije Rusa Leva Dodina. Spored je do 3. julija natrpan s koncerti in baleti, ljubitelji opere pa lahko izbirajo še med Wa-gnerjem, Monteverdijem (Odisejeva vrnitev v domovino) in Debussyjem (Pelleas et Meli-sande). V sredo, 19. maja, je bila v florentinskem Občinskem gledališču premiera VVagnerjeve opere Tristan und Isold«. Mednarodna povezava Eurora-dio je v dvajsetih državah omogočila neposredni radijski prenos, opera pa ima vendar svojo telesnost, ki jo lahko popolnoma dojamemo le v odrski postavitvi. Prvovrstna pevska zasedba in glasbeno vodstvo Zubina Mehte so bili jamstvo za visoko kvaliteto, zato se mi je zdelo kar se da primerno, da si v živo ogledam prvo ponovitev ljubezenske drame ravno na VVagnerjev rojstni dan, 22. maja. Istega dne je leta 1872 v Bayreuthu potekala slovesnost, med katero je VVagner postavil temelje svojega gledališča ali »opernega Lourdesa«, kot je ironiziral Thomas Mann. Richard VVagner si je želel privoščiti kratek oddih med dolgoletnim naporom, ki ga je posvečal Tetralogiji. Nameraval je spisati »nekaj italijanskega, melodičnega, spevnega, preprostega, z majhno pevsko zasedbo«, preprosta ideja pa je prerasla v najdaljšo, za nekatere pa tudi najlepšo ljubezensko tragedijo, ki je kdajkoli zaživela na odru. Namesto mediteranskega sonca ovijajo dramo severne nevihte in megle, ljubezen med Tristanom in Isolde pa išče varno zavetje teme in noči. Spevnost in melodija se v Preludiju rodita iz akorda, ki je porušil temelje tradicionalne harmonije; Zubin Mehta je z mehkimi in okroglimi kretnjami iz orkestra izvabil toplo muziciranje, ki je v nepretrganem loku pripeljalo do odprtja zastora: tu pa so scenograf Eduardo Arroyo, kostumografka Moidele Bickel in režiser Klaus Michael Gruber poskrbeli, da bi naše razpoloženje ne preseglo meja spodobnosti. Skrajno stilizirana, skoro osiromašena scena je delovala kot hladna prha že na salzburškem velikonočnem Festivalu, kjer je bilo glasbeno vodstvo poverjeno Claudiu Abbadu. VVagner si je zamislil bogato opremljeno ladijsko kabino, v katero je komaj pronicala svetloba, na odru pa je svetlo aluminjasto ogrodje začrtalo obrise ladje, s katero je Tristan peljal irsko princeso Isolde na angleška tla, kjer je nevesto pričakoval kralj Marke. Razkošni glas ameriške sopranistke Deborah Polaski pa je brž segrel ozračje: Isolde je navezala dolg dvogovor z zvesto Brangane, kateri je zaupala sovraštvo in željo po maščevanju, ki ju je gojila do Tristana. Slovenska mezosopranistka Marjana Lipovšek je v vlogi Brangane ponovno dokazala, da upravičeno sodi v sam svetovni vrh (na sliki, f. G. Lucca Mog-gi - PRESS PHOTO). Obe pevki sta v svoj glas ujeli vse čustvene odtenke, ki se prelivajo v njunem razpoloženju, do nepopravljive zmote, ki jo zagreši dobronamerna Brangane: namesto strupa, s katerim se je Isolde želela rešiti svojega trpljenja in obenem kaznovati Tristana, je v čašo nalila ljubezenski napoj, ki pa bo vseeno imel smrtonosne posledice. Sicer se nam kemični učinek zelišč zdi le pretveza, s katero se Tristan in Isolde brez zadržkov lahko predata strasti, ki ju je podzemsko in podzavestno že od zdavnaj vezala. Kanadski tenorist Ben Hep-pner, ki je ždel na ladijskem krovu med mornarji, oblečenimi v moderne vetrovke, je že s par frazami napovedal, da namerava prevzeti pevsko dediščino svojega sonarodnjaka Jona Vickersa, ki je v Tristanu dosegel težko prekosljive viške. Nestrpno smo pričakovali drugo dejanje, v katerem se strast izpoje z vročo erotiko. V modernih postavitvah ne pričakujemo, da bodo drevesca izdelana do zadnje krošnje, nočno snidenje med ljubimcema pa bi se moralo odvijati pred Isoldino sobo, o kateri ni bilo ne duha ne sluha. Dve drevesi sta preteče prepletali svoje gole veje, pod katerimi so občasno mežikale božične lučke - in to v topli, svetli poletni noči, kot je pisal VVagner... Svarilno petje Brangane, ki lebdi nad floreal-nimi okraski godal, nikakor ne uspe zadržati vročih ljubimcev: najbolj erotični duet v glasbeni zgodovini pa je trpel ob statični režiji, ki je vklenila pevce v negibne drže. Uživali pa smo ob popolnosti in dovršenosti treh umetnikov - Marjane Lipovšek, Deborah Polaski in Bena Heppnerja -, katerim se je v tragičnem vrhuncu pridružil prevarani in razočarani kralj Marke. Basist Franz Joseph Selig je v tej vlogi popolnoma dorasel svojim kolegom in je doživeto izpel vso bolečino človeka, ki utrpi prevaro svojih najdražjih. Nič čudnega, če se v zadnjem dejanju zapuščeni grad Kareol, v katerega se je zatekel ranjeni Tristan, spremeni v razvalino nekakšne pristaniške stavbe, ki je naslikala dosledno brezupno in brezizhodno okolje. Tretje dejanje zahteva od Tristana res junaški napor, ki mu je bil Ben Hep-pner kos s čutečo in herojsko interpretacijo. Režiser Gruber se je menda skesal pretirane statičnosti, ki jo je vsilil pevcem v drugem dejanju, zato pa je smrtno ranjenemu Tristanu predpisal malo verodostojno in neprimerno premikanje ali, bolje rečeno, opletanje po odru, dokler ne dokončno zagospodari smrt. Kralj Marke in Brangane ostaneta okameneli priči tragedije, ki bo nadzem-ski strasti odprla edini možni izhod: Isolde se v neskončni vijugasti melodiji zveličana preda smrti, ki jo bo za večno združila s Tristanom. Četverico prvovrstnih pevcev, kakršne le redko slišimo na naših odrih, so lepo dopolnjevali baritonist Falk Struckmann (Kurvvenal), tenorist Ezio Di Cesare (Melot) ter mornarja Enrico Cossutta in Carlo Morini, zborovodja Jose Luis Basso pa je zadovoljivo pripravil moški zbor. Dobrih pet ur je minilo v izredno napetem in koncentriranem ozračju. Nabito polno gledališče se ni porazgubilo ob zadnjem akordu, kot se večkrat dogaja, temveč je umetnikom privoščilo več kot deset minut ploskanja, ki je bilo namenjeno predvsem glavnim pevcem in dirigentu, Zubin Mehta je z lepo potezo povabil na oder tudi ves orkester, ki je v delo vložil vse svoje sile in navdušenje ter požel zasluženo priznanje. Katja Kralj IZOLA / DPG Odličen nastop harmonik sklenil koncertno sezono Igral je mlad orkester iz Pulja Tisti, ki imajo transkripcije za harmoniko za blasfemično dejanje, bi se morali udeležiti torkovega večernega koncerta harmonikarskega orkestra študentov glasbenega oddelka Pedagoške fakultete iz Pulja, ki ga je v Izoli priredilo koprsko Društvo prijatelstva glasbe (DPG); tako bi tudi tisti godrnjavi puristi, katerim so harmonikarski sestavi zgolj kičast pojav, morda globlje premislili o pedagoški in umetnostni vrednosti takega igranja. Vsakršna morebitna kritika podobne narave, katerih so bili harmonikarji nehote deležni v nedavni preteklosti predvsem v tistih krajih, kot so naši, v katerih koncertna harmonika nima bogate tradicije na področju tako imenovane resne glasbe, bi se tudi najbolj skeptičnemu poslušalcu zdela neumestna. Puljski orkester je pod vodstvom mladega, a že priznanega harmonikarja in dirigenta Denisa Ma-drušana konkretno dokazal, kako lahko tudi simfonične in komorne skladbe iz baročnega in poznoromantičnega obdobja dodelano izzvenijo tudi v harmonikarskem skupinskem igranju. Na ta način je harmonikarski zvok bil kos tudi zahtevnim klasičnim skladbam, kot so »Simfonija v B-du-ru« Johanna Christiana Bacha, Vivaldijev »Con-certo grosso št. 11 v d-mo-lu« in »Holberg Suite« Edvarda Griega. Desetčlanski harmonikarski orkester, pri katerem sodelujeta še kontrabasist in čembalistka, je zelo učinkovito izoblikoval enoten, kompakten in uglajen zvočni globus, ki ga je dobra akustika čudovite baročne dvorane palače Besenghi degli Ughi (v kateri ima sedež izolska glasbena šola) še primerno ojačila in bogatila. Za tako natančno in dodela- no izvedbo pa se skriva temeljita glasbena priprava na univerzitetni ravni, kakršne v Italiji - kjer so kritike glede pristojnosti in spodobnosti transkripcij za harmoniko še kako vroče - še ne poznamo. Med izvajalci sta se v solistični vlogi predstavila dva izredno nadarjena glasbenika, to sta Petra Sankovič (doma v Pulju) in Borut Zagoranski (doma na Ptuju), oba 19-let-na, ki se mladostnim letom navkljub lahko že ponašajo s celo vrsto visokih priznanj na najpomembnejših tekmovanjih in revijah v domovini in izven nje. Posebno navdušenje publike pa sta si solista izborila, ko sta v duu elegantno zaigrala kompozicijo v slogu ragtime z naslovom »Piccolo Rag«, ka-terga avtorja sta francoska harmonikarja Joss Baselli in Joe Rossi. Koncert je zaključilo skupinsko igranje prikupne Angelisove »Romance« in prijetnega dodatka iz ruske literature, ki sta dokazala, s kakšnimi liričnimi interpretativnimi zmogljivostmi se lahko ponaša koncertna harmonika in s k kakšnim velikim potencialom premore zelo obetavni puljski orketser. Izolski 20. koncert je tako sklenil 36. koncertno sezono Društva prijateljev glasbe, ki se je ob jubilejnem praznovanju 35-let-nice delovanja začela oktobra lani z nastopom švicarskega tria Ravel in nadaljevala z vrsto zanimivih koncertnih ponudb. Organizatorji s predsednico DPG Mirjano Gvozde-nac na čelu se torej z obilico prijetnih spominov ozirajo v komaj zaključeno sezono, obenem pa z novimi spodbudnimi načrti že pripravljajo naslednjo sezono in kličejo na ponovno snidenje v septembru. AJ V Pordenonu 6. razstava antikvariata Danes popoldne bodo pordenonskem sej-^bsču odprli šesto pro-dajno razstavo antikva-['ata. Posebne te izvedbe bodo dela iz zbirke An-jika International, ki jih b°do avgusta letos dali d® ogled v Monakovem. £)cer pa bodo na sejmu, ^ ga prireja Orga.Fi.R. v ^delovanju s pordenon-*ko sejemsko ustanovo, sli na ogled in v pro-( 'ljo številne stare drago-;:e,le predmete, med kakimi bodo nekateri j^sv nenavadni, kot so Pr- japosnki meči iz 16. v°letja. Po današnji ot-°ritveni slovesnosti, ki ^ ko začela ob 17. uri, d sejem danes odprt do ute, jutri od 15. do '• v soboto in nedeljo <5 0cl 10.30 do 20. ure. Tri nova filozofska dela V prostorih Kluba Nove revije v Ljubljani so pred časom predstavili tri nova filozofska dela, ki so izšla v zbirki Phainomena, Proklo-ve Prvine bogoslovja, Schelerjev Položaj človeka v kozmosu in Ga-damerjeve Izbrane spise, ter novo številko revije z istim imenom. Prisotne je v imenu Nove revije pozdravil Niko Grafenauer, tiskovno konferenco pa je vodil urednik zbirke Dean Komel. V uvodnem posegu se je dotaknil vprašanja, ali se ob takih prevodih, ki nedvomno bogatijo našo kulturno zakladnico, odvija primerna filozofska diskusija. Ta ostaja na Slovenskem zvečine utirjena v okvir svetovnonazorskih opcij, kot dokazujejo tudi občasne ostre polemike in odprta pisma v časopisju. Naloga filozofskega mišljenja pa je danes pravzaprav v nekem »koraku nazaj«, ki naj bi razgrnil obzorje, v katerem se nahaja sleherni nazor kot tak. Omenjena nova dela s po- dročja hermetične filozofske tradicije, fenomenološke antropologije in hermenevtike ponujajo možnost, da izkusimo širino tega obzorja, saj so Proklos, Max Scheler in Hans-Georg Gadamer prvič predstavljeni v slovenskem knjižnem prevodu. Proklove Prvine bogoslovja (prev. Gorazd Kocijančič) se nam danes kažejo v novi luči. Proklos (410-485), Platonov naslednik na čelu Akademije, je dolgo veljal le za sistematizatorja žive mistike zgodnejšega neoplatonizma. V njem naj bi usahnila življenjska moč antične poganske misli. Preobrat v vrednotenju Proklovega dela pa je pokazal, kako je njegov sistem ena izmed najbolj harmoničnih miselnih tvorb zgodovine zahodne metafizike. Proklovo delo je namreč vplivalo na krščansko teologijo od Dionizija Areopa-gita preko spekulativne srednjeveške mistike do Leibniza in Hegla. Bogoslovje pri Proklu sicer ne zaznamuje vpetosti v religijsko tradicijo. V tem izrazu odzvanja aporetični smisel Aristotelove »prve filozofije« kot ontološke znanosti, ki bi segla v bistvo stvarnosti. Prevod Proklovih Prvin bogoslovja naj bi bil duhovni razgovor z enim od skrivnih in pozabljenih virov filozofskega mišljenja. Položaj človeka v kozmosu (prev. Borut Ošlaj) velja za temeljno delo filozofske antropologije. Njegov pisec Max Scheler (1874-1928) je v iskanju stičnih točk med Husserlovo fenomenološko metodo in pristopi etičnega, sociološkega in antropološkega proučevanja orisal metafizično razsežnost človekovega bivanja. Scheler motri človeka v sklopu te-lo-duša-duh, ta sklop pa obvisi nad osnovnim razkolom med vi-talno-nagonskim in duhovno-osebnim obeležjem bitja. Zanimanje za Schelerjevo filozofijo je bilo na Slovenskem zelo živo že po prvi svetovni vojni; na njena antropološka prizadevanja sta se na primer navezovala pedagog in kulturni filozof Karel Ozvald ter France Veber, utemeljitelj fenomenologije pri nas. Schelerjevo. delo je danes aktualno kot možen odgovor na identitetno krizo sodobnega človeka, ki se čedalje bolj poglablja. Hans-Georg Gadamer (roj. 1900) je eden najpomembnejših živečih filozofov. V njegovih Izbranih spisih (prev. Martin Benedik, Valentin Kalan, Branko Klun, Seta Knop, Aleš Košar, Alfred Leskovec in Franci Zore) zasledimo težnjo k trajno odprtemu zgodovinskemu razgovoru, ki zaživi v poskusu ovrednotenja izročila. Spodbudo za lastna hermenevtična izhodišča je Gadamer našel pri Heideggrovih predavanjih v Mar-burgu z naslovom Hermenevtika fakticitete, ki so se osredotočala predvsem na zgodovinskost razumevanja in jezikovno posredo- vanje -smisla. Gadamerjeva učinkujoča zavest v nasprotju s Heglovim absolutnim duhom ne stremi za sovpadanjem resnice in metode, marveč spoznava, da noben medčloveški pogovor ni končan in dokončen. Pogoj možnosti medčloveškega sporazumevanja je prostor odprtega srečevanja, ki od nas na poseben način terja odgovornost do drugega. Revija Phainomena st. 25-26 je posvečena prikazu prepleta stičišč in razhodišč etike in poetike. Ob Girardovi teoriji lustracije, ki sodi kot sporen politični pojem v okvir aktualnih polemik, najdemo tri pomembne tekste s področja filozofske hermenevtike (Schleierma-cher: Hermenevtika in kritika s posebnim ozirom na Novo zavezo, Dilthey: Nastanek hermenevtike, Ricoeur: Kaj je tekst?) in troje Heideggrovih zasnutkov iz Prispevkov k filozofiji ter nekaj študij, ki obravnavajo nakazana vprašanja. Jan Bednarik VIDEM / 18. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA RAZGOVOR / SILVANO AGOSTI Udeležil se je bo tudi MePZ Oton Župančič Štandreški zbor bo v Vidmu nastopil v nedeljo, 30. maja »Odpreti je treba svet, kot so storili z umobolnicami« Snemal bo film v Gorici MeSani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža se bo letos udeležil 18. Deželne pevske revije, ki jo prireja združenje USCI (Unione societa corali) v sodelovanju z videmskim USCF (Unione societa corali del Friuli Venezia Giulia). Revija bo potekala 28. in 30. maja v Vidmu in na njej bo sodelovalo sedem zborov, Sest iz naSe dežele, eden pa iz Veneta. Revija se bo odvijala v dveh večerih: prvi veCer bo v petek, 28. maja in bo posvečen sakralni glasbi. Tega dne bodo ob 20.45 na Santuario delle Grazie v Vidmu peli Štiri zbori: zbor Panarie iz Artegne, zbor Vox Ju-lia iz Ronk, zbor G. Tomat iz Spilimberga in zbor Tržaških mestnih redarjev. Drugi veCer bo namenjen ljudskemu in nesakralnemu repertoarju in bo v nedeljo, 30. maja ob 17.30 na videmskem gradu. V grajski veliki dvorani bodo peli trije zbori: zbor Audi-te Nova iz Starancana (bil je uvršCen v elitno kategorijo revije Corovivo ’97), meSani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža in zbor iz Veneta. Štandreški meSani pevski zbor Oton Župančič se prvič v svoji zgodovini udeležuje te prireditve: ob tej priložnosti bo nastopal pred italijanskim občinstvom kot predstavnik slovenskih zborov v Italiji. Za štandrežke pevce je to zelo pomembna in zahtevna izkušnja. Pevska dejavnost je prisotna v društvu Oton Zupančič že od ustanovitve društva samega, to je od 11. novembra 1945. Iz zapisnikov sej društvenega odbora izhaja, da je štel pevski odsek 1945. leta kar 64 elanov; začetno je sicer zbor deloval samo v moški zasedbi. V prvih povojnih letih so bili pevci precej aktivni: imeli so veliko nastopov. Zanje sta skrbela Franc Lupin in Dori KlavCiC. Kasneje je nastal tudi mešani pevski zbor, ki je imel svoj prvi nastop 18. februarja 1952: ob tej priliki so namreč odprli nov sedež prosvetnega društva Oton Zu- pančič. Zborovska dejavnost je malce zamrla v drugi polovici petdesetih let in je ponovno zaživela šele v šestdesetih letih. Januarja 1962 je Franc Lupin ustanovil otroški zbor, ki je postal zelo uspešen, saj je že aprila meseca istega leta imel prve nastope in je kasneje celo pel na tržaškem in nato še na koprskem radiu. Leto 1965 je pomemben mejnik v zgodovini zbora Oton Zupančič: tedaj je namreč nastal nov moški zbor, ki so ga sestavljali zelo mladi fantje. Tudi tokrat je njihov dirigent bil Franc Lupin. Kmalu je pevska dejavnost moškega pevskega zbora postala osrednja dejavnost društva Oton Župančič. Zbor je v tistih letih žel velike uspehe in to ne samo na vaški ravni, ampak tudi v širši okolici. Leta 1969 so pevci aktivno sodelovali pri raznih spominskih prireditvah ob stoletnici štandreške Čitalnice in njihov pevovodja Franc Lupin je tedaj prejel celo Gallusovo odličje. 15. oktobra 1970 je vodstvo zbora prevzel pevovodja Ciril Silič iz Vrtojbe; tedaj se je moški zbor tudi znatno okrepil. Moški pevski zbor je kvalitetno zelo rasel z novim pevovodjo: Silič je hotel namreč spremeniti štandreški zbor v reprezentančni zbor. V letih 1972 in 1973 so Stan- drežci imeli mnogo nastopov in so se stalno izboljševali. Žal je pevovodja Silič umrl 19. oktobra 1973. leta. To je bila velika izguba za štandreški moški zbor, saj je bil njihov pevovodja prava gonilna sila za vse. Težko nalogo dirigenta je prevzel prof. Ivan Mignozzi. Pod njegovim vodstvom je zbor nastopil 21. marca leta 1974 v dvorani go-riškega gledališča Giuseppe Verdi, kjer je bila Primorska poje. 11. novembra 1974 so pri društvu Oton Zupančič ustanovili tudi ženski pevski zbor, katerega je prav tako vodil prof. Mignozzi. Delovanje obeh zborov se je nadaljevalo tudi v letu 1975: takrat je moški zbor vodil Aleš Hoban, ženskega pa Simon Benko iz Brij. Kmalu sta zbora začela nastopati skupno, v mešani zasedbi. Petje je tako postalo osrednja dejavnost društva Oton Zupančič. Leta 1976 so delovali kar štirje zbor: moški, ženski, mešani in pa otroški. V sedemdesetih letih je vodenje otroškega zbora prevzela Elda Grauner Nanut, ki je nato postala pravi steber pevskega odseka društva Zupančič. Gospa Nanutova je potrpežljivo v otrocih gojila veselje do petja; otroški zbor je štel lepo število elanov in mnogi tedanji mali pevci so dandanes v mešanem pevskem zboru. Pevska dejavnost je z od- prtjem Doma Andrej Budal doživela pravi razmah: vsi zbori so redno vadili in nastopali na _ mnogih prireditvah, med katerimi tudi v Kopru. Leta 1978 je odbor Primorke poje poskrbel za tisk gramofonske plošče LP, in tu je bilo registrirano tudi petje štandreškega zbora Oton Župančič. Zal je to leto tudi žalostna točka za zbor, kajti 25. septembra je umrl nekdanji pevovodja Franc Lupin. 85-letni štandreški vaščan je bil v povojnem delovanju nenadomestljiva osebnost: vsestransko aktiven je vodil pevske zbore in bil do zadnjega prisoten na vseh vaških prireditvah in sestankih. V zadnjih sedemdesetih letih in na začetku osemdesetih let je bil ženski pevski zbor Oton Zupančič zelo uspešen,' moški pa so izgubili zagnanost iz začetnih let, peli so le v mešani zasedbi. Štandreške pevke so 1981. leta pele na otvoritveni svečanosti Kulturnega doma v Gorici. 1985. leta se je mešani pevski zbor Oton Zupančič - ženski zbor ni veC deloval posamezno - ponovno okrepil z novimi elani in poleg otroškega je pričel delovati tudi mladinski zbor. Vse zbore je tedaj vodila Elda Nanut. Leta 1987 je mešani pevski zbor dobil novega pevovodjo: to je bil Miran Rustja iz Brij. On je zbor vodil celo desetletje. Dandanes šteje zbor šti-rindvajset pevcev. Z letošnjo sezono imajo štandreški pevci novo dirigentko, Tržačanko Anastazijo PuriC. Mlada pevo-vodkinja je v zbor prinesla novo energijo in zagon. 28. marca letos so nastopili v Terski dolini in navdušili prisotne. V nedeljo, 30. maja bo mešani pevski zbor Oton Zupančič v Vidmu izvajal sledeče pesmi: Lip a j ma stara Uida v priredbi Pavla Merkuja, Jabolko rudeCe v priredbi Jakoba Ježa, Tri Cadr-ske - Mirna, Žalostna, Smešna v priredbi Marjana Gabrijelčiča in Dajte, dajte - ljudska istrska v priredbi Alda Humarja. (dah) Junija bo režiser in pisatelj Silvano Agosti začel snemati nov film v umobolnici v Gorici. Pred tem bodo Agostiju posvetili dvodnevno retrospektivo, do pogovora z njim pa je prišlo pred dobrim mesecem, ko je režiser prišel na obisk v Trst. Glavni junak vašega filma L‘uomo proiettile (1995) je Človek, ki je ugotovil, da ni delo nic drugega kot sodobna oblika zasužnjenosti, ko je človek gospodar nad drugim človekom. Preko dela lahko po naši želji in sebi v korist upravljamo telo, roke in misli drugega človeka. To se ne zgodi samo enkrat, ne traja samo en mesec, ampak se dogaja skozi celo življenje. Veliko ljudi se bo, po dolgem življenju posvečenemu delu, ob upokojitvi zbudilo v starih letih. Imeli bodo občutek, da so preživeli ne samo nesreče, temveč tudi življenje nasploh. Čutili bodo, da življenja niso spoznali in ostal jim bo dvom, da so sploh obstajali, to vse izhaja iz vašega filmskega razmišljanja. »Moja filozofija življenja je zelo enostavna. Tako kot konji in mačke imam tudi jaz določene osnovne potrebe, ki jim moram zadostiti. Odkar sem odšel od doma, ko sem bil star sedemnajst let, je moje življenje srečno, predvsem ker posvečam obveznemu, prisilnemu delu, tistemu delu, ki podreja štiri petine človeštva, samo en dan na teden. Se pravi, da delam samo en dan in ostalih šest dni živim, se igram in ustvarjam. Privoščim vsem, da bi se prej ali slej tudi sami ravnali tako.« Galebov prispevek za bralno značko Deveta številka Galeba je bogatejša za osem strani in za obsežnejšo rubriko Solarji pišejo in rišejo. Uredništvo je posebno pozornost namenilo sestavkom in risbicam osnovnošolcem s Tržaškega, saj je objavilo prispevke učencev šol »Josip Ribičič« (Sv. Jakob),_ »Alojz Gradnik« (Repentabor), »Pinko Tomažič« (Trebče), »France Bevk« (Opčine), »Stanko Gmden« (Sempolaj), »Albert Sirk« (Križ) in »Marica G. Stepančič« (Sv. Ana), ob teh pa še nekaj prispevkov osnovnošolcev iz Vipave in Žalca. Objavljeni izbor je sila pester, kot je tudi spomladansko pisana vsebina revije. Med ilustracijami, ki so posebna Galebova odlika, pa smo tokrat izbrali PalčiCevo k tekstu Marjana Tomšiča Martova velika junaštva. Smo paC v Času podeljevanja bralnih značk in TomšiCev-PalCiCev prispevek sodi med »obvezne vaje«. ŠTANJEL / STOLP NA VRATIH Kipi Andreja Pibernika Razstava mladega umetnika bo na ogled do konca junija S kiparsko razstavo Andreja Pibernika iz Kranja nadaljujejo v razstavišču Stolp na Vratih v Štanjelu uspešno serijo odmevnih razstav, ki si jih ogleda veliko število obiskovalcev. Andrej Pibernik, rojen 1961 v Kranju, se je po konCani gimnaziji v Kranju vpisal na Akademijo za likovno umetnost -smer kiparstva v Ljubljani in zaCel samostojno ustvarjalno pot. Sedaj pa je kot risar zaposlen na zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Razstavlja od 1982 leta dalje in z razstavo v Štanjelu se prvič predstavlja na Primorskem. Tokrat je na ogled postavil 43 kipov manjših dimenzij, v Zgani glini in različnih figuralnih položajev. Gledalcu se Pibernik predstavlja z bolj ali manj celovito gmoto, sestavljeno iz posameznih, geometričnim telesom podobnih oblik, ki so med seboj povezane v mehko potekajočih linijah. Dojemamo jih kot pogled na človeka od daleC, ko se nam predstavlja v različnih položajih telesa, a pri tem razločimo le najosnovnejše oblike, glavo kot kroglo, noge in roke kot valje, vse drugo pa je bolj ali manj nevidno. Človeški obrazi nas spominjajo na maske, saj so obdelani le spredaj, zadaj pa so votli. Iz njih veje bivalska groza in tesnoba. Med razstavljenimi deli zasledimo tudi avtorjev portret z naslovom samo-spoznavanje in plastiko Primoža Trubarja. Razstava bo v Štanjelu na ogled do konca junija. Olga Knez Kako je to mogoče izvesti? »Ko razumeš, da je to tvoja osnovna in sveta pravica, najdeš tudi naCin, da bi, skupaj z drugimi, našel pravo rešitev.« Vi ste režiser, ki se je preizkusil tudi v pisanju, saj je L‘uomo proiettile izšel tudi v obliki romana, poleg tega ste objavili še knjige II gudice, La vit-tima, L‘assassino, Uova di Garofano in La ragion pura, veliko pozornosti posvečate človekovi osebnosti skozi analizo podzavestnih mehanizmov, kjer najraje raziskujete dinamike čustev. Rezultat take raziskave je npr. film D‘amore si vive. »S prijateljem iz Parme, Mariom Tommasinijem, ki veliko dela na socialnem področju, sva opazovala mlade in ugotavljala, kako so žalostni, kako so senilni. Ne znajo se pogledati, pred drugimi se ne poljubijo, se ne pobožajo...Pomislil sem, da se vedejo tako, ker ne poznajo čustev, ker ni prave srčne kulture. Tako sva se odločila za raziskavo v Parmi. V treh letih sem govoril s približno 6000 ljudmi in ostalo jih je tistih 6, ki jih vidimo v filmu.« Tako v knjižnem kot v filmskem pripovedovanju se radi vračate v otroška leta; žive slike spominov se v vaših zgodbah prepletajo z doživljanjem odraslih in se ponujajo kot idealno, vzporedno življenje. Vaši junaki prej ali slej odkrijejo svet, ko ga znajo pogledati skozi oči otroka. Otroštvu ste tudi posvetili film Uova di garofano. »Uova di garofano je zgodba mojega otroštva med vojno, ko sem razumel, da med vojno življenje išče zatožišče med otroci in, da na odraslih ostaja samo sled smrti. Potem sem odkril, da se to na žalost nadaljuje tudi med tako imenovanim časom miru. Na našem pla" netu je človeštvo še zaprto. Planet je treba odpreti, tako kot je Basaglia odprl umobolnice. Treba je razumeti, zakaj dve milijardi ljudi trpi lakoto, medtem ko ostali živijo v razkošju in razmetavajo-Med nami se dogajajo iste stvari, ki so se v malem dogajale v umobolnicah- Zato bom odprli planet, tako kot so odprli norišni ce.« V naslednjih tednih boste začeli s snemanjem novega filma, II muro, 1° bo posvečen delu Franca Basaglie. »Ko je bil tukaj Basaglia, je bilo vse to, ^ar, V10 dimo še danes, podobo^ glasbi. Sedaj je bolj P0^ dobno prozi, primanjkuj nekaj poezije. Imam P občutek, da se bo med ^ lom ustvarila nova P zija in izkoriščam Prl °y nost, da povabim vse, bi radi sodelovali, da P dejo v Gorico na ® manj e filma.« KAŠMIR / ZAOSTROVANJE MED INDIJO IN PAKISTANOM EU / ZA STABILNOST IN PRIDRUŽEVANJE Indija proti gverilcem uporabila tudi letala Pakistan zagrozil z možnimi povračilnimi akcijami SRINAGAR - Indija, ki se v Kašmirju spopada s pakistanskimi gverilci, je včeraj tam prvič uporabila vojno letalstvo. Gre za najhujšo eskalacijo indij-sko-pakistanskega konflikta po lanskih preizkusih jedrskega orožja v obeh državah. Letala so bombardirala gorato območje Kašmirja, kjer naj bi se po podatkih indijskih vojaških virov skrivalo kakih 400 muslimanskih gverilcev. Ti naj bi v Indijo prišli iz Pakistana ob kritju pakistanskega topništva, Paksitan pa je indijske obtožbe o pomoči gverilcem zavrnil. Pakistan je zaradi zračnih napadov Indiji zagrozil s povračilom. V napadih indijskih zračnih sil so bombe padle tudi na pakistanski del Kašmirja, vendar niso povzročile škode, je danes sporočil tiskovni predstavnik pakistanske vojske. »Pakistan si pridržuje pravico, da izvede maščevanje na način, ki se mu zdi primeren,« je izjavil tiskovni predstavnik, ki je še poudaril, da Pakistan ne želi, da bi se spor zaostril, istočasno pa je opozoril, da bi se spor lahko razširil. K zmanjšanju napetosti med državama prav gotovo ne bo prispevalo včerajšnje testiranje nove rakete vrste zemlja-zrak, ki so jo Indijci izstrelili včeraj. Raketa ima domet 50 kilometrov, spada pa v okvir indijskega raketnega programa, ki razpolaga tudi z raketami dometa do 2000 km, ki so oborožene z jedrskimi konicami. Na bBžnjm vihu EUvK&nufudi o novih komisarjih BONN - Osnovne usmeritve za imenovanje novih evropskih komisarjev bi po mnenju nemške vlade morali postaviti na vrhunskem srečanju EU, ki bo 3. in 4. junija v Kolnu. Nemčija, ki do konca junija predseduje uniji, je namreč prepričana, da se bodo na vrhu pokazale težnje posameznih držav, katerih predsedniki oziroma premierji imajo skupaj z Romanom Prodijem nalogo izbrati nove komisarje. Kancler Schroder bo nadaljeval svoja telefonska posvetovanja s kolegi petnajsterice, o nemških komisarjih pa je dejal, da bodo znani šele potem, ko bo razjasnjeno vprašanje pristojnosti. Kot je znano, je najbolj občutljivo imenovanje bodočega komisarja za skupno zunanjo politiko in varnost. Ocalan: Famesina proti diskriminaciji italijanskega tiska RIM - Po odločitvi turških oblasti, da agenciji Ansa in vsem ostalim italijanskim novinarjem ne dovoli akreditacije na procesu proti voditelju kurdske stranke PKK Oca-lanu, je italijansko zunanje ministrstvo včeraj napovedalo »uradne korake«. Na Famesini so včeraj povedali, da so že posegli pri turških diplomatskih predstavništvih v Rimu in pri oblasteh v Ankari, od katerih so zahtevali »dostop italijanskih novinarjev, brez vsake diskriminacije, do vseh faz procesa proti Ocalanu«. Zaskrbljenost zaladi diskriminacije italijanskih Časnikarjev je včeraj izrazil tudi njihov sindikat FNSI, ki je poudaril, da je ukrep naperjen proti svobodi tiska in torej proti vsem italijanskim državljanom. Napori za umiritev razmer na Balkanu Makedonija in Albanija v prednosti, kasneje še sporazumi s Hrvaško, BiH in Jugoslavijo BRUSELJ - V širšem kontekstu prizadevanj mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer na Balkanu je včeraj Evropska komisija predlagala, naj Evropska unija državam zahodnega Balkana ponudi novo vrsto pridružitvenih sporazumov: sporazume o stabilnosti in pridruževanju. Bruselj je v predlogu, ki ga bo prihodnji ponedeljek uradno predstavil zunanjim ministrom petnajsterice, Makedoniji nakazal, da je prva v vrsti za sklenitev tovrstnega sporazuma, kot druga pa ima te možnosti Albanija. Možnost nadgraditve odnosov na takšno pogodbeno raven Evropska komisija v predlogu daje tudi ostalim trem državam, ki jih obravnava v sklopu svoje politike regionalnega pristopa: Hrvaški, Bosni in Hercegovini pa tudi ZR Jugoslaviji. Medtem ko slednja, kot je opozoril van den Broek, za takšen korak za zdaj ne izpolnjuje niti temeljnih pogojev, se bosta za boljše možnosti precej morali potruditi tudi Hrvaška in BiH. Po drugi strani pa bi pogajanja z Makedonijo o sklenitvi sporazuma o stabilnosti in pridružitvi utegnila steci že letos jeseni, nekoliko kasneje pa tudi z Albanijo. Evropska komisija je predlog o takšni krepitvi odnosov z državami zahodnega Balkana pripravila na podlagi pobude nemškega predsedstva EU, sprejetega na strani celotne petnajsterice, o ustanovitvi pakta za stabilnost na Balkanu. Po razlagi komisarja van den Broeka gre za dolgoročno strategijo, ki državam zahodnega Balkana nudi možnost za približevanje EU, vključno z možnostjo kasnejše »polne integracije v evropske strukture«. Evropska komisija v predlogu državam tako pri sklepanju novega tipa pridružitvenih sporazumov kot možnosti za kasnejši vstop v EU zagotavlja individualno obravnavanje. Sklenitev sporazuma o stabilnosti in pridružitvi je le »vrhunec« strategije stabilizacijskega in pridružitvenega procesa, ki ga Evropska komisija predlaga kot nadgradnjo sedanjega regionalnega pristopa do omenjenih držav. Proces je državam odprt, ne glede na izpolnjevanje pogojev za sklenitev sporazumov. V okviru procesa bo po predlogu Bruslja EU spodbujala razvijanje gospodarskih in trgovinskih odnosov z in v sami regiji - van den Broek je kot primer omenil možnost kasnejšega oblikovanja prostotrgovinskega območja -, državam bo nudena gospodarska pomoC, pomoč v prizadevanjih za demokratizacijo in ustrezno preobrazbo institucij. Za leto 1999 je s strani EU za pomoč regiji na voljo nekaj več kot 700 milijonov evrov. Evropski komisar van den Broek je včeraj zagotovil, da s pobudo, ki balkanskim državam ponuja možnost za kasnejšo vključitev v EU, unija ne spreminja odnosa do držav, ki so »trdno vpete« v proces vstopanja v povezavo. S temi državami ima unija sklenjene Evropske sporazume, ki so drugačni od predloženih sporazumov za balkanske države, je opozoril van den Broek. Evropski sporazumi so del procesa vključevanja v EU, medtem ko komisija za balkanske države predlaga šele priprave na začetek pogajanj o sklepanju sporazumov o stabilnosti in pridružitvi. Razlika je popolnoma jasna, je poudaril van den Broek. Pobudo o novi vrsti pridružitvenih sporazumov za balkanske države je Evropska komisija predstavila skupaj z rednim poročilom o napredku v teh državah. Medtem ko je Makedonija deležna največ j ih pohval in Bruselj napoveduje, da bo poročilo o možnosti za začetek pogajanj o sporazumu predvidoma pripravil že prihodnji mesec, Albaniji pa ob pohvalah nakazal možnost na ta korak, so bile tri »daytonske države«, Hrvaška, BiH in ZRJ, deležne kritik. Hrvaška tako še naprej ne bo deležna pomoči iz programa Phare, ki ga je unija zaradi kritike o neizpolnjevanju dayton-skih zahtev, zanjo zaprla leta 1995. Van den Broek je posebej opozoril na pomanjkljivosti volilne zakonodaje, na odnos do vračanja beguncev in politike do medijev. Tudi BiH za zdaj ostaja izključena iz programa Phare, čeprav so iz tega naslova že financirani določeni projekti v tej državi. V luCi kosovskega konflikta je komisija opozorila ne le na neizpolnjevanje pogojev ZRJ za krepitev odnosov z unijo, temveč tudi na neprimernost razprav o takšnih korakih. Državi bo pot za izgradnjo odnosov z EU, vključno z možnostjo sklenitve sporazuma o stabilnosti in pridružitvi, odprta, ko bo izpolnila ustrezne pogoje. Medtem bo še vedno prejemala Človekoljubno pomoč in pomoC za demokratizacijo, ki je geografsko gledano omejena predvsem na Kosovo in Cmo goro. Omejena pomoč v Srbijo prihaja le za podporo neodvisnih medijev. (STA) NEW YORK - Poročilo o vohunjenju Kitajske in kraji skrivnosti najmodernejšega ameriškega jedrskega orožja, ki je bilo objavljeno šele po petih mesecih, potem ko ga je posebni kongresni odbor pod vodstvom republikanca Christopherja Coxa sestavil, je v ZDA sprožilo pravi politični vihar. Poročilo ugotavlja, da je Kitajska v 20 letih posodobila svoje zaloge jedrskega orožja s pomočjo podatkov, ki so jih njeni vohuni nakradli v ameriški laboratorijih, ter s pomočjo sodelovanja z ameriškima podjetjema Loral in Huges, ki se ukvarjata z izstreljevanjem satelitov. Administracija predsednika Billa Clintona se je na poročilo odzvala pozitivno, kitajski predstavniki v ZDA pa so ga označiti kot popolnoma neutemeljen poskus blatenja Kitajske. Jastrebi v republikanski stranki že zahtevajo odstop vsaj dveh članov administracije, pravosodne ministrice Janet Reno in svetovalca za nacionalno varnost Samuela (Sandyja) Bergerja, ki naj bi bila odgovorna za prepočasen in neustrezen odriv na odkritje primerov vohunjenja v laboratorijih. Coxovo poročilo ugotavlja, da je Kitajska začela vohuniti pred 20 leti in si do danes pridobila informacije, ki so ji omogočile narediti ogromen preskok pri razvoju jedrske oborožitve. Skorajda zastonj v primerjavi z dolgimi leti dela in truda ter milijardami dolarjev porabljenih 23 dosego stopnje, na kateri so danes ZDA Slede oborožitvene tehnologije. Poročilo bdi, da so kitajski vohuni uspešno izkoriščali pomanjkljivo varnost v ameriških iaboratorijih in kradli informacije, taka ^janja pa naj bi še vedno potekala. Kitaj-sba naj bi si tako od ZDA priskrbela po-bebne informacije za razvoj nevtronske VOJAŠKO VOHU N S T V O Coxovo poročilo o kitajskem vohunjenju pretreslo ZDA bombe in številnih drugih posodobitev na področju jedrskega orožja. V objavljeni verziji poročila niti ni vseh podrobnosti, ker je ameriška vlada prepovedala objavo nekaterih delov zaradi grožnje nacionalni varnosti. Objavljeno je le 70 odstotkov omenjenega poročila, ki pa se bere kot vohunski roman. V delu poročila je opisan tudi dogodek, ko je kitajski državljan agentom CIA predal zaupne vojaške dokumente z dokazi, da ima Kitajska določene vrste jedrskega orožja, ki bi jih morale imeti le ZDA. CIA je kasneje ugotovila, da naj bi tega kitajskega državljana z dokumenti opremila prav kitajska vlada, da bi seznanila ZDA s svojimi zmogljivostmi. Zakaj naj bi Kitajska to storila, pa poročilo ne razloži. Večina kraj jedrskih skrivnosti je bila odkrita v času Clintonove admininistra-cije, čeprav naj bi vohunska mreža delovala najmanj dve desetletji od 70. let naprej. Poročilo je sicer napisano v »nevtralnem« tonu in ne kaže s prstom na krivce, zato pa so toliko ostrejši nekateri člani republikanske stranke, ki kažejo s prstom na Clintonovo vlado, ki naj hi zaradi svoje politike sodelovanja s Kitajsko žrtvovala nacionalne interese ZDA. Zaradi tega kar dežujejo domneve in obtožbe o finančnih škandalih v zvezi s prepovedanim finan- ciranjem Clintonove kampanje in demokratske stranke z denarjem, ki ga je preko poslovnežev azijskega rodu domnevno nakazovala kitajska vlada. Guverner Texa-sa, ki velja za kandidata z največ možnostmi, da si pridobi republikansko nominacijo za predsedniške volitve leta 2000, George Bush se je po dolgem času izzvil iz molka in javno ugibal, zakaj administracija ni storila nič, ko je izvedela za vohunjenje. Dejstvo, da naj bi Kitajci uspešno vohunili že za časa predsednikovanja njegovega očeta Georga Busha, pa je »diplomatsko« zanemaril. Clinton sam se je na poročilo odzval z umirjenimi toni, ga ocenil kot sprejemljivega in obljubil, da bo vlada upoštevala večino od skupaj 37 priporočil za izboljšanje varnostnih razmer vsebovanih na koncu poročila. Obenem pa je dejal, da Kitajska pač, tako kot tudi druge države, skuša priti do ameriških skrivnosti. Clinton se je znašel v težavah zaradi svojega zanikanja, da bi kaj vedel o vohunjenju, čeprav poročilo trdi, da naj bi bil z vohunstvom seznanjen v začetku leta 1998. V slogu škandala »Monica Lewin-sky« predsednik zdaj trdi, da je v začetku letošnjega leta novinarjem zanikal vedenje o »podrobnostih« vohunjenja, ne pa splošno vedenje, da Kitajska res vohuni in da so ga pač narobe razumeti. Clinton tudi ne razmišlja o odstavitvi Janet Reno in Sandyja Bergerja, čeprav naj bi bil prav slednji odgovoren, da podrobnosti o vohunjenju niso prišle do predsednika že leta 1996, ko so bile odkrite. Janet Reno pa obtožujejo, da ni poslušala priporočila FBI-ja in ukazala prisluškovanje nekaterim domnevnim vohunom v laboratorijih. Dodatne težave za Clintona pa pomeni dejstvo, da sta podjetji Loral in Huges največja donatorja demokratski stranki, Coxovo poročilo pa ju obtožuje, da sta Kitajcem nezakonito posredovala informacije, potrebne za izboljšanje delovanja raket za izstreljevanje satelitov. Posle z izstreljevanjem komercialnih satelitov s kitajskimi raketami je odobril že predsednik Ronald Reagan leta 1988, po nesreči raketoplana Discovery in zaradi omejenih možnosti izstreljevanja satelitov z ozemlja ZDA. Razlog za tako odločitev je bilo tedanje globalno razmerje sil, v katerem je bila največja nasprotnica ZDA Sovjetska zveza. Predsednik Geoige Bush je po krvavem zatrtju študentskih demonstracij na bgu Nebeškega miru prepovedal izstreljevanje satelitov s kitajskega ozemlja, Bill Clinton pa je posle ponovno odobril. Potem, ko so propadle tri nameravane izstrelitve satelitov iz mnogo cenejših kitajskih izstrelišč, so vodilni pri podjetjih Loral in Huges Kitajcem brez dovoljenja ameriškega State Departmenta svetovati kako izboljšati nosilne rakete, da več ne bi prihajalo do »izgub denarja«. Coxovo poročilo sicer nima nobenih dokazov, da so Kitajci te izboljšave prenesti na vojaške rakete, čeprav naj o tem ne bi bilo dvoma. Poročilo pravi le, da bi bilo presenetljivo, če Kitajci tega ne bi izkoristiti za izboljšave na vojaških raketah. Poročilo omenja celo paleto možnih, pričakovanih in sedanjih izboljšav, Američane pa najbolj skrbi izdaja skrivnosti o »najmodernejši in najbolj dovršeni« jedrski konici, ki so jo kdaj razvile ZDA z imenom W-88. Orožje je namenjeno premagovanju protijedrske obrambe, saj naj bi v osnovni jedrski konici bilo več manjših, ki bi se razkropile preden bi raketo uničila protiraketna obramba. Podatki pridobljeni z vohunjenjem pa naj bi Kitajcem omogočiti, da usmerijo resno grožnjo proti mestom na zahodni ameriški obali. Čeprav poročilo trdi, da so Kitajci po jedrski moči daleč zadaj za ZDA, pa naj bi jim vohunske informacije omogočile, da razliko zmanjšajo že v naslednjih nekaj letih. Kitajska naj bi za zdaj imela le nekaj (dva ati tri) silose za izstreljevanje strateških jedrskih raket proti ZDA, z vohunstom pa naj bi si pridobila tehnologijo, s katero ji bo v prihodnjih letih omogočeno izstreljevanje takih raket s posebnih mobilnih izstrelišč, ki jih je lažje skriti pred napadi. Ameriško javnost pa najbolj razburja ugotovitev v Coxovem poročilu, da Kitajska še vedno vohuni v ZDA, ker so varnostne razmere v jedrskih laboratorijih slabše kot na primer na nogometnih tekmah. (STA) GORICA Četrtek, 27. maja 1999 POKRAJINA / PREDSINOCI Z VELIKO VEČINO GLASOV Odobren pravilnik Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost Zadovoljstvo Brondolino in Grinovera, Primožič po je glosovol proti Pokrajinski svet je predsinoči z veliko večino odobril pravilnik Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost. S tem je konCno prižgal zeleno luC za umestitev tega posvetovalnega organa, ki je že precej let predviden po 86. Členu statuta Pokrajine, a doslej ni bil uresničen bodisi zaradi pomanjkanja politične volje za Časa prejšnje uprave kot tudi zaradi dolgotrajnega postopka in političnih nesoglasij znotraj statutarne komisije, ki je v tem mandatu pripravljala osnutek pravilnika. Komisija je, kot smo že poročali včeraj, tudi po posegu samega predsednika uprave Gior-gia Brandolina, nazadnje odobrila kompromisno besedilo. Na predsinoCnji seji se je temu osnutku pridružil se drugi, ki ga je v imenu skupine Forza Italia predložil svetovalec Richiardi (ta se je znašel v dokaj Čudni vlogi, saj je tudi predsednik statutarne komisije in je kot tak moral predstaviti tudi tam sprejeti skupni osnutek). Osnutek FI se je od skupnega v bistvu razlikoval po tem, da je pristojnosti konzulte skuSal omejiti na kulturno-je-zikovno dimenzijo, medtem ko so v skupnem besedilu komisije navedena tudi gospodarska in ekonomska vprašanja. Glede sestave organa pa je nasprotoval predstavništvu 9 občin z zgodovinsko in organizirano manjšinsko prisotnostjo (namesto slednjih in 3 izvoljenih v pokrajinskem svetu naj bi v pokrajinskem svetu izvolili 7 od 11 elanov konzulte) in zahteval naj se vključi tudi predstavnik ti. tretje krovne organizacije SGPS. Po drugi strani je svetovalec SIK Damjan Primožič glede sestave predlagal po 2 predstavnika SKGZ in SSO, da bi povečali težo civilne družbe v primerjavi s političnimi predstavniki, in predložil niz drugih popravkov za večjo težo konzulte in za odpravo nekaterih tehničnih pomanjkljivosti v osnutku. Na seji je pretila nevarnost ostre kontrapozicije in mučnega glasovanja številnih amandmajev k posameznim členom. Znaki te- ga vzdušja so se že kazali v navzkrižnih obtožbah med vedno in opozicijo, ki sta druga drugi očitali poskus politične Spekulacije na račun manjšinske problematike. Na predlog svetovalke Marcolinijeve so zato prekinili sejo in sklicali sestanek načelnikov svetovalskih skupin. Na njem so se dogovorili, da tako ena kot druga stran umakneta alternativni osnutek oziroma amandmaje in da se pravilnik odobri brez sprememb, tako kot so se o njem dogovorili že v statutarni komisiji. Tej rešitvi je nasprotoval edinole svetovalec Primožič, ki je nazadnje tudi na prigovarjanje kolegov v večini umaknil amandmaje, glasoval pa je proti pravilniku. Velika večina svetovalcev pa ga je odobrila: za je glasovalo 19 svetovalcev in sicer 13 iz vrst Oljke in SKP, predstavnik Severne lige Ferlat in dva neodvisna (nekdanja ligaSa Piotrow-ski in Marcelini), načelnik FI Zamparo in oba svetovalca NZ, vzdržala pa sta se druga dva svetovalca FI Zanetti in Richiardi in predstavnik CCD Battauz. Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin nam je po glasovanju izrazil veliko zadovoljstvo, da je pokrajinski svet s tako široko večino odobril pravilnik in s tem omogočil umestitev slovenske konzulte. Brandolin pri tem še posebej podčrtuje politični pomen soglasja iz vrst opozicije od Lige do neodvisnih in celo NZ, kar je po njegovi oceni»povsem osamilo grob protislovenski poskus skupine Forza Italia, ki je s predložitivjo ”protipravilnika“ skuSala preprečiti ustanovitev konzulte. Ta poskus je propadel in sama FI se je pri glasovanju razdelila.« Predsednik je tudi obžaloval, da je prišlo do nesoglasja s svetovalcem Damjanom Primožičem in pravi, da bo skušal zadevo Cimprej razjasniti in premostiti. »Mimo nezadovoljstva zaradi kakega določila obrobnega pomena v pravilniku«, pravi, »je politični rezultat pomembnejši. Sicer pa učinkovitost konzulte ne bo toliko odvisna od njenega pravilnika kolikor od sposobnosti njenih članov in sodelovanja z upravo, ki bo, kar se mene tiCe, maksimalno.« Brandolin napoveduje, da bo postopek za umestitev konzulte stekel, Cim bo kontrolni odbor potrdil pravilnik. Pokrajina bo pozvala občine in druge organizacije, naj Cimprej imenujejo svoje predstavnike, tako da bi do umestitvene seje prišlo predvidoma septembra. Z izidom glasovanja je zadovoljen tudi svetovalec Oljke-SSk David Grinovero, ki ugotavlja, da»Cetudi besedilo pravilnika morda ni povsem idealno, je vendar sprejemljivo. Pozitivno je to, da je široka večina vključno z desnico glasovala za konzulto, ki je s tem pridobila širšo politično legitimacijo in pomen. Pomemb- no je tudi to, da ni bila legitimirana samozvana tretja krovna organizacija in da ni prodrl poskus omejitve pristojnosti konzulte«. Grinovero tudi ocenjuje, da je imenovanje konzulte nov dokaz posluha in pozornosti do Slovencev, ki ju ta pokrajinska uprava izkazuje že od umestitve pred dvema letoma in da so ti politični pogoji jamstvo, da bo konzulta lahko učinkovito delovala. Drugačno je mnenje svetovalca SIK Damjana Primožiča, ki je kot rečeno glasoval proti pravilniku. To zadržanje je utemeljil z oceno, da se v tem osnutku ne prepoznava in da je koalicija za ceno kompromisa z opozicijo žrtvovala nekatere vsebinske postavke. »Krovni organizaciji, ki sta razčlenjeno prisotni v celi pokrajini, bosta zastopani tako in nic veC kot vsaka teritorialno omejena občina. V pravilniku ni specifično predvideno, da bi morali elani obvladati slovenščino, prisotne pa so še druge pomanjkljivosti. Zdi se mi, da se ponavljajo podobne napake kot na Goriški občini, kjer je konzulta povsem nepomembna. S takim pravilnikom bo pokrajinska konzulta morda lahko dobro delovala z upravo, ki je politično naklonjena Slovencem, nimamo pa nobene garancije za primer, da bi prišlo do političnega preobrata.« Na slikah (od leve): predsednik Giorgio Brandolin, David Grinovero in Damjan Primožič Kaj določa pravilnik slovenske konzulte PredsinoCi odobreni pravilnik Pokrajinske konzulte za slovensko skupnost vsebuje sledeča določila, ki jih objavljamo s strnjeni obliki: 1. člen doloCa, da je Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ustanovoljena na osnovi 86. Člena statuta Pokrajine in da ima sedež v palači Pokrajine. 2. člen opredeljuje konzulto kot pomožni organ uprave s posvetovalnimi pristojnostmi glede splošnih družbenih, kulturnih in gospodarskih vprašanj, ki so pomembna za slovensko narodnostno skupnost. Konzulta sme, s tem da izrazi svoje mnenje, opozarjati Pokrajino na primere, za katere meni, da škodujejo slovenski skupnosti ali omejujejo njeno svobodbo izražanje. Konzulta nadalje, kot predstavniški organ slovenske skupnosti, predoCa pokrajinski upravi problematike, ki zadevajo: a) kulturno življenje slovenske skupnosti in njegovo svobodno izražanje v okviru pokrajinske skupnosti; b) situacije in probleme povezane s specifičnimi dogodki, ki se kakorkoli dotikajo interesov slovenske skupnosti; c) predloge glede sodelovanja Pokrajine na za slovensko skupnost pomembnih manifestacijah in glede sodelovanja s sosednjimi skupnostmi; d) promocijo študij in raziskav o specifičnih aspektih prisotnosti in vloge slovenske skupnosti v družbenem, kulturnem in gospodarskem okolju pokrajine. 3. člen doloCa sestavo organa. Konzulta šteje 15 elanov, ki morajo biti poznavalci slovenske jezikovne in kulturne stvarnosti in imeti bivališče v goriški pokrajini. V roku 45 dni od umestitve pokrajinskega sveta imenujejo po 1 predstavnika občine Doberdob, Steverjan, Sovodnje, Ronke, Zagraj, Tržič, Dolenje, Krmin in Gorica; po enega Sindikat slovenske Sole, SGKZ in SSO; tri predstavnike izvoli pokrajinski svet (pri čemer vsak svetovalec lahko glasuje največ za dva, tako da se zagotovi tu-' di zastopstvo iz vrst opozicijskih skupin). 4. člen predvideva, da konzulta v svoji sredi izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje, podpredsednika in tajnika. Uprava dodeli za delovanje konzulte uslužbenca z znanjem slovenskega jezika. 5. člen določa postopke in podrobnosti glede sklicevanja sej, sklepčnosti, glasovalnih postopkov. Seje praviloma niso javne, lahko pa so nanje povabljeni zunanji subjekti; sej se vsekakor lahko udeležujejo pokrajinski svetovalci. 6. člen obravnava zapisnike konzultinih sej in predvideva, da se dostavijo elanom, predsednikoma pokrajinske uprave in pokrajinskega sveta ter načelnikom svetovalskih skupin. Zadnji stavek doloCa, da konzulti dodeljeni fiinkcionar poskrbi za morebitni prevod zapisnikov v italijanščino, iz Cesar je sklepati, da se seje odvijajo in zapisniki pišejo v slovenščini. POKRAJINA / RAZPRAVA Ali slovenska policija zares preganja tuje avtomobiliste? Pokrajinski svet je na torkovi seji posvetil precej Časa razpravi o domnevno grobem postopanju slovenske policije, ki da se še posebej znaša nad Goričani in italijanskimi avtomobilisti nasploh. To oceno je vseboval osnutek resolucije, ki sta jo predložila neodvisna svetovalca (ob sta izstopila iz Severne lige) Simone Piotrovvski in Monica Marcolini. Zahtevala sta, naj predsednik Pokrajine poseže pri slovenskih oblasteh, da se naredi konec»pre-ganjanju«in zahtevo podkrepila z navedbo primerov, ko naj bi slovenski policisti preostro postopali proti italijanskim avtomobilistom zaradi banalnih prekrškov (ker niso imeli prižganih luCi ali predpisanega kompleta za prvo pomoč) ali ker niso imeli s seboj dovolj tolarjev za plačilo globe. Resolucija je izzvala vneto razpravo, v katero je poseglo kar 12 svetovalcev. Večina jih je zavrnila polemični ton resolucije. Nekateri so poudarjali, da bi se morali vozniki prilagoditi zakonom države, kjer potujejo; drugi, da so si policije povsod podobne in da se tudi tostran meje tujcem dogajajo podobne nevšečnosti; tretji so spet opozarjali, da bi na slovenski meji morali bolje informirati tujce o tam veljavnih predpisih. Nazadnje je obveljala odločitev, da bo predsednik Brandolin posegel pri slovenskih oblasteh, da se izboljša informiranje in s tem preprečijo nesporazumi. Predložitelja sta vzela na znanje obvezo in umaknila resolucijo v pričakovanju predsednikovega poročila o opravljenih korakih. Skupščina konzorcija CISI Pokrajinski konzorcij CISI, ki skrbi za prizadete občane, se je znašel pred veliko finančno (likvidnostno) krizo. Dežela je namreč že pred enim letom odobrila naCrt in prispevek 839 milijonov lir, za financiranje posebnega naCrta pomoči in oskrbe hudo prizadetih občanov. Ob upoštevanju takega stanja je predsednik Konzorcija za jutri, 28. t.m. sklical skupščino, kjer bodo predstavniki občin in pokrajine odločali, kako iz slepe ulice. Skupščine se bosta predvidoma udeležila tudi odbornika Ariis in Romoli. Skupščina bo ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani. ŠTANDREŽ / PRILJUBLJEN DOMAČ LOKAL Prenovljena gostilna Pri Pavli Prevzela jo je Sonja Ščukovt, izkušena kuharica doma iz Brd Gostilna Pri Pavli v Standrežu je nekdaj slovela po dobri kuhinji in prijetno domači postrežbi. Prav na to tradicijo se želi navezati nova upraviteljica lokala, ki se ponovno vraCa v slovenske roke. Gostilno je prevzela Sonja Scukovt, doma iz Brd, ki je doslej delala kot kuharica v nekaterih zelo cenjenih gostilnah in restavracijah na Goriškem. Svoje izkušnje in kuharske skrivnosti bo sedaj uporabila v lokalu, ki ga bo sama upravljala in kjer bo gostom ponujala tako domaCe jedi kot druge specialitete, vse zalito z odličnim briškim vinom. Ob odprtju prenovljenega lokala je bilo v soboto prijetno družabno srečanje (na sliki -foto Bumbaca). RONKE Načrti za prehode Na torkovem zasedanju pokrajinskega sveta je svetovalec Zelenih Fio-relli postavil vprašanje glede stopnje dogovarjanja in izdelave načrtov za odpravo štirih železniških prehodov na območju med Ronkarni in Tržičem, kjer prihaja pogostoma do velikih prometnih zastojev. Predsednik Brandolin je pojasnil, da je družba Asarete, ki deluje v sklopu Državnih železnic, v dogovoru z občinama Ronke in Trzic ter v sodelovanju s Pokrajino pred" stavila nekaj različnih možnosti razrešitve pr° metnega vozla. Kar zade va stroške načrtovanja, ] pokrajinska uprava v oK viru programskega dog0 vora predvidela milij81^ lir, deželna uprava pa s_ z družbo Asarete dog0 varja o posegih na cel nem območju dežele. ugoden nakup vino merlot Friuli-Grove j4ft.QQA D.O.C. 72% Vo/, 0,75 I, 3.987 lir/l radijsko vodeni termometer/ura • brez kablov, enostavna nastavitev • oddaja zunanjo temperaturo po radijsih valovih na 433 MHz • odmeri temperaturo od -30° C do +70° C • polje oddajanja v zunanjosti do 40 m • napajanje na baterije, ki so vključene v ceno • samodejni prehod od sončne na poletno uro • zaslon z notranjo in trenutno temperaturo • zabeleži najvišjo in najnižjo temperature)^-,. sp,*r • notranja enota: 2 x 1,5 V rijaodp^nih vrste AA sli R 06, • zunanja enota: 2 x 1,5 V Hi vrste AAA ali R 03 ,900* komplet za balinanje • 8 krogel + 1 kroglica • v priročni škatli ^ om velik vodeni obroč "Lollipop • iz PVC-ja • z ročaji tlačilka za morsko blazino gumasta, z različnimi priključki 990* torba za kolesno krmilo iz najlona, enostavno nastavljiva, snemljiva in prenosna z jermenom, ki se nahaja v zgornjem delu, s priročnim prozornim žepom zc zemljevid električni vrtni krčilni stroj • 230 V, 475 W, • dolžina rezila 29 cm • s teleskopskim ročajem • mere: 1 1 3 x 29 x 34 cm /—"n i\ leto garantne \ / posebna ponudba žog za košarko iz najlona, prekrita z gumo, mera: 7 990* beach-volley s priročno tlačilko zagotavlja vedno točno napihnjenj' otroška T-shirt majica moška T-shirt majica * ' kratklml rokavl - enobarvna, z odtisom spredaj kopalke ZO fantka v različnih barvah • številke: M - XXI * 83% poliamida, 17% elastana • številke: 104 - 140 cm vino merlot Friuli-Grave JftOOA D.O.C. 72% Vo/, 0,75 I, 3.987 lir/l_______ originalno nemško pivo - 4,9% Vol. svetlo pivo, z nizkim kvašenjem 0,51, 1.380 lir/l OVU liker Limoncino 30° ^ originalni recept 70 d, 9.271 lir/l vodka z breskvijo, 24° primerna za long drinks JK 70 d, 8.557 lir/l metin sirup za 4/6 litrov pijače ■■ 0,75 I, 3.987 lir/l jg|' jabolčni sok — VAA koncentriran 1 # W 1,5 I, 1.193 lir/l___________ | ^ sirup limona in mandarina / kivi in banana, 70 d, 4.271 lir/l omaka tortilla vabljivi mehiški okus 335 g, 7.433 lir/kg 990* enobarvna, v različnih barvah številke: 104 - 164 cm 990* £l0V morski copati iz EVA materiala, z zapenjanjem na ježek, barve: lila, zelena in modra, številke: 28 - 35 AAA* 3 posode za vaze iz bele keramike z reliefi, 3 različne mere: o 15 cm, v. 12,5 cm, ApibAAA* o 19 cm, v. 15,5 cm, W *** o 23 cm, v. 19 cm. copati za dom nezdrsni podplat iz EVA-materiala in blaga, podloga iz blaga, z vzorcem na pasu, podloženi, udobni številke: 36 - 40 x 990* skrinjica za nakit 1 z notranjim ogledalom ' pozlačene zaponke 1 barve: modra in cognac M900 1 AeT!KlE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 27.05.99 DO 2.06.99 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VEUAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV • VSE FOTOGRAFIJE 50 LE VZORČNEGA ZNAČAJA ■ VSE CENE SO NAVEDENE V ITI • KOLIČINE OMEJENE NA DRUŽINSKO UPORABO LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 GORICA / ENOTNI ODBOR ZA ZDRAVSTVO KRMIN / V NEDELJO V ZADRU2NI KLETI ^ OBVESTILA Niz novih pobud proti selitvi bolnišnice Podpisi za prenovo dosedanje bolnišnice Maksi stekleni »Melkizedek« Za Zdravljico novemu tisočletju Mejni prehodi odprti do 24. ure Enotni odbor za zdravstvo, ki je nastal pred nekaj tedni in ki si prizadeva, da bi goriska bolnišnica ostala na sedanji lokaciji v Ul. Vittorio Veneto, napoveduje vrsto novih pobud, s katerimi se bo zoperstavil načrtovani selitvi bolnišnice v objekt verskega reda usmiljenih bratov, ki ga je pred kratkim kupila Dežela. O novih akcijah je tekla beseda na ponedeljkovi seji omenjenega odbora, kjer so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: začetek zbiranja podpisov pod peticijo za dokončanje prenove splošne bolnišnice in proti selitvi v objekt Janeza od Boga; soočenje s predstavniki javnih ustanov o vprašanjih zdravstva, začenši s pokrajinsko upravo, ki je pobudnik Čezmejne zaveze; ponovno preverjanje možnosti za razpis posvetovalnega referenduma o bolnišnici, kar so pred kratkim poskušali izvesti Zeleni; stalno preverjanje podatkov, ki jih daje Zdravstvena ustanova glede organizacije dela v bolnišnici in proti nadaljnjemu krčenju oddelkov oziroma specialistične dejavnosti; srečanje in pogovori z Zupani vseh občin ob upoštevanju skorajšnje seje konference županov o vprašanjih zdravstva. Gornje sklepe so na seji odbora sprejeli soglasno in to na osnovi predlogov in zahtev, ki so bile iznešene na nedavnih javnih srečanjih o problematiki zdravstva. S takim načinom dela želi odbor pomagati pri oblikovanju javnega mnenja in predvsem nuditi interesentom - pacientom niz objektivnih informacij o raznih možnih razpletih. Odbor namerava po eni strani nuditi možnost razprave o tem vprašanju, ki ga poli- tične sile skušajo predstaviti povsem izkrivljeno. Po drugi strani pa želi javnosti razjasniti predvsem tri sklope vprašanj: da bo bolnišnica Janeza od Boga lahko služila namenu, je treba opraviti pomembna dela in zgraditi nov krak; tudi Ce bi do tega prišlo, se bo prenova in dograditev uresničila šele v roku petih ali šestih let; Ce bodo splošno bolnišnico iz sedanje lokacije preselili na drugi kraj mesta, odpade možnost, da bi ustanova pridobila na kakovosti storitev in novih službah, kar pa je možno le v okviru načrta integracije goriške in šempetrske bolnišnice. Odbor vabi občane in predstavnike javnih ustanov, da se takoj in odločno zavzamejo za pozitiven razplet tako pomeb-nega vprašanja. Za uspeh pa je treba strniti vrste in nastopati Čimbolj složno. V nedeljo bodo v Krminski zadružni kleti, v okviru pobude Odprte kleti, predstavili naj-veCjo steklenico na svetu »Melkizedek«. Naj... steklenica je visoka 91 centimetrov, tehta pa 42 kilogramov, napolnili pa jo bodo s 30 litri penečega se vina »Brut Cormons«, ki ga prie-lujejo prav v Krminski zadružni kleti. Steklenico so izdelali v steklarni San Vito al Taglia-mento, kjer so v prejšnjih letih oblikovali tudi posebne steklenice s katerimi se Krminska zadružna klet predstavlja na tržišču. V Krminski zadružni kleti računajo, da bodo na italijanskem in drugih tržiščih prodali lepo število steklenic penečega se vina in tako presegli rezultat iz leta 1996, ki so prodali 53 petnajstlitrskih steklenic »Na-bukodnozorja«. Sicer pa se bo v nedeljo, v Krminski zadružni kleti, do- gajalo še marsikaj. Tako bodo odprli razstavo slikarskih del Marinija, Doliacha, Cucita, De Gironcolija, Altierija, Di Puglie in Doliaca ter razstavo kiparskih del Zorata. Obiskovalci bodo lahko občudovali poslikane lesene sode ter prispevali za pomoč beguncem s Kosova. Gostom, oziroma obiskovalcem bodo v kleti ponujali 400 kilogramov polente, ki jo bo skuhala skupina »Polenter di Storo« iz Tridentinskega. Dan odprtih kleti pa bodo imeli v nedeljo, 30. maja tudi na slovenski strani Brd, ki jih bo mogoCe obiskati tudi v poznih večernih urah. Po posredovanju pokrajinske uprave in njenega predsednika Brandoli-na, bodo namreč trije maloobmejni prehodi v Steverjanu, Vi-polžah in na Plešivem odprti do 24. ure, za prehod pa bo zadostovala tudi veljavna osebna izkaznica. NOVICE Razstava J. Šubica še do sobote V galeriji Kulturnega doma v Gorici razstavlja priznani slovenski umetnik Jože Šubic iz Maribora. Doslej je razstava doživela ugoden obisk in pohvalne ocene stroke in ljubiteljev likovne umetnosti. Razstavo so zaradi zanimanja podaljšali še do konca tega tedna. Umik obiska je do vključno sobote, 29. maja, naslednji: od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi prireditvami. Poklicno izpopolnjevanje Zdravstvena ustanova prireja danes ob 18. uri, tečaj poklicnega izpopolnjevanja za zdravstveno in pomožno osebje ter za zdravnike splošne prakse. Govor bo o bolezni pljuč s posebnim ozirom na kronično bronhopneumopatijo. Predavanje bo v prostorih nekdanje šole za bolničarje. Razstava o Ani Frank Društvo prijateljev Izraela je pripravilo dokumentarno razstavo o Ani Frank. Odprli jo bodo danes ob 18.30 v sinagogi v Ascolijevi ulici 19. Razstava bo na ogled do 20. maja in sicer ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. Anna Frank se je rodila 12. junija 1929, umrla pa je Beigen-Belsenu marca 1945. Beograd - Kosovo, filmski večer, ki ga ne gre zamuditi Na posebnem večeru Beograd -Kosovo v okviru sezone Gorica ki-nema v organizaciji Kinoateljeja bodo v goriškem Kulturnem domu nocoj ob 20.45 predstavili dva filma: prvi je film Gorana PaskaljeviCa Sod smodnika (v Italiji je v distribuciji z naslovom»La polveriera«). Na beneškem festivalu so ga septembra lani sprejeli z velikim zanimanjem, v mesecu maju pa je prišel v redno distribucijo. Paskaljevič v svoji zgodbi o mestu Beogradu nakazuje prikrite klice balkanske tragedije in dušeCo klimo glavnega mesta Srbije in Jugoslavije pred to zadnjo vojno. VeCer v goriškem Kulturnem domu bo predstavil tudi noviteto in sicer tv dokumentarec Cesta bratstva in enotnosti, ki ga je režiserka Maja VVeiss predstavila pred dvema mesecema na 2. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Posnela ga je novembra 1988 na potovanju skozi nekdanjo Jugoslavijo, po poti “bratstva in enotnosti” od skrajnega severa bivše federacije do skrajnega juga, od njenega vzhoda do zahoda. Maja VVeiss odpotuje iz svojega rojstnega mesta Metlike, se pelje skozi Zagreb, Novi Sad, Beograd, poleti v Skopje in Črno goro, se vraCa skozi Prištino, Kraljevo, zavije v Republiko Srpsko in v Sarajevo. Srečuje ljudi, znane in neznane, prijatelje in sorodnike, in jih sprašuje o njihovem doživljanju bratstva in enotnosti. Dokumentarec s poti je posnet “v prvi osebi”, z občutkom in odnosom do ljudi, okolja in dogodkov. CELOVEC / NA POBUDO CENTRA V PODTURNU KINO GORICA KULTURNI DOM, Gorica kinema: VeCer Beograd - Kosovo: 20.45 »La polveriera« (Sod smodnika), rez. Goran Paskaljevič. Sledi: »Cesta bratstva in enotnosti«, rež. Maja VVeiss. vrrroRiA 117.30-20.00- 22.20 »The matrbc«. I. Keanu Reeves. VmORIA 3 18.15-20.15-22.10 »In dreams«. Rež. Neil Jordan. I. Annette Bening in Aidan Quinn. CORSO RdeCa dvorana: zaprto. Jutri 17.45-20.00-22.15 »Letters ffom a killer«. Modra dvorana: zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.15 »Te-rapia e pallottole*. Rumena dvorana: zaprto. Jutri 17.30-19.45-22.00 »Ed TV«. TRZIC EKCELSIOR 18.15-20.15-22.10 »Terapia e pallottole«. L Robert De Niro. Razstava del Borisa Benčiča V razstavni galeriji »II Mulino« v Morellijevi uhci bodo danes ob 19.30 odprli razstavo del Borisa BenCiCa, na katero vabi SGPS. O umetniku bosta spregovorila prof. Jože Dolmark in Alex Pintar, pozdravil bo Boris Gombač. Za glasbeno kuliso bo poskrbela pianistka in pevka Julija Voronko. Predavanje o darvinizmu Institut za versko in družbeno zgodovino prireja danes ob 18. uri v Državni knjižnici v Ul. Mameli 8 predavanje prof. VVentzela van Huyssteena iz ZDA, na temo »Dartvinizem in kreativizem v Ameriki«. Knjiga o taborišču Wagna Na pobudo pokrajinske uprave ter v sodelovanju z medobocinskim konzorcijem za kulturne dejavnosti na Tržiškem bodo danes v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu predstavili knjigo Paola Malnija o begunskem taborišču VVagna pri Lipnici na Štajerskem, v letih 1915-1918. V tem taborišču so bili predvsem begunci iz Furlanije in Bizjake-rije, pa tudi, Čeprav manjše skupine, beguncev iz slovenskih krajev nekdanej Goriško-Gradiščan-ske. Knjigo bo predstavil Franco Cecotti. Ob tem naj navedemo, da je v pokrajinskih muzejih do 6. junija postavljena fotografska razstava o taborišču VVagna. Hudo ranjena mopedistka Težke telesne poškodbe je v prometni nesreči za-dobila 76-letna R.F. iz Ronk, ki so jo prepeljali na zdravljenje na Katinaro, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Včeraj okrog 9. ure, ko se je peljala z motorčkom po ulici Čampi v Ronkah, je nerodno padla, ob tem pa udarila še v parkirani avtomobil. Poučen obisk zelenic in vrtov Pred tem so pripravili tudi izlet v arboretum Volčji potok Center za ohranjanje in vrednotenje ljudskega izročila v Podturnu je v aprilu in maju v celoti uresničil zastavljeni načrt delovanja. Poleg vodenih obiskov vrtov in parkov v mestu, je priredil tudi dva avtobusna izleta, v Voleji potok in v Celovec. Skupini, ki je obiskala koroško glavno mesto in si posebej ogledala mestne vrtove in zelenice, se je pridružil tudi predstavnik Mestne občine Nova Gorica, Mozetič. Udeležence (slikali so se se- veda pred znanim celovškim zmajem) je na ogledu spremljal ravnatelj občinske službe za parke in vrtove inž. Gerhard Seydel. Na občini pa so gostom pripravili tudi krajši sprejem. Gostje so bili prijetno presenečeni nad mejenostjo mesta - tudi starega dela - in nad pomenom, ki ga mestni upravitelji namenjajo zelenim površinam. Center iz Podturna bo v prihodnjih dneh priredil še en izlet. Tokrat bo pot peljala samo do bližnjega Panovca. E KONCERTI GLASBENA MATICA Gorica vabi na ZAKLJUČNE PRODUKCIJE: v torek, 1. junija, v avli GM, Ul. Croce 3 v Gorici; v Četrtek, 3. junija, v Kulturnem domu v So-vodnjah; petek, 4. jun., v Glasbeni sobi v Doberdobu. Vse produkcije bodo ob 18. uri. J PRIREDITVE UČENO IN UČITELJI OS J. Abrama v Pevmi vabijo na Čarobno junijsko noC. Prireditev bo v torek, 1. junija, ob 20. uri v KC L. Bratuža. KD SKALA - GABRJE vabi Koncert na borjaCu v soboto, 12.junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Ga-brjah. Nastopata bo moški zbor Skala in mešani zbor RdeCa zvezda iz Saleža. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo jutri ob 18. uri predstavitev zadnjih treh knjig Krožka za družbena vprašanja V. Scek: Vida Valenčič - Evropa narodov, Ivo Jevnikar - Slovenija in manjšine in Milica Kacin VVohinz - Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu. O delih bodo spregovorili avtorji. KD SOVODNJE vabi elane na letni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah danes ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD KREMENJAK iz Ja-melj vabi elane na redni občni zbor jutri ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. KD BRIŠKI GBRIC vabi elane na redni občni zbor v ponedeljek, 31. maja, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Bukovju. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Za otroke iz sovodenjske in do-berdobske občine bo urejen prevoz. Prijave v Dijaškem domu tel. 0481/533495. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine So-vodnje in Zadružne laeditne banke ter v sodelovanju z društvi, šolskimi ter župnija sidrni ustanovami baklado v soboto, 29. maja, na Peci. Odhod ob 20. uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava. PD STANDRE2 prireja ob Prazniku špaigljev fotografsld natečaj Podobe štandrešldh ljudi. Prispevke je treba oddati med 19. in 21. uro v soboto, 29. maja. Podrobnosti pri Dimitriju Brajniku, tel. 0481/21090. H SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih. IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba prireja izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta 23., 24. in 25. junija. Vpisovanje pri Mili. SPDG obvešča, da na sedežu društva (danes od 19. do 20. ure) vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev. Člani naj do 30. maja poravnajo strošek prevoza. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni avtobusni izlet v Miinchen, Nurnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali pri poverjenikih- LEKARNE DEŽURNA LEKARNA v GORICI - PROVVIDENTL Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA y TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul-Romana 147, tel. 40497. POGREB! DANES v Tržiču: 9-40' Rosa Martinelli vd. Vassihc na glavnem pokopališču. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / NOVI PREDSEDNIK ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE DRAGOTIN DANEV Storil bom vse, da bodo člani in tudi stranke čutili banko še bolj za svojo Pogoj zo to je tudi dvigovanje storitev na raven modernega bančništva Člani Zadružne kraške banke so na občnem zboru konec aprila prenovili vodstvene organe, upravni odbor pa je na prvi seji iz svoje srede izbral tudi novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Pavla Miliča je zamenjal prav tako dolgoletni odbornik Dragotin Dane v, s katerim smo se pogovorili ob prevzemu nove zahtevne dolžnosti. Gospod Danev, v naši bančni stvarnosti gotovo niste novinec, vendar je naloga, ki ste jo prevzeli, nedvomno zahtevna. S kakšnimi občutki ste jo sprejeli? Prva misel, ki se mi je porodila ob sprejetju te naloge, je bilo pravzaprav vprašanje, ali bom kos bremenu, ki mi ga nalagajo člani odbora. Zavedam se namreč velike razlike med funkcijo odbornika in funkcijo odgovornega predstavnika ustanove. Nalogo sem prevzel z željo in tudi namenom, da bi jo izpolnjeval dostojno in v dobrobit naše ustanove. Kako boste usklajevali delo v svojem podjetju in obveznosti v banki? Se bojite, da bi vam zmanjkalo časa? Sem lastnik podjetja, v katerem sem osebno stalno prisoten tako pri uradniških opravilih kot na terenu. Odborniško mesto v banki do danes ni zahtevalo prevelikih obremenitev. Seje upravnega sveta so se vršile po ustaljenem programu in izrednih sej je bilo bolj malo - uskladitev le-teh z obveznostmi v podjetju ni bila pretežavna. Drugačne pa so seveda potrebe po prisotnosti predsednika. Stiki z ravnateljstvom so pogostejši, vsakodnevni. Poznavanje delovanja banke je zelo Pomembno, uspešnost in učinkovitost delovanja sta večkrat povezana s hi-iro oz. pravočasno odločitvijo. Ko mi je bila pred me sečem dni poverjena na i°ga predsednika, sem si takoj zavedel, da bon Uloral preurediti osebn delovni dan. Ta bo mora uiti cim smotrneje orga ttiziran, da bo delo 1 Podjetju potekalo bre: težav in da bo ostalo do vplj časa za potrebe no vih obveznosti, ki sem jil sPrejel. Banka, katere krmile stu vzeli v svoje roke, ji ~drava in perspektivna pakšne načrte imate uko si zamišljate njem Prihodnost? Banka, ki jo danes Predstavljam, je ustanova c:,u°lgo, 90-letno tradi-sj° danes je rasla in i T^bjala s trendom, ki bil enak ali mogoče še Sodnejsi od drugih bank Zadr Užnega gibanja deželi. Tudi rast premoženja je bila zelo spodbudna. Vrednost našega premoženja se je dvignila od 17.365 milijonov leta 1988 na solidno vrednost 62.184 milijonov, zabeleženih ob koncu leta 1998. Rast premoženja pomeni, da so bila vsa ta leta uspešna in da je imela hranilnica oz. banka dobre pogoje za ustvarjanje pozitivne poslovne bilance. Ustanova je resnično zdrava in solidna. Načrti za prihodnost so v želji po ohranitvi zaupanja, ki ga bodo člani in stranke pokazali do zavoda, s katerim navezujejo vsakodnevne stike poslovanja, in v naših sposobnostih razvoja in posodobitve storitev, ki jih bomo znali ponuditi vsem, ki prihajajo v banko po finančno pomoč ali po nasvete glede finančnih poslov. Ce bomo znali ponuditi našim vlagateljem, posojilojemalcem in operaterjem ne samo dobre pogoje pri bančnih storit- vah, ampak tudi zadovoljivo strokovno in predvsem svetovalno pomoč, bomo lahko z zaupanjem in optimizmom zrli v bodočnost. Ali obstajajo resorji bančnega poslovanja, ki bi se jih splačalo krepiti? Morda z ozirom na specifiko slovenske banke ob meji? Naša' banka nudi strankam v glavnem vse klasične bančne storitve. Zavedamo pa se, da moramo razširiti ponudbo v zvezi z možnostmi vlaganja in na tem tudi intenzivno delamo. Razviti moramo službo upravljanja kapitalov (ge-stione patrimoniale), s katero bi zagotovili strankam, ki razpolagajo z denarjem, namenjenim varčevanju ali finančnim operacijam, boljšo svetovalno službo in čim boljšo izbiro, seveda povezano tudi z donosom investiranega kapitala. Znano je, da sodi vaša banka v skupino deželnih oziroma italijanskih zadružnih kreditnih r-j TRGI / V TEČAJU Z DOLARJEM U Evro v petih mesecih izgubil 10% vrednosti MILAN - Evro je včeraj doživel največji debakel v svoji kratki, še ne šestmesečni zgodovini. Evropska valuta je namreč strmoglavila na najnižjo raven v menjavi z dolarjem in tako od začetka leta izgubila skoraj 10% vrednosti glede na ameriško valuto. V enem samem dnevu pa je evro včeraj izgubil kar poldrugi odstotek vrednosti svojega tečaja, kar je tudi dnevni rekord, tako da je za evropsko valuto zadostovalo že 1, 047 dolarja. Zeleni bankovec tako ostaja vladar svetovnega denarnega trga in se krepi tudi do ostalih valut, vključno z liro, saj je bilo treba včeraj za dolar odšteti kar 1.850 lir. Včerajšnji negativni rekord pa je zgolj epilog petih mesecev, ki jih je evro preživel z velikimi nihanji, ki niso le posledica dolarjeve moči, ampak tudi šibkosti gospodarstev »Evrolanda« in vojne na Balkanu. Odkar so se 24. marca začeli Natovi letalski napadi, evru namreč ni uspelo več preseči praga 1,09 dolarja. bank, zato nima popolne samostojnosti pri odločanju o zavezništvih. Pa vendar: ali menite, da se vam bo s približevanjem oziroma s popolnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo odprla tudi možnost za partnerstvo s sorodnimi bankami onstran meje? Naša banka je povezana v deželno federacijo zadružnih bank z drugimi bivšimi hranilnicami in posojilnicami, ki skupno predstavljajo del državnega zadružnega gibanja. Vsaka pa je stvarnost s popolno lastno avtonomijo: sama odloča o lastnem razvoju, o lastnih načrtih in o lastnih izbirah, povezanih z delovanjem. Deželna kot tudi državna zveza bank zadružnega kredita pa imata specifične statutarne naloge. Federacije predstavljajo banke članice in se zavzemajo za promocijo zadružnega gibanja, nudijo tehnično in pravno pomoč pri izvajanju skupnih programov, zastopajo članice, ko gre za skupne pobude, za podpise sporazumov z javnimi ustanovami, kot tudi v stikih z državnimi finančnimi uradi ali pa z davčnimi komisijami, ko je to potrebno. Ta pomoč in predstavništvo pa ne jemljeta ničesar avtonomiji posameznih članic. Rad bi nadalje omenil tudi posebno specifiko naše banke, ki se kaže v naši narodni »drugačnosti«. Ta, resnici na ljubo, ni bila nikoli ovira v stikih z našimi skupnimi organizacijami. Upam si celo trditi, da predstavlja ta naša specifika nekakšno bogastvo celotnega gibanja. To velja tudi za zadružne banke na območju Južne Tirolske, kjer so le-te v glavnem tradicija nemško govoreče manjšine. Kar pa se tiče razvoja, povezanega s specifiko banke na meji, bodo stiki s podjetji in bančnim sistemom še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo zagotovo prispevali k spoznavanju naše ustanove tudi s strani operaterjev z druge strani meje, ki bo, upamo, kmalu izginila. Razvoj teh stikov in možnosti delovanja tudi preko našega ozkega teritorija bet v bližnji prihodnosti postal tudi nujnost. Odprtost, v mejah naše stvarnosti in specifike gibanja zadružnih bank, bo vsekakor blagodejno vplivala na možnost našega razvoja in obstoja v bančnem sistemu. Za konec bi radi izvedeli še za tiste bolj skrite želje, s katerimi se navadno človek loti nove delovne zadolžitve, še posebno tako odgovorne. In še: kaj lahko obljubite članom in kaj strankam? Odkar sem član naše hranilnice - še vedno jo tako imenujem, ko se o njej izražam, čeprav smo je že pred leti preimenovali v banko zadružnega kredita - sem vse lastno zasebno in podjetniško delovanje naslonil nanjo. Popolnoma ustreza mojim potrebam, čeprav se zavedam, da bi bilo mogoče njeno operativnost še izboljšati in prilagoditi potrebam posameznih strank. Predvsem članom, pa tudi vsem strankam zagotavljam, da bom storil vse, da bodo našo banko čutili kot svojo banko. Skupaj z ostalimi člani upravnega odbora, pa tudi z ravnateljstvom in vsem osebjem, ki predstavlja naše bančno podjetje, se bom trudil, da bodo vse naše storitve na ravni zahtev modernega bančništva. Ce bo član kritičen ali stranka nezadovoljna, bomo poskušali svoje moči dodatno naravnati v pravo smer, v dobro vseh tistih, ki vsakodnevno prihajajo v naše prostore. Prvo leto British Airwoys v Sloveniji LJUBLJANA - Aprila je minilo leto, odkar je letalska družba British Airways (BA) vzpostavila redno letalsko povezavo med Ljubljano in Londonom. V tem času so na progi prepeljali 19.940 potnikov, ob priložnosti pa so na Aerodromu Ljubljana pripravili manjšo slovesnost, ki sta se je udeležila predsednik uprave Aerodroma Vinko Može in predstavnik BA Grant Organ. Na Brniku so v minulem letu glede na leto prej zabeležili kar 36-odstotno povečanje števila pohrikov za London, k rasti pa je poleg drugih letalskih prevoznikov prispeval predvsem BA. Zasedenost njegovih poletov se je z lanskega povprečja 53 potnikov na polet v prvih štirih mesecih letos povečala na 64 potnikov. BA leti na londonsko letališče Gatvvick štirikrat tedensko. Moody’s: Italija zdaj »normalna« RIM - Za Moody’s, enega velikih ocenjevalcev mednarodne kreditne zanesljivosti Italija ni več tvegana država, ampak je postala »normalna«. Agencija se je zato odločila za odprtje svojega italijanskega sedeža, ki bo v Milanu. Moody’s prihaja v Italijo 90 let po prvem ratingu, ki ga je ustanovitelj agencije John Moody podelil železniškemu koncernu American Railroad Companies. TEČAJNICE 7 FVPn= 1034 I EVRO= 1.936,27 URE 26. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 25.05. 26.05. ameriški dolar 1,0627 1,0535 japonski jen 130,41 128,77 grška drahma 325,30 325,25 danska krona 7,4349 7,4334 švedska krona 8,9895 8,9870 britanski funt 0,66340 0,65800 norveška krona 8,2565 8,2380 češka krona 37,916 37,867 ciprska lira 0,57874 0,57850 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,97 250,43 poljski zlot 4,1903 4,1753 slovenski tolar 193,7776 192,9391 švicarski frank 1,5964 1,5949 kanadski dolar 1,5481 1,5446 avstralski dolar 1,6134 1,6205 novozelandski dolar 1,9494 1,9717 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 26. MAJ 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLE V /ALU l C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0665 1,0499 britanski funt 0,6666 0,6534 švicarski frank 1,6073 1,5744 danska krona 7,5744 7,2886 norveška krona 8,4386 8,0602 švedska krona 9,2105 8,7699 kanadski dolar 1,5817 1,5235 grška drahma 341,10 296,91 japonski jen 133,50 125,42 avstralski dolar 1,7133 1,6005 slovenski tolar 203,82 191,71 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRU2NA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 26. MAJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0674 1,0467 1814 1850 britanski funt 0,6705 0,6561 2888 2951 kanadski dolar 1,5681 1,5311 1235 1265 japonski jen 131,2642 128,2259 14,75 15,10 Švicarski frank 1,6101 1,5801 1203 1225 norveška krona 8,3903 8,1890 231 236 švedska krona 9,1469 8,9239 212 217 grška drahma 325,9005 319,5919 5,94 6,06 danska krona 7,5595 7,3805 256 262 avstralski dolar 1,6562 1,6219 1169 1194 slovenski tolar 198,5917 192,6636 9,75 10,05 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 26. MAJ 1999 INDEKS MIB 30: +0,22% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,991 +1,16 INA 2,307 +0,65 ALITALIA 2,885 +1,51 ITALGAS 4,130 +1,34 ALLEANZA 10,619 +0,41 MEDIASET 7,725 -0,30 AUTOSTRADE 6,555 +1,94 MEDIOBANCA 11,324 +0,01 BNL 3,071 +2,12 MEDIOLANUM 6,653 +2,92 COMU 6,936 +0,01 MONTEDISON 0,864 +1,05 BOA Dl ROMA 1,467 -0,27 OLIVETTI 3,188 -4,40 FIDEURAM 5,493 +0,32 PIRELLISPA 2,850 +0,03 INTESA 4,735 -0,42 RAS 9,425 +0,61 BCA POP BS 39,100 +0,41 ROLO BCA 1473 23,170 +0,82 EDISON 8,362 +0,77 SAN PAOLO IMI 13,701 +0,32 ENI 6,095 +0,94 TIM 5,697 +0,97 FIAT 3,093 -0,22 TELECOM ITA 9,901 +4,96 FINMECCANICA 0,882 +1,30 UNICREDIT 4,793 +0,10 GENERALI 34,360 +0,26 UNIM 0,478 -1,34 ■■ rr ■ ljubljanska banka IHH ^ ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOGOMET / FINALE LIGE PRVAKOV V BARCELONI KOLESARSTVO / GIRO D'ITALIA Manchester United slavil zmago prav ob izteku tekme Bayern povedel že v 5., Angleži pa so dosegli gola v 91. in 93. minuti Mario Cipollini se je oddolžil Ivanu Ouaranti Zmagal je v šprintu - Blijlevens tretji - Danes naporna etapa Manchester - Bayem 2:1 (0:1) STRELCI: Baslker v 5., Sheringham v 91. in Sol-skjaer v 93. min. MANCHESTER UNITED: Schmeichel, G. Nevil-le, Johnsen, Stam, Irwin, Beckham, Butt, Blomqvist (22’ dp Sheringham), Giggs, Yorke, Cole (36' dp Sol-skjaer). BAYERN MUENCHEN: Kahn, Linke, Matthaeus (35' dp Fink), Kuffour, Bab-bel, Jeremies, Effenberg, Tarnat, Basler (44' dp Sa-lihamidžič), Jancker, Zick-ler. SODNIK: Collina (Ita). RUMENI KARTON: Effenberg. GLEDALCEV: 90.000. BARCELONA - Skoraj neverjetno je, kako je sinoči Manchester United v Barceloni v finalu lige prvakov osvojil najbolj prestižni evropski klubski naslov. Se v 90. minuti je miinchenski Bayemm vodil z 1:0, v naslednjih treh minutah pa se je zgodilo neverjetno: izenačujoči gol je dosegel Sheringham v 91. minuti, zmagoviti zadetek pa je dal Sol-skjaer, torej prav dva igralca, ki sta vstopila na teren proti koncu tekme. Nemški nogometaši in z njimi tudi navijači so od velike radosti planili v popoln obup. Lovorika se jim je izmuznila prav v poslednjih potezah tega srečanja. Poraz je bil toliko bolj pekoC, saj so še v končnih minutah tekme zadeli s Schollom v 78. minuti vratnico, v 82. minuti pa se je žoga, ki jo je poslal Jancker v akrobatskem skoku, odbila od prečke. Če bi Nemci tedaj dosegli le en gol, bi bilo seveda srečanja konec. Tako pa je po 31 le- NOVICE Uneltex že drevi v Al ligi? LIVORNO - Tržašaki Lineltex bo drevi ob 20.30 v Livornu igral proti domači ekipi Biniviaggi četrto finalno tekmo za uvrstitev v italijansko košarkarsko Al ligo. Tržačani, ki v skuphem obračunu vodijo z 2:1, bi lahko že danes, seveda v primem zmage, proslavili napredovanje v Al ligo. Alibegovič in soigralci so se za drevišnjo tekmo dobro prirpavili in so zelo motivirani. V primem uspeha ekipe iz Livorna bo porebno še peto in oldodlno srečanje, ki bo v nedeljo v Trstu. Za UEFA: drevi Inter - Bologna MILAN - Drevi ob 21. uri (neposredni televizijski prenos po Rai2) bo v Milanu prva dodatna tekma za vstop v pokal Uefa med domačim Interjem in Bologno. Povratno srečanje bo v nedeljo ob 20.45. Obe ekipi bosta nastopili okrnjeni. Jutri bo na vrsti prvo podobno srečanje med Udinesejem in Juven-tusom. Povratno pa bo v ponedeljek ob 20.45. Igrišče Fidelis Andrie »diskvalificirano« za pet kol MILAN - Disciplinska komisija nogometne zveze je zaradi nedeljskih izgredov pred, med in po tekmi Fidelis Andria - Pescara »diskvalificirala« igrišče Fidelisa kar za pet kol. Zelo ostro je ukrepala tudi v A ligi: prepvoed igranja za 4 kola je prejel Rizzitelli (Piacenza), za 2 koli Gattuso (Salemitana), za eno kolo pa: Dabo (Vicenza), Castellini (Sampdoria), Del Grosso in Giampaolo (Salemitana), Mancini (Lazio), Manighetti (Piacenza) e Quadrini (Roma). Spalletfi bo pri Venezii zamenjal Novellina BENETKE - Luciano Spalletti je novi trener Vene-zie. Zamenjal bo VValterja Novellina. Kljub dobrim rezultatom se je slednji odločil za odhod, skoraj gotovo se bo preselil k Napoliju. Iz Barija pa prihaja vest, da bo Eugenio Fascetti tudi v prihodnji sezoni sedel na klopi apulijskega prvoligaša. Kankunnen po petih letih BUENOS AIRES - Finski dirkač Juha Kankkunen (Subam impreza) je zmagovalec relija po Argentini, sedme letošnje preizkušnje za SP. Dvojno zmago Subamja je potrdil Anglež Richard Burns, tretji pa je bil Francoz Didier Auriol (Toyota corlolla). V skupnem seštevku svetovnega prvenstva po sedmih dirkah vodi Finec Tommi Makinen (Mitsubishi lancer) z 32 točkami, kolikor jih je zbral tudi Auriol. Zmaga na argentinskem reliju je prva za subam po skoraj enem letu. Zmaga Utaha in pretep S ALT LAKE C1TY - Košarkarji moštva Utah Jazz so v peti tekmi konferenčnega polfinala severnoameriške košarkarske lige NBA premagali Portland z 88:71 in skupni izid v zmagah znižali na 2:3. Končni obračun pete tekme v Salt Lake Cityju je bil nadvse zanimiv: šest šivov, trije krvavi udarci, dve tehnični napaki, ena izključitev, en še posebej grob prekršek, številni udarci s komolci, ki jih ni nihče štel, ter zmaga Utaha za 17 točk. tih Manschester spet osvojil ta najbolj prestižni evrospki pokal. Srečanje se gotovo ni najbolje zaCelo za angleško moštvo. Bayern je namreč že v 5. minuti povedel s prostim strelom Baslerja, ki je premagal slabo postavljen živi zid in tudi negotovega Schmeichla. Gol je precel zmedel angleške nogometaše, ki vse do konca prvega polčasa niso bili tako učinkoviti in iznajdljivi, kot sicer. Tudi v drugem polčasu je nemško moštvo taktično dobro igralo in držalo v šahu nasprotnike ter proti koncu srečanja tudi zadelo vratnico in prečko. Prav po podaljšanju tekme pa neverjetni razplet: Angleži so dosegli dva zadetka in angleško slavje na igrišču in na tribunah je bilo popolno. Za tekmi proti Švici in VValesu je Zofi izbral tudi Vincenza Montello RIM - Selektor' italijanske nogometne reprezentance Dino Zoff je izbral 22 igralcev za kvalifikacijski tekmi Italija-VVales in Svica-Italija za nastop na evropskem prvenstvu. Novost predstavlja Vincenzo Montella, napadalec Sampdorie, ki bo prestopil k Romi. Vratarja: Buffon (Parma) in Toldo (Fioren-tina). Branilci: Cannavaro (Parma), Maldini (Milan), Negro (Lazio), Nesta (Lazio), Panca-ro (Lazio), Panucci (Real Madrid), Pessotto (Juventus). Vezni igralci: Albertini (Milan), Ambrosini (Milan), Dino Baggio (Parma), Conte (Juventus), Di Francesco (Roma), Fuser (Parma), Giannichedda (Udinese), Zambrotta (Bari). Napadalci: Chiesa (Parma), Inzaghi (Juventus), Montella (Sampdoria), Totti (Roma), Vieri (Lazio). SASSUOLO - Kot je bilo pričakovati, se je včerajšnja, etapa končala z množičnim Sprintom. Že tretjič na tem Giru je bil najboljši Mario Cipollini. To je že 28. zmaga italijanskega asa na tej etapni dirki. Cipollini se ni dal presenetiti kot dan prej, ko je zmagal Quaranta, in je bo pomoti vse ekipe zasluženo slavil dvignjenih rok. Drugi je bil v cilju Quaranta, tretji pa Blijlevens. Skratka, trojka ta Cas najboljših sprinterjev na tem Giru. Na odlično 12. mesto se je uvrstil Slovenec Andrej Hauptman. Francoz Laurent Jalabert je ohranil prvo mesto na skupni razvrstitvi. Že pred včerajšnjim startom se je nadaljevalo ______TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE_ Slovak Hrbaty nepričakovano izločil prvega nosilca Rusa Kafeljnikova Španka Sanchez premočna za Srebotnikovo - Sanguinetti v 3. krog PARIZ - Dopoldanski del drugega kroga odprtega teniškega prvenstva Francije je poleg dvoboja Katarine Srebotnik s Španko Arantxo Sanchez-Vicario postregel z dvema večjima prese-neCenjima v moškem delu turnirja. Izpadla sta namreč prvi nosilec, Rus Jevgenij Kafeljnikov in peti nosilec, Nizozemec Richard Kraji-cek. Srebotnikova je po nekoliko nervoznem začetku v prvem nizu nadaljevala precej boljše, tako da so ji gledalci na igrišCu številka ena večkrat pošteno zaploskali. Na koncu je bila s 6:1 in 6:2 vendarle močnejša Španka, ki je na tem turnirju doslej zabeležila že tri končne zmage. Presenečenja niso dovolile niti ostale nosilke. Martina Hingis je premagala Francozinjo Mauresmo. Cetrto-postavljena Čehinja Jana No-votna je s 6:3, 6:2 premagala rojakinjo Adriano Gersi, uspešni pa sta bili tudi ameriški sestri VVilliams. Peta nosilka Venus je s 7:6 (3) in 6:0 ugnala Belorusinjo Natašo Zverevo, 10. nosilka Se-rena pa je s 6:3 in 6:4 izločila Argentinko Mariano Diaz Olivo. Slovak Dominik Hrbaty je bil na presenečenje množice gledalcev premočen za prvega igralca sveta. Kafeljnikova je premagal s 6:4, 6:1 in 6:4 ter s tem ogrozil njegovo prvo mesto na računalniški lestvici. Drugi presenetljivi zmagovalec je bil romunsku American Vincent Spadea, ki je Krajicka izločil z izidom 6:1, 6:2 in 6:4. Bolj zanesljiv je bil sedmopostavlje-ni Britanec Tim Henman, ki je s 5:7, 6:1, 7:5 in 6:2 izločil Ceha Jirija Novaka. V 3. kolo je napredoval tudi Italijan Davide Sanguinetti po zmagi proti Argentincu Gumyju. Se nekaj popoldanski izidov, moški: Agassi (ZDA/13) - Clement (Fra) 6:2, 4:6, 2:6, 7:5, 6:0; Ilie (Avs) - Rodriguez (Arg) 7:5, 4:6, 2:6, 6:3, 6:4; Rusedski (VBr/12) - Fromberg (Avs) 6:4, 4:6, 6:2, 6:3; Moya (•pa/4) - Korda (Ceš) 6:7 (5), 6:4,6:3, 6:1; Schvvartz (Avt) -Kristie Boogert (Niz) 6:2, 6:4; Arazin(Mar) - Courier (ZDA) 2:6, 6:3, 6:4, 6:1; Sanguinetti (Ita) - Gumy (Arg) 6:7 (5:7), 7:5,6:4, 7:6 (7:4). Zenske: Dragomir (Rom) -Kremer (Lux) 6:4, 6:2; Fer-nandez (ZDA) - Ghirardi (Fra) 6:1, 6:3; De Swardt (Jar) - Testud (Fra) 6:3,6:2; Hingis (Svi) - Mauresmo (Fra 6:3, 6:3 Arantxa Sanchez slavje za Marca Panta-nija, ki je iz Cesenatica. Etapa ni bila posebno zanimiva in glavnina je večji del proge vozila kompaktno. Prišlo je do nekaterih posameznih begov, toda glavnina je vse ubežnike dohitela, tako da se je složno predstavila na ciljni ravnini, kjer je bil včeraj za-nealjivo najboljši Mario Cipollini. Današnja, 13. etapa od Sassuola do Rapalla (243 km) bo vsebovala štiri vzpone s ciljem na vrhu Pollana in bo zelo naporna. Torej povsem primerna za Marca Panta-nija. Vrstni red 12. etape ( Cesenatico - Sassuolo, 168 km): 1. Mario Cipollini (Ita) 4.07'07" s povprečno hitrostjo 41, 276 km na uro; 2. Ivan Quaranta (Ita); 3. Jeroen Blijlevens (Niz); 4. Lu-ca Cei (Ita); 5. Matteo Tosatto (Ita); 6. Nicola Minali (Ita); 7. Serguej Smetanin (Rus); 8. Jan Svorada (Ceš); 9. En-drio Leoni (Ita); 10. Vladimir Duma (Ukr), 11. Fabrizio gudii (Ita); 12. Andrej Hauptman (Slo) vsi v zmagovalčevem času. Skupni vrstni red: 1. Laurent Jalabert (Fra) 50.53'56", s povprečno hitrostjo 38.877 km na uro; 2. Marco Pantani (Ita) +4"; 3. D ari o Frigo (Ita) 1'02"; 4. Sergej Gončar (Ukr) 1'13"; 5. Ivan Gotti (Ita) 1'17"; 6. Daniel Clavero (Spa) 1'22"; 7. Oscar Camen-zind (Svi) 1'28"; 8. Alex Ziille (Svi) 2'08"; 9. Niklas Axelsson (Sve) 2'09"; 10. Andrea Noe (Ita) 2'23"; 44. Stangelj (Slo) 11’40“; 99. Hva-stia 45’35“; 131. Hauptman (Slo) 1.02’04“. KOŠARKA / FINALE PLAY-OFFA Brežani uspešni Sinoči so v Dolini premagali Miljčane Breg - Momo Gi6 65:63 (25:33) BREG: Bogateč 7 (1:4 prosti meti, 3:7 met za dve, - met za tri), Berdon 2 (-, 1:1, -), Schiulaz 11 (4:6, 2:7, 1:2), Barini 2 (2:2, 0:1, -), Gobbo 3 (-, -, 1:2), Gulič 17 (3:4, 7:12, -), Klanjšček 1 (1:2, -, -), Vodopivec 2 (-, 1:5, 0:1), Brazzani 8 (4:5, 2:3, -), trenerja Colombo in Salvi. SON: 24. 3T: Gobbo 1, Schiulaz 1. Brežani so sinoči v Dolini po izredno razburljivi tekmi v drugem finalu končnice promocijskega košarkaškega prvenstva premagali milj-sko ekipo Momo Gi6 in s tem izenačili skupni obračun na 1:1. Tretja in odločilna tekma bo jutri v Miljah ob 21.30. Sinočnje srečanje, ki je potekalo ob bučni podpori številnih Bregovih navijačev, se ni začelo najbolje za domačo ekipo, ki je sicer dobro igrala v obrambi, bila pa je v velikih težavah pri prenosu žoge v napad. Do ključnega trenutka tekme je prišlo šele v drugem delu, ko je domača vrsta ubrala consko obrambo 3-2 in z delnim izidom 10:0 izničila ves zaostanek. Zadnje minute so bile skoraj dramatične. Brežani pa so, kljub povprečnemu odstotku pri prostih metih, vendarle srečno izpeljali tkemo do konca in tako izsilili Miljčanom tretje srečanje. Od posameznikov naj pohvalimo Brazzanija in Schiulaza, za igro v obrambi pa prav vso ekipo. (D.S.) NAMIZNI TENIS / MLADINSKO DP Zlata medalja za Liso Ridolfi in Matejo Crismacich! Iz Temija, kjer se je včeraj zaCelo državno mladinsko namiznoteniško prvenstvo, je za Kras Telita! že prišla prva, nadvse razveseljiva vest. V ekipni konkurenci med najmlajšimi deklicami sta namreč Mateja Crismancich in Lisa Ridolfi osvojili zlato medaljo. V finalu sta s 3:1 premagali Genovo. Danes, drugi dan mladinskega DP bodo predstavniki Krasa Telita! dopoldne nastopili v mešanih na-rašCajniških dvojicah (Uroš Fabiani/Martina Tretjak, Boštjan Milic/Roberta Zavad-lal). Isti tekmovalci so se vCe-raj že uvrstili v finalni del individualnega tekmovanja-Najmlajši dečki - deklice bod° tekmovali v parih (Matija Mj cheli/Tommaso Ramella, teja Crismancich/Lisa Rid° in popoldne še posamicn® (Paola Zavadlal, Mateja Krj2 mancic, Lisa Ridolfi in Mati] Micheli), ko bodo za zelen mizo stopili še ekipi narfS nic (Martina Tretjak, Giada doni) in naraščajnikov ( r Fabiani, Boštjan Militi- GORSKO KOLESARSTVO TENIS / PESTRO DELOVANJE ŠZ GAJA Obvestila Na množični tekmi v Veroni C. Leghissa odličen 4. med U23 V raznih kategorijah jih je nastopilo 1500 V italijanskem pokalu obe članski ekipi praznih rok Cannone deželni prvak Ul 6 Konec tedna prvič tudi nastop deklic do 12. leta A. Plesničar se bo boril za vstop v 1. slovensko ligo Tudi pretekli konec tedna so se Devinovi kolesarji udeležili več tekmovanj. Nekateri so se prijavili na Startu 5. preizkušnje trofeje FJK, ki je bila v kjraju Sa-vorgnano al Torre (UD). Tudi tokrat je bila proga zelo blatna, letos sploh Se ni bilo tekme s suho in hitro progo. Za Devinovo moštvo so tokrat nastopih: mladi Ivo Košuta, ki je zasedel 2. mesto med na-ransčajniki, Niko Golemac (20. - Sportman 2), Ales-sandro Padovani (2. - Ml), Maxi Kralj (26.. - Ml), Ser-gio Slavec (16. - M2), Marino Glavina (10. - M3), Danilo Bergamasco (3. - M3) in Erik Luksa (17. - Sportman 2). Za Lukso je bil to krstni nastop. Na tekmovanju za trofejo »Gatorade« v Veroni pa so nastopih Adrian Ger-h, Janko Jablanšek in Christian Leghissa. Proga je merila kar 60 km in se je vila od Verone vse tja do gričev in smučišč kraja Bo-scochiesanuova, kjer je doma olimpijska zmagovalka Paola Pezzo, ki pa v ned-lejo ni nastopila. Naši fantje so se dobro odrezali, in se med 1500 tekmovalci uvrstili v prvo tretjino. Odličen je bil Leghissa, ki je zasedel konč- Christian Leghissa no 28. absolutno mesto in 4. v kategoriji U23. Borben in prepričljiv je bil Adrian Gerli s 178. mestom, Janko Jablanšček pa se je uvrstil tudi na solidno absolutno 390. mesto. Prihodnji konec tedna je na programu maraton Venzonassa pri Huminu (UD). Naši tekmovalci bodo počivali in varčevah z energijami za 6. junij, ko bo SK Devin organiziral 6. preizkušnjo treo-feje FJK v Sli vnem ob društvenem sedežu. Oskar Perosa se je izkazal Prejšnjo nedeljo, 23. maja, se je preko 80 udeležencev pomerilo v športnem ribolovu za deželno prvenstvo na umetnem jezeru pri Vilešah. Sirena je nastopila s sedmimi tekmovalci, in sicer junior, master, over 60 in dame. V kategoriji mladincev je Oskar Perosa osvojil 1. mesto, Bruno Sergas je zasedel 3. mesto v kategoriji over 60, pri damah pa je bila Luisa Vato vaz tretja. Ostale uvrstitve: Alex Perosa 8. mesto, Gianni Lego-vini in žena Marica v prvi polovici tekmovalcev. Oskar Perosa se je s to zadnjo uvrstitvijo kandidiral za naslednje tekmovanje, ki bo za državni naslov v kategorioji juniores. Naslednje tekmovanje ne bo več na jezeru, temveč na morju s čolna, dne 6. junija, na katerem se bodo merili ribolovci s tradicionalno tehniko z dvema »tunjama«. (G. Močilnik) Danes finale Dingovega turnirja cicibanov Včerajšnja izida: za 7. mesto: Juventina - Primorje Tehtal 2:0 b.b.; za 5. mesto: Domio - Izola 3:0. Denes bosta finalni tekmi. Ob 17.30 bo tekma za 3. mesto Esperia - S. Luigi, ob 19. uri pa za 1. mesto Breg - Ponziana, sledilo bo nagrajevanje. V zadnjem koncu tedna sta bili na sporedu za Gajine tenisače samo dve prvenstveni srečanji in sicer v moškem in ženskem italijanskem pokalu za neklasihcirane. Obe sta se za padriško-gropajske igralce slabo konCak. Člani so z okrnjeno ekipo nastopih v Gorici proti predstavnikom teniškega kluba Campagnuzza in so kljub nekaterim res izenačenim srečanjem izgubili s končnim rezultatom 5:1. Edino točko sta dosegla Gia-drossi in Candela v igri dvojic. Članice bi bile morale nastopiti pri teniškemu klubu Gradišča, toda so se srečanju odpovedale, ker je ena od igralk zbolela in v zadnjem trenutku ni bilo mogoče organizirati popolne ekipe. Tako so gajevke letos zaključile svoja ekipna tekmovanja. Od petih možnih so dosegle dve zmagi, kar je morda manj od pričakovanega. Mladinska prvenstva so bila v soboto ustavljena, nadaljevala pa se bodo prihodnjo nedeljo, ko bodo prvič stopila na igrišče tudi deklice izpod 12 let. Gajino ekipo sestavljajo letos same novinke, ki naj bi si v tem prvenstvu v prvi vrsti nabirale izkušnje: Sara Munih, Aliče Spangaro in Mateja Milič. Mladinska prvenstva so bila prestavljena od sobote na nedeljo, zato da bi imeli vsi otroci možnost udeležiti se manifestacije »Un campione per amico«, ki bo v soboto potekala pri tržaškem teniškem klubu in na katero so vabljene sole in otroci, ki se ukvarjajo s tenisom. Na igriščih tržaškega kluba bodo otroke pričakali starejši znani igralci kot Adriano in Claudio Panatta, Corrado Barazzuth in Paolo Gane; poskrbljeno bo za zabavo in animacije, mladi obiskovalci pa bodo od sponsorjev prejeli tudi lična darilca. Glavni pokrovitelj manifestacije je tržaška tvrdka Opel-Panauto. Ce v ekipnih prvenstvih kar ne more steči kot bi si zeleh, pa se v individualnih nastopih Gajini igralci vsak teden uveljavljajo. Tokrat je najbolj odmeven uspeh dosegel Davide Cannone, ki je osvojil naslov deželnega prvaka v kategoriji under 16 na turnirju pri tržaškem teniškem klubu. V finalnem srečanju je v dveh setih premagal Luco Bosa od E.T. Cordenons. Oba igralca sta Gl kategorije. Na istih igriščih so potekali istočasno turnirji, ki so veljali za deželni naslov v vseh mladinskih kategorijah. Med dečki under 12 sta tokrat nastopila samo Daniele Morossi in Matej Cigui. Slednji je izpadel v četrtini finala proti končnemu zmagovalcu Pizzohtu (TC Gemo-na), kateremu pa se je tokrat, predvsem v prvem setu, ko je vodil celo s 4:1, dobro upiral, žal pa se je ob končnici vsakega seta Piz-zohto toliko zbral, da mu ni dovolil niti do delne zmage. V Nabrežini so imeli svoj turnir neklasih-cirani igralci. Nastopili so tudi nekateri gajevci, izkazal pa se je Ilvio Vidovich, ki je dosegel polfinale, v katerem je izgubil proti končnemu zmagovalcu Mauriziu Procente-se. Aleš Plesničar pa je z ekipo Asics Pro Ten na prvem mestu v svoji skupini končal regularni del druge slovenske lige. V soboto je bil na vrsti primorski derbi med obalno ekipo in ekipo iz Nove Gorice. Zmaga je pripadla Aleševi vrsti z rezultatom 7:2 (Aleš je zmagal tako srečanje proti Novogoričanu Šinigoju kot v igri dvojic. V nedeljo so odigrali še zaostalo tekmo proti Svobodi iz Ljubljane. Srečanje se je zaključilo z rezultatom 8:1. Junija bodo odigrah finale za prestop v prvo hgo proti zmagovalcu druge skupine, (ma.r.) SD PRIMORJE sklicuje 36. redni občni zbor v sredo, 2. junija v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo; 2. blagajniško poročilo, 3. razreS-nica, 4. razprava, 5. razno. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska Sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. SD VESNA obvešča, da bo v soboto, 29. t.m. ob 20. uri v prostorih Doma A. Sirk v Križu redni občni zbor. Dnevni red: 1. poročila predsednika; 2. finančno poročilo; 3. izvohtev rpedsednika; 4. razno. Vabljeni! MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 30. maja izlet za osnovnošolce v dolino Glinščice. Zbirališče ob 9. uri na Gorici v Boljuncu. Informacije Mrko dobite pri Maksiju Kralju (tel. 040-575250) ah pri Igorju Devetaku (tel. 040-55180) v večernih urah. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., H. od 5. 7. do 16. 7. in U. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne teCaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Radiše gostijo 28. srečanje slovenskih zamejskih planincev CELOVEC - Planinci iz zamejstva - od Trsta preko Gorice do Celovca - ter iz vse Slovenije se bodo letos srečali na 28. srečanju slovenskih zamejskih planincev na sončnih Radišah v bližini Celovca na avstrijskem Koroškem. Prireditelj srečanja v nedeljo, 13. junija 1999, je (medtem že šestič!) Slovensko planinsko društvo Celovec, letos v sodelovanju s Slovenkim prosvetnim društvom Radiše ter Slovensko športno zvezo (SSZ), ki praznuje letos svojo 50-letnic. Slovensko planinsko društvo Celovec je že leta 1953 oblikovalo prvo zamisel o takšnem srečanju, do uresničitve ideje povezovanja vseh slovenskih zamejskih planincev pa je prišlo Sele v začetku sedemdesetih let. Prvo srečanje zamejskih planincev je bilo 2./3. septembra 1972 na Golici v organizaciji PD Jesenice, dosedanjih srečanj se je udeležilo že najmanj 10.000 planincev. Na letošnjem srečanju pričakujejo najmanj 500 članov slovenskih planinskih društev iz zamejstva in Slovenije. Udeleženci srečanja se bodo zbrali ob 9-30 uri pri kulturnem domu SPD Radiše ter se potem podali na približno enourni planinski pohod v okolici Radiš. Od 11.30 do 13.00 ure je na sporedu kosilo (v ali Pred kulturnim domom). Uradni del srečanja bo sledil ob 13.30 uri. Po nastopu jeseniške godbe na pihala (»Zelezar«) bo udeležence srečanja v imenu Slovenskega planinskega društva Celovec in Slovenske športne zveze pozdravil Predsedik SPD Celovec Hanzi Lesjak, dobrodošlico Radišanov pa bosta zamejskim Planincem izrekla Mešani pevski zbor Radiše ter predsednik SPD Radiše Tomaž Ogris. Bogat kulturni spored prireditve bodo nato oblikovali oktet »France Prešeren« iz Žirovnice, Radiški fantje in folklorna skupina »Zarja« iz Železne Kaple. Moderacijo srečanja bo imel Miha Travnik. Prireditelji se bodo vsekakor potrudili, ua bo tudi 28. srečanje slovenskih zamej-s|dh planincev vsem udeležencem nudilo nepozabno doživetje med rojaki na avstrijskem Koroškem. Planinska društva, ki še niso potrdili svojo udeležbo naj to storijo najkasneje do junija na naslov: Slovensko planinsko društvo CeloVec, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt (faks 0043/463/514300-71) ali po telefonu (0043/463/514300-14 -gospa Brumnik). Ivan Lukan SPDG in SPDT v Radiše z avtobusom SPDT prireja za nedeljo, 13. junija, avtobusni izlet na 28. srečanje zamejskih planincev na Koroškem. Prijave sprejema ZSSDI (ul. Cicerone 8/m, tel. 040-635627), pri čemer je treba vplačati 25.000 lir za potne stroške. SPDT vabi člane planince, naj pohitijo s prijavo, ker mora že v prihodnjih dneh sporočiti organizatorjem število udeležencev srečanja. Na Koroško se bodo z avtobusom odpeljali tudi elani SPDG. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri s parkirnega prostora pred razstaviščem, povratek pa je predviden do 21. ure, tako, da se izletnikom omogoči da opravijo državljansko dolžnost in se udeležijo volitev za evrospki parlament, oziroma upravnih volitev v krajih, kjer obnavljajo občinske svete. Društvo naproša udeležence, da do konca maja poravnajo strošek prevoza. Tedenski pohod v Dolomite Brente SPDT je pripravilo okvirni program načrtovanega tedenskega planinsko alpinističnega pohoda v Dolomite Brente od nedelje 22. do sobote 28. avgusta 1999. Udeleženci se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Madonno di Campiglio in se prvi dan, 22. avgusta, povzpeli do planinske postojanke Graffer na višini 2261 metrov, kjer bod prespali, kar bo koristilo za aklimatizacijo. Ze naslednji dan, 23. avgusta, se bodo planinci spoprijeli z zahtevno zavarovano potjo Benini, ki jih bo pripeljala na skoraj 3000 metrov visok Campanile di Valesinella in na Cimo Sella, s katere se bodo spustili do planinske koče Tuckett, 2272 metrov visoko. Za manj izkušene je predvidena varianta, ki pelje pod Cima del Croste do prej omenjene koče. V prvem primem je za skoraj 7 ur vzponov in spustov po policah Boccbette Alte, na varianti pa je hoje za uro manj. Tretji dan, 24. avgusta, je predvidena zahtevna tura do koče Tuckett po policah Boccbette, mimo planinske postojanke Ali-monta, pod Cima Brenta Alta, 2962 metrov, do ene od dveh koč Pedrotti in Toša. Tubo hoje za približno 7.30 ure in tudi v tem primem je možna varianta po stezi Drsi, z manj zahtevnim zavarovanim prehodom. Od koče Pedrotti se bodo planinci naslednjega dne, 25. avgusta, usmerili po pli-cah Brentanijeve poti pod Cimo Polso (2859 m) in Cimo Toso (3159 m) do koče Agostini in se po zavarovani poti Castiglioni - tu gre za dolge železne lestve - zatekli v kočo 12 Apostoli, po dobrih sestih urah hoje. V četrtek, 26. avgusta, čaka pohodnike približno Štiri ure dolga pot v dolino po dolinah Nardis in Valagola do koče Valesinella, kjer naj bi, od prvega dne, bila parkirana dva avtomobila, s katerima bi se vozniki odpeljali po svoja vozila v Madonno di Campiglio. Planinci bodo prespali v koči Valesinella in sicer dve noči. V petek, 27. avgusta, si bodo pohodniki privoščili malo sprostitve, se odpeljali v Madonno di Campiglio in se napotili po krožni gorski poti, ki pelje mimo čudovitih alpskih jezerc Ri-torto, Lamhin, Gelato, Serodoli, vsi v višini mnad 2000 metrov, do pravljičnega jezerca Nambino. Povratek v kočo Valesinella in nočitev. V soboto, 28. avgusta je predviden povratek v Trst. To je okvirni program pohoda, v katerem so možne spremembe. Računati je namreč treba na vreme, ki je zlasti v Dolomitih Brente in na višinah okrog 3000 metrov zelo spremenljivo in muhasto z naglimi padci temperature. Tedenski pohod v Dolomite Brente je zato samo za izkušene planince, ki morajo obvladati tudi tehniko samovarovanja na zavarovanih poteh in razpolagati s primemo opremo. Podrobna pojasnila bo prireditelj objavljal na teh stolpcih v prihodnjih tednih. Vsekakor so potrebne prijave, ki jih že sprejema ZSSDI v ul. Cicerone 8/III, tel. 040-635627, v madnih urah, za rezervacije v kočah. Lep izlet na Blegoš Izreden razgled je bilo neponovljivo doživetje. V od dežja umitem, čistem ozračju je pogled z vrha Blegoša segal do morja in krožil tja na Matajur, Na Km, tolminske gore, na vse Julijce s še zasneženim Triglavom, na Karavanke, Kamniške, do oddaljene Pece in notranjskega Snežnika. Trenutki, ki jih le redko doživiš, zato jih moraš intenzivnejše uživati. In teh užitkov je prejšnjo nedeljo bilo deležno 23 SPDT-jevcev, ki so se pod vodstvom Franca Ar-manija podali na izlet v Škofjeloško slikovito, zeleno hribovje. Mimo Zirov in Hotavelj so se tržaški planinci pripeljali v kraj Čabrače in od tam začeli skoraj triurni vzpon po strmih travnatih senožetih in bukovem gozdu na vrh 1562 metrov visokega Blegoša. Sonce je le medlo sijalo izza visokih oblakov in ni bilo pripeke ob naporni hoji v strmino. Potem sestop v kočo pod vrhom za okrepčilo in počitek ter povratek po košatem bukovem gozdu in travnatih strmin v Čabrače. Izlet se je v splošno zadovoljstvo vseh zaključil na turistični kmetiji Pri Martinovcu na Dolenji Ravni ob pogrnjeni mizi, s katere se je Siril vonj po domače pripravljenem golažu. Solarji gredo v dolino Glinščice Mladinski odsek SPDT že vdrugič v letošnji pomladi vabi slovenske osnovnošolce v Solo v naravi in sicer na izlet v prelepo dolino Glinščice, kjer se bodo lahko mladi planinci preizkusili tudi v plezanju. Izlet za Solarje bo v nedeljo, 30. maja. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na gorici v Boljuncu, to je na trgu. V spremstvu vodičev se bodo osnovnošolci podali po stezi nad strugo Glinščice in mimo slapa do Botača, se od tam povzpeli na vrh Stene in šli v Drago. Po krajšem počitku se bodo šo-larji-planinci vračali v Boljunec po opuščeni železniški progi. Med potjo bodo vodiči in alpinist David Strajn prikazali udeležencem tehniko plezanja v steni, kar bodo lahko tudi sami poskusili. Povratek na gorico v Boljuncu je predviden ob 16. uri. Izlet je veljaven za podelitev planinskih značk, zato naj udeleženci ne pozabijo planinskih knjižic. Vodiči MO SPDT priporočajo primemo obutev in oblačila, predvsem za dež in zmerno količno hrane in pijače v nahrbtniku. Za izlet je treba plačati 5000 lir. Vsa potrebna navodila dajeta Mari Kralj (tel. 040-575250) in Igor Devetak (tel. 040-55180) v večernih urah. V Rezijansko hribovje V pripravi je avtomobilski izlet v Rezijo z vzponi na tamkajšnje gore in seveda na Sart. Izlet prireja SPDT v nedeljo, 6. junija, in je primeren za vztrajne in izkušene planince. Vse potrebne informacije in točen program izleta bomo javili prihodnji teden v tej rubriki. 50 let planinskega društva Koper S svečano oblikovano akademijo so koprski planinci prejšnji petek v koprskem gledališču obeležili 50. jubilej obstoja in plodne dejavnosti Obalnega planinskega društva Koper. Kot prva je v nabito polni dvorani zadonela Aljaževa pesem »Oj Triglav moj dom«. Zapel jo je priznani moški pevski zbor iz Izole, na katerem je slonel večji del kulturno pevskega programa akademije. V slavnostnem govoru je potem predsednik Darko Butinar obsežno orisal zgodovino Obalnega planinskega društva, ki je nastalo leta 1949 kot podružnica SPDT, a je potem ubralo svojo samostojno pot in razvilo planinske, alpinistične in raznolike športnorekreacijske dejavnosti, si že v prvih letih obstoja prevzelo breme izgradnje in upravljanja koče na Slavniku in šteje danes lepo število članov, okrog 1400. V kulturnem sporedu je sledil prikaz naravnih gričevnatih in obmorskih lepot slovenske Istre v sliki in besedi, nakar je odbor ob proslavljanju 50-letnice podelil številna priznanja in plakete posameznim članom in sorodnim društvom. Akademija koprskih planincev se je zaključila s pozdravi in toplimi željami predstavnikov sosednjih, bratskih planinsldh društev, med temi tudi »očetovskega« SPDT, prisotni pa so zaman čakali na pozdravne besede Planinske zveze Slovenije, oziroma njenega predstavnika, ki je blestela v svoji odsotnosti. (L.A.) Posebna številka Gornika ob 50-letnici PD Nova Gorica Ob petdesetletnici je planinsko društvo Nova Gorica izdalo tudi slavnostno številko revije Gornik, ki je v celoti posvečena prav zlatemu jubileju društva. Publikacijo na petdesetih straneh malega formata, je uredil Rajko Slokar, gmotno pa sta priskočili na pomoč mestna občina Nova Gorica in zavarovalnica Triglav. Posebna Številka Gornika je šla med bralce na slovesnosti na Trstelju, interesenti pa jo še zmeraj lahko nabavijo na sedežu planinskega društva v Novi Gorici, Bazoviška 4. Veliko zanimanje za izlet v Gorski Kotar Gez dvajset članov SPDG se je prijavilo za dvodnevni izlet v Gorski Kotar, 5. in 6. junija. Predviden je vzpon na Klek ter krožna pot na Bijelih Stjenah in, če bo časa dovolj, ogled še katere naravne zanimivosti v tem predelu. Prevoz je z lastnimi sredstvi, v soboto, 5. junija zjutraj. En-knap bo do 27. do 29. maja gostoval v VVeimarju V VVeimarju, letošnji kulturni prestolnici Evrope, bo od danes do sobote nastopila slovenska plesna skupina En-knap, ki bo trikrat izvedla projekt koreografa Iztoka Kovača pod naslovom DaleC od spečih psov. Predstava je doživela premiero 15. aprila v Frankfurtu, videlo pa jo je že tudi občinstvo v Sloveniji. Predstava je nastala v koprodukciji s frankfurtsko umetniško hišo Mousontourm, Szeno iz Salzburga in gledališčem Hebbel iz Berlina. Združuje vrsto umetnikov, od skladatelja Vinka Globokarja do režiserja Saše Podgorška, scenografa in slikarja Mirana Moharja ter mednarodno skupino plesalk. Predstavo DaleC od spečih psov bodo izvedli v bivši industrijski hali (Viehauktionhalle), ki so jo prenovili in je zdaj ena najsodobnejših gledaliških dvoran s tisoC sedeži, privablja pa publiko celo iz Berlina, Leipziga in Jene. Skupina En-knap bo nastopila v okviru plesnega programa, poimenovanega Gibajoče se točke (Moving Points), ki poteka od aprila do septembra v VVeimarju. V tem programu se bodo predstavile številne zvezde modernega plesa, med njimi Bejartova baletna skupina, Plesni teater iz Harlema, Tokijski balet in številni drugi. Skupina En-knap si je v šestih letih od ustanovitve v belgijskem Louvainu s svojimi predstavami in filmi ust- varila umetniški profil in status ene prvih plesnih skupin, ki uspešno premošča miselne, gospodarske in producentske meje v Evropi, kar po mnenju njenega direktorja Valterja Kobala in koordinatorke slovenske udeležbe na VVeimarju '99 Nevenke Koprivšek nenazadnje dokazuje nad 150 ponovitev na večini pomembnejših svetovnih plesnih odrov in sodelovanje s prestižnimi evropskimi soproducenti. S predstavo DaleC od spečih psov bo skupina En-knap v prihodnjih mesecih gostovala še v Muenchnu, Salzburgu, Hamburgu, Buenos Airesu, Gentu, Londonu, -Berlinu in še kje. Majsko gostovanje slovenske plesne skupine v letošnji kulturni prestolnici Evrope je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo. (STA) Poseben večer sezone Gorica Kinema V goriškem Kulturnem domu bodo drevi zavrteli film srbskega režiserja Gorana PaskaljeviCa Sod smodnika, ki so ga jeseni z velikim zanimanjem sprejeli na beneškem filmskem festivalu, od maja letos pa je v redni italijanski distribuciji. PaskaljeviC v zgodbi o Beogradu nakazuje prikrite klice balkanske tragedije in dušeCe vzdušje v prestolnici pred zadnjo vojno. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri sv. Soboti Stalno gledališče FJK bo od Četrtka, 27. do sobote, 29. maja, ob 23.30 podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. GORICA Kulturni dom Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. Danes, v Četrtek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana PaskaljeviCa »Bure Baruta«. V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell« V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview, na katerm bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja ___________SLOVENIJA_______________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, v Četrtek, 27. ob 15.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«. V nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9., 10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri V soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Ta-del, »Policija, d. d.«. CELJE Slovensko ljudsko gledališče SSG gostuje z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. V Četrtek, 27. in v petek, 28. maja ob 11. uri. LENART V soboto, 29. maja ob 19. uri gostuje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Pomladanska simfonična sezona 1999 -izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Bertini in sicer: 28. maja ob 20.30, v soboto, 29. maja ob 18.00. V nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi. V soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Quatuor Oliver Messiean z Myung-VVhun Chung. ROJAN V nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert. RiCMANJE Babna hiša V soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene šole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupi- ne in mladinskega pihalnega orkestra. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal. ___________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 29. maja bo Slavnostni koncert ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria. Izvajali bodo Simfonični Orkester RTV Slovenije s solisti. LJUBLJANA SNG opera in balet V ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V Četrtek, 27. ob 19.30 in v petek, 28. maja ob 15.00 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«. V soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«. Cankarjev dom V ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit. Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnjuljčico Petra Ilijča Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ek-manove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ? RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne. V razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V razstavnih prostorih Turistične in leto-viSCarske ustanove (UL S. Nicold, 20) bo od 31. maja na ogled razstava slik »L’Adi-riatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od9. do 13. ure. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžar-stvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ul. 124: Narodna noša v Skednju. Razstava bo odprta še danes, v četrtek, 27. maja od 16. do 20. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il me-lograno - vita quotidiana al castello medioe-vale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija" razstava risb »Od Leonarda do Canalet-ta«. ____________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) - etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rok°' delskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbir* Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je sta na razstava Slovenci v XX. stoletju. Muze) je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstav ja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. iUI11QQ Ogled možen od torka do sobote od do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. V Tehniškem muzeju Slovenije bo do maja razstava »Vonj po morju, - Sloven morsko" ribištvo od Trsta do Timave skozi s letja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak- TRENTA kein Trentarski muzej: razstava o TriglavS^ta^. narodnem parku in etnološka zbirka, ni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Primorska poje ’99: MPZ Vasilij Mirk, vodi Miran Žitko TV DNEVNIK Alpe Jadran (pon.) ® RAI 1 6.00 6.30 9.55 10.00 11.30 11.35 12.25 13.30 14.05 15.00 15.45 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.50 23.10 23.15 0.15 0.45 1.15 1.35 Euronews Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, j gospodarstvo Zeleni meteo Film: Piccoli gangsters (kom,, VB ’76, i. Florrie j Dngger, Jodie Poster) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: II tocco di im angelc (i. R. Downey) Dok.: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rat-slin: Rast Mladinski variete: «Sol-letico» (vodi Mauro Se-rio), vmes risanke Heidi in mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Variete: Caccia al lupo Variete: La časa dei sogni (vodita Milly Carlucci in Sandro Vannucci) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Nanizanka RAI 2 7.00 9.45 10.35 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: L' arca del Dr. Bayer Aktualno: Un mondo a co-lori (vodi B. Buccellato) Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Un caso per due, 15.10 Marshall Kratka poročila TV film: Per mio figlio (dram., Fr. ’97, i. V. Jan-not, B. Wolkowitch), vmes 17.15) dnevnik Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Q Večerni dnevnik M Nan.: Pep Carvalho (i. J, \ Puigcorbe, V, Marini) 2245 23.20 0.35 1.00 1.10 Nočni dnevnik Nariete: 1, 10, 100 Rabe-lais (zadnji del) V parlamentu Aktualno: LavOra Dnevnik ^ RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8,55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma 10 let Harema Šport: Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: T3 Levante, 13.00 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.50 Tgr -Leonardo Pravljice in risanke Kolesarska dirka po Italiji, 17.05 Proces etapi IP v odbojki, ženske Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Nan.: Friends Film: Arma letale 2 (pust., ’89, r. R. Donner, i. Mel Gibson, D. Glover) Dnevnik, deželne vesti Življenjske zgodbe Šport: Giro notte Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Rai News, Superzap ŠS RETE 4 % ITAUA 1 Nad.: Un volto, due don- Otroški variete Ciao ciao ne mattina, vmes risanke Pregled tiska Film: 11 principe corag- Nad,: Aroma de cafe, gloso (pust,, ZDA ’54, i. 9.45 Cuore selvaggio, James Mason) 10.45 Febbre d’ amore Nan.: Mac Gyver Dnevnik Odprti studio, šport Aktualno: Forum Nan.: V osmih pod eno Dnevnik Tg 4 streho Kviz: Kolo sreče Risanke Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi Film: Ascoltami (dram., Varieteja: Colpo di fulmi- It. '57, i. L.Tajoli) ne (vodi Rebecca Ream), Kviz: OK, il prezzo e giu- 15.00 Fuego! sto EsS Nan.: Gli amici del cuore Dnevnik in vreme m Variete za najmljaše, Nan.: Un giustiziere a ■ vmes risanke New York Nan.: Baywatch (i. David Glasb, odd.: Viva Napoli Hasselhoff) Film: Critters - Gli extra- Odprti studio, 18.55 roditori (fant., ZDA ’85, i. Šport Wallace Stone) Nan.: Družina tretjega ti- Pregled tiska pa (i. John Lithgovv, Kri- Film: La nemica (dram.. sten Johnston), 19.30 It. ’52, r. G. Bianchi, i. Willy, princ Bel Aira Elisa Cegani Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna odd.: Moby H CANALE5 Dick Variete: Čira Odprti studio, šport, 0.55 Šport studio Na prvi strani, vreme Rapido Jutranji Tg5 Film: 11 cittadino si ribel- Aktualna odd.: Vivere la (dram., It. ’74) bene benessere Variete: Maurizio Costan- zo Shovv Aktualno: Elettorando S TELE 4 Nan.: Robinsonovi, 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 19.30, 23.00 Dogodki in Nan.: Tutto Bean odmevi Nad.: Beautiful (i. Ronn Aktualna oddaja Moss, Hunter Tylo), Nan.: West Side Medical 14.20 Vivere (i. Fiorenza Nan.: Katts and Dog Marchegiani) Film: Bači da un amante Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) sconosciuto Nan.: Get Smart, 0.10 Agente speciale Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) ® MONTECARLO Variete: Passaparola (vo- di Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Variete: Striscia la noti- nik, 19.15 Šport zla (vodita Gerry Scotti, Film: La signora amava gene Gnocchi) le rose (kom., ZDA ’68) Film: Junior (kom., ZDA Nan.: Quincy '94, r. I. Reitman, i. A. KPJ Nan.: 11 Santo Schvvarzenegger, Danny Film: Roulette russa De Vito, E. Thompson) (krim., ZDA ’75) Dnevnik JTJJJ Variete: Tappeto volante Dariete: Maurizio Costan- Film: Tre giorni per la zo Shovv, vmes (1.00) verita (dram., ZDA ’95) nočni dnevnik Film: Sussurri (srh., ’89, Striscia la notizia i. V. Tennant) fr" Slovenija 1 {r Slovenija 2 m Vremenska panorama - 2.20 Teletekst El Napovedniki Vremenska panorama BS TV prodaja Tedenski izbor: Pod klobukom Nan.: Dr. Schvrartz in dr. m Oddaja za otroke Martinova (Nem., 8. ep.) H Zgodbe iz školjke Nekoč bili smo v maju Tedenski izbor. Poljud- Nad.: Gospa Bentinck ali neznanstvena serija: Boj nespravljivi značaji (Ni- za obstanek, 11.55 dok. zozemska, 6. del) Druženje in praznovanje Svet poroča Okolje in mi 1 Euronews Poročila, vreme, šport 1 TV prodaja Vremenska panorama I Risana nan.: Ferdi Tedenski izbor: Dih bese- Film: Ožja družina (ZDA) de, portret Tomaža Pen- n*™ Po Sloveniji gova, 14.30 Zoom, 16.00 Nan.: Dr. Finley - Cista Osmi dan resnica (2. del) Slovenci po svetu TV igrica: Kolo sreče Tedi, oddaja za mularijo Im] Videoring s Tanjo Ročne ustvarjalnosti: Re- Koncert Darje Švajger iz liefne slike Volčjega potoka: Darja Obzornik, vreme, šport 2000 Znanje je ključ Filmski triki: Zunajze- Zenit meljska bitja Risanka Gkasbeno dokumentarna Dnevnik, vreme, šport oddaja: Dancing in the Tednik Street (VB, 9. del) Oddaja TV Koper: TV Po- Film: Poseben pogled - per Trenutek nedolžnosti Oddaja o turizmu: Homo (Iran 1996, r. Moshen turisticus Makhmalbaf, i. Mirhadi Odmevi, kultura, vreme Tayebi, Ali Bakhshi) Šport Nadaljevanka: Šola ofi- Gibljive slike cirjev (Nemčija, r. VVolf Somrak stoletja: Temna Vollmar, i. Manfred Za- stran meseca - Pričevanja patka, Thomas Holtz- političnih zapornikov, 2. del - Dr. Ljubo Sire mann.l. del) Glasbena oddaja: Govori tiho, pesmi Kurta VVeilla (Kanada) Znanje je ključ Zenit K Koper Euronevvs Nogomet: Manchester United - Bayern Mira- TV PRIMORKA chen Meridiani Program v slovenskem je- ziku: Med valovi * 16.00 Videostrani Minute za... Videospot dneva Primorska kronika Kmetijska oddaja Tv Dnevnik - Šport Koncert v Kranju Otroška odd.: Gugalnica Za piko več: Kako usta- Četrtkova športna oddaja navijamo podjetje Film: Vesela bratovščina Program za otroke: Ri- (ZDA, i. G. Harrison, Pe- sanka ter Fox) Dnevnik, vreme, iz tiska TV dnevnik - Vsedanes Kviz: Crkarija Euronevvs Milan Kučna s slovenski- Program v slovenskem je- mi gospodarstveniki ziku: Primorska kronika Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Med valovi Dnevnik TV Primorka r A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: V labirintu (B. pQhor, r. B. Kobal); 9,40 Slov. lahka glasba; 10-10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Prirnorska poje '99: MePZ Slavec-Slovenec; 13-20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-nika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15,00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17-00 Kulturna kronika, nato Glasbena sk-riniica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi Šelhaus, fotoreporter in snemalec; 18,45 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ]1'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov, ; 8.30, 2-30, 18,30 Poročila v ital; 10,00 Matineja; 6,30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 rZaski potpuri (Incontro con la canzone r|astina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) A* 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; I^5 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Zdrav-'kovi nasveti; 11.15 Aktualno; 12.30 poldnevnik; 13.00-15:00 Daj, povej - Z glasbo okoli sveta - Hot dog; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije Prim-roske; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Neresnih pet, odd. o slov. zabavni glasbi; 20.00 Na valovih časa, spominska oddaja. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L'una blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr,; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18,00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00. 12.00, 13.00, 14,00, 18.00, 22,00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13,05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr., vmes Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musi-cale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20 Četrtek, 27. maja 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI J_ . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 66 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6^6 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA CA VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo se ponovno krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo k nam od severozahoda dotekal postopno toplejši in bolj suh zrak. 1010 6 5/15 KBBENHAVft g ■ 6/17 ° - AMSTERDAM 8/16 BERLIN oBRUSEU oPARIZ 7/19 8/21 ŽENEVA 12/24 LJUBLJANA 13/28 OSLO STOCKHOLM DUNAJ 12/22 Temperature zraka so bite izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.41. Dolžina dneva 15.19. ° MILANO _ “ BEOGRAD 12/23 z (A jfe) ° 16/26 v" X SPLIT -/- OSOFIJA 12/24 ^RIM ^KOPJEo gj^/23^ , & •V \V LUNINE MENE < Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 4.19. 1020 ATENE 15/25 v • - , . y^Cr PLIMOVANJE Danes: ob 3.13 najnižje -45 cm, ob 9.20 najvišje 21 cm, ob 14.39 najnižje -23 cm, ob 20.51 najvišje 49 cm. Jutri: ob 3.29 najnižje -51 cm, ob 9.54 najvišje 24 cm, ob 15.09 najnižje -21 cm, ob 21.14 najvišje 50 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ MORJE 1 ' BIOPROGNOZA Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje C. Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 25 1000 m 20 1500 m 15 - ' 'esd ' ' °C 2000 m 10 2500 m 5 2864 m 3 DANES TRBIŽ CELOVEC O 12/27 o 10,24 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 12/26 O KRANJ GRADEC 13/27 O S. GRADEC 12/27 M. SOBOTA O 14/29 MARIBOR O 13/28 O m" CEDAD—>^ 15/30 O O VIDEM 15/30 ™^,N. GORICA 13/29 GORICA o -13/29 O POSTOJNA O 12/25 KOČEVJE -V CELJE O 13/27 LJUBLJANA 13/28 N. MESTO 13/28 O ZAGREB 14/28 O 14/27 H > PORTOROŽ O 14/27 UMAG o H #«^RNOMEU OPATIJA PAZIN q REKA 14/27 Sončno bo in zelo toplo Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno in toplo vreme, le na območju Alp bodo popoldne nastale posamezne nevihte. JUTRI v GRADEC 14/28 TRBIŽ M. SOBOTA o 15/30 CELOVEC O 13/28 ČEDAD—n 16/31 O 11/25 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 13/27 9 GRADEC 13/28 MARIBOR O 14/29 PTUJ CELJE O 14/28 O KRANJ ©VIDEM 16/31 __^N. GORICA 14/30 GORICA Q 14,30 #K S LJUBLJANA 14/29 14/29 ZAGREB 15/29 O V petek in soboto bo sončno in zelo toplo. V gorskem svetu bodo možne posamezne vročinske nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Policist končno priznal, da je mučil emigranta NEW YORK - Newyorški policist Justin Volpe (na sliki spodaj) , ki je obtožen mučenja haitskega imigranta Abnerja Louime (na sliki desno) , je priznal krivdo v zameno za nižjo kazen. Primer Abnerja Louime je leta 1997 razburil NewyorCane in širšo ameriško javnost zaradi izredne brutalnosti, s katero naj bi Četverica policistov »obdelala« nesrečnega imigranta, ki je bil aretiran ob pretepu v nekem nočnem klubu v Brooklynu. Abner Louima, ki je emigriral s Haitija leta 1990, ni imel do leta 1997 nikoli težav z zakonom. Takrat pa so ga newyorški policisti aretirali, ker so. domnevali, da naj bi med pretepom udaril enega izmed njih. Po aretaciji naj bi ga obtoženi Volpe skupaj s trojico kolegov odvlekel v stranišče in mu v zadnjično odprtino potisnil ročaj od metle. Ko ga je izvlekel, je z ročajem, na katerem so bili sledovi krvi in iztrebkov Se pomahal Louimi pred nosom in mu dejal, da bo ubil njega in njegovo družino, Ce kdaj komu Črhne o tem. Nesrečni Louima je moral na operacijo, nakar so ga pod varstvo vzeli razni aktivisti, ki jih v New Yorku ne primanjkuje in ga izkoristili za politični boj proti županu Rudolphu Giulianiju. Pod njihovim pritiskom je Louima dejal, da je med mučenjem slišal grožnje, Ceš da je zdaj Giulianijev Cas in da podobna usoda Čaka vse temnopolte kriminalce. Louima je kasneje priznal, da to ni bilo res, zaradi Cesar je izgubil možnosti, da kdaj doživi pravico. Vse je kazalo, da se bodo mučitelji res izvlekli, vendar so se nato presenetljivo pojavile štiri priče, policisti, ki so prekršili nepisano pravilo v njihovih vrstah, da policist nikoli ne priča proti policistu. Newyorški novinarji taki kolektivni privrženosti pravijo »modri zid molka«. Volpeja je uničilo pričanje narednika Kennetha Wermicka in trojice kolegov, ki so priznali, da se jim je mučitelj nekaj ur po dejanju na vša usta hvalil in jim celo pokazal mučilno orodje. Zaradi pričanja policistov je tudi Volpejev odvetnik spremenil »melodijo« in nehal zatrjevati, da je oprostitev njegovega varovanca le Se vprašanje Časa in da naj bi Louima poškodbe v zadnjici dobil od prostovoljnega spolnega odnosa z enim od zapornikov. Poznavalci primera pravijo, da se je tokrat prvič v zgodovini newyorške policije zgodilo, da policisti, ki so pričali proti kolegu niso bili deležni groženj in izobčenja. Primer Louima je bil preveč nasilen tudi za vsega vajene NewyorCane v modrem. Presenečeni so tudi pripadniki nebelskih ras, ki ne skrivajo presenečenja, da so beli policisti pričali proti belim kolegom. Abner Louima se ubada tudi s civilno tožbo proti mestu, ki jo bo zdaj mnogo lažje dobil. (STA) Škandal razburil britanski dvor LONDON - Nekaj več kot tri tedne pred poroko princa Edvvarda s Sophie Rhys-Jones je britansko kraljevo družino pretresel nov škandal. Za to je poskrbel londonski Skandab-stiCni Časopis Sun, ki je vCeraj objavil 11 let staro fotografijo Sophie na zadnjem sedežu nekega avtomobila, pri Čemer brez sramu razkazuje gole prsi ob svojemu takratnemu delovnemu kolegu »disc jockeyju« Chrisu Tarrantu mjed izletom po Španiji. Na britanskem dvoru so ogorčeni in napadajo Časopis zaradi »invazije v zasebno sfero«, 34-letna Sophie pa je izjavila, da se poCuti »izdano« s strani tiska, svojih nekdanjih prijateljev in delovnih kolegov. Sim je prišel do spornih fotografij že konec februarja, 3. marca je objavil sporočilo, kaj vsebujejo, vCeraj pa je najbolj pikanten posnetek objavil na 3. strani, ki je običajno rezervirana za »zajčice«, ki so pri iskanju uspeha pripravljene pokazati vse svoje Čare in obline. Zvedelo se je tudi, da bo Sun danes objavil še nekaj fotografij, na katerih se Sophie »zgoraj brez« objema s Tarrantom, da bi tako Se podkrepil vtis, da Sophie in Tarrant takrat nista bila samo delovna kolega. Iz vrst konkurenčnega rumenega tiska je prišla tudi novica, da naj bi Sun za fotografije plačal 1, 2 milijardi lir. Fotografije je posnela Gara Noble (na sliki AP), ki je bila skupaj s Sophie in Tarrantom zaposlena pri londonskem radiu »Capital«. Vendar pa Nobleova ne bo dobila vsega denarja in ga bo morala deliti z nekaterimi posredniki. Nesramnost, ki jo je zagrešila, pa ji ni prinesla samo koristi. Na radiu »Heart«, kjer je vodila glasbeno-infor-mativni program, so jo namreč že odpustih. Poroka med Edvvardom in Sophie je načrtovana za 19. junij na gradu v Wind-sorju. Nevesta je za Daily Mirror že izjavila, »da ji je Sun uničil dan, ki bi moral biti najlepši v njenem življenju.« Na britanskem dvoru pa se bojijo še neCe-sa. In sicer, ponovitve zgodbe s princeso Diano, ki je bila tarča angleškega škandalistiCnega tiska vse do njene tragične smrti, saj je redno objavljal tudi najmanjše podrobnosti in »skrivnosti« iz Dianinega zasebnega življenja.