List i/riafa od oVtohra 1947 kot tednik — Od 1 januar ja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRAMJ — SOBOTA, DNE 5. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 95 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —- Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nove demo tične m ■■ C- ■■'S-Pi.p'-.^ m i čeravno nas ločuje do volitev, ki bodo aprila prihodnjega leta, se več mesecev, so odgovorni politični činitelji na Gorenjskem že sedaj pričeli z osnovnimi pripravami, ki so se jih lotili z vso resnostjo in doslednostjo. To potrjuje, da bodo predstojeće volitve vsebovale več novosti, za katere so zainteresirani naši volivci. Predvsem je zanimiv nov način kandidiranja poslancev in sploh novost evidentiranja možnih kandidatov. Zlasti pomembno je javno kandidiranje in demokratičnost pri tem, ki jo nov volilni sistem nakazuje. Svoboda izbire kandidatov bo popolna in bo seveda temeljila na odločitvah zborov volivcev. V predvolilni akciji torej ne gre za to, da vsaka organizacija tabere in se zavzema Za svojega kandidata za poslanca oziroma odbornika po principu Predstavništva, temveč predvsem Za to, da se tudi te organizacije Vključijo v akcijo izbiranja bodočih kandidatov in da sodelujejo pri izbiri le-teh, ki po svojih kvalitetah (družbenopolitičnih in strokovnih) ustrezajo postavljenim kriterijem. Važno je, da uspemo pritegniti vse družbene Činitelje v akcijo kandidiranja oziroma evidentiranja in da pri tem ne podcenjujemo odgovornost prav vseh za Izbor in sestav predstavniških teles. Vsekakor družbene organizacije lahko mnogo prispevajo k akciji evidentiranja kandidatov. Enak prispevek Pa se pričakuje od slehernega občana, ker bo samo s tem zagotovljena resnično vsestranska demokratičnost In izbira tistih kandidatov, ki jim naši ljudje popolnoma zaupajo. Pri vsem tem gre torej za dejansko obliko neposredne možnosti predlogov občanov. To pa je osnova in temelj novega volilnega sistema! Sedeži občinskih volilnih komisij bodo na občinskih odborih SZDL in bo prav zaradi tega zelo Pomemben stik med posameznimi organizacijami in državljani In njihovo sodelovanje za organizacijo SZDL. Samo z obojestransko akcijo lahko pričakujemo izpeljavo demokratičnih in svobodnih volitev. Za evidentiranie bodočih kandidatov bo potrebno izkoristiti še v tem mesecu sleherno zborova-11 le od krajevnih konferenc do llndlkalnlh posvetov, sej delavskih svetov, upravnih odborov Jfd. Predvidoma nai bi bila prva IVa kandidiranja zaključeni že konec decembra, tako da bi januarja že lahko začeli z usklajevanjem evidentiranih s potrebami. V Tržiču je bila občinska volilna komisija izvoljena že 17. novembra iz predstavnikov organizacij, občinske skupščine, društev in javnih delavcev. Struktura občinskih odbornikov bo slonela na planu dela občinske skupščine. Volilna komisija se je danes sestala in razpravljala o konkretnih nalogah. V Radovljici pa bo občinska volilna komisija imenovana 7. decembra na splošnem zboru občinske skupščine. 9-članska komisija bo lakoj po imenovanju pričela z delom. Volilna komisija na Jesenicah ,ie bila imenovana že 27. novembra, prav tako na splošnem Zboru občinske skupščine. Komisija se bo sestala 7. decembra In Sprejela protrram dela. V škof?i Loki se lahko ponašajo s tem. da so imenovali 14-elansko občinsko volilno komisijo že v začetku novembra. 8. decembra se bo sestaja In se tudi konstituirala V«« zbore volivcev in konference SZDL, ki so v teku, nameravajo izkoristiti za razpravo o kandidatih. Naslednji teden bo v Vrtnin Zasedal polit'čni zbor 6n£in«ke skunščine. Obravnaval bo dnižb^-ni razvoj komune in vlogo te»- delovanje skuošč'n« v trm drt'"b"-nem razvoUi. Hkrati pa bo imenovana občinska volMna VomVsU-i. Iz podatkov torel 'abko razberemo, da je predvolilna aktivnost na Gorenjskem že sedal za-živahna in da bodo volltv* Prav ta.Vo usneŠP" in Plodne. O delu občinskih volilnih komisH. o Predlo^h občanov ¥k kandidiranje poslancev in odbornikov, bo Judi naše glasilo rodno spremljalo in sproti poročalo. DRAGO KASTELIC rji • m • v lunsticna poslovalnica na Ljubelju V četrtek dopoldne so na obmejnem prehodu na Ljubelju odprli novo turistično poslovalnico »Kompasa.« V otvoritvenem govoru je predsednik delavskega sveta tega podjetja dejal, da je to že 28. poslovna enota izven Ljubljane, poleg tega pa ima Kompas še v Ljubljani sami že šest poslovnih enot. Zdaj so uredili na Ljubelju samo najvažnejše prostore, v prihodnjem letu pa bodo uredili tudi vse stranske prostore. Poslovalnica je zelo lepo urejena in je velika pridobitev za ta pomembni mejni prehod. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi tudi predsednik komisije za obmejna vprašanja pri izvršnem svetu SRS tovariš Trampuž, predstavniki občinske skupščine Tržič, obmejni organi iz Avstrije in drugi. Po otvoritvi so si gostje ogledali novo žičnico na Zelenico. J. J. Pred osmim kongresom Delež gorenjskih komunistov Beograd bo že tretjič nudil go- ljali bodo o 42-urnem tednu, o razpravljala pa bosta o družbenih stoljubnost kongresu Zveze ko- delitvi dohodka in o razširjeni službah in o produktivnosti. V munistov. 7. decembra ob 9. uri reprodukciji v delovnih kolekti- času predkongresne aktivnosti je dopoldne bodo številni delegati in vih. Predkongresna aktivnost je bila razprava usmerjena na pove-preko 30 tujih delegacij priča sve- bila v kranjski občini bogata in čanje produktivnosti z večjim Čani otvoritvi kongresa ZKJ. Do- pestra. Komunisti so veliko raz- vsestranskim poudarkom na go-mala vse oči Jugoslovanov so pravljali o sistemu delitve oseb- spodarskem razvoju v komuni, uperjene v ta pomemben dogo- nih dohodkov. Poudarjeno je bilo, Delegat iz škofjeloške občine dek in ponosni ter srečni smo, da je moč doseči primerne oseb- Anton Rakovec namerava na kon-da smo ravno v razvoju sociali- ne dohodke in s tem utrditi druž- gresu podati neke misli o inte-stičnih odnosov dosegli takšen beni standard samo z dobro or- graciji. Tudi v tej občini se je uspeh, ki ga občuduje in pozorno ganizirano proizvodnjo, s poveča- predkongresna aktivnost izražala spremlja ves svet. Številna ude- no produktivnostjo in z ustrezno v vlogi komunistov in se nanaša-lež.ba tujih delegacij na VIII. kadrovsko politiko. la na smernice za predkongresno kongresu ZKJ potrjuje to ugoto- Janko Sodja in Marjan Žitnik Nadaljevanje vitev in hkrati odpira nova spo- sta delegata jeseniške komune, na 2. strani 1 znanja, da naša pravilna notranja in mednarodna politika deluje k utrjevanju enakopravnega in konstruktivnega sodelovanja, ki je globoka osnova in jamstvo za trajni mir v svetu. Smernice in sklepi VIII. kongresa ZKJ bodo nedvomno uresničili velika pričakovanja in utrdili temelje našega razvoja na poti,k socializmu. Na VIII. kongresu ZKJ bo sodelovalo tudi 8 delegatov z Gorenjske. Kranjsko občino bodo zastopali delegati Vinko Hafner, Vida Žu-mer in ing. Tone Nedog. Razprav- Slovesnosti združene z delovnimi uspehi Seja občinske skupščine Škofja Loka Priprave na praznovanje občinskega praznika Že prihodnji teden prvi zbori voliv* fev - Na dnevnem redu razprava v kranjskih gospodarskih organizacijah Skupna toplarna v Kranj u Nekaj pojasnil elektrotehčničnega podjetja — glavnega pobudnika Pred kratkim je občinska skupščina Kranj priporočila gcspo.iar-skim organizacijam v Kranju, da proučijo predlog o gradnji skupne toplarne iin sprejmejo ustrezne oklepe. Kot je znano, naj bi prouvidena nova toplarna Služila viiem zainteresiranim gespouar-iSKim organizacijam pa tuui prihodnjim stanovanjskim scšseskani v mestu. Prevladuje proalog da naj bi toplarna stala ob elektrarni na Savskem logu. Idejni projekt je v izdelavi. Ker je za skupno toplarno dovolj zanimanja in so se nekatere večje gospodarske organizacije že odločile, da sofinancirajo gradnjo, je verjetno, da bo s prvim delom izgradnje mogoče začeti že prihodnje leto. Elektrotehnično društvo Kranj, ki je pred letom dni izreklo pobudo za to gradnjo nam je o pripravah poslalo podrobno poročilo. Enoletne raziskave so pokazale, da je gradnja toplarne v Kranju nujno potrebna in tudi ekonomsko upravičena. V začetku svojega razvoja se bo lahko oprla na obstoječe toplarne v Tekstil indu-eu in Iskri, kar bo omogočilo postopno graditev. To pa bo pomembno tako glede financiranja gradnje kot tudi glede postopnega razvoja skupnega komunalnega podjetja toplarne. Najprej naj bi združili toplarni Tekstiliridusa in Iskre z novim toplotnim omrežjem med njimi. Tako bi omogočili toplotno izmenjavo in popolnejše- izkoriščanje zmogljivosti kotlov, ki SO v prvi tovarni preobremenjene, v drugI pa neizkoriščene. Na to omrežje bodo pozneje priključeni kotli nove toplarne in taka povezanost bo omogočala medsebojno pomoč pri morebitnih okvarah in vzdrževalnih delih. Zaradi te povezanosti bo mogoče prvi del nove toplarne graditi brez rezervnega kotla in s tem izdatno zmanjšati tudi investicijske stroške. Postopna gradnja bo tudi najbolj zanesljivo pokazala, kako velike kotle in parne turbine bo treba izbrati in prihranila velik del rizika.. Izbira pravilne vetiko- Prihodnji torek bo zbor voliv- gam, Francka Bozovičar, Franc cev za volilno enoto Suha in Tra- Bevk, Franc Kovač; nagrade v ob-ta, ki mu bo v naslednjih dneh liki kristalne vaze s posvetilom sledilo še 24 zborov po ostalih bodo prejeli Vinko Primožič, Do-krajih škofjeloške občine. Zaklju- minik Bizjak, Ivan Prežel j, Vik-čeni bodo okoli 22. decembra, tor Sinko, Franc Tolar, Matevž Zbore volivcev bodo vodili odbor- Smid in Savo Sink. niki, ki so bili izvoljeni na po- Na omenjeni seji je skupščina sameznih enotah. Tako so sklenili odklonila pristop k medobčinske -na zadnji seji občinske skupščine, mu cestnemu skladu za Območje Ob isti priložnosti so sprejeli in okraja Ljubljana. Skupščina je potrdili tudi seznam tistih obča- namreč ugotovila, da je bila prod-no\, ki so se posebno odlikovali lo. ia utemeljitev pomanjkljiva, pri delu na gospodarsko-po- ker ji ni bil predložen triletni in litičnem, kulturno - prosvetnem, sedemletni plan investicij in do-znan.stvenem in splošno ko- tok sredstev. Zadnji dve leti je ristnem delu in bodo na dan ob- občina vplačala v okrajni ca t ni činskega praznika prejeli poseb- isklad 91 milijonov dinarjev, ven-na priznanja. Na slavnostni seji dar pa sklad ni investiral na njene najvažnejša pravilna izbira občinske skupščine — 18. decem- nem območju in za prihodnja tri toplotne zmogljivosti. Klektriška bra — bodo podelili priznanje s leta tega tudi ne predvideva, čemeč, ki jo bo proizvajala toplar- posvetilom Francu Branislju,- prav je rekonstrukcija cest na na, je drugotnega pomena, ker Francu Ceferinu, Antonu Peter- območju občine nujno potrebna, so predvideni še drugi viri te nelu; plakete s posvetilom bodo Skupščina pa odobrava združeva-1 Nadaljevanje - prejeli: Milka Poljnar, Franjo nje sredstev v okviru gorenjskih na 2. strani 2 Svoljšak, Vera Dolenc, Anton Pe- občin. sti prve stopnje izgradnje je namreč vselej najbolj kritična in tudi usodna za ekonomski uspeh. Seveda bo pri gradnji toplar Dan republike so v radovljiški občini praznovali letos še posebej slovesno. Praznovanje je bilo združeno tudi z nekaterimi pomembnimi delovnimi uspehi. Tako so v Lescah odprli nov kulturni družbeni center, na Bohinjski Beli so praznovali zaključek del pri gradnji vodovoda, medtem ko so tudi v Zasipu imeli na dan republik« proslavo že v novi preurejeni dvorani. Proslave so bile povsod dokaj skrbno pripravljene. Na Bledu je gostoval za to priložnost komorni pevski zbor iz Krope s celovečernim koncertom, učenci osnovne šole pa so se predstavili s kratko igro. V avli festivalne dvorane so prod proslavo odprli v počastitev praznika razstavo partizanskih grafik, olj in risb. S svojimi deli sta se predstavila občinstvu akademska slikarja Ive Subic in Ivan Seljak-Copič. V Gorjah je v tamkajšnjem kulturnem domu nastopila folklorna skupina in recitator j i, v Zasipu pa so zaigrali «30-dejanko »Izdajalec«, nastopal pa je tudi tamkajšnji pevski zbor. i V Bohinjski Bistrici so se med drugim spomnili narodnega junaka Tomaža Godca s spominsko svečanostjo pred njegovo rojstno hišo. Imeli pa so tudi proslave. Na radovljiški svečanosti ob dnevu republike je gostovala folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane s sporedom jugoslovanskih pesmi in plesov. Prav slovesno je bilo tudi v Kropi, kjer so porabili dan republike s koncertom. Prireditve so bile' navzlic slabemu vremenu zlasti v nekaterih krajih dobro obiskane. Razen tega so imeli skoraj v vseh krajih tudi posebne proslave za šolarje. Ob tej priložnosti so sprejeli več sto cicibanov v pionirsko organizacijo. PREDKONGRESNI RAZGOVOR Veliko zaupanje Zvezi komunistov Razgovor s sekretarjem občinskega komiteja ZK Tržič tovarišem Stanetom Mešičem je potekal v vzdušju priprav na predstojeći komires ZKJ. Ko smo ga vprašali, kakšen je prispevek žena v gospodarstvu komune, je odgovoril: »Delež žena v gospodarstvu je neprecenljive vrednosti, ta delež pa moramo tembolj ceniti spričo dejstva, da je ženska precej obremenjena. Odgovornosti, v službi in doma v družini niso majhne. V naši občini je med zaposlenimi prek 63 odstotkov žensk. Pri vsem tem pa še vedno prevladuje^ napačno mnenje, da ženske niso sposobne ali da nimajo zanimanja za prevzemanje odgovornejših nalog v gospodanstvu in v družbenih političnih ustanovah. Pravi razlogi pa so v njeni popolni obremenitvi. Vendar ugotavljamo, da so pobude ien»9k v gospodarstvu in družbenem razvoju tehtne in so ženske v zadnjem CSSU postale vse bolj samostojne in zahtevne do določenih pravic. Možnosti za razbremenitev žena vsekakor obstojajo, seveda s širšo družbeno pomočjo in v okviru novo ustanovljenih krajevnih skupnosti. Reis pa je, da SO prav ženske premalo zahtevne do ustanavljanja servisov kot uslužnost- nih dejavnosti, ki naj jih razbremenijo.« Kakšni so predlogi tržiških komunistov k novemu statutu ZKJ? »Pismenih predlogov ni bilo. Mi smo že aprila, torej pred izidom predosnutika statuta ZKJ prišli do spoznanja, da se je treba pri delu s komunisti v mejah materialnih pogojev družbe posluževati vseh možndh oblik delovanja. V predkongresni aktivnosti smo imeli kar šest posvetovanj, kjer smo razpravljali o investicijski politiki in stanovanjski gradnji v luči odgovornosti komunistov, o kadrovski problematiki, o izkoriščanju notranjih rezerv povezanih s produktivnostjo dela. Nadalje smo obravnavali delitev osebnih dohodkov v komuni po načelu delitve po delu, vlogo komunistov v družbenih političnih organizacijah in organih družbenega samoupravljanja. Resno smo obravnavali vprašanje, do kod smo prišli v pogojih decentralizacije .samoupravljanja v komuni. Zanimiva je bila razprava o politiki štipendiranja v občini iz vidika dejanskih potreb po kadrih. Vsa ta posvetovanja in tehtne razprave so bile nedvomno osnova za nadaljnje politično, gospodarsko in kulturno življenje v komuni. Posvetovanja pa so pri- pravile posebne komisije pri občinskem komiteju ZK.« Kaj menite o osebni odgovornosti komunistov? »Skušamo preiti na osebno odgovornost komunistov, ki naj bi se izražala tako v delu v organizaciji ZK kot na delovnem mestu. V sedanjem delu smo namreč prišli do izredno zanimive in bogate ugotovitve, da nečlani ZK zahtevajo v marsikaterem pogledu prav od članov ZK resnico! To je še en dokaz spoštovanja in Ea-upamja do Zveze komunistov. Na masovnem sestanku kolektiva SGP Novogradnja, kjer je šlo za obstoj podjetja, so nečlani ZK želeli prav od komunistov, naj jim pojasnijo dejansko Stanje podjetja in povedo resnico. S sevali so tudi, k?m ni škili čet in katanškega crožništva na položaje upornikov v vzhodni pokrajini in na njihovo glavno oporišče Stanleyville. Z napadom belgijskih padalcev na Stanleyville nastaja na kongo-ški šahovnici, kjer zdaj že pelo leto opazujemo poteze tujega vmešavanja, popolnoma nov položaj. Najbrž sredstva, da bi s pogovori uredili položaj belcev v Stanley- so privedli do tega sovraštva. Minister Spaak tudi ni znal pojasniti, kakšna je razlika med pobijanjem črncev in belcev? Zakaj se recimo belgijski padalci niso spustili iz ameriških letal takrat, ko so množično pobijali črne do- ni beli plačanci so bili primeri v Stanlcyvillu vse prej kot povračilo. V večini afriških držav zasledimo v teh dneh oceno, da so belgijski padalci uprizorili nad Staaaleyvillom šolski primer tuje- i padalci villu, niso bila do konca izkoriščena. Vtis imamo, da so bila pogajanja v Nairobiju za vlade, ki so bile zaskrbljene zaradi belih talcev, ves čas le slepilo. Njihov položaj so s pridom izrabljali za popolnoma konkretne vojaške načrte. V tem smislu so bili evropski prebivalci in njihova zaščita izvrsten povod za vsa poznejša dejanja. V zahodnih časopisih zasledimo dolge opise nasilja, ki so ga kon-goški uporniki izvajali nad belim prebivalstvom v Stanleyvillu. Realno bi bilo analizirati vzroke, ki macine. Ali to še vedno pomeni, da delamo razliko med črnimi in belimi, kar je bilo zapisano na praporih vseh kolonialnih osvajalcev in kar je pravzaprav privedlo do težkega položaja v Kongu, ker nekateri ministri še vedno mislijo, da morajo vladati z enako politično doktrino, ki je pa domačini -več ne odobravajo tudi za ceno smrti. S term ne mislimo trditi, da je bilo v uporniškem gibanju v Kongu vse urejeno po pravici, da ni bilo primerov nasilja. Toda v primerjavi s tistim, kar so počeji Gombejevi orožniki ga vmešavanja. Temu ustrezno so afriške države podvzele ustrezne ukrepe, da bi s sklicanjem varnostnega sveta ali preko organizacije afriške enotnosti obsodile tuje vmešavanje v kongoške notranje zadeve. Tudi številni protesti prebivalstva v afriških mestih in drugod po svetu so napravili močan vtis. Vojaški položaj kongoških upornikov je zaradi padca njihovega glavnega oporišča oslabljen, čeprav boji v okolici Stanleyvilla še vedno trajajo. Čombejeva vojska z belimi plačanci in ostanki nekdanjega katan- škega orožništva je zaradi podpore letalstva in tujih vojaških enot prišla v napad. Toda položaj kongoških upornikov ni kritičen. Uporniki nadzorujejo še prejšnji del vzhodne pokrajine. Levo obalo reko Kongo držijo uporniki trdno v svojih rokah, pa tudi Muleline enote v pokrajini Kvilu se držijo na skrčenem ozemlju. Tega se zaveda tudi Combe, ki je svoj načrtovan obisk v centralnem Kongu preložil in rajši odpotoval v Pariz, da bi v Elizejski palači, v katero je prišel bolj skozi zadnja vrata, ker je bjla večina francoskih ministrov proti m'egovenru prihodu, spregovoril o francoskem deležu, saj je znano, da Francija ni bila nikoli čisto ob strani v kongoškem sporu. tjudji in dogoditi ŠJxntio Zadnjič sem vam odgovoril na nekatera vprašanja, ki ste mi jih .{sastavili, sedaj je pa v hiši tak jkmaval, da mi Marjana celo z lo-tffttvijo grozi. Zaprosil bi vas, da milsvetujete, kaj naj napravim. Ali mi verjamete, da imamo tudi v Kranju sposobne ljxidi za cirkus. Jaz sem jih pred prazniki plblčudioval pred veletrgovino »Ko-Jkra« v Kranju. Nad izložbami in vrcati lokala so napeljavali elek-točne -žarnice. Neprivezani, so stali na komaj nekaj centimetrov ši-irokem robu hišne stene. Veselo Bo se obračali in se posmehovali ljudem na zemlji, ki so jih občudovali. Se en dokaz, da smo Slovenci zares varčni. Tudi za zaščitne pasove se nam zdi škoda denarja. Stavim, da imajo nekatere natakarice v restavraciji »Jelen-« napravljeno pogodbo z ženami vinskih bratcev. Moj »šubler« je nameril pri dveh kozarčkih pelinkovca kar 2,6 in 2,8 milimetra pod zarezo, ki označuje pravilno mero. Ko sem natakarico pohvalil za uvidevnost, mi je dejala, da sem siten, namesto, da bi mi brž še enega nalila. S traži sani bi po mojem mnenju taslužAli Prešernovo nagrado za naklonjenost kulturi. V radiu in našem »Glasu« so govorili in pisali, da bo v dpmu »Partizana« proslava v čast 29. novembru. Obiskal sem jo. Ali mi verjamete, da je bilo še enkrat več nastopajočih kot pa gledalcev. Zelo bi si želel, da bi mi dodelili stanovanje nekje v Stražišču, da bi z Marjano pomnožila vrste tistih Stražišanov, ki so naklonjeni proslavam. Slučajno sem moral v četrtek iti v Komunalno banko v Kranj. Imel sem mu j on opravek. Toda vsi njihovi uslužbenci so se kar po kotih stiskali. Zanimalo me de. zakaj se imajo tako radi, zato V zadnjih dneh devetnajst nesreč V pretekjem tednu se je pripetilo pa Gorenjskem kar devetnajst prometnih nesreč. Pri večini nesreč je bil vzrok nepazljivost, prehitra vožnja ali kaj podobnega. -Samo eno nesrečo je zakrivil alkohol. V ponedeljek sc je pripetila na Kokrici pri gostišču »Lakner« prometna nesreča. Fiat 600 je vozila voznica brez vozniškega dovoljenja, poleg nje pa je sedel inštruktor, ki je bil prav tako brez dovoljenja za instruiranje voznikov — amaterjev. Pri omenjenem gostišču ni upoštevala znaka STOP in za vozila na sredino cestišča. Nasproti je po prednostni cesti pripeljal avtobus. Vozili sta trčili, škoda na osebnem vozilu je znašala okoli 30 tisoč dinarjev. Do trčenja vozil na cesti med hotelom Zlatorog in Bohinjskim jezerom je prišlo zaradi prekratke razdalje. Vozniku avtomobila je v večji mlaki vode ugasnil motor, zaradi tega se je vozilo ustavilo, za njim vozeči mopedist pa je trčil vanj. Na odseku Bistrica—Podbrez je je povzročil prometno nesrečo močno vinjen Jože Suhar. Pri nesreči je bila sopotnica poško- sem jih povprašal, če so tudi za to nagrajeni. »Ti preklemanski Bodičar, kurjavo nam uredi, da bo vsaj toplo, pa bomo delali.« Oh, dragi »bankar j i«, oprostite, to pa nisem vedel, da morate pri tako visoki vsoti denarja, sedeti na mrzlem. S svojim fičkom sem .se odpeljal proti Radovljici. Ampak tu so pa res od hudirja. Najprvo so pričeli uvajati »angleško soboto«, sedaj pa so pričeli z »angleško vožnjo« po njihovih cestah. Veste, pri nas vozimo po desni in po levi prehitevamo. Tu pa ravno nasprotno. Ni dosti manjkalo pa bi me neki bager (upam, da sem si prav zapomnil, vozilo) skoraj povozil, čeprav sem vozil po predpisih. Od strahu sem pritisnil na plin in pustil, da je letelo, dokler je bilo kaj bencina. Ustavilo se jo v Tržiču pred kavarno. Tu pia nekaj ni v redu. Notranjost je urejena v stilu dvajsetega stoletja, zunanjost pa v stilu petnajstega stoletja. Prepričan sem, da so takšno barvo (kakršna so vrata in izložbe) uporabljali najmanj pred petimi stoletji. Sicer je pa. v Tržiču marsikaj mogoče, vsaj kot, mi piče moja nepodpisana Tržičanka. Vendar jaz napišem samo to, kar sam vidim in slišim. . Ker mi. je v fičku zmanjkalo bencina, sem moral, prav v Tržiču vožnjo prekiniti. Prav zairndi tega sc moram tudi poslovili Vaš BODIČAR dovana, materialna škoda pa znaša okoli 200 tisoč dinarjev. V Podbrezjah je zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila zaradi tega, ker nasproti vozeče vozilo ni zasenčilo luči. Pri tem je trčil v telefonski drog in je nastala materialna škoda v višini 50 tisoč dinarjev. Pod vasjo Dovje pri železniški čuvajnici zaradi spolzke ceste ni mogel zvoziti dveh preglednih ovinkov voznik motornega vozila. Zapeljal je naravnost čez progo v , dolžini 18 metrov in obstal ob progi. Voznik je ostal nepoškodovan, sopotnica pa je bila poškodovana. Materialna škoda znaša okoli 50 tisoč dinarjev. Te dni so se pripetile tudi prve prometne nesreče zaradi poledenele ceste. Pred dnevi sc je pripetila zaradi tega prometna nesreča v Podkorenu. Voznica osebnega avtomobila je nekoliko zavirala na ovinku in jo je zaradi tega zaneslo v zemeljski nasip, ki je ob cesti, za tem se je dvakrat prevrnila in zavozila na travnik, kjer je tudi obstala. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli sto tisočakov. Dvakrat eo je zgodilo, da je avtobus poškodoval parkirani osebni avtomobil. Pri obeh primerih je nastala manjša, gmotna škoda. V Žabnici so izpred parkiranega vozila skočili štirje psi pred avto, ki je vozil proti Skorji Loki. Voznik je hitro zavrl vozilo. Zaradi tega, ker je bila cesta nekoliko spolzka, je vozilo zaneslo s ceste v bližnje drevo. Skoda znaša okoli 100 tisoč dinarjev. Razen tega se je pripetilo še nekaj manjših nesreč, posebno v zadnjih dneh. Vsekakor bodo morali vozniki motornih vozil posvečati več pokornosti stanju cest, kajti v tem času so se že pričele poledice in tudi cesta je vedno mokra ali mastna in spolzka. Večjo pozornost naj šoferji posvečajo tudi gumam na vozilih in podobnemu. — JOSK Vadalievaaie s 1- strani Gostovanje učiteljskega pevskega zbora V nedeljo, 6. decembra bodo člani učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« iz Kranja obiskali Selca nad Škofjo Loko in Železnike. V Selcih bodo imeli koncert ob 15. uri popoldne, v Železnikih pa ob 18. uri zvečer. Pevci upajo, da bodo prebivalci, teh krajev z veliko udeležbo na koncert tih podprli prizadevanje učiteljev-pevcev, ki širijo pevsko kulturo in budijo zanimanje za našo pesem. — N. S. Bolivijski Andi v sliki in besedi V torek zvečer ob pol osmih bo v dvorani občinske skupščine Kranj zanimivo predavanje, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Predaval bo udeleženec prve jugoslovanske alpinistične ekspedicije v bolivijske Ande dr. Ivo Valič. Pokazal bo tudi okoli 240 barvnih diapozitivov. — J. J. Nova gprenjska avtocesta z velikimi qbjekti vzbuja pozornost in obeta, da bo to res dostojni podaljšek avtoceste in udobna prometna zveza naših turističnih in industrijskih krajev z ostalo deželo in s sosednjimi državami. Ti stebri se dvigajo skoraj 100 metrov v zrak, kjer bodo drvela vozila z neomejeno hitrostjo, (posnetek pri Ljubnem) 1 Delež gorenjskih komunistov aktivnost, sprejete na 6. plenumu ZKJ. O vplivu povečanja osebne potrošnje za dvig produktivnosti dela bo govorila na kongresu delegat radovljiške občine Vlasta Vidic. V zadnjem času so v tej občini skušaji osnovne organizacije ZK osamosvojiti in jih usmeriti v samoppravne organe odnosno v oblike neposredne demokracije. Prizadevali so si za dosego take delitve narodnega dohodka, ki bo v prid osebni potrošnji in preko nje načrtnejšemu gospodarjenju. Komuniste tržiške občine bo na kongresu zastopal ing. Tone Tribušon. Komunisti s tega področja so dali velik poudarek tV**fiie VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN PRIHODNJE DNI: Danes bo v višjih legah in na Primorskem zmerno oblačno. V notranjosti Slovenije pretežno oblačno, tu in tam posamezne snežinke. Najnižje nočne temperature na Gorenjskem do minus 7, najvišje dnevne do 0 stopinj- V prihodnjih dneh bo še hladno. V nižinah in v notranjosti Slovenije precej oblačno, vmes kratkotrajne snežne padavine, vendar večjih padavin ni pričakovati. Ponoči se bo ohladilo, na Gorenjskem do minus 10 stopinj. VREMENSKA SLIKA: Frontalne motnje so se pomaknile nad Balkan, za njimi se je preko Alp zgradil greben visokega zračnega pritiska. Ob severnih vetrovih doteka preko Alp in nad Balkan znatno hladnejši zrak. SNEŽNE RAZMERE: Kredarica 240 cm, Komna 70 cm, Vršič 62 cm, Vitramc 50 cm, Krvavec 30 cm. osebni odgovornosti komunistov. Delegatom Gorenjske želimo veliko uspehov na VIII. kongresu ZKJ. — D. K. 2 Skupna toplarna v Kranju energije. Pri tem je treba V gjffi vrsti upoštevati zamisel o hidroelektrarni v Mavčičah, ki je zrela za uresničitev. , . Glavni interesenti za gradnjo toplarne so vsekakor kranjska industrijska podjetja in drugi večji porabniki toplotne energije. Sodobna in zaradi koncentriranega postopka ekonomična proizvodnja toplotne energije bo zlasti industrijskim podjetjem omogočila perspektivnejši in skladnejši ,• razvoj in lažje odločitve o postopkih v lastni proizvodni tehnologiji. Skupna investicijska sredstva bodo tako kolikor mogoče smotrno izkoriščena, kar se bo ugodno odražalo v gospodarskem računu vseh udeležencev gradnje. Gospodarsko sodelovanje v bodoči toplarni pa seveda zahteva .1a- sen program sodelovanja. pri tem so kot pomemben činitelj javlja tudi možnost velikih porabnikov toplotne energije za proizvodnjo električne energije v lastnih toplarnah, čemur se V°*~ jetja ne bi odrekla. Gotovo Je» da bo potrebno veliko spretnosti, da bo doseženo harmonično sodelovanje vseh, ki se bodo udeležili skupne akcije. OŽROLT GROS, dipl. i^. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem nudi cenjenim gostom PENZION OD 1500 DO 1700 DIN IZVRSTNA KUHINJA s solidno postrežbo SOBE OGREVANE V okolici doma PRIJETNI IZLETI LEPA SMUČIŠČA Se priporočamo! CISTILKO — KURIRKO sprejmemo v zaposlitev za nekaj ur dnevno. Ponudbe sprejema podružnica ČP DELO Kranj Industrijsko podjetje STANDARD KRANJ išče za daljši čas samsko sobo — garsonjero v Kranju ali najbližji okolici, za svojega uslužbenca. Ponudbe poslati na naslov STANPARD KRANJ, sekretariat. Elektrotehna —• trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom — Ljubljana, Parmova 33 sprejme za prosta delovna mesta v prodajalni Kranj 1. poslovodjo 2. trgovske pomočnike Pogoj: 1. visoko kvalificirani delavec tehnične stroke s prakso 2. kvalificirani delavec tehnične stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Premalo zanimanja Informiranost v škofjeloški občini Pax>blem informiranosti in_ sredstev ' informacij je prav gotovo v precejšnji meri dokaj objektivno merilo za stopnjo razvoja in obveščenosti. Prav zaradi tega je bilajtudi na področju škofje Loke napravljena takšna analiza, ki je dala i zanimive ugotovitve. Podatki so nanašajo na stanje v začetku leta, vendar so sama razmerja ostala pozneje neizpremenjena. Razen radia in televizije služi kot informacijsko sredstvo o političnih, gospodarskih, kulturnih ter strokovnih vprašanjih še pre-iko 35 različnih vrst dnevnega, tedenskega, revialnega uv drugega tiska. Najbolj razširjeno informacijsko sredstvo je radio, saj je na loškem področju preko 5500 sprejemnikov. Število televizijskih sprejemnikov relativno dokaj hi- tro narašča in se giblje sedaj že preko 400. Uporaba televizijskega sprejemnika je v določeni meri omejena na ožje loško področje, ker je zaradi samega reliefa in nezadostno razvite mre/c. pretvornikov po obeh dolinah sprejem precej težak. Med časopisi je najbolj razširjen Glas, saj ima na tem področju preko 2500 naročnikov, sledi Delo i preko 1000 naročniki, Ljubljanski dnevnik preko 400 (Nedeljski dnevnik preko 1000) itd. Dokaj veliko število naročnikov ima družinska revija Naša žena, blizu 900, ter stanovski list Upokojenec s preko 1700 naročnikov. Razen teh publikacij je še cela vrsta strokovnih, kulturnih in mladinskih glasil. Povprečno pride v škofjeloški občini na en radijski sprejemnik ' MOTO SKIKJORING AMD v Cerkljah na Gorenjskem bo tudi letos organiziralo moto-skilkjdring na območju Cerkelj. Do sedaj sta bili organizirani že dve taki prireditvi, ki sta bila med člani ugodno sprejeti, pa tudi propagandno sta veliko pomenili. Tekmujejo za prehodni pokal najboljšega voznika. Za letošnje tekmovanje vlada že sedaj precejšnje zanimanje ne samo med tekmovalci, pač pa tudi med prebivalci tega kraja. NOVA KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL Na območju krajevne skupnosti Grad do sedaj niso imeli svoje krajevne organizacije SZDL, pač pa sta bili na območju krajevnih skupnosti Grad in Cerklje v skupni krajevni organizaciji SZDL. Na minuli redni letni konferenci SZDL, ki je bila v ponedeljek v Cerkljah, pa so med drugim sklenili, da se za območje Grada osnuje samostojna krajevna organizacija. Menijo namreč, da bo tako lahko svetu krajevne skupnosti uspešneje pomagala v uresničevanju nalog in programa kakor pa do sedaj. x PETI TEČAJ ZA VOZNIKE AMATERJE V Šenčurju se bo v nekaj dneh končal že peti tečaj za voznike motornih vozil, ki ga je tokrat organizirala avto šola AMD Šenčur. Letos je to šolo obiskalo že nad 100 tečajnikov in tečajnic, hkrati pa so organizirali tudi več tečajev za mopediste. FIN2GAR MED CERKLJANI Dramska sekcija KUD Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem je za minule praznike pripravila že drugo letošnjo, dramsko pre-miero. Tokrat se je občinstvu predstavila s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«, ki jo je uspešno režiral Avgust Perne. Obe predstavi si je ogledalo veliko število ljudi, ki so prišli od blizu in tudi od daleč. Čeprav so v igri nastopali predvsem mlajši, je zelo dobro uspela. Vodstvo sekcije se je odločilo, da bo z igro še enkrat nastopilo na domačem odru, večkrat pa jo bodo ponovili tudi na nekaterih drugih odrih na Gorenjskem. PIONIRJI BODO POSNELI FILM V Mojstrani bo pionirski kino krožek posnel film na temo >Piraznik«. V njem hočejo prikazati veselje otrok ob preselitvi iz stare v novo šolo. Predvidevajo, da bodo s snemanjem gotovi do novega leta. V okviru pionirskih iger bodo priredili tudi revijo filmov, na katero so se že odzvali kinbamaterji 2IC z Jesenic, prijave od drugih pa še pričakujejo. GRADNJE NA JESENICAH Za poslopjem gimnazije in sekcije za vzdrževanje proge je podjetje Gradiš pričelo graditi tri nove stolpnice na Jesenicah. Postavilo jih bo z lastnimi sredstvi in jih po dograditvi odprodalo. Za ogrevanje vseh bo skupna kotlarna kot je to že v stolpnicah na Plavžu. Delo na poslovno stanovanjski zgradbi, nasproti železniške postaje, je tudi steklo. Izvaja ga SGP Sava, ki je morala doslej čakati na izračun nosilnosti pilotov, ki jih je postavilo podjetje Jugofond iz Beograda. Sedaj grade na teh pilotih temelje stavbe. V pritličju bodo dobili nove prostore obrat konfekcije Gorenjska oblačilnica, zavarovalnice, zavod za, zaposlovanje ter trgovski prodajalni Borovo in Slovenija šport. 'Zgoraj pa bo osemnajst stanovanj. Od sedmih stolpičev, ki jih zidajo s sredstvi sklada za stanovanjsko gradnjo, bosta letos gotova dva, s čimer bo pridobljenih 56 stanovanj. Železarna financira za stanovanja svojih delavcev gradnjo šestih stolpičev na Koroški Beli, prihodnje leto pa bodo pričeli zidati tudi na Lipcah. 4,6 prebivalca (republiško povprečje 5), na en televizijski sprejemnik pride okoli 70 prebivalcev (republiško povprečje 20), izvod Dela pride na 25 prebivalcev (republiško povprečje 24) in Glas (pokrajinski list) izvod na 6 prebivalcev (rep. 13,5). Samo glede števila prebivalcev na en radijski sprejemnik in izvod pokrajinskega lista je loško povprečje nad republiškim, drugod pa je znatno nižje. Analiza prav tako pove, da so v občinskem povprečju najbolj razširjeni tedniki, štirinajstdnevniki in mesečniki, kar da misliti, da se pri občanih še ni razvila v celoti potreba po kontinuiranem spremljanju in zasledovanju političnih, gospodarskih in drugih dogajanj. Verjetno je precejšnje opravičilo temu tudi razširjenost radijskih sprejemnikov, saj pride povprečno več kot en sprejemnik na družino. Zanimiv je tudi podatek, da prihaja na Loškem znatno več sobotnih in nedeljskih izdaj posameznih publikacij, kar pomeni, da bero občani večinoma ob sobotah in nedeljah. Po Vsebini je največ publikacij družinskih, slede jim politične, zabavne in druge. Ugotovljeno pa je, da zlasti politična glasila, ki obravnavajo aktualna politična, idejna, gospodarska in kulturna vprr«anja, zaostajajo Za ostalimi. Ker pa se v precejšnjem številu nojavlia še manj koristno čtivo, bi bilo potrebno dati prejšnjim večji poudarek. V škofjeloški knjižnici, ki ima okoli 11 tisoč knjig, so v letošnjem letu sposodili bralcem veliko već knjig kot lani v istem času. Letos so knjige izdali sedemnajst tisočkrat, lani do konca novembra pa le pet-najsttisoč-krat. Organizirali so tudi 10 potujočih knjižnic. Begunjei zahtevajo rešitve Kaj jih v Kranjski gori najbolj teži Zaradi priprave na krajevno konferenco so -imeli v Kranjski gori (27. novembra) prejšnji petek sejo zastopniki vseh organizacij. Dogovorili so se, da jo bodo izvedli na delegatski način. V času od 14. do 19. t. m. bodo sklicali sestanke po podružnicah, krajevno konferenco pa nameravajo imeti 22. decembra. Mnenja so, da bodo kandidate izbrali šele ta dan, in sicer tiste, ki jih bodo navzoči smatrali za najboljše. Ugotovili Predlagali bodo nove odbornike Na seji občinskega odbora SZDL na Jesenicah so sklenili, da bodo že na konferencah krajevnih odborov SZDL razpravljali o načinu volitev novih odbornikov občinske skupščine. Dvojetna mandatna doba preteče polovici, to je devetnajstim odbornikom občinskega zbora. To so tisti, ki so v seznamu vpisani pod lihimi številkami. Pri izboru predlogov za kandidate bodo sodelovali vsi občani. Predlagali bodo lahko pismeno na lističu, ali pa predloge formirali po hišnih svetih, društvih ter organizacijah. Vse predloge bo zbrala volilna komisija in jih predložila zboru volilcev, kjer bodo formirali liste vseh kandidatov. so, da je bilo doslej delo naloženo na premajhen krog aktivistov, zato ga bodo v bodoče bolj porazdelili. Njihovo glavno problematiko predstavlja turizem, gradnja nove šole in vodovoda, žičnice ter urbanistična ureditev. Nujno jim je potreben dober tajnik krajevne skupnosti. Razmejiti bo treba bolj določene stroške turističnega društva in krajevne skupnosti. Mislili so, da bo moralo turistično društvo kriti več stroškov del, ki jih opravljajo zaradi pospeševanja turizma. Načeto je bilo vprašanje ali spada žaganje drv in razni traktorski prevozi v neposredno dolžnost organa krajevne skupnosti. To bo treba razčistiti in te usluge urediti na gospodarski osnovi, . in sicer po tisti, ki bo najbolj ekonomična. Ma kraju posvetovanja so menili, da bodo uspeli kljub določenim kadrovskim težavam izbrati nov odbor SZDL, ki bo prinesel svežino in nov zalet pri delu. Slovo od revolucionarja Minulo soboto se je na kranjskem pokopališču okoli dva tisoč ljudi poslovilo od znanega revolucionarja in prvoborca Staneta Zakotnika-Johana. Stane Zakotnik-Johan je bil star 52 let. Rodil se je v Dor-f ar jih pri Škof j i Loki v kmeč-ko-delavski družini. Svojo revolucionarno pot je začel zgodaj, še kot dijak. Takoj po začetku vojne je postal aktiven član odporniškega gibanja in že 1941. leta tudi partizan. Bojeval se je na raznih krajih domovine. Bil je tudi vojaški poveljnik, komandir udarne čete, kasneje komandant bataljona v Tomšičevi udarni brigadi in kasneje komandant jurišnega bata- . ljona v IX. korpusu. Zaradi posebnih zaslug in vojaških vrlin je bil petkrat odlikovan z najvišjimi vojaškimi odlikova- ' nji. Tudi po vojni je bil na vidnejših in odgovornejših mestih. Kot tak je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. Obveščamo vse investitorje in sodelavce, da smo se preselili v nove poslovne prostore v nebotičnik Cesta JLA, I. nadstropje Projektivno podjetje Kranj Minuli teden pred prazniki so imeli krajevno konferenco Socialistične zveze tudi v Begunjah. Ob dokaj dobri udeležbi so razpravljali člani o različnih problemih kraja, med drugim so tudi sklenili, da bodo skupaj z Zvezo borcev pripravili prihodnje leto veliko proslavo v počastitev 20-letnico osvoboditve, Praznovanje naj bi po zamisli zajelo precoj širok obseg. Sodelovale bodo vse družbene organizacije. Odkrili pa bodo tudi spomenik talcev. Člani SZDL v Begunjah so na svoji letni konferenci spregovorili o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih, kot je šolstvo in urbanizem. Hoteli so zvedeti, kaj bo s šolskim poslopjem, ali ga Kodo preuredili ali gradili novega. Prav tako ie tudi s stanovanji za učitelje. O urbanistični politiki in o komunalnih vprašanjih so izrazili precejšnje nezadovoljstvo, največ zaradi tega, ker se v nedogled zavlačuje z izdajanjem lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Očitno je, da se s tem ovira gradnja stanovanjskih hiš. Po splošnem razglabljanju o tem vprašanju so se člani SZDL v Begunjah odločili sklicati javno tribuno o problemih urbanizma in komunalne gradnje. Pogovor občanov s predstavniki občinske skupščine in zavoda za urbanizem bo 13. decembra v Begunjah. Begun icc pa tare še eno vprašanje. Občutno je tamkaj pomanjkanj? prostora za delo družbenih organizacij in za prireditve ter konference. Tudi gostinske zmogljivosti so tamkaj zlasti za potrebe med sezono 7clo skromne. Zato so*sc odločili preurediti nekdanje poslopje krajevnega odbora v gostinski obrat. Pobudo za to gradnjo je dalo turistično društvo, ki gradi restavracijo sktfp-Sj s'krajevno skupnostjo. V grobem so dela gotova, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev vse zastalo. Tudi to prebivalec Begunj, zlasti pa odgovorne predstavnike organizacij upravičeno vznemirja. Zlasti še zategadelj, ker so nameravali usposobiti restavracijo ter jo izročiti svojemu namenu vsaj do prihodnje turistične sezone. RESTAVRACIJA PARK prireja od 14. — 18. dec. 1964 TEDEN DOMAČE KUHINJE in prijetno SILVESTROVANJE z »veselimi tekstilci« Zakon o prispevkih in davkih občanov Davki od kmetijskih dejavnosti Republiški in organizacijsko-politični zbor skupščine SR Slovenije sta 26. novembra sprejela zakon o prispevkih in davkih občanov. Sestavljen je kot republiški dopolnilni zakon k zveznemu zakonu o prispevkih in davkih občanov (julija letos ga je sprejela zvezna skupščina), vendar tako, da so v republiški zakon prevzete tudi skoraj vse norme temeljnega zakona. Norme zveznega temeljnega zakona so prevzete v republiški zakon zaradi enotne oblike tako, da Je tudi iz republiškega zakona ramdden celotni sistem davčne ureditve. Ker menimo, da določbe novega zakona o prispevkih in davkih občanov, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 1965, zanimajo tudi naše bralce, bomo v nekaj nadaljevanjih na kratko pregledali bistvene norme zakona. Katastrski dohodek — osnova za odmero prispevka od • kmetijstva V temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov je v glavnem zadržan sistem katastrskega dohodka kot osnove za odmero Prispevka od kmetijstva. Ta sistem je v veljavi že od leta 1954, ker se je pokazalo, da deluje obremenitev po tem kriteriju pozitivno, ker stimulira zavezance k višji proizvodnji, saj prepušča dohodke, ki so doseženi nad povprečjem, zavezancem. Izjemo od tega načela dopušča temeljni zakon le,g na dohJW da sdfel k° taj^ji^iJJfcftSčov.-in :<» prispevka za 8<>^.w|pWršino na kakšen drug način. V skladu s tem oslanja ropubli-■W zakon odmero prisnovka od kmetijstva načeloma ha katastrski dohodek, izjemoma pa določa, da Be za zasebne gozdove osnova za e plačevanja prispevka tod ROĆdov, ko določa, JUiblišl'im zakonom lah- tisti del prispevka, ki pripada republiki in občinam, določa ob poseku po vrednosti posekanega lesa v letu, za katero se odmeri prispevek. Občinske skupščine določajo osnovo prispevka glede razreda gozdov, ki jih določijo upoštevaje stroške za posek, spravilo m. prevoz llesa ter za obnovo in vzdrževanje gozdov. Zaradi različnih pogojev in možnosti eksploatacije gozdov dejanski dohodek namreč pogosto bistveno odstopa od vrednosti letnega povprečnega prirastka, na katerem temelji izračun katastrskega dohodka. Za letos predvidevajo, da bo76 n'„ obveznosti (2.300 milijonov) od gozdov odmerjenih pod naslovom prispevka od sečnjo in le 2"4% (724 milijonov) kot dohodnina oziroma občinska d oklada. (V Sloveniji je namreč že nekaj let v uporabi ta način odmere prispevka od gozdov.) V novih okoliščinah pa bo delež po katastrskem dohodku predpisanih obveznosti še znatno manjši, ker bo znašal predvidoma le približno 80 milijonov din (2% zvezni prispevek), vse ostale obveznosti pa bodo temeljile na dejanski realizaciji dohodka. Družbene dajatve zasebnih kmetov prilagoditi njihovi ekonomski zmogljivosti V Sloveniji je že uvedena močno diferencirana obdavčitev v posameznih proizvodnih okoliših, katere namen je, da je treba družbene dajatve zasebnih kmetov vse bolj prilagoditi njihovi ekonomski zmogljivosti. Najrazličnejše možnosti proizvodnega sodelovanja z družbenim sektorjem, ugodni tržni pogoji in možnost intenzivne obdelave zemljišč s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi so namreč postavili ravninske kmete v mnogo ugodnejši položaj v primerjavi s kmeti v višinskih in odročnih krajih, kjer so zaradi slabih ekonomskih in proizvodnih pogojev začeli v veliki meri opuščati svojo zemljo. Doslej je bilo načelo, da je treba višino dajatev vse bolj prilagoditi ekonomski moči zavezancev, uveljavljeno s politiko predpisovanja občinskih doklad. Ta možnost je bila pravno podana v temeljnem zakonu o občinski dokla-dl in posebnem krajevnem prispevku, ki jo dopuščal predpisovanje različnih stopenj občinskih doklad po katastrskih občinah. Kako pomembno vlogo so občinske doklade pri tem odigrale, nam pove podatek, da je bilo v letu 1964 že 67% kmečkih davščin odmerjenih v obliki občinskih' doklad, leta 1955 pa le 8 %. Lani in letaš so okrajne in občinske .skupščine problem pravil-nejše porazdelitve davščin začele urejafi na ta način, da so po enotnih kriterijih za vso republiko razdelile svoja območja na proizvodne okoliše, in sicer od I., ki zajema ravninske predele, kjer je možna strojna obdelava, kjer so dobre prometne zveze, ugodni tržni pogoji in podobno, do IV., višinskega, s posebno, slabimi ekonomskimi in proizvodnimi pogoji, oddaljenega od tržišča, z neustreznimi prometnimi zvezami itd. Davščine za leto 1964 so bile že odmerjene na podlagi take razdelitve. Podatki kažejo, da dajo znaten del davščin predvsem I. okoliš, ki je v katastrskem dohodku udeležen lo s 23 odst., v davščinah pa s 37 odst. IV. okoliš je letaš nasprotno temu udeležen v katastrskem dohodku z 22 odst, v davščinah pa le z 11 odst. Povpanečna občinska doki ada v I. okolišu znaša 55 odst. katastrskega dohodka, v IV. okolišu pa le 7%. Taka politika predpisovanja družbenih obveznosti je našla mesto tudi v republiškem zakonu. Temeljni zakon to omogoča v 84. Členu. Republiški zakon določa, da se prispevek od kmetijstva ne odmeri zavezancu, katerega katastrski dohodek od vseh zemljišč, ki jih ima, ne presega 50.000 din. Seveda pa bodo ti zavezanci plačevali prispevek od kmetijstva od dohodkov od gozda, doseženih ob poseku lesa. Pomembna določba novega zakona je, da se zasebnim proizva-, jalcem ne predpiše prispevek od kmetijstva od katastrskega dohod- dalje za zemljišča, na katerih se ka zemljišč v IV. proizvodnem zasadijo novi vinogradi ali sa-okolišu. To naj bi med drugim dovnjaki, in za zemljišča, ki se zavrlo proces opuščanja teh zemljišč in prehajanje kmetov v nižino. Pač pa bodo lastniki teh zemljišč še nadalje plačevali prispevek od dohodkov od gozda, ugotovljenih po vrednosti posekanega lesa. Od skupnih površin zasebnega sektorja odpade v Sloveniji na IV. proizvodni okoliš 40,6 odst. površin, katastrski do- pogozdijo. Ta zemljišča se lahko oprostijo prispevkov za največ 10 let, pogozdena zemljišča pa do 20 let s pogojem, da so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Oprostitev za gozdove po tej določbi bo veljala samo za prispevek, ki pripada zvezi in ki se še hodek teh površin pa predstavlja nadalje odmerja na podlagi ka le 20,1 odst. celotnega katastrskega dohodka zemljišč zasebnega sektorja. tastrskega dohodka, medtem ko za prispevek, ki ga določi republika, in občine, ne pride V poštev, ker cd novozasajenega gozda last-Olajšavc tudi v III. proizvodnem nik nima dohodkov in tedaj tudi okolišu ne bo plačeval prispevkov. Republiški zakon pooblašča ob- Občinam prepušča zakon, da z činske skupščine, da zaradi po- obokom določijo olajšave zaradi speševanja živinoreje lahko pred- Povijanja številne družine m pišejo posebne olajšave pri fA*}™£ nezmožnih oseb, zaradi po-čevanju prispevka tudi krnetonVv'"manjkanja delazmožnih oseb v III. proizvodnem okolišu. Olajšavat?™^ In zaradi izrednih izdat-bi se priznavala le tistim posa. ^ kl Jih -1C Poročila bolezen meznim kmetom, ki so z načrtne j šim gospodarjenjem in večjo prizadevnostjo dosegli večje uspehe na področju živinorejske proizvodnje. Da bi se stimulirala dolgoročna zakupna razmerja med občani kot zakupodajalci in kmetij.skimi delovnimi organizacijami kot zaku-pojemalci, je v republiškem zakonu določba, da se od zemljišč, ki so dana v zakup delovnim organizacijam za najmanj štiri leta, prispevki od kmetijstva ne plačujejo. Zakon določa začasne oprostitve plačevanja prispevkov tudi za zemljišča, kl so bila za kmetijstvo neuporabna, pa -so s posebnimi investicijami postala uporabna, ali smrt v družini. Občinam je tudi prepuščeno, da predpišejo način priznanja olajšav, če je bil donos kmetijskih zemljišč zmanjšan zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni aH drugih škodljivcev in izrednih dogodkov, prav tako pa tudi, da se lahko zmanjša katastrski dohodek Steni* ljiAč, katerih izkoriščanje je z odredbo pristojnega organa omejeno, kar pride v poštev v obmejnem pasu. Prav tako lahko občinske skupščine predpišejo oprosti tv« oziroma olajšave za zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, čo je možnost Obdelave teh zemljišč ovirama. (Prihodnjič o prispevku od obrt« nih'dejavnosti) KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI Obletnica pesnikovega rojstva 3. decembra je poteklo 164 let, rojstvu pristopijo trj rojenic, kar so rojenice osrečile Ribčevo Parke. Prva novorojenčku pred, hišo v Vrbi in podarile 38-letne- nit življenja, druga mu jo odme- mu OfietU fimnu Prošermi i,n 26-let- ri, tretja pa ob smrti prereže, ni materi Mini, roj. Svetinovi, tre- Ce je pri našem Prešernu prva tjega otroka; po dveh hčerkah, rojenica še dobro namenila, je Jeri in ^atri, prvega sina — druga Parka pot skopo odmerila Franceta. in zlohofeče posula s samimi Potem so prizadevne rojenice trni, je tretja dosti prezgodaj, a Se petkrat obiskale Ribčcvino, sredi grenkih bolečin življenjsko tako da Je bilo vseh otrok osem. nit neusmiljeno prestrigila ... Ta- To seveda ni bila nobena nesreča, ko je postal Kranj pesnikova saj je bila kmetija trdna, kar zadnja in odrešilna postaja... celih 16 hektarov zemlje je obse- Razpet med nesrečne, neureje- gala. Prešerni pa so bili zares ne rodbinske razmere in obupom star gorenjski rod, ki se je mogel nad življenjem v mestu, je pisal že dotlej ponašati z vrsto šolanih o Vrbi, srečni, dragi- vasi domači, ljudi. Ves sonet je en sam vzdih po A vendar, kdo bi si mogel te- preprostem in poštenem življenju dlan, ko sei je šegavemu in čutečemu na kmetih, v zavetju vrbenjske- Šimnu in odločni, izobraženi Mini, ga svet Marka. Ko je oče šimen rodil droben fantič, zamisliti, da prebral to pesem, je ves zavzet bo iz tega otroka zrasel prvi slo- vzkliknil: »Glejte no, nisem mi- venski poet, videč in prerok, slil, da bi bil France raje doma vodnik in glasnik lepših dni? kot drugod!« ' Res je, da je ta pokrajina, ka- Slovesni dan pesnikove rojstne teri lepše ni v slovenskih deželah, obletnice je minil, a vendar je saj je pesniku prava podoba raja, naša misel na Prešernovo umet- dala dotle i in poslej vrsto ugled- niško in politično poslanstvo spet nih mož, svetnih in duhovnih ve- bolj živa. Sleherna slovenska ge- ljakov, če omenimo le Janšo, noracija, že celih sto let in več, Linharta, Copa, Zupana in Finž- si Prešerna svoji in tolmači po garja. svoje. Vsaka od preteklih gene- Nepojmljiv splet naključij pa racij je gledala In našla y Preje/prav tej čudoviti visoki G o- šernu potrditev za svojo vero in renjski dodelil tudi s krvjo za svoj boj. Vsak rod naših pred-oškropljeno Drago in begunjske nikov si je izoblikoval novo, s»vo-mučeniške vrtove. Ta mala'deže- j0 pesnikovo notranjo podobo, lica, komaj dobro uro hoda od Po vsem sodeč, pa ni bil Pre-Bleda, nam je dala in vzela naj- šeren preprostim slovenskim lju-več. Dala največ, ko je iz lepotije dem še nikoli tako blizu, kot je svojih poilj rodila prvega sloven- bil v času osvobodilne vojne in skega geniia Franceta Prešerna; kot nam je sedaj; ponosen, bo-vzela največ, ko je vsrkala muče- jevit, zvest pa srčno dober in niško kri tisočerih talcev, naj- ljubezniv, objemajoč v svoji boRših rodoljubov. Zdravljici vse ljudi, ne glede na Vrba, vasica nad staro opuste- jezik in prepričanje, da so le po- nelo savsko ježo, na robu ravnih stene volje! — Č. Z. polj pod 'Stolom, je bila prva pesnikova življenjska postaja. Tu je smel preživeti le prvih srečnih sed kaT_ ie Pri* jih je lahko ohranila le produ- dabljajočo umetnost v Ljubljani prav lahko zapelje, da uporabljajo bi skozi dobljeni vtis prelil v' sli- . na ^f^vi, samo izsek iz centova vljudnost ali lahkomi- pri prof. Stupici. Poučuje likovni sheme, ki veljajo za pretekla raz- ko občutje, ki ga je zasledil ob "Jegovega iskanja. Po dosedanjem selnost). Torej smo spet ogolju- pouk na šoli Staneta Žagarja v dobja umetnosti. Te sheme pa so vtisu predmeta. To pa rešuje z ,, ga m°iramo "vrstiti med ab- fani. Uresničena so samo naša Kranju. Doslej je razstavljal v odraz okusa neke dobe in veljajo, nežnimi barvnimi niansami, s sve- s,rakt'ne ustvarjalce z močno i m- finančna pričakovanja. A kje je Kranju 1963 na razstavi nekaterih kot že rečeno, za preteklost. Spom- tlimi toni v čisto liričnem vzduš- gorenjskih slikarjev in letos na nimo se samo in primerjajmo ob- ju. Bledu skupaj z Milanom Bati- sodbo okusa neke dobe v odnosu Določneje bi to lahko pogledali etom. Preden pa spregovorimo o na naše impresioniste! Ce se tega na nekaterih slikah. Ob svojih sre- njegovem delu, ki mu je težišče zavedamo, mora biti ndš odnos do čanjih z reko, kakor imenuje sli- abstralkicija, je potrebno vsaj ne- moderne slike drugačen kakor pa kar sprehode ob reki, je naletel kaj najbolj splošnih itn grobih do slike že priznanih vrednot; na zapuščeno ognjišče, ki ga je Ugotovitev, M jih navadno na tako Drugačen predvsem pri »branju« slikar občutil kot neko pozabljeno razposlala prve Izvode svoje le- nji knjigi pa so tudi številne barv skopo odmerjenem prostoru nebo slike. Je že tako. Toda pred mo- stvar na belem produ in kot spo- > tošnje knjižne zbirke. Kot vedno ne reprodukcije, mogoče vedno trdno postaviti, am- demo, ali grobo rečeno, abstrakt- min. V sliki Ognjišče gre v pod- zbirko tudi letos spremlja skrbno pak samo navreči. no sliko se počutimo analfabeti robnost, medtem ko v sliki Spre- zbran in urejen koledar, ki je to- Tako imenovani ideal slikarja in taki izrekamo obsodbe. Naše hod ob reki v širino in zajame krat prav tako v žepnem formatu, ni po nekih pravilih izboljšana neznanje pa ne sme in ne more planjavo proda, ki je posuta z go- Ostale knjige so: Emil Zola — priroda, ampak je to način gleda- biti odklonilna obsodba. Poznamo tovim i podrobnostmi. Ti posamez- Tereza Raguin Anton Ingolič _ nja in prikazovanje prirode. To nekaj črk in te znane črke iščemo ni paberki (npr. lep kamen, prod Ena.istorica živih, Egon Ervvin gledanje in prikazovanje je zako- v gosto popisani strani' — sliki, pod vodo, skala in podobno) polni- Kisch — Odkritja v Mehiki. Ciril reninjeno v globinah individuali- ki je kot stran v knjigi v delu jo prazno ploskev, vendar le do Cvetko — Glasba in mi in ing. D. zrna, kar lahko preprosteje pove- slikarja. gotove mere, tako da slika kot Ogrin — Zelenje v našem okolju, mo z reklom, da imajo vsake oči Abstrakciji Henrika Marchela je celota ni podobna sestavljenki iz Kot vidimo, je izbor knjig pester, svojega malarja, Ce se tega zaveda- še vedno izhodišče priroda, kar posameznih podrobnosti. saj je prva knjiga roman, druga mo, je zgrešeno občudovanje razvo- nam sam slikar razodeva s pod- Tehnično uporablja Marchel vse mladinska povest, 'tretia potopisne ja umetnosti od primitivnih oblik naslovi k slikam, ki jim je na tej sodobne prijeme od lepljenja ali slike, o Vsebini 'ostalih dveh pa do mojstrskih stvaritev Velikih razstavi nek skupen imenovalec kolaža do debelih slojev barve ali nam' povesta že sama naslova. presivno noto. — A. PAVLOVEC kvaliteta, kje so priznanja kriti- ke. Nikjer ni tistega filmskega kralja Matjaža, ki bi se zbudil ob zvonenju potopljenega zvona, zlasti če tolče po njem mednarodna ekipa. RAZTRESENI PROFESOR amer. film režija Robert Stevenson igra F red Mac Murray Raztreseni profesor se povsem enakovredno vključuje v praznični spored ali pa ga celo presega. Ni tako spektakularno zasnovan kot Mongoli in Dolge ladje, a je zato prCko smeha mnogo bliže zabavi, saj v svojem prizadevanju po zabavnosti poseže celo v zakladnico amer. klasične filmske komedije. Prida še neškodljivo satirično ost, z njo opozori na nehumanost oboroževanja, osmeši militariste, a glavni junak se nepričakovano izogne tem avtorjevim (izgleda deklarativnim) načelom, njegova bolezen — raztre-senost je ozdravljena takoj, ko mu vojska zagotovi izrabljanje njegovega izuma v vojne namene. To sta dva obraza tega filma. Tretji je izpolnjen z vzornimi filmskimi triki, ki kar tekmujejo v prepričljivosti. Stari gospod, ki skače pod oblake, leteči ford in nora košarkarska tekma pa postanejo zaščitni znak dela, ki se prav nič ne trudi, da bi ne. bilo funkcionalno. KN Letna knjižna zbirka Prešernove družbe Uprava Prešernove družbe je Knjige so lično opremljene, v zad- Posebna dodatna knjiga Prešernove družbe je praktični priročnik F. Planine Turistični kraji Slovepije. Avtor je gradivo zbral iz. vseh razpoložljivih virov in ga dopolnil z najnovejšimi podatki tako, da bo zares dobro lahko služilo vsem, ki se zanimajo za na o kraje. Priročnik nameravajo tiskati tijdi v srbohrvaščini in več tujih jezikih. Za 990 dinarjev letne članarine bodo člani razen omenjenih šest rednih knjig dobili tudi barvno reprodukcijo umetniške slike. Družba torej verno nadaljuje s poslanstvom, da omogoči nakup knjig slehernemu, ki si to želi. Prešernova družba ima po Sloveniji okoli 40 tisoč članov. Predvidevajo, da se bo njihovo Število že v prihodnjem letu povečalo za polovico, v nekaj prihodnjih letih pa doseglo število 100 tisoč. Nove člane nameravajo pridobiti tudi s predvideno novo ugodnostjo. Člani bodo verjetno lahko dobili vse knjige, ki jih izdaja družba, po vsaj za petino znižanih cenah. MIHA KLIN AR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Žerjavica, ki jo je pustil izgorevajoči dan na vrhovih tirolskih snežnikov, je ugašala, ko se je pripeljal v Innsbruck. Napotil se je proti Feifferjevi tiskarni, da bi morda tam našel koga, ki bi vedel za Schirrachovo stanovanje. A še preden je prišel do tja, je na Trgu cesarja Franca Jožefa skoro trčil v prijatelja. »Schirrach,« je vzkliknil vesel od presenečenja. »Prav tebe iščem.« »Franc?« ni bil Schirrach nič manj presenečen. »Za vraga, kaj pa je tebe prineslo v Tirole?« Povedal je, da išče zaposlitev in da bo jutri vprašal za delo ' pri Feifferju. »Upam, da mi bo društvo tiskarskih pomočnikov-šlo na roko,« je rekel. »Brez dvoma, saj bi te drugače Feiffer ne zaposlil. Sovraži rdeče, a k sreči mora vzeti to, kar mu pošlje organizacija. In razen tega si prišel ob pravem času. Innsbruck se pripravlja na stoletnico Hofferjcvega upora proti Francozom in na cesarjev prihod. Tiskarna je preobložena z delom,« je pripovedoval Schirrach, nato pa povabil prijatelja na vrček piva. »A kaj je novega v Grazu?« je vprašal, ker je mislil, da prihaja Franc iz Graza. Ni vedel za njegovo preselitev v Trst. »Torej iz Trsta?« »Ne, iz Meran a.« »Vrag te razumi? Torej si postal zopet stara ptica selivka,« je Schirrach zmajal z glavo in Vprašal, kaj pravi k temu Štefi. »Kaj neki naj reče? Zaželel sem si spremembe in si privoščil majhen skok čez morje v Benetke in iz Benetk v Meran,« je začel s fantovsko prešernosljo in bahavosljo pripovedovati o svojih do- živet jm. Ko je videl, da se Schirrach ne smeje in da ga gleda, kakor da ga obsoja, je rekel: »Morda res ni prav, da sem počel te neumnosti. A sam ne vem, kaj meje zgrabilo. Srečal sem Anno'— saj se je še spominjaš? — in rad bi šel malo njenemu staremu bogatašu v koruzo. Naposled je bila Anna nekoč moja in tudi to vem, da je starca vzela/samo zaradi denarja. Take so pač ženske.« * -Tvoja žena ni taka,« ga je opomnil Schirra>ch. »No, da. A ona ni Anna.« »Lepa, kakor je, bi tudi ona lahko izbrala koga drugega in ne tebe. Ne zameri mi,« ga je ^prijateljsko, a resno pogledal. »Tvoja žena bi zaslužila, da bi jo imel bolj rad, kakor jo imaš.« »Pa saj jo imam rad, a Anna je vseeno nekaj drugega. Anna. ..« »Ni tvoja žena.« »Ze. A jaz sem jo imel rad. Pravzaprav jo imam še vedno rad.* »A si se vseeno oženil z drugo.« ' »No, da ... vsak človek se enkrat oženi,« je zajecljal. Schirraehova očitanja so mu bila neprijetna. In v tem neprijetnem občutju je čutil, da ga prijatelj obsoja in da ga ima za vse prej kot za poštenega in vrednega človeka. »Ti si še neoženjen,« se je zato začel opravičevati. »Ti tega še ne moreš razumeti. In naposled štefi nisem za vedno zapustil. Že iz Merana sem ji pisal^ naj bo z otrokom pripravljena, da prideta za menoj, čim dobim službo in stanovanje« »Upam, da boš oboje lahko dobil,« je rekel Schirrach in vprašal, kje se je sedaj nastanil, čeprav je slutil, da ga je Franc iskal samo zato, ifer bi se rad začasno naselil pri njem. In ker je uganil, da ga bo prosil za streho, mu je ustregel. Naslednji dan je Franc dobil zaposlitev, nato pa sta s Schir-rachom odšla k nekemu hišnemu lastniku, ki je že pred tednom dal v Feifferjev časopis oglas, da odda stanovanje. Stanovanje (soba in kuhinja) še ni bilo oddano. »Kakor palašč,« se je razveselil Franc, štefi mu sedaj ne bo mogla ničesar očitati, si je rekel, kakor da je s tem, da je poskrbel za stanovanje, opral pred ženo že vso svojo krivdo. Zato tudi ni čutil potrebe, da bi ji pisal kaj več o svoji »enoinpolmesečni neumnosti« kakor: »Po mesecu in pol brezupnega beganja za zaposlitvijo sem končno vendarle našel delo v Feifferjevi tiskarni, obenem pa si priskrbel stanovanje, tako da se bomo lahko takoj po tvojem in otrokovem prihodu vselili, čez dva dni vaju pričakujem na postaji v Innsbrucku. Pridita zagotovo! Vaju pozdravlja in poljublja Franc,« pod pismo pa je še pripisal, da stanuje pri Schir-rachu. Ko-se je čez dva dni odpravljal k večernemu vlaku na postajo, je mislil, da ga bo Štefi, ko ga bo zagledala, že od daleč pozdravila z nasmehom in da bo žarela od sreče, ko jo bo objel in poljubil. Izmislil si je tudi že, kako bo opravičil svoj pobeg iz Trsta. Rekel ji bo, da ji je nalašč pisal, da jo zapušča, ker je upal, da bo v Italiji dobil boljšo zaposlitev. Ko bi jo dobil, bi bila potem sporočila iz Italije toliko bolj vesela. Osrečiti jo je hotel, a kaj ko ga je doletela nesreča že v Benetkah. Nekdo ga je okradel, a bre? denarja ni mogel odpotovati v Milan (da, v Milan je hotel odpotovati, bo rekel), a vrniti v Trst se tudi ni mogel, ker ga je bilo sram. Hotel je vnovič prislužiti denar, a kaj, ko se je usoda zaklela proti njemu. Nikjer ni mogel najti dela, dokler ga niso neki francoski turisti najeli kot tolmača in ga prosili, da bi jih spremljal v Meran. Mislil je, da ga bodo po človeško plačali, a kaj: bili so pravi skopuhi. Tako je obtičal v Merami, kjer je moral prodati uro, da se je lahko odpeljal v Innsbruck, čeprav se jfe hotel vrniti v Trat. Kot dokaz ima Jaschkejevo pismo.« Hotel sem dobro, a kaj ko se mi je pot že v začetku sprevrgla v nesrečo,« ji bo rekel W štefi mu bo verjela. Ko bi vedel, da se bo vse tako nesrečno končalo, bi ji nikoli ne napisal tistega poslovilnega pisma. Da, je razmišljal že na postaji, še to ji bo rekel, da je bil v Meranu že tako obupan, da so se ga lotevale misli na samomor. In bi ga tudi napravil, da ni zadnji hip pomislil nanjo dn na otroka. Takrat ga J' postalo r am, bo rekel, razjokal se je in začutil, da se kljub nesreči, ki jo je doživel, mora vrniti k njima, ker ju ljubi in ker ga potrebu '-j t a. Ta' -t ji bo povedal. Spomnil se je, s kakšnim sočutjem ga je v Grazu poslušala, ko ji je pripovedoval, kaj vse je moral v svoj:iy dijaš' :h in potem vajeniških letih pretrpeti. Tudi sedaj jo bo ganu. jo bi' i-koro uverjen, saj je v zgodbo, ki si jo je izmislil, malodam začel verjeti sam, kakor da jo je v resnici doživel. \ Prodam 100 kg betonskega železa/ in 200-litrski sod. Naslov v oglasnem oddelku 5062 Prodam vola. Naslov v oglasnem oddelku 5063 Prodam nov štedilnik (Goran). Košnik Anica, Jclcnčcva 12, Kranj 5145 Prodam kravo radi pomanjkanja krme, ki bo čez en mesec tretjič teletila. Jcše Valentin, Zaloše — Podnart 5146 Prodam dva prašiča za dopita-nje, po 1Q0 kg. Luže št. 29, p. |w-er.r 5147 Prodam parcelo na območju Kranja. Nasl. v oglas, oddelku 5148 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Moše 6, Smlednik 5149 Prodam dva prašiča po 150 k« težka. Prebačovo 54, Kranj 5150 Prodam drvarnico. Predosljel2, Kranj 5151 Prodam 8 tednov stare prašičke. Zalog 48, Cerklje 5152 Prodam avto DKW (Sonderklas-se) 3-6. Bivic, Cankarjeva 5, Kranj 5153 Prodam kravo po izbiri. MoJe 20, p. Smlednik 5154 Poceni prodam radio, otroško posteljico in oljnato sliko —tihožitje. Skofic, Ul. mladinskih brigad 9, Kranj 5155 Prodam zeljo v glavah in obrana zimska jabolka. Hrase 52!, p. Smlednik 5156 Prodam stružnico, univerzal 1000x500, platneno polževo dvigalo do ene tone. Lisjak, Kranj, č. JLA 1 5157 Naprodaj imam več hrastovih tnal, premera do 1 m, za mesarje ali za sekanje drv. Grašič — kolar, Jezerska c. 14, Kranj 5158 Prodam prašiče za zakol po izbiri. Sp. Brnik 64 5159 Prodam motor DKW 200 ccm. Šenčur 218 5160 Po zelo ugodni ceni prodam popolnoma novo samsko pohištvo, uporabi se lahko tudi za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. ure dalje (razen torka) Senk Pavel, Zg. Brnik 28 5161 Prodam slamoreznico na motorni poiron In debelega prašiča. Cerklje št. 33 1 5162 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Sfražiška ul. 15 Kranj 5103 Prodam otroško posteljico z blazino. C. na Klane 29, Kranj 5164 Razpis Prešernovih nagrad za leto 1964 (ponovni razpis) Na podlagi 3. člena Odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad in Prešernovih štipendij razpisuje občinska skupščina Kranj, ob pogojih iz Odloka, Prešernove nagrade za naslednja dela: 1. za idejni osnutek ureditve Pungerta in njegove neposredne okolice (sejmišče, izliv Kokre): — podrobnejša pojasnila se dobe pri Komisiji za ureditev starega dela mesta, Zavod za spomeniško varstvo, Titov trg 4. 2. za scenarij osrednje proslave v Kranju ob 20. obletnici osvoboditve; — podrobnejša pojasnila se dobe pri Komisiji za proslavo 20-Ietnice osvoboditve, pri občinski skupščini Kranj. 3. za kulturno umetniško aH kulturno znanstveno delo, vsebinsko vezano na 20. obletnico osvoboditve in na območje občine Kranj; 4. za zelo pomembno kulturno-umetniško ali kulturno-znanstveno delo, ki je bilo ali bo objavljeno, razstavljeno ali izvajano po zadnji podelitvi Prešernovih nagrad do vključno 31. decembra 1964. Višina nagrad bo znašala: i pod tč. 1. 300.000 din pod tč. 2. 200.000 din pod tč. 3. 250.000 din pod tč. 4. 250.000 din Dela je treba predložiti najkasneje do 15. Januarja 1963 Občinski skupščini Kranj — žiriji za ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev. Ta bo predložena dela ocenila in lahko predlaga občinski skupščini zvišanje nagrad ali da se nagrade sploh ne podeli. OBČINSKA SKUPŠČINA KRANJ Razpis Prešernovih štipendij Žirija za ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev in štipendirahcev razpisuje v študijskem letu 1964/65 skupno 10 štipendij, in sicer: a) večletne štipendije za študij na domačih šolah posebno nadarjenim dijakom in študentom, ki v študiju dosegajo vsaj prav dober uspeh in osebam v delovnem razmerju za dokončanje študija; štipendije bodo podeljene predvsem študentom II. in in III. stopnje visokošolskega študija; b) enkratne štipendije znanstvenim in strokovnim delavcem za njihovo izpopolnitev, specializacijo ali znanstveno raziskovalno delo, na ustreznem domačem znanstvenem zavodu ali ustanovi. I Višina štipendije bo po predložitvi podatkov določena naknadno. V prošnji za podelitev štipendije Je navesti oziroma priložiti: za štipendije pod a): 1. vrsto in stopnjo izobrazbe, ki jo kandidat želi doseči, 2. izkaz o dosedanji izobrazbi in zaposlitvi, 3. premoženjske razmere in morebitne dosedanje službene prejemke, 4. študijsko ali znanstveno delo, ki opravičuje podelitev štipendije za štipendije pod b): 1. izkaz o strokovni kvalifikaciji, 2. opis vrste znanstvenega dela ah strokovne izpopolnitve, 3. podrobni delovni načrt, 4. delovno organizacijo, pri kateri se namerava kandidat Izpopolnjevati, specializirati oz. znanstveno raziskovati, 5. podatki o morebitnem dosedanjem študijskem bivanju doma ali v tujini, 6. študijsko ali znanstveno delo, ki opravičuje podelitev štipendije. Vsi kandidati morajo priložiti tudi kratek življenjepis ter ev. priporočilo ustanove, gospodarske ali družbene organizacije. Prošnje za štipendije sprejemamo do J5. 1. 1965. Prošnjo je treba kolkovati z 250 din, priloge pa po 30 din in jo poslati Žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev in štipendirancev občinske skupščine Kranj. Žirija za ocenitev del ln za izbor Prešernovih nagrajencev in štipendirancev občin, skupščine Kranj Prodam 3 prašiče od 90 — 130 kg in slamoreznico na motorni pogon. Prodam kravo s teličkom. C. na Klane 4, Kranj 5166 Prodam jedilnico i*z trdega lesa. Ponudbe poslati na podružnico Glasa Jesenice pod »Hrastova« 5187 Prodam nekaj suhih javorjevih plohov. — Suh.a 35, Kranj 5188 Prodam 7 tednov brejo svinjo ali zamenjam za debelega prašiča. Zg. Brnik 7 518') Prodam prašiča, 150 kg. Franc Jerala, Podbrezjc 111 5190 Prodam kosilnico (Rotaks), Sp. Bela 7, Preddvor 5191 Prodam 6 pujskov in enega 100 kg. Kurnik, Sr.vas 51 .5192 Prodam novo okovjema vrata in okna ter (konzolo) za električni priključek na strehi. Zg. Bitnje 59 5193 Prodam Fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 5194 Prodam kobilo, staro 13 let. Naslov v oglasnem oddelku 5195 Prodam jagnje za zakol. Češ-njevk 4, Cerklje 5196 Prodam 6 prašičkov, 6 tednov starih. Visoko 27, p. Šenčur 5197 Prodam plug obračalnik. Sp. Brnik 63 5198 Ugodno prodam motor DKW 175, J956. Janez Hočevar, Valbur-ga 32, p. Smlednik 5199 Prodam televizijo RR Niš, ekran 59. Naslov v oglasnem oddelku 5200 Prodam kravo, 9 mesecev brejo in bikca. Virmaše 42, p. šk. Loka 5201 Prodam nov avto F-ll Junior. Cerklje 118 5202 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 5203 Prodam otroško posteljico in levi emajliran štedilnik. Makovcc — Maistrov trg 9, Kranj 5204 Prodam škornje št. 42 in dežni plašč. Lindič, Ul St. Žagarja 5 5205 Prodam dva debela prašiča, težka od 150 do 200kg. Sr.vas 25 5206 Prodam Fiat 6Qp, letnik 1961. Ogjed v nedeljo, 6.12. od 10. do 12. ure pred gostiščem »Posavcc« 5207 Prodam kravo, 500 kg težko, ki bo čez 14 dni teletila in repo-reznlco. Golob, Polica 2, p. Naklo 5208 Kupim 500 kg krmilnega krompirja. Voglje 91 - Šenčur 5165 Kupim kavč aH dobro ohranjeno spalnico. Plačam v dveh obrokih. Cvikič, Sk. Loka, Tavčarjeva Tfi 5073 Kupim gumi voz, nosilnost 2 toni. Nasl. v ogl. oddelku 5077 Kupim malo hišico alf kaj primernega za vikend od Radovljice naprej kjerkoli. Takojšnje plačilo. Habicht Jože, Boh. Bela 63 5100 Kupim rabljen šivalni stroj, tudi v nerabnem stanju. C. Iva Slavca št. 2, Kranj 5167 Kupim rabljen brzoparilnik. Ve-lesovo 10, Cerklje 5168 Kupim 1000 kg sena in lepe rojre od srnjaka. Franc Konjedič, Delavska cesta 39 (Kalvarija), Kranj 5169 Kupim lahkega konja 5-8 let starega. Tišler Franc — Kovor 3, p. Križe 5170 Kupim Fiat 750. Ponudbe oddati pod »Dobro ohranjen« 5171 Kupim lažji gumi voz. Trampiiž Mirko, Metlika 5172 Kupim konja, od 7 do .10 let starega, sposobnega za vsako delo. Katarina Košnjek, Sp. Bela 2, Preddvor 5209 Kupim dobro ohranjen Fiat 750. Zorman, Valburga 29, Smlednik 5209 V nedeljo 29. nov. sem izgubil na cesti Rrniki—Šenčur—Voglje zelen ženski zimski plašč. Prosim proti nagradi vrniti. Novak Peter, Zg. Brniki 72 5173 Tatjani in Janezu Trilerju iskreno čestitamo *a srečni dogodek, stari očka, mamica in sestrica Irenka 5174 100.000 din nagrade nudim osebi, ki bi ml odstopila vrsto za takojšnjo dobavo Fiata 750. Imam naročenega za dobavo čez dva meseca. Dreca Uzeir, Britof 24, Kranj 5175 V obrtne namene potrebujem 1.000.000 din posojila. Vrnem v enem letu 1.250.000 din. Garancija sodno urejena. Oddati ponudbe pod Garancija 5176 Lastnica oglasa pod »Lepa jesen« naj dvigne ponudbo iz Kanade. 5177 Iščem gospodinjsko pomočnico ali pomoč v gospodinjstvu k dvema starejšima osebama. Ponudbe oddati na ogl. oddel. pod »Kranj« 5178 ŠOFERSKI TECA.T v Šenčurju AMD Šenčur obvešča, da se Prične tečaj za šoferje amaterje AR kate^. in voznike mopedov v sredo 9.12.61 ob 16. uri v stari I di v Šenčurju. Prijave sprejema tov. Mohor vsak dan ob 15. uri v garaži AMD Šenčur 5179 Avto-moto društvo šk. Loka obvešča interesente, da se prične v najkrajšem času nov tečaj za fioferje-amaterjc AB kategorije, kakor tudi tečaj za monediste. Prijave sorejema tov. Jesenovcc v trg. PEKO, Škofja Loka. 5180 Obvestilo potrošnikom! V novo odprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, so prispeli najnovejši modeli tople zimske obutve. Potrošniki, izkoristite UPRAVNI ODBOR PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE NA GORENJSKEM RAZPISUJE naslednja delovna mesta: — PRAVNEGA REFERENTA dokončana pravna fakulteta (lahko tudi honorarna zaposlitev) — OBRATNEGA KNJIGOVODJE dokončana ekonomska srednja šola z nekaj let prakso — EKONOMA dokončana ekonomska srednja šola z večletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu VEC DELOVNIH MEST — MEDICINSKIH SESTER dokončana višja šola za medicinske sestre -^PEDAGOGA dokončana višja šola za telesno vzgojo Na razpisana delovna mosta pošljite vloge s kratkim življenjepisom in potrebno dokumentacijo. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osebnih dohodkih bolnice. Rok razpisa — do izpolnitve delovnih mest. Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zavod za izgradnjo Kranja obvešča, da posluje v novih prostorih v stanovanjsko poslovni zgradhi (stolpnica) Kranj, Cesta JLA št. 6/V. št. telefona 28 75 in 24-69. Na podlagi aktov, ki i'1'1 je sprejela občinska skupščina Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/64) o reorganizaciji Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo, o ukinitvi direkcije Stanovanjskega sklada, ter o prenosu pristojnosti na Zavod, ima Zavod za izgradnjo Kranja naslednje naloge: — skrbi za pripravo in izvajanje urbanistične dokumentacije; — opravlja naloge stanovanjskega sklada občine; — opravlja neupravne zadeve s področja zakona o stanovanjskih razmerjih; — opravlja naloge sklada za komunalne in negospodarske investicije, ureja mestno zemljišče ter skrbi za vzdrževanje komunalnih naprav; — pripravlja tehnično dokumentacijo za stanovanjsko, komunalno in gradnjo drugih objektov, izvaja strokovni gradbeni nadzor itd. Pri opravljanju poverjenih nalog želimo z zainteresiranimi vsestransko sodelovati ter se priporočamol Delovna skupnost Zavoda za izgradnjo Kranja priložnost in nabavite kvalitetno, udobno in poceni obutev 4897 Gostilna »ZARJA« TRBOJE vabi prebivalce Kranja in okolice v svoje nove lokale, kjcr^boclo postrežem s priznanimi domačimi jedili in pristnimi vini. Grem pomagat pri gospodinjstvu za hrano in stanovanje. Mi-loševič, Kranj, Gradnikova 2 5182 Kmečki fant želi spoznati dekle, staro od 20 do 35 let. Ponudbe poslati na oglasni oddelek. »Imam svoj dom« 5183 Kleparsko delavnico, dobro vpeljano v serijsko proizvodnjo kovinske stroke z inventarjem ln s stanoAranjem dam v najem s 1.1.1965. Informacije dobite Šenčur 174 5184 Menjam v Mariboru en osobno stanovanje za enakega v Kranju ali okolici. Informacije: Krani, Kocjanova ul. 8 5185 Zatekla se je lovska psička (Fokstcrjcr). Dobi se Reginčeva 4, Kranj 5186 Fant z dobro službo in manjšim posestvom na Gorenjskem želi spoznati pošteno in simpatično dekle do 30 let. Ponudbe poslati na podružnico Glasa Jesenice pod »Redka prilika« 5210 Opremljeno sobo oddam za 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku 5211 Fant, večje postave, simpatičen, premožen in značajen, z lepim domom na Gorenjskem, želi spo- PRIREJA AVTOBUSNE IZLETI PO JUGOSLAVIJI IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe — naročila: KOMPAS JESENICE BLED KRANJ Kompasovi turistični avtobusi so znani po svojom udobju, zato je vožnja z njimi prijetna v vsakem letnem času! znati pošteno in prikupno deklo do 32 let. Slika zaželena. Ponudbe na podružnico Glasa Jesenice pod »V dvoje je lepše« 5212 V torek zvečer sem izgubil desno usnjeno rokavico. Prosim proti nagradi vrniti v pisarno Lj. dnevnik Kranj 5213 Našel sem moško plavo kolo. Nahaja se pri hišniku stadiona Strazišče 5214 Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Zaželen je poseben vhod. Ponudbe oddati pod »Dobro plačam« 5215 POTROŠNIKI! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. Pri takojšnjem plačilu nudimo organizacijam in ostalim potrošnikom pri nakupu od 5000 din dalje poseben popust. Dne 3. januarja 1965 bomo Izžrebali kupone kupcev, ki bodo od 10. do 31. decembra 1%4 kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din različnega blaga. Vsa darila vam poljubno pakiramo in odpremlmo na naročnikov naslov. Caka vas lepa nagrada. OBJAVA Pri odseku za notranje zadeve občinske skupščine škoija Loka so v hrambi naslednja najdena dvokolesa: 1/191 — Moško kolo, modre barve, brez znamke in številke. 2/192 — Žensko kolo »Puch«, svetlo modre barve, št. ogrodja 3595. 3/193 — Moško kolo »ROG«, črne barve, št. ogrodja 11041. 4/194 _ Moško kolo »PARIŠ« temno zelene barve št. ogrodja 728835. Pozivamo lastnike, da kolesa dvignejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob dvigu je treba predložiti dokumente o lastništvu. Odsek za notranje zadeve občinske skupščine ŠKOFJA LOKA Tovarna pil Triglav Tržič razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA POGOJI so na voljo v podjetju. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe lahko s 1. I. 1965 ali po dogovoru Prijave sprejema tovarna pil Triglav Tržič mm Zahvala Ob smrti moje nadvse drage žene, svakinje, tete KATARINE MARKIČ roj. Aljančič sc prisrčno zahvaljujem prav vsem, ki so z menoj sočustvovali, Izrazili soialje osebno ali pismeno, darovali cvetje in vence ter se poslovili ob mrtvaškem odru ter spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo sem dolžan gospodu dr. Martinčiču, ki se je prizadeval lajšati bolečine. Zahvaljujem se čast. duhovščini, nadalje se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, ki so mi z dobro voljo pomagali in storili kaj dobrega za ljubljeno ženo. Žalujoči mož Janko z vsem sorodstvom Zigana vas, dne 4. decembra 1964 V 90. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage sestre, tete in svakinje FRANJE KRENNER roj. Rabič Na zadnji poti jo bomo spremili danes, 5. decembra, ob 15.30 izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: brat Ignac, sestra Betka, nečakinja Vertovšek Eli, in ostalo sorodstvo Kranj, 4. decembra 1964 Zahvala Ob tragični izgubi najdražjo hčerke DRAGICE PIPAN iz Šenčurja, iskrena zahvala vsemu zdravniškemu osebju* vsem sosedom in sorodnikom za darovano cvetje in ostalo pomoč ter sodelavcem iz obrata zakovalnice tovarne Iskra Kranj. Žalujoči: mamica, očka, teta Frančiška in ostalo sorodstvo 31. Frank Mc Carlhy je vedel, da boj še nI končan. Videl je, kako so se Indijanci, ki so bili v premoči, za nekim hribčkom pripravljali za nov napad. »Umaknimo se proti reki!« je ukazal. »-Obrežje bo dober prsobran. Nato poskušajmo ob reki priti čimprej do Fort Kearneva. Paziti moramo, da se čimbolj oddaljimo od Indijancev.« Ko so prišli do reke, so zabredli v vodo; visoko obrežje jih je varovalo pred napadom. Pot je bila težavna, ker so nosili s sabo ranjenega gonjača. Reka je postajala vse globlja in končno so morali Izdelati zasilni splav in nanj položiti ranjenca. 32. Na nekaterih mestih je bila reka tako globoka, da so morali puške odložiti na splav in plavati. BiH je bil slab plavač in je zaostajal za drugimi. Toda zdaj se je moral vsak brigati sam zase, kakor je vedel in znal. Padel je mrak: BiH je le počasi sledil drugim in od utrujenosti šklepetal z zobmi. — Vzšia je luna. BiH je pogledal proti obrežju nad seboj in opazil nekaj, kar je bilo podobno listu. Srce mu je burno bilo. Dozdevni list se je pričel pomikati in bil v hipu obdan še z več »listi.« Zdaj je BiJl spoznal, kaj je bilo; okrasno perje na glavah Indijancev. 33. Senca se je dvignila in napela lok v smeri njegovih tovarišev. Neslišno je dvignil puško in sprožil. Skozi noč je odjeknil bolestni kriik, ki so ga spremljal bojni krilci Indijancev in prasketanje pušk. Billov strel je opozoril druge, da so Indijanci blizu. Kmalu so jih pognali v beg in se vrnili k Billu, da vidijo, kaj se je zgodilo. Našli so ga ob skrčenem truplu Indijanca. »Hura, BiH je čisto sam ubil Indijanca!« Bili se je trudno nasmehnil. Bilo mu je všeč, da je ubil rdečekožca in tako rešil enega od svojih tovarišev, hkrati pa se mu je stisnilo srce. Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • $port © Šport ® Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport $ Šport • Špo Pred svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu V Ljubljani velika predstava Boljše nagrajevanje sodnikov Še dobrih 5 mesecev je do največjega športnega dogodka leta v Jugoslaviji — 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 25. aprila prihodnjega leta v Ljubljani. To bo največja športna prireditev, ki smo jih doslej imeli v Sloveniji ali Jugoslaviji. Tudi na obeh evropskih prvenstvih v Beogradu se niso zbrali športniki iz tolikih držav kot jih pričakuje Ljubljana prihodnje leto. Organizacijski komite je že prejel prijave dz 36 držav Amerike, Azije, Afrike in Evrope. Štiri države bodo v Ljubljani prvič nastopile na svetovnem prvenstvu. Starejši bodo smučali Komisija za smučanje pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju je pripravila za letošnjo zimsko sezono bogat program dela. Ena izmed novih akcij bo skrb za rekreacijska tekmovanja starejših smučarjev. Prav zaradi tega že danes opozarja komisija vse tiste, ki so kdajkoli tekmovali ali pa se samo »nedeljsko« ukvarjajo s smučanjem, naj se prijavijo v čimvečjem številu za ta tekmovanja, ki bodo ob nedeljah na Šmar-jetni gori ali na Joštu. Zelja komisije je, da bi športne komisije pri sindikalnih podružnicah v delovnih organizacijah zainteresirale svoje člane za ta tekmovanja, da bi bila čimbolj množična. — J. J. To so Gana, Kolumbija, Španija ter Kuba. Ze danes lahko brez pretiravanj trdimo, da se bodo v novi dvorani v športnem parku ing. Stanka Bloudka v Ljubljani predstavile poleg starih številne nove reprezentance, ki niso nastopile lani v Pragi na 27. svetovnem prvenstvu. Mednarodna na-miznoteniška organizacija ITTF pa je prejela doslej za obvezno prijavnino za nastop na prvenstvu v Ljubljani že več kot iz 55 držav. V številu držav udeleženk bo prvenstvo v Ljubljani dosegalo svoj prvi rekord. Tako velika mednarodna prireditev kot je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu seveda ne bo minila brez spominskih značk. Organizacijski komite je že dal v promet serijo značk v štirih barvah — rdeči, črni, zeleni in modri. Izdelani so prav tako že posebni obeski z znakom SPENT. Kakor vedno pa bodo dobili posebne značke tekmovalci, sodniki, vodje tekmovanja, novinarji in drugi. Za ljubitelje avtogramov bo Ljubljana v dneh prvenstva zlata jama. Enim bo všeč podpis evropskega prvaka, drugi bodo želeli' avtogram svetovnega prvaka iz Prage Kitajca Chuang-Tse-Tun-ga ali pa morda svetovne prvakinje Japonke Matzuzaki. Vsekakor pa bo podpis večkratnega svetovnega prvaka Madžara Bar-ne med najbolj iskanimi. Seveda se Barna to pot ne bo prišel pomerit z najboljšimi na svetu. Verjetno pa bo sodeloval na velikem tekmovanju akreditiranih novinarjev, ki bo dan pred zaključkom prvenstva. Takrat bomo te- ga velikega mojstra bele žogice zopet lahko občudovali. Oči ljubiteljev namiznega tenisa bodo od 15. do 25. aprila uprte v Ljubljano. Seveda pa vsi ne bodo obiskali Ljubljane. Za dobro obveščenost s prvenstva bodo poskrbeli športni novinarji, radijski in TV reporterji. Do pred kratkim se je že prijavilo 86 redakcij iz 21 držav, številne radijske in TV postaje so že prijavile svoje komentatorje in se zanimajo za radijske in TV prenose. JANEZ SLABE Na minuli konferenci gorenjskih nogometnih sodnikov so razpravljali o perečih problemih v sodniški organizaciji in o dvigu strokovne ravni nogometnih sodnikov. Poudarili so delavnost vodstva v preteklem obdobju, v katerem so priredili med drugim seminar in tečaj za nove nogometne sodnike. S tem so svoje vrste zelo pomladili in povečali število sodnikov na 31. To je še posebno razveseljivo, ker je bilo sedanje stanje že dokaj kritično. V novem delovnem obdobju se bodo zavzeli predvsem _za dvig kvalitetne ravni, ki ne sme zaostajati za razvojem nogometa v Sloveniji in na Gorenjskem. Dobro sredstvo za to so plenarni sestan- ki pod dobrim strokovnim vodstvom, ki jih bodo v prihodnje organizirali še več kot doslej. Nujno je, da se delo nogometnih sodnikov bolje nagrajuje, saj je sedaj preslabo stimulirano. Na konferenci so poudarili, da morajo biti odnosi med mlajšimi in starejšimi sodniki tesnejši in delavne j.ši. Odnos sodnikov do organizacije pa mora biti dober in korekten. Glede na ugodni nevtral- ni položaj imajo gorenjski sodniki velike možnosti prav za sojenje tekem SNL in SCL — zahod. Za vestno in požrtvovalno delo so bili pohvaljeni nekateri starejši člani in najboljši mladi sodniki. V novo izvoljenem vodstvu je bil za predsednika znova izvoljen Pavel Novak, za podpredsednika Ca-dež in za sekretarja Rudi Gros. — Tone Kaštivnik Tekmovanje šolskega centra Iskra Kranjski smučarji pred sezono Smučarska sezona jc pred durmi in kranjski smučarji se nanjo že marljivo pripravljajo. Alpioci pridno zahajajo vsako soboto in nedeljo na smučišča za Češko kočo; kjer je že dovolj snega za trening. Nekoliko so prikrajšani tekači in skakalci, ki bodo šele v teh dneh odšli na sneg. Skakalci so sicer vadili vse od junija dalje na umetni skakalnici v Ljubljani, kjer so najbolj prizadevni opravili tudi po 150 skokov. Zdaj bodo pričeli z vadbo na večjih skakalnicah, kjer je dovolj snega. Stopnjevanje treninga sedaj v decembru je nujno potrebno, saj je prav ra mesec najbolj odločilen za formo smučarjev v tekmovalni dobi. Zato bo moralo vodstvo kluba dobiti potrebna sred- stva za vadbo, sicer bo ves trud številnih tekmovalcev vseh disciplin zaman. Tudi same priprave v vseh treh disciplinah v pripravljalni dobi so bile letos zelo dobre. Vadbo al-pincev je klub zaupal Borisu Ho-lvju, tekače trenira Gašper Kor-dež, za skakalce pa skrbita Jože Javornik in Dejan Šink. V letošnji zimi bodo v Kranju med ostalimi tudi tri večje prireditve. Najprej bo v nedeljo, 17. januarja na 45-metrski skakalnici mednarodno tekmovanje za pokal Klanja, ki ga brani ljubljanska Enotnost. Teden dni kasneje bo Kranj prizorišče republiškega prvenstva v tekih v vseh kategorijah, sredi marca pa bo na Krvavcu XV. mednarodni veleslalom za pokal Planinskega društva Kranj. — Jože Javornik Prejšnji petek je bilo v Kranju športno tekmovanje dijakov vseh treh šol SC Iskra, kl je bilo v počastitev dneva republike. Tekmovali so v košarki, namiznem tenisu, plavanju, nogometu, odbojki in šahu. Tekmovanje je organiziral koordinacijski odbor vseh treh šol, ki so vključene v ŠC tovarne Iskra. Tekmovalnim ekipam, ki so osvojile prva mesta v posameznih disciplinah so podelili diplome, zmagovalni ekipi pa prehodni pokal. Predvidevajo, da bo postalo tekmovanje tradicionalno. Rezultati — košarka: 1. Poklicna šola Ljubljana, 2. Poklicna šola Kranj, 3. Tehnična srednja šola: plavanje (50 prosto, 50 prsno, 2 x 50 mešano): 1. TSš — Kranj,323, 2. Pš — Ljubljana 308, 3. Pš — Kranj 2S7; namizni t2nis: 1. TSŠ — Kranj, 2 PŠ — Ljubljana, 3. PŠ — Kranj; nogomet: 1. TSš — Kranj, 2. Pš — Krani, 3. PŠ — Ljubljana; rezultati — TSŠ : PŠ Kranj 3:0, TSš : Pš Liubljana 1:0, Pš Kranj : PŠ Ljubljana 5:0; odbojka: 1. Pš — Ljubljana, 2. TSŠ Kranj, 3. PŠ — Kranj; šah: 1. TSŠ Kranj 9, 2. Pš Ljubljana 8,5, 3. Pš Kranj 4,5; končni vrstni red: 1. Tehnična srednja šola Kranj 34, 2. Poklicna šola Ljubljana 26, 3. Poklicna šola Kranj 19. — Božo šprajc ||1lli«»"MI||||||||!lll|l||IIM'""'lli:l|l|lll|||||||l||llll'""IIIM'l|ll||llllt»l Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu Finale Celo leto smo trdo trenirali in vse naše priprave so bile usmerjene v to zadnjo finalno borpo na olimpijskih igrah. Dan na dan so fantje v potu svojega obraza preveslali stotine kilometrov po Blejskem jezeru. Odpovedali so se vsem zabavam in živeli v strogem športnem režimu. Zanemarili so celo svoje delo, ali učenje in študij. Edini cilj so jim bile olimpijske igre. Hočem videti Tokio! Je bilo naše geslo. Ves trud je bil pozabljen, ko se nam je velika želja izpolnila, ki je v nas tlela že od takrat, ko smo se leta 1962 na Bledu prvič vsedli v osmerce. Tako visoko smo si postavili cilj pa čeorav smo trenirali v slabih pogojih in začeli brez svojega čolna. Tako nedosegljiv je bil cilj, toda uspeli smo. »Jutri se vesla za olimpijske medalje, fantje« — sem jim rekel. »Spomnite se samo vsega truda, ki smo ga vložili, spomnite se samo tistih žuljev in tistega znoja, ki je pretekel in ne bo vam žal iztisniti še zadnje kaplje moči iz vaših mišic!« To je bil naš bojni posvet za naslednji dan. Ze zvečer so bile izžrebane startne proge. Jugoslavija na prvi, Sovjetska zveza na drugi, nato Nemčija, Italija,, CSSR in ZDA. V dnevih predtekmovsnj je bilo vreme lepo brez vetra in ekipe so lahko na Todi dosegale svoje najboljše rezultate. Toda vreme je na Japonskem muhasto ifi prav lahko se jutri pokvari. V slučaju slabega vremena in vetra bi bila naša proga zelo slaba. Upali smo, da bo tudi na dan finala lepo vreme, toda .. . Zjutraj, ko smo se prebudili v olimpijski vasi, smo opazili, da piha močan veter, nismo pa mogli ugotoviti v katero smer. Samo slutili smo na najslabše. Ko smo popoldne prišli na Todo, sta bili progi pet in šest skoraj popolnoma mirni, ostale pa je motil veter. Bolj je bila proga levo, bolj jo je vrtil veter. Najmočnejši je bil na naši progi. Veter je namreč pihal od desne strani proti smeri vožnje. Desni breg je bil visok betonski zid in ob njem so stale tovarne in hiše. Proge, ki so bile ob njem so bile zavarovane. Tako nam je bilo jasno, da borbe ne bodo enake in da bomo prikrajšani. Športna sreča je obrnila hrbet. FISA je prestavila tekmovanje za uro in pol. Veter pa se ni po- legel in začeli so s tekmovanjem. Prvi so startali četverci s krmarjem, na progi številka dve so bili Rusi, evropski prvaki in favoriti za zlato medaljo. Veter pa je opravil svoje. Prvi so bili Nemci na progi številka šest, drugi Italijani na pet, tretji Nizozemci na štiri, nato Francozi na tri, na peti Rusi na dve fn zadnji Poljaki s startno številko ena. Tako je veter krojil zmagovalce olimpijskih iger. Po tekmovanju ekip so tekmovanje prekinili in ostale discipline so hoteli prestaviti na naslednji dan. FISA je hotela za drugi dan. Japonci — organizatorji pa so -se branili, češ da bi jim to zmedlo cele olimnij-ske igre. Čas je tekel in končno so sklenili, da bodo s tekmovanjem nadaljevali. Vse se je tako zavleklo, da so osmerei prišli na vrsto šele takrat, ko je že pa'del mrak. Rusi s startne številke dve so se že pred pri četkom tekmovanja sprijaznili s slabšim mestom. Leta in leta :so se pripravljali in hotoli bo vsaj enkrat osvojiti prvo mesto ali vsaj premagati Nemce. Vedno so bili drugi, toda v Amsterdamu so se jim že močno približali. Prepričani so bili, da jim bo to uspelo v Tokiu, toda še pre- den se je tekma začela so vedeli, da ne bo nič. Kaj so si mislili moji fantje, ne vem. Nisem jih upal vprašati. Vedel sem le, da je naša proga še slabša od ruske in da bodo morda lahko z veliko borbenostjo premagali Italijane, ki niso bili posebno močan nasprotnik. Od starta do cilja je našim nasproti pihal močan veter in le težko so se premikali naprej. Pri 500 m so bili z Italijani na zadnjem mestu. Spremljal sem to borbo na motornem kolesu in prepričan sem bil, da bodo zadnji. Ruski čoln je bil za dolžino pred našim, in tako prednost jo težko nadoknaditi. Toda fantje so se zagrizli v borbo. ZDA na progi šest so bile že daleč naprej, enako Nemčija na progi tri. Toda na prvih progah je veter napravil svoje in ruski veslači sp začeli pešati. Zmanjkalo iim je moči, zavesiljaji so bili kratki, hitri, toda slabi. Naši so veslali z dolgimi močnimi zavežljaji in že so zagledali zadnji del ruskega čolna. Kmalu so sovjetski čoln prehiteli. Bilo je že temno in ni se videlo na drugo stran proge, kjer so veslali Cehi v mirni vodi. Le-ti so dobro izkoristili priložnost. Zmagale so ZDA v času 6:18 pred Nemčijo 6:23, CSSR 6:25, Jugoslavija 6:27, SZ 6:30, Italija 6:42. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v podjetju KOVINAR — Kranj, razpisuje prosta delovna mesta: i 1. Konstrukter 2. Prodajni referent 3. Rezkalec 4. Ličar 5. Pomožni galvanizer Pogoji: Pod točko 1 s fakulteta za strojništvo ali dovršena tehnična srednja šola z najmanj 3-ictnf) prakso Pod točko 2 — ekonomska fakulteta oz.višja komercialna šola ali srednja ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso Pod točko 3 in 4 — kvalifikacija. Pismene vloge . sprejemamo na naslov organizacije do zasedbe delovnih mest. OBRATNA KUHINJA JELOVICA ŠKOFJA LOKA sprejme v delovno razmerje KUHARICO POGOJI: kvalificirana kuharica oz. najmanj 5 let prakse v tej stroki Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejema OBRATNA KUHINJA JELOVICA SK. LOKA ŠIVALNI STROJ znamke »Superba« rabljen prodamo Prednost nakupa ima socialistični sektor, do 10. decembra 1964. Po tem roku pa privatniki. »SAVA« tovarna gum i;.d:!kov, Kranj 99999994